I
ALmeriška Domovi im/i

NO. 211
^^c//^P6o//c
IN SPIRIT
//<?^/’	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 31, 1968
SLOVENIAN
CORNING N€WSPAP^£'
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Bojazen pred "drugo" Ironio pospešila umik
Vojaški krogi v NATO sodijo, da so Sovjeti umaknili svoje in satelitske čete iz ČSR, da bi jih imeli na razpolago v slučaju težav na oieji s Kitajsko.
Heidelberg, Nem. — vodiki NATO vojaških sil v Nem-Hji ugibajo, da so se v Moskvi odločili za umik zasedbenih čet lz Češkoslovaške, ker so za to u-Porabih dober del svojih strate-gičnih rezerv. Ko je zasedba do-Segla glavne cilje, so se sovjetski ^°jaski vodniki pobrigali, da do-jQ rezerve zopet naglo na svoje stare položaje za slučaj nujne Potrebe. Ta potreba se lahko Vsak čas pojavi vzdolž tisočev meje z rdečo Kitajsko.
Vv^~ Moskvi po zahodnih obve-°Cevalnih virih nič ne verjamejo v miroljubnost Peipinga, četudi 116 računajo s kako večjo njego-Vojaško akcijo. Rdeča Kitaj-tKa kljub vsemu lahko sproži Vrsto obmejnih spopadov, ki bo-. ° zahtevali naglo okrepitev sov-^tskih čet v Aziji.
^ Kremlju si niso bili edini k ede zasedbe Češkoslovaške, te-l*111 je baje nasprotoval sam o-^rambni minister maršal Greč-'° m se zaradi tega baje resno ®prl v preteklem avgustu z Brež-^Kvim. Vesti o tem v javnosti Postale tako trdovratne, da so ^ Kremlju smatrali za potreb-’ da izjavijo, da ne obstoji . Brežnjevim in Grečkom' oben spor.
le^e^0rn zadnjih dni so zapusti-Češko slovaško madžarske. Jske, bolgarske in del sovjet-vojaških sil. Koliko jih je Češkoslovaškem ostalo, ni računajo pa, da jih bo ne stJre °d 70,000 do 100,000. Demon ^ ^ Clje in manifestacije ob praz-t^paniu 50-letnice ustanovitve S]^ bbub ostremu protisovjet-jG.ei^u tonu niso priklicale sov-So S ^ nazaj v rnesta, kjer Se demonstracije vršile.
Novi grobovi
John Kravanis
V torek je umrl v Mt. Sinai bolnišnici 53 let stari John Kravanis, 4610 Yorkshire Rd., Parma, rojen v Slovanu, Pa. Pretekli petek ga je na delu v White Motor Co. tovarni, kjer je zaposlen 26 let, zadela srčna kap, od katere se ni več opomogel. Zapustil je ženo Christino, roj. Bot-tesch, bil oče Kennetha J. in Keitha F., 3-krat stari oče, brat Mary Burnham, pok. Katherine Norsic, pok. Ann Schrink, Helen Vaccariello, pok. Josepha, Alberta in Lillian Hammer. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob desetih na Sunset Memorial Park pokopališče.
Thomas Odlazek Sr.
Včeraj je umrl po dolgi bolezni 90 let stari Thomas Odlazek Sr., 14520 Thames Ave., upokojeni železničar N.Y.C., rojen v vasi Srednji Osredek pod Kumom, od koder je prišel v ZDA 1. 1904, vdovec po 1. 1957 umrli ženi Fannie, roj. Kodrich, oče Thomasa Jr., umrlega 1. 1932, stari oče Tommyja Odlazek. Pokojni je bil član WOW Camp 281, Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. in faran Marije Vnebovzete. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih nato na Kalvarijo.
Johnson se bo vrnil . ^ Prvotnemu poklicu
s^HWGTON, D.C. - Pred-šturi.lk Johnson je končal svoje h 1930 in takoj šel šluž-
D°vat sch,
takoj
na srednjo šolo (high
holiti£ da
e^Q0? ^ v Houston. Ostal je tam ^ - e*°, potem se je spustil na na pota. Sedaj je sklenil, v.-n j. Vrne h prvotnemu pokli-bo v "kor hHro je oklical, da ne
kajatT	so začeli pri-
bg Podlogi, naj gre predavat univerze in slične
hudb Se<^ai Je dobil kakih 40 po-hhive’ rne^ niimi tudi od takih le. 2; rZ’ kch sta Harward in Ya-Predgyllkra^ se ie odločil, da bo V ^ a ie na dveh univerzah stalnoaSU’ Hoče se pa vezati na i^dav23*308^6^ HaJše bo hodil kJer j na hratke seminarje, keQfav t°hko prilike za de-
Za predavanja. Morda
rako b L UI v xuJino. to ° Johnson prihodnje le-
^er ga3 JeV^ sv°i Poklic tam, le zapustil pred 38 leti!
vigja sonbno in toplejše. Ja teniperatura do 60.
Laški socialisti zborujejo
RIM, It. •—Italijanska socialistična stranka ima iu svoj kongres, ki pa se je razvil v prosto borbo vseh proti vsem. Vsaj kakih pet različnih struj se bori med seboj in meri svoje sile, ko skušata načelnik stranke Pietro Nenni in njen tajnik Mario Ta-nassi doseči nekak dogovor in temelj, na katerem bi stranka lahko zopet stopila v vlado “leve sredine” s krščanskimi demokrati.
Socialisti so sestavljali tako vlado s krščanskimi demokrati do letošnje pomladi, pa so jo zapustili po petih letih, ko so doživeli pri parlamentarnih volitvah v preteklem maju precejšen poraz. Upali so, da se bo položaj razčistil tako v državni1 politiki kot v sami stranki, pa izgleda, da vsaj v stranki do tega ni prišlo.	i
Suharto še preganja komuniste v Indoneziji
Bivšega predsednika Sukar-na, ki naj bi imel zveze z rdečimi, imajo priprtega.
DJAKARTA, Indonez. — Ko je komunistom spodletel 1. 1965 načrt za revolucijo, so generali začeli hudo preganjati vse partijce, ki so jih cenili na dva milijona. Uradni viri trdijo, da je takrat zgubilo življenje nad 300 000 rdečih tovarišev, še veliko več jih je pa zbežalo na tuje ali pa se poskrilo v notranjosti dežele. Komunizem s tem še ni bil zatrt. Komunisti so v srednji Javi letos celo obnovili svojo organizacijo.
To je generalsko diktaturo zelo preplašilo. Začela se je zopet divja gonja proti komunističnim celicam. Baje je bilo aretiranih nad 80,000 rdečih, dočim se jih skriva še nad 200,000. Vlada misli postaviti vse pred sodišča, pa ji manjka sodnega aparata. Režim je tudi odredil obsežno čistko: v vseh uradih in podjetjih, ki so odvisni od javne uprave. Čistka je posebno ostra in brezobzirna med oficirji.
Zagonetna je tudi usoda bivšega diktatorja Sukarna. So ga pred tedni prepeljali z dežele, kjer je bil priprt, v Djakarta in ga začeli zasliševati. Trdijo, da je bil v zvezi z nekaterimi režimskimi nasprotniki, ki so pripravljali zaroto. Med Sukarnom in bodočimi zarotniki je posredovala druga Sukarnova žena. Režim nič ne pove, kaj misli napraviti s Sukarnom. Nekateri generali mislijo, da je treba z njim “obračunati”, Suharto sam je pa za to, da naj Sukamo kar ostane priprt, in da se mu osebno ne sme ničesar zgoditi.
Jankovič pod nadzorom
CLEVELAND, O. — Tednik Newsweek poroča v zadnji številki ta teden, da je bivši notranji minister Aleksander Ranko-vič vse od avgusta, ko so sovjet ske čete vdrle v Češkoslovaško, pod posebnim nadzorom. Večje število bivših kominformovcev je pa po istem poročilu priprtih iz previdnosti, da ne bi mogli služiti kakemu sovjetskemu poskusu prevrata, če bi se Moskva odločila nastopiti proti titovstvu.
V Belgradu so se za enkrat pomirili in so večji del rezervistov, ki so bili avgusta poklicani pod orožje, odpustili, niso pa še prepričani, da Moskva na dolgo roko le ne bo kaj ukrenila proti njihovi zvrsti komunizma.
Da pokažejo svojo gospodarsko “trdnost” in “trdoto” dinarja, so objavili v Belgradu, da bo-da izdali zlate kovance po 100, 200, 500 in 1000 dinarjev in srebrne po 20 in 50 dinarjev. Zlatniki in srebrniki bodo nosili na eni strani Titovo podobo, kot je izjavil p o d p r edsednik Narodne banke SFRJ Branko Colanovič, na drugi pa podobo mesta Jajce, kjer je bila položena osnova komunistične Jugoslavije na zasedanju A n t i f a šističnega Sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije 29. novembra 1943.
Komunisti ne dajo miru bonnski vladi
BONN, Z. Nem. — V Zahodni
NIX0NA PRIŠLO POSLUŠAT V CLEVELANDU LE 5,0001
Sinoči je prišlo v Public Auditorium sredi Clevelanda, kjer je bilo za zaključno zborovanje R. M. Nixona napovedano 15,000 ljudi, komaj kakih 5,000. Nad polovico sedežev je dokazovalo republikanskemu predsedniškemu kandidatu Richardu M. Nixonu, da nekaj ni v redu: Slaba organizacija ali pomanjkanje vneme zanj?
CLEVELAND, O. — Vodniki Nixonove volivne kampanje in vodniki republikanske stranke v mestu in okraju Cuyahoga so napovedali, da bo sinoči, ko je bilo napovedano zadnje volivno zborovanje republikanskega predsedniškega kandidata Richarda M. Nixona v Public Auditorium, zbranih tam okoli 15,000 ljudi. Ti in njihov kandidat so bili hudo razočarani, ko je prišlo komaj eno tretjino napovedanih in so dolge vrste praznih sedežev sicer lepo pripravljene in opremljene dvorane zijale v govornika in dokazovale, da so organizatorji shoda odpovedali, ali pa da v mestu ni pravega navdušenja za republikanskega predsedniškega kandidata. Krajevni republikanski vodniki zvračajo odgovornost na vodnike narodne kampanje, ki da so zahtevali, naj se med republikanske pristaše razdeli vstopnice in dvorano na ta način napolni.
Kandidat Richard M. Nixon je glavnem navajal že svoje znane predloge, zavračal napade svojih nasprotnikov in poudarjal potrebo po novem vodstvu dežele. Svojega demokratskega tekmeca Humphreyja je obdolžil “strategije obupa”, ki gre za tem, da prepreči Nixonu prido-aitev večine med votivnimi možmi in prenese volitev predsed-
Johnson bo sklical Senat?
WASHINGTON, D.C. — Demokratski vodniki na Kapitolu niso posebno zadovoljni, ko pripovedujejo, da bo L. B. Johnson po vsej verjetnosti sklical po volitvah prihodnji teden Senat k posebni razpravi o odobritvi do-govoi-a o omejitvi atomskega orožja. Pravijo, da je Johnson “odločen1
Nemčiji so imeli komunisti svo-!nika ZDA v Predstavniški dom jo stranko, dokler ie ni oblast, Kongresa, volitev podpredsed-prepovedala 1. 1956, j sodnija pa nika ZDA pa v Senat. V takem potrdila zakonitost prepovedi, slučaju bi imeli demokrati bolj Odtlej so komunisti molčali, le- še izglede za zmago kot repub-tos so pa 26. septembra ustano-j ijkanci, ker večina opazovalcev vili novo stranko. V svojem o- razpoloženja volivcev trdi, da glasu trdijo, da niso v nobeni bodo demokrati ohranili večino
zvezi s prejšnjo, ki zanjo velja prepoved.
Iz oglasa je razvidno, da se bo nova stranka držala moskovske struje. Vpisanih članov ima sedaj nekaj pod 10,000. Bonnska vlada študira pravila nove stran-
v obeh zbornicah Kongresa.
Nixon je pozval Humphreyja, naj sledi njegovemu zgledu in se zaveže, da bo svojim volivnim možem naročil, da glasujejo za tistega kandidata, ki bo pri volitvah 5. novembra dobil največ
ke, ali niso morda v nasprotju s glasov. Republikanski kandidat federalno zakonodajo. Stranka je prepričan, da bo on dobil ve-
misli nastopiti že pri prihodnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo 1. 1969.
Le malo za obdelovanje
COLON, Pan. — V državi Pa-doseči odobritev do- nami v Srednji Ameriki je le o-
govora, dokler je še on v Beli.koli 5 odstotkov vse površine hiši.	i primerne za obdelavo.
cino glasov pri volitvah, ni pa prepričan, da bo dobil abslutno večino, 270 volivnih mož, ki so potrebni za izvolitev predsednika ZDA. Nixon in Humphrey lahko naročita svojim volivnim možem, za koga naj glasujejo, toda ti ju po zakonu niso obvezani poslušati.
Sinočnja izredno majhna udeležba na Nixonovem zaključnem zborovanju v Clevelandu je res pravo iznenadenje, ker je splošno prepričanje, da je republikanska strankarska organizacija sposobna in enotna, strankina volivna propaganda na široko razpredena in dobro založena denarjem. Znano je tudi, da se vodniki narodne volivne kampanje za R. Nixona vedno in povsod potrudijo in pregledajo, da je vse izvedeno in pripravljeno točno po načrtih. Sinočnja polomija v Public Auditorium je resno svarilo vodnikom Nixonove volivne kampanje. To je kandidat sam dobro razumel in spoznal, zato je vse svoje pristaše pozival, naj porabijo zadnje dni pred volitvami in poskrbe, da bo vsak volivni okoliš spravil na volišče poslednjega volivca zanj m za druge republikanske kandidate.
Nixon je udeležencem shoda posebej priporočil volitev kong. E'. Bolton, kong. W. Minshalla, W. Petra in Charlesa P. Lukasa, vse štiri republikanske kandidate za predstavniški dom v Cuyahoga okraju.
Kakšno bo politično vreme na volivni dan?
CLEVELAND, O. — Vsi trije glavni predsedniški kandi-datje soglašajo vsaj v tem, da želijo, da bi bilo vreme 5. novembra lepo in toplo, povrhu pa še mirno. Takega mnenja so najbrže vsi drugi kandidat-je. Ni pa tega mišljenja vsa Amerika.
Že spomladi so namreč začele stikati glave vse naše levičarske struje, da bi se sporazumele na skupne akcije v volivni borbi. Prišle so samo do skupnega načelnega sklepa: motiti je treba vse, kar je v zvezi z volitvami, shode, manifestacije, zborovanja na prostem in v zaprtih prostorih, hujskati je treba stranko proti stranki, razburjati je treba javnost z izgredi in nemiri. Kdo naj ta program izvršuje, pa ni bilo soglasja, zato je tako široka akcija hitro zaspala.
Nova levica se ni dala u-gnati. Je vpregla v svoj voz vse študente, kar jih je organiziranih v društvu “študentje za demokratsko družbo”.
bolj znano pod kratico SDS študentje. Idejno je prevladala tudi v nekaterih črnskih organizacijah, toda ne v vseh. Tako je novi levici zmanjkalo “ljudskih množic” in svoje akcije je morala omejiti le na važne momente v volivni borbi. Mednje spadajo gotovo konvencije vseh treh strank, republikanske, dem okratske in n e o d v isne (Wallacove). Toda tudi tu ni nova levica imela preveč sreče; ni niti poskusila, da bi resno motila konvenciji republikanske in neodvisne stranke, zato se je pa z vso silo vrgla na konvencijo demokratske stranke. Ker je bil potek konvencije objavljen tudi na televiziji, je lahko vsa Amerika videla, kaj počenja levica.
Imela je pa s svojimi demonstracijami na konvenciji in okoli nje le malo sreče. Res se je prvi hip zdelo, da je velik del ameriške javnosti na njeni strani, pa se je njeno razpoloženje hitro spremenilo v njeno škodo. Levica je hitro začutila, da zgublja simpatije,
to spoznanje je pa ohromilo njeno agilnost. Po demokratski konvenciji je samo še pošiljala svoje pristaše na shode in zborovanja motit govornike in razbijat shode, pri čemur pa razgrajači in razbijači niso imeli ravno prevelike sreče.
Tako se je približal 5. november, ki je levico prisilil, da prizna svojo skromnost. Sklenila je namreč, da bo samo deloma motila ali vsaj vplivala na volitve. Študentje naj 4. in 5. novembra štrajka-jo, med črne volivce je pa treba vreči poziv, naj volitve čisto gotovo bojkotirajo. To geslo velja sicer že dolgo časa, toda zadnje dni ga je treba prav posebno zabičati črnim volivcem.
Prvotni načrt, da naj levičarji motijo volivne postopke na čim večjem številu volišč, je pa padel v vodo. Demonstracije naj se namreč vršijo le na voliščih, kjer je število registriranih volivcev veliko. Demonstrantje naj tudi ne pozabijo na volivne pisarne
posameznih strank in kandidatov in jim, če le morejo, delajo sitnosti. Da agitatorjev za posamezne kandidate ne smejo ravno božati, se pa razume samo po sebi. Ne smejo prizanašati tudi plakatom in podobnemu p r o p a gadnemu materijalu.
Nova levica ne bo torej dosegla svojega glavnega cilja, da bi na dan volitev mogla razburiti vso deželo, kar edino bi lahko kolikor toliko vplivalo na potek glasovanja. V kolikor bodo njeni pristaši delali izgrede, bodo le koristili kandidaturi alabamskega guvernerja Wallaca, ki pa zaradi tega ne bo levičarjem prav nič hvaležen. Sicer pa levičarji tudi ne čakajo na kaj takega. Njim je za to, da razbijejo vrste d e m o k ratske stranke in stranko kot celoto ohromijo.
Na volivni dan ne moremo torej pričakovati, da bo dosti nemirov in izgredov. Upajmo, da časopisje posameznih incidentov ne bo napihovalo preko mere.
R. W. Komer za poslanika v Turčijo
WASHINGTON, D.C. — Robert W. Komer, ki vodi od lani pacifikacijo v Juž. Vietnamu, je bil imenovan za poslanika ZDA v Turčiji. Tamkajšnji ameriški poslanik Parker T. Hart je bil imenovan za pomožnega državnega tajnika za Bližnji vzhod— Južno Azijo v državnem tajništvu v Washingtonu.
R. W. Komerja bo nasledil kot vodnik pacifikacije v Južnem Vietnamu njegov dosedanji pomočnik William E. Colby.
STOCKHOLM, Šved. — Ameri-kanec L. W. Alvarez, profesor na Kalifornijski univerzi v Berkeley, je dobil Nobelovo
nagrado za fiziko za I. 1968, Lars Osnager, profesor na Yale univerzi, pa Nobelovo nagrado za kemijo.
MOSKVA, ZSSR. — Kozmonavt J. Beregovoy je včeraj zjutraj po štirih dneh v vesolju pristal srečno z vesoljsko ladjo Sojuz 3 na c snegom pokriti pokrajini Kazahstana.
BELGRAD, SFRJ. — Včeraj je bil objavljen novi proračun. Izdatki za oborožene sile v njem so povečani za 8.2% in zavzemajo 61.1% celotnih izdatkov zvezne vlade.
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
G. Louis Jerkič,- 414 E. 274 St., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave. Zdravi se na domu, kjer so obiski dobrodošli!
V bolnišnici—
Mrs. Mary Ivanc, 11469 Deborah Drive, Parma, je v Cleveland Clinic bolnišnici, kjer je bila operirana. Obiski so dobrodošli!
Slov. dopisnik—
Pri Društvu Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti so dobili na nesto umrlega slovenskega dopisnika Ernesta Trpina novega v :ojaku Johnu Prosenu.
Osem križev—
Danes je dopolnil 80 let rojak John Kovačič, 18100 Waterloo Rd. Čestitamo in mu želimo še nnogo zdravja in zadovoljstva!
Zapovedan praznik—
Jutri, 1. novembra, je zapove-Jan praznik Vseh svetnikov, v soboto pa Vernih duš dan, ko se spominjamo katoličani svojih rajnkih.
Skupno sv. obhajilo—
V	nedeljo, 3. novembra, imajo članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu skupno sv. obhajilo pri sv. maši ob osmih.
Zadušnica—
V	soboto ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Emanuela Grassellija ob 3. obletnici smrti.
Uprava AD išče raznašalca—
Uprava AD išče raznašalca za list za Macauley Ave., Ridpath, Lucknow, Corsica in Trafalgar. Kličite 431-0628.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Gen C. W. Abrams, poveljnik ameriških sil v Južnem Vietnamu, ki je priletel v ponedeljek na nujne razgovore v Washington, pa se že naslednji dan vrnil v Južni Vietnam, je dejal predsedniku L. B. Johnsonu, da je pri sedanjem položaju v Južnem Vietnamu pripravljen sprejeti ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam. V preteklem avgustu je označil vsako ustavitev letalskih napadov za nevarno ameriškemu vojaškemu naporu v Južnem Vietnamu.
SAIGON, J. Vict. — Predsednik republike Van Thieu je izjavil, da je Severni Vietnam odklonil predloge v zvezi s končanjem bombardiranja Severnega Vietnama. Ameriške rečne sile so ob podpori letal uničile torek v pet ur trajajočem boju na Bo rokavu Mekongove delte 243 sampanov, naloženih s potrebščinami in orožjem za rdeče bojevnike, pa tudi vrsto utrdb vzdolž reke. To je bil doslej največji in najuspešnejši spopad te vrste v Južnem Vietnamu. — Ameriške letalske sile so znova izvedle veliko število napadov na vojaške cilje v južnem delu Severnega Vietnama.
PARIZ, Fr. — Včerajšnji 28. razgovor med predstavniki Washingtona in Hanoia ni prinesel v svojem javnem delu nobenega napredka. Kljub temu trdijo razne vesti, da je
. ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam pred vrati in da ji bo sledila naglo ustavitev vojskovanja v Južnem Vietnamu.
jtilERiSKJI DOMOWIM

6117 St. Clair Ave — ilBnder»ofl 1-062» — Cl«v«land, Ohio 44103
National and International Circulation
Publish**! daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
I	NAROČNINA:
Združene države:
f $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mase*« (a Kanado in dežel« izven Združenih držav:
|	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 me*ece
Petkova izdaja $5,00 na leto
i	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
I $16.90 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
fe, $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months f	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 211 Thurs., Oct. 31, 1968
Zato dvomimo, da bodo nasveti velepodjetij kaj prida za-TPrimerno ozaljšano dvorano, če-
legli. Pa so vendarle dobri. Dokazujejo, da v naši svobodni demokraciji še ni zamrl čut za pametno javno gospodarstvo, ki ga je včasih več pri zasebni pobudi kot v političnih krogih. Če že ne drugega, bo vsaj zavrl dirkanje davčne politike v napačno smer.	I. A.
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
rxxxxxxxxxxxxxxxxxxj
Duluth, Minn. — Vse tam od pomladi, skozi poletje in zdaj v jesenskih dnevih pri nas v Združenih državah ni drugih sap in vetrov, kakor le takih, ki so političnih značajev. Vzemi v roke
sti, ker teže teh razmer ne čutijo, jih tudi dosti ne poznajo. Taki rešujejo te težave na hitro, ki rekel “v svojih gledanjih in mislih nanje”, kar “počijo s prsti” kakor kak čarovniški predava-
kak časopis, odpri radio ali pa
telj in ena, dve, tri, “takole bo,”
televizijski aparat, v s e p o vsod čuješ le dopovedovanje, da boljše stranke ni, kakor je njihova stranka. Ta bo rešila vse, da bomo imeli cele hlače na sebi in na čevljih cele podplate. Zopet drugi obljubljajo, da bodo skrbeli, da bodo naši lonci polni in da na naših mizah ne bo manjkalo kruha, ne pečenk in še mnogo drugega ne. In tretji se oglasi in obljublja, da bo gledal, da bodo davki znižani, da bo naš denar dobil nazaj svojo moč, da se bo z njim zopet lahko kaj kupilo, ne pa kakor zdaj, ko moraš skoro za štruco kruha ali za pet jajc odriniti dolar. Četrti in peti obljubljata, da bo še isti dan, ko prideta v Belo hišo, zaobrnila “knof” na aparatih, ki gonijo vozila naše zunanje politike, da bo še pred prvim mladim mesecem konec vojne in drugih sitnosti,
Velepodjetniki - neznanemu bodočemu predsedniku ZDA
Dvakrat na leto se zbere v letovišču Hot Springs, Va., vse, kar v našem gospodarstvu računa z bilijoni dolarjev in ne samo z milijoni. Priliko za sestanek dajejo konference znanega Poslovnega sveta. Svet je bil ustanovljen po pokojnem predsedniku Rooseveltu in je imel pri njem veliko veljavo. Pozneje je zgubil svoj uraden značaj, ne pa svojega vpliva na federalno administracijo. Noben predsednik ne pozabi poslati na konference svojih gospodarskih strokovnjakov, če utegne, pride nanje tudi sam. Izjema so le jesenske konference v volivnih letih. Letos nima na primer Johnson več interesa, da bi poslal svoje zastopnike na zborovanje, ki bi obravnavalo predmete, ki segajo daleč preko
20. januarja.	, ,	- ,
Velepodjetniki so torej letos jeseni zborovali brez blestečega spremstva federalnih delegatov, zato so pa bili zelo “sproščeni”, ni se jim bilo treba ozirati na federacijo in njeno upravo, ki je kmalu ne bo. Lahko so po svoje presojali gospodarsko bodočnost naše dežele in v to presojo vključili izredno zanimive gospodarske nasvete prihodnjemu predsedniku, ki ga še ne poznajo. Nasveti obsegajo med drugimi sledeče točke;
Letošnji dodatni davki naj veljajo še kar naprej v letih 1970 in 1971. Bodo potrebni, da preprečijo morebiten gospodarski zastoj, ki ga smemo pričakovati čez 12-14 mesecev. Ravno tako je treba varčevati pri federalnih izdatkih.
Poročilo, ki služi za podlago tem nasvetom, je sestavilo kakih 20 strokovnjakov, ki so vsi zaupniki raznih velepodjetij. Vedo torej, kaj predlagajo in se zanašajo, da jim bodo velepodjetja dala prav, akoravno niso njihova priporočila prijetna za bogata ušesa. ' i
Kako so strokovnjaki prišli do teh sklepov? Računi so jim pokazali, da sedanja konjunktura utegne začeti plahneti že kmalu po volitvah in da moramo računati z možnostjo lahkega gospodarskega zastoja že v drugi polovici L 1969. Ne bo sicer spravil deželo v krizo, pa vendar bo postal hitro zelo nadležen, ako federacija pravočasno ne poskrbi za učinkovite korake v pravilni smeri.
Zdi se nam, da je poročilo nekoliko preoptimistično.
Sedanja inflacija traja že dolgo vrsto let, še ni pokazala vseh svojih posledic. Dokler jih ne bo, bo prevladovala draginja, cene bodo rastle, omogočale bodo dobre zaslužke in zavrle vse zarodke gospodarskega zastoja.
Pa vendar je predlog velepodjetij zanimiv. Morda še bolj, ako opozorimo na nagib, ki je vodil velepodjetja v opisano smer. Poročilo samo opisuje nagib takole: “Nasvet naj nudi novi administraciji gospodarsko in moralno oporo, ki ji bo dala pogum, da bo vztrajala pri gori opisani gospodarski politiki tako dolgo, dokler bo treba, da taka gospodarska politika trajno popravlja posledice inflacije.”
V teh nekoliko zavitih besedah se skriva precej očitna obsodba demokratske finančne politike zadnjih 8 let. Ta politika je prva leta drvela kar naravnost v inflacijo. To je lahko delala tako dolgo, dokler ni začela rasti draginja. Potem je omahovala. Ko je draginja postala pereč problem, je šele 'Začela misliti na sredstva, kako zaustaviti dviganje cen, pa je bilo že prepozno. Glavno krivdo nosi Bela hiša.
V letih 1954-1966 bi bila lahko pridobila Kongres za zdravo davčno politiko, pa je to priliko zamudila. Ko je 1. 1966 odkrila pravo pot, se je novi davčni politiki začel upirati Predstavniški dom, odnosno njegov davčni bog kongresnik Mills, ki je tako dolgo sabotiral delo na novi davčni zakonodaji, da se je draginja razbohotila na celi črti.
Velepodjetja so si sedaj lahko dovolila to kritiko, saj so sama že pred leti svarila pred posledicami napačne finančne politike, obenem pa podpirala politiko federalnih rezervnih bank, ki so — kolikor se je dalo —, popravljale napake, ki so jih delali federalni finančni tajniki.
Novi predsednik bo torej našel na svoji mizi priporočilo, naj krene na novo pot v davčni politiki. Priporočilo bo gotovo podprl tudi sistem naših federalnih bank. Težko je pa reči, ali bo zanj novi Kongres. Ako bo res še bolj konservativen, kot je sedanji, se ne bo mogel upreti skušnjavi, da je treba znižati davke, kakor hitro bo končana vojna v Vietnamu. Podobne napake dela naša dežela po vsaki vojni. Seveda bo Dom vnet tudi za omejevanje federalnih izdatkov. Tu bo zopet podlegel staremu precepu. Vsak član Kongresa bo vnet za varčevanje pri izdatkih, ki se ne tičejo njegovega volivnega okraja, odnosno države. Vsak načrt
za omejevanje izdatkov bo prešel kmalu v barantanje, kot	„	—, — ----------
smo ga imeli letos. Posledice barantanja niso bile ravno za-|PravTieni, da ne bo prevelikega dovoljive.	jrazočaranja po volitvah.
Stališču velepodjetij se bo seveda upirala vojna indu-j *	NAM POVEDO
strija. Njej na pomoč bodo pa prišli nehote tudi vsi tisti iSTVARNI POGLEDI NA SE-krogi, ki hočejo čim več socijalnih izdatkov, pa pri tem nelDANJE RAZMERE V SVETU? podpiraj-o teženj po uravnovešenem federalnem proračunu. ~ Odgovori na to niso lahki. Ti-
pravijo in napovedo.
Resnična slika sedanjih političnih razmer po svetu med raznimi deželami, narodi itd. pa postaja od leta do leta bolj resna. Starejši rodovi, ki so šli skozi kritične čase druge svetovne vojne, se redčijo. Že tisti, ki so bili tekom tistih časov srednje starosti, so zdaj stari. Mladi rodovi, ki so rastli med vojno in še mlajši za njimi so rodovi s čisto drugimi pojmovanji gospodarskih, političnih in socialnih razmer. še v vseh raznih zadevah verstev in ideologij silijo in hodijo po novih potih. Sestavite vse to skupaj in pred seboj imate godljo, da ji ni para v zgodovini človeštva. Novi rodovi raznih narodov in dežel ne poznajo nevarnosti, ki pretijo človeštvu od strani komunističnih idej, ki se širijo kakor plesnoba po prh
ki jih imamo sedaj. Kadar je iz- lenih kotih in stenah. Navodil in
med kandidatov kdo v strahu, da ga bo kdo drugi s svojimi obljubami pridobil koga na svojo stran, poskoči in pride z velikim navdušenjem pred poslušajočo javnost in obljubi, da bo gledal, da se pokojnine starim zvišajo za 50 in še več, če se bo dalo.
Vse take, kakor zgoraj omenjene obljube, so mogoče le seveda v besedah pa na papirju, kateri vse take obljube potrpežljivo prenese. Kdo vse, če potrpežljivi papir nima neke posebne odlične in potrpežljive narave in meni, napišite name, kar hočete, saj sem potrpežljiv in znam vse prenesti. Posledice pa prepuščam tistim, ki obljube, zavite v sladke fraze, obešajo name. In po volitvah se morajo boriti za reševanje obljub tisti, ki jih obešajo name, da jih nosim in objavljam po svetu. In to morajo delati mnogi, ki neprevidno odpirajo v kampanjah svoja usta in obljubljajo to in ono javnosti, mnogi vedoč v naprej, da obljub ne bodo mogli nikdar izvršiti.
Tako je in nekak tak je vedno političen cirkus ob vsakih narodnih volitvah v naših slavnih Združenih državah. Od polnih košev praznih obljub in besed je treba zatem k stvarnostim vsakdanjih potreb. Te pa imajo seveda odločen in kaj zahteven o-braz. Te ni mogoče potolažiti s praznimi obljubami. In kdor jih hoče tolažiti tako, kmalu spozna, da se jih s praznimi besedami tolažiti ne da. Potem seveda zavladajo druga politična vremena. Tako je po vsakih narodnih volitvah. Pri tem pa pridejo v ospredja nove zahteve spreminjajočih se gospodarskih, političnih in socialnih časov. Slednje zahteve so pa nekaki “novi gostje” po vsakih volitvah. Zahtevajo nove postrežbe in novega reševanja. Če tega ni in če novi “politični gostači” ne znajo nuditi take “pogostitve”, nastanejo težave. Takih slučajev je vedno nekaj, včasih več včasih manj, po vsakih narodnih volitvah.
Tudi po sedanjih, letošnjih, volitvah bo tako. Morda še bolj občutljivo, kakor kdaj preje. Na vse to je dobro, da smo malo pri-
naukov svojih roditeljev, učitelje in voditeljev ne poslušajo. Svoja pota si izbirajo in po “hip-povsko in yippovsko” hodijo in vozijo po njih. Kakšna vodstva in kakšne voditelje naj svet pričakuje od njih? Ali imajo kaj dobrega za pokazati? Nič drugega ne, kakor kuštraste glave. Ali morajo biti pod strehami takih glav pametne ideje? Saj zgleda, da se še počesati ne znajo in nosov obrisati. Zahtevajo pa vse, vso prostost. Odgovornosti ne poznajo in vsako odgovornost odklanjajo. Ni jim za obrambo reda med seboj in nikjer. Rod, domovina sta jim deveta briga. Od domovine le zahtevajo vse. Da bi jo branili, takih dolžnosti ne poznajo in jih odklanjajo. Po-zivnice za vojaško službo sežigajo.
In tako dalje bi se dalo še dolge litanije njihovih zmot navesti, s katerimi paradirajo naokrog.
Čigava je krivda za vse to? To, da je, kakor je v teh ozirih? Več ali manj vsakega izmed nas nekaj. To vse od vrha doli. Obla-si bi se morale bolj živo zanimati za vse to, ne pa mirno gledati, kar se počenja. Zahtevati bi morale od staršev več pozornosti za njihove mlade, da bi jim, ne dajali slabih vzgledov, da bi ne bili zanikrni do svojih otrok, kako doraščajo in kaki nauki jih vodijo. Če bi bila vsa javnost previdna, bi bilo drugače. Tudi oblasti bi bile drugačne, ker bi čutile, kaj ' javnost zahteva od njih. če je javnost zaspana, je zaspano vse. To pove, zakaj je z mladimi rodovi tako, kakor je.
Čas je, da vsi, vsak izmed nas začne resno iskati vzroke in razloge, zakaj tako, kakor je. če jih bomo pridno iskali, jih bomo našli in to ne malo. Potem jih pa odpravljajmo, če ne se bo vse to maščevalo nad vso družbo bolj in bolj.	Andrejček
prav ni bilo vreme nič kaj privlačno, so prihiteli na proslavo rojaki iz vseh delov velikega Clevelanda.
Proslavo smo začeli z ameriško in slovensko narodno himno. Vmes med obema pa je gdč. Marta Melaherjeva, oblečena v lepi naš dekliški narodni kroj, ljubko podala Kunčičevo pesem, posvečeno naši slovenski zastavi, obenem pa pripela nanjo simbol slovenske ljubezni: rdeč nagelj z rožmarinom.
Po tem uvodnem delu se je začel odvijati slavnostni program, ki ga je vodil g. Janez Ovsenik. Prisrčno je pozdravil zbrane rojakinje in rojake ter podal nato podobo stanja, kakršno je bilo na Slovenskem v teh dneh pred 50 leti:	dvojno veselje je bilo,
je rekel, v tistih dneh objelo ves slovenski narod; na eni strani, ker je bila končana strašna svetovna vojska, na drugi pa, ker smo končno vendarle prišli v svojo narodno hišo. Pripomnil pa je takoj zraven, da pa vendar v prvi Jugoslaviji podobno kakor tudi v sedanji komunistični Jugoslaviji Slovenci niso mogli obhajati, odnosno ne obhajajo tega svojega velikega praznika tako, kakor bi ga radi in bi ga tudi morali. Za njim je g. Franček Kolarič z močnim občutjem r e c i t i r al mogočno Pregljevo “Slovensko legendo”. Nato je nastopil znani Košnikov mladinski zbor. Mlade pevke in pevci so nam s čistimi glasovi in v odlični izreki navdušeno zapeli dve pesmi: “Ko so tkali naše trate, angelci so rajali” in pa “Kralj Matjaž, junak slovenski, v gori spi”. Prijetno toplo razpoloženje je objelo vso dvorano ob teh melodijah naših najmlajših pevcev.
Mladinskemu zboru je sledil govor urednika g. Vinka Lipovca. V polurnem govoru nam je stvarno prikazal, kaj smo Slovenci imeli pred letom 1918 odnosno kaj smo dosegli po letu 1918. Vsak je lahko občutil velik razloček med obema obdobjema, odnosno se' zavedel velikega pomena, ki ga ima 29. oktober 1918 za nadaljni razvoj našega naroda. Po govoru so spet nastopili pevci in pevke Mladinskega zbora ter nam sedaj zapeli še Tom-čevo prošnjo pesem-molitev “Moli, moli rožni venec, ljubljeni slovenski rod!” Ni ga bilo v dvorani, ki ga ne bi ganila v dno duše ta otroška pesem-prošnja nedolžne mladine.
Za mladini pevčki je nastopila naša clevelandska akademičar-ka gdč. Marija Zupanova. Ob njenem ljubkem recitiranju smo se kaj lahko potopili v miselno tako pretresljivo “Slovensko nedeljo” pisatelja Ivana Cankarja. Za njo pa nam je trojica “Mladih harmonikarjev”, Gorše Iva in dva Nemčeva fanta, zaigrala najprej dve naši narodni poskočni pesmi, nato pa odpela še najnovejšo mladinsko “Mi slovenska smo mladina”, za njimi pa je samozavestno podal Jože Tominc Pregljevo pesem-po-slanico “Bratom in sestram”.
KULTURNA KRONIKA
Nova slovenska zgodovinska drama
Turnšek Metod, Krst karantanskih knezov; zgodovinska igra v 14 prizorih. S sedmimi arhaiziranimi zgodovinskimi reli efi-ilustracijami akad. kiparja prof. F. Gor-šeta ter z umetnikovo interpretacijo zgodovinskih reliefnih stvar itev. Celovec, Slomškova založba, 1968.
Turnškovo dramatično udejstvovanje se je pričelo že leta 1936 s slavnostno igro “Potujoči križ”, ki pa je ostal v rokopisu in je bilo samo prvo dejanje objavljeno v Veri in domu 1956. Po vojni nam je ustvaril naslednje drame: Država med gorami (1988), Kralj Samo in naš prvi vek (1959), Zvezdi našega neba (1966) in sedaj Krst karantanskih knezov. Hvalevredno je, da so vse te drame izšle tudi v knjižni obliki, prva v Trstu in o-stale v Celovcu. Krst karantanskih knezov je doživel tudi svojo krstno predstavo v Kanadi na slovenskem letovišču v Boltonu pri Torontu lani.
Kot v drami “Država med gorami” je pisatelj zopet posegel v slovensko zgodovino osmega stoletja, v zgodovinsko važno dobo, ko smo Slovenci postavljali temelje demokracije in prvič prihajali v stik s krščanstvom. Nosilci drame so zgodovinske ose-, be kot misijonarja Virgil in Modest in slovenska kneževiča Go-
sama v celici, pride skrivaj s Koroške menih Peregrin z nekaj Karantanci in prinese Gorazdu pismo, v katerem mu sporoča žena, da je postala kristjanka in da naj se tudi on spreobrne. Karantanci pa mu povedo, da je doma nezadovoljstvo in da se kuje zarota proti Bavarcem. Oba kneževiča hočejo rešiti in popeljati s seboj domov v Karantanijo. Ko vstopi škof Virgil in prepriča tudi Gorazda o pravilnosti krščanske vere, se dasta oba kneževiča krstiti. Zjutraj pa se v procesiji napotijo proti Karantaniji.
Pisatelj je značaja obeh kne-ževičev individualiziral in dobro izoblikoval. Veliko možnost za zaplet prinesejo karantanski možje, ki hočejo kneževiča rešiti, tqda Gorazd in Hotimir nočeta sodelovati pri pobegu.
Drama je izklesana v 14 prizorih po klasičnih načelih dramat-skega dogajanja. Njen verz je peterostopni angleški jamb, ki kar gladko teče. Za dramo je Turnšek preštudiral zgodovinske vire, v kolikor jih imamo na razpolago, k dramatski razgibanosti in časovnemu razumevanju pa je doprineslo tudi njegovo poznanje običajev in liturgične zgodovine. Kolikor mi je znano, je to doslej edino slovensko literarno delo, ki hoče biti doprinos k proslavi 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev.
Posebno vrednost knjige je tudi v tem, da je opremljena s sedmimi arhaiziranimi zgodovinskimi reliefi akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta ter z u-metnikovo interpretacijo zgodovinskih reliefnih stvaritev. Vsi prijatelji prof. Franceta Goršeta bodo tudi hvaležni za tri strani obsegajoč življenjepis našega
razd in Hotimir. Dogajanje je. največjega slovensko-ameriške-
postavljeno v leta 747-748 v sa- ga kiparja, ki je dodan knjigi, mosten na otoku Awa na Chiem- Knjiga se v Severni Ameriki
skem jezeru na Bavarskem, kjer sta živela Gorazd in Hotimir kot talca, ko je slovenski knez Borut sklenil zavezništvo z Bavarci za boj proti Obrom.
Na predvečer Velike noči in je $1.35. krsta, ko sta Gorazd in Hotimir
naroča na naslovu:	Mr. France
Gorše, 665 Woodward Avenue, Brooklyn. N.Y. 11227, drugod, pa pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu. Cena knjigi s poštnino vreT
E. A. Kovačič,
Operni biseri
Končno so sledile še zadnje tri točke slavnostnega sporeda. Znani naš moški zbor nam je prvi mogočno zapel “Naj čuje zemlja in nebo!” in “Eno devo le bom ljubil”. Užitek je bil poslušati te pevce-može! — Za njimi je g. Jože Likozar res umetniško recitiral dr. Gradnikov sonet ‘Slovenska zemlja”. Pred zadnjo
Proslava 50. obletim “29, oktobra 1910”
CLEVELAND, O. — Slovenski pevski zbor Glasbene matice se že dolgo z vso vnemo pripravlja na letošnji jesenski koncert, katerega poda prihodnjo nedeljo ob pol štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
Spored nedeljskega koncerta Glasbene matice je svojstven. Zbor in solisti bodo podali najlepše odlomke iz štirih zelo znanih oper:	iz Marthe, Carmen,
Lucie de Lammermoor in Princa Igorja, prave operne bisere. Desetčlanski orkester bo spremljal petje, katerega bo vodila pe-vovodkinja Valentina Fillinger.
Vstopnice za nedeljski koncert Glasbene matice so naprodaj pri članih zbora in v Jo-Ann’s slaščičarni v Slovenskem narodnem domu, 6415 St. Clair A ve. Cena rezerviranim sedežem je $2.50 in $3.00. Blagajna za prodajo vstopnic se bo odprla eno uro pred koncertom.
Ljubiteljem operne glasbe, o-boževalcem Glasb ene matice, katerih ni malo, slovenskim rojakom in rojakinjam, ki ljubijo
točko je voditelj programa pred- Pe^e’ nedeljski koncert goto-
CLEVELAND, O. — Preteklo soboto zvečer, 26. oktobra t. L, smo imeli v Clevelandu spet lepo kulturno prireditev. Številni hernemu, ki smo se udeležili te
ložil, naj bi poslali s tega prazničnega slovens kega večera predsedniku Slovenskega narodnega odbora g. dr. Mihu Kreku, ki se mudi v teh dneh med rojaki v Argentini, pozdravno pismo. S toplim ploskanjem je bil njegov predlog sprejet, nakar smo vsi stoje odpeli še vseslovansko himno “Hej Slovenci!” — Sle-
rojaki in rojakinje smo se zbrali v Baragovem domu, da na spoštljiv način proslavimo slovenski narodni praznik “29. oktober 1918”. Napolnili smo prazniku
pomenljive kulturne prireditve, bo ostala letošnja jubilejna proslava “29. oktobra 1918” v Clevelandu v dragem spominu.
J. S.
vo v stvo.
velik užitek
in zadovolj-P.Z.
U SLOVENIJE
Jugoslovanska škofovska konferenca
V dneh od 15. do 17. oktobra t. 1. so se zbrali v Zagrebu na svojo redno konferenco jugoslovanski škofje. Na dnevnem redu njihovega razgovora so bile razne skupne zadeve. Ob sklepu konference so sestavili skupno poročilo, ki bo priobčeno v prvi novembrski številki ljubljanske Družine.
Odmev SšSC-a
CLEVELAND, O. — Rezultat kegljanja zadnje nedelje:
Dobili Izgubil1
Muškaterji	12	2
Lovci	12	2
Hribolazci	10	4
Cigani	10	4
Tigri	10	4
Kranjci	9	5
Vinopivci	7	7
Asi	7	7
Gorenjci	7	7
Novoporočenci	7	7
Samaritani	7	7
Živali	4	10
Hribovci	4	10
Vandrovci	2	12
Skale	: 2	12
Roparji	2	12
Zelo dobro so	še odrezali	
to
pot Muškaterji, Lovci in NoV°' poročenci. Ker so dobili vseh ge' dem točk. Kaj se pa pripeti i par letih, naj si Novoporočenc* vzamejo za vzgled Roparje. pet točk so dobili Hribolazci, ^ gri, Cigani, Gorenjci in Vinopbj ci. Hribolazcem sta v zadnji i&l pripomogla Pavle in Miro.
Gorenjci je Miha napravil
imel
igre, Tone Persolja je med Vinopivci. Kar tako napre^ V bodoče malo več sreče: Fra1^1 P., Marcello, Jože C., Jerry, rio O. (90), Frank V., Jože Sr” Lojze in Mici (73)? Držala sa jih je smola kot naših boksaD6

na olimpijadi.	. ,
Na veselo svidenje v nedelj Grabna1"
Največ gozda
AUSTIN, Tex. — Farmari^' Teksasu imajo več gozdne E0,., šine kot v katerikoli drugi d1"2 vi Unije.
5
k
1
D
s:
0'
it
D:
V:
1q
tr
lo
S]
Pl
vc
'n
hj
»H
*il
je
See
Pej
K
S
*• s- FINŽGAR:
MIRNA POTA
■Tudi krčmarica in točajka sta
rišli. Beseda je pobijala besedo, "° so vsi prisrčno zatrjevali, £ o so ga pogrešali med sabo. Udi je sedel na stol — na sed-ic° __ kakor nekdanje sobote. runož je začel točiti staro vino ^ kozarce in velel: “Fantje, na °bro telesno in dušno zdravje asemu ljubemu izgubljenemu lnu - izpijmo do dna!” rimož je bil ves večer raz-^°Sajen in jim je take utrinjal, a Se je tudi Rudi od srca sme-
Igl
v prvič tako po smrti svoje ^eue. Večer so nalašč nekoliko .a2tegnili in potem vsi spremili rijatelja Rudija do njegovega /kovanja. Pred vrati
kvart
mu je
Slak
et zapel tisto, ki jo je dr.
kar,
Posebno rad imel: Gor čez
prj °’ £°r ^ez gmajnico---------
mož je posebno pritisnil svoj lvji bas ob besedah: “bom trav’-0 Pokosil, grmovje požgal”.
. °dnik dr. Slak je po smrti
faini,
Ce prvič legel brez poseda-
žea in žalovania v s°bi pokojne
^ e- Samo za hip je odprl vrata
s°bo raj nice in ji voščil: “Ir-lcai lahko noč!”
(“e jo jesensko nebo dolgo za-
strto
kak,
2 mirno in pusto meglo,
Pok;
°r bi svet pokrival mračen
sprj
r°v in sonce ne dobi niti
ljoailie, da bi pogledalo na zem-Se ’ ae človek kar oddahne, ko
sv 0^Pre sinjina in skoznjo po-^^j° žarki. Tako se je zgodilo
sodniku Slaku, ko je prvič .smrti žene prebil večer med
vrtelji, čudil se je in vesel je
bil
2 ^°benem, ko ga ni nobeden ne ij, esedico opomnil na vdovstvo
p0 pokojno Irmo. Dotlej je tf%e
v	iiu J.1	w
2enini smrti preživljal vse
nje v ^°Pi žalosti, ki mu je iz jjj ^a Samega mračila ves svet
ve-Vs* ljudi. Živahen sobotarski te.er je vsaj za nekaj ur dvignil m pokrov nad življenjem in
?°^azal nekaj luči. Okrep-
le šel spet na delo, le poza-sok ^ skopiti pred odhodom v bro° ?°^^ve in voščiti rajnici do-
sPoz'!ll^ro‘ Fosvetll° se mu je
lju^je, da je na svetu mnogo
’ ki so že marsikaj pretrpeli,
ibp Preboleli in žive usojeno Pjj življenje pogumno dalje. Pjiftiie moral> kako z Zpail Vse sorodstvo in vsi dobri ,C| odkritosrčno čustvujejo, skuš° aŽii° tn ga kakor koli
ba JU razvedriti. Sklenil je.
mora nabrati več poguma
da
stdf> . SVo3e resnične žalosti ne
da i *ak° očitno pestovati. Uso-
Matj ^So^a- Moško se ji je treba tfetj . bolečine ne more za-le vsaj ne sme razkazovati. daČM ^ kludi tako koval nove kakoe’ • ne ve^el ne slutil, Slak0	^lr§arjevi in zlasti še
bi	mamica prizadevajo, da
He]ali °*elt mrkega žalovanja. blaggi-80 načrte, kako bi mu po-^Ppn^ Slednjič je dozorela
°dtroa+. ■misel: Rudija je treba
, brggJ.	* ■‘■vCiVlAJ Cl JVi liXtIVC*
'b 0(j 1 groba pokojne žene ^rlg >Janovanja, kjer mu je ''divje' Se — S1"0!3 ln stano-
bo^mu odpira rano na srcu.
skala. Začudil se je le, ker mu mamica obiska ni bila sporočila, kakor mu ga je druge krati. Hitro je vstal, jo toplo poljubil, prijel za roko in jo hotel takoj odpeljati v svojo sobo.
“Revček moj, spet žaluješ. Preveč, preveč! Ne smeš se tako mučiti.” Stopila je po sobi do postelje umrle in hotela nekaj poravnati.
“Nikar, lepo te prosim. Vse to je samo moja skrb. Pusti mi to revno tolažbo, te drage mi spomine.”
Spet jo je prijel za roko in rahlo potegnil s seboj. Ni se mu ustavljala.
“Sedi. Takoj naročim Poloni za čaj.”
“Ni treba, saj sem doma zajr-kovala in do obeda ni daleč.” “Ali boš pri meni obedovala?” “Ne, hvala! Pri Strgarjevih bom in po obedu pridi še ti. Tako smo se domenili, ko sem se pri njih oglasila.”
“Prav. Toda čaj vendarle naročim,” je sin skočil v kuhinjo k Poloni. Ko se je vrnil, je dejal: “No, mamica, sedaj mi pa kaj povej. Ali se oče dobro počuti, ali je pregnal trganje iz nog?” “Kar krepek je, da sem ga res vesela. — Rudi, danes imam prav posebno pošto zate. Morava se do konca porazgovoriti.”
“Zelo sem radoveden; le govori.”
‘“Vse nas tako hudo boli to tvojje žalovanje. Danes sem te spet našla v tej nesrečni sobi. Moj Bog, Rudi, še zbolel mi boš; tako se vsi bojimo zate. Tega mora biti konec in zato sem prišla.”
Rudi se ji je dobrohotno nasmehnil. “Konec je naredila smrt. Jaz sem zdrav ko riba, toda srce je srce. Tega si ne morem iztrgati.”
“Prav srce bi ti rada ozdravila. Preveč je bolno, vse preveč. Pomisli, da vsak dan na svetu na tisoče ljudi pomrje: otroci, matere, očetje, starčki. Žalujejo za njimi, a se le potolažijo. Saj ne morejo drugače. Ti pa žaluješ že tedne in tedne, a še ni konca.”
“Mamica, ne očitaj mi tega. Vsak stori, kakor mu je dano.”
“Prav nič ti ne očitam. Vsi občudujemo tvojo zvestobo, tvoja prevelika žalost nas pa boli. Verjemi mi, boli nas, hudo boli in zato bi ti radi pomagali.”
“Pomagali?” j e nejeverno vprašal sin. “Žene mi ne morete vrniti.”
“Vsi to vemo. Tudi druge žene ti ne bomo ponujali. Tvoja glava, tvoj svet. Toda kar naravnost ti moram povedati, da smo vsi skupaj sklenili: Rudi, od tod moraš!”
“Pro-oč?” je zategnil sin vprašujoče.
“Da, da, proč od te sobe in od bližine groba. To sta dva noža, ki ti vrtata po srcu. Če se ne umakneš, ne boš nikoli zdrav.”
teh	zacelila> dokler ga
njegove nesreče ne
'tflil. ^bezni do zeta je po-
---	j c pvj-
•^tud;Cor stIno nerad, to zami-
jo Udi Str Slak
1'aznaCrgar- Toda kdo naj mu c se ■ene?	svetnik dr.
tri vo
obl*^al in trdno upal, ’a S J tahko izposluje sino-
(Dalje prihodnjič)
Adrian Fink v okrajni odbor
°da ^eščenie v drugo mesto, i v. Slria ie	______,
11 t>i <s , tudi dobro poznal ek . . 1 »rez	j__t-
,urez njegovega dovolje-
jjVi hi3^ ne uPal posredovati.
,..,ugel ^ Sam česa takega ne Ja moie,°Vati- Oka sta sovra-0vanje in zahrbtno
SoVaVanje Za tzjeme. Mamica Hoj^biia teh misli in se
J ^orebUn113! da sina PriPravi H?*- Zato seT^?l,P‘eme‘
> vala dn t> e v nedeljo pri-^ sob*?1*'!8'. M* i je v
;>h. st1 2 Jobovo knjigo v ^adU= ker°blSk ni P°Sebn0
L
Po ženin: §a je skrbna ma' niru smrti večkrat obi-
CLEVELAND, O. — Adrian Fink, rojen 1. 1922 v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne, predavatelj na Case-Western Reserve univerzi in odličen odvetnik, kandidira v okrajni odbor kot okrajni komišener. Bil je več let tudi v državni zakonodaji v Columbusu.
Kandidat se priporoča vsem volivcem brez ozira na stranko 5. novembra. Volivce opozarja na to, da so v sedanji upravi Cuyahoga okraja vsi trije komiše-nerji demokrati, kar po njegovem ni zdravo. On je republikanec in bi postal okrajni odbor dvostrankarski, če bi zmagal pri volitvah.
Pokorny in Corrigan se priporočata volivcem
FRANK R. POKORNY
CLEVELAND, O. — Okrajna komišenerja H. A. Corrigan in Frank A. Pokorny kandidirata ponovno na svoji sedanji mesti in se vsem volivcem toplo priporočata. Oba sta se v preteklosti izkazala kot odgovorna poštena in delovna javna uradnika.
HUGH A. CORRIGAN
imenovan po smrti Henryja W, Speetha.
Hugh A. Corrigan je bil ime-nova na sedanje mesto v preteklem avgustu, ko je nepričakova-
jo le ameriški milijonarji in a-rabski šejki. OF je torej “posekala” saigonsko vlado, so trdili diplomatje, ki so se udeležili o-beh sprejemov.
Političnega pomena sprejema nista imela, akoravno sta se vršila le par ur po običajni tedenski konferenci med Ameriko in Sev. Vietnamom. Seveda nista bila ta sprejema zadnja.
------o------
¥i@tnamska pacifikacija
Is dolila siovega vodjo
WASHINGTON, D.C. — Lanskega aprila je predsednik Johnson postavil na čelo znane akcije “pacifikacija” v Južnem Vietnamu diplomata R. Komerja. Dobil je nalogo, da reorganizira pacifikacijo, ki je do takrat le životarila. Komer je res imel v začetku nekaj uspehov, pozneje so mu pa apatije saigonske javne uprave prekrižale načrt za načrtom. Seveda je imel tudi nasprotnike, ki so trdili, da njegov
no umrl okrajni komišener Wil- 0	ou	XJ uv
Frank R. Pokorny je bil 10 let liam p Day_ preje je bil okrajni nači ka|<o .e t ba organizirati
v državni zakonodaji, kjer si je1 -	•	-	.....	>	j	f
nabral veliko skušenj, pa tudi poznanja javne uprave. Za o-krajnega komišenerja je bil
sodnik in se je v preteklosti iz kazal kot odličen pravnik, tako kot odvetnik kot tudi kot sodnik.
Iraška vlada se brani tujih moralnih vplivov
BAGDAD, Irak. — Koncem julija so imeli v Iraku običajno revolucijo. Oblast je padla v roke starinom iraške socijalistične stranke Baath. Na čelu novega režima stoji general Al Bakr, duša nove vlade je minister policije general Amash. Mož je pa strašno vnet za iransko moralo, ki ji na vseh iraških mejah po njegovem grozijo velike nevarnosti. Da jo brani, je vlada napravila sledeče sklepe:
Prevzela je upravo jezuitske univerze Al Hikma, kjer študira okoli 600 iraških študentov. Profesorji jezuiti bodo sicer še mogli nadaljevati predavanja, toda bodo pod kontrolo iraškega režima. Vlada namreč'misli, da ima na univerzi tudi ameriška CIA zakulisen vpliv, tega pa ne sme biti. Dokazi za to domnevo seveda manjkajo.
Vlada je dalje prepovedala vse ženitve med Iračani in tujimi nevestami. Kdor bi se poro-
Končno se je vlada spravila na mini-krila in kosmate brade, vse to je sedaj prepovedano; dolgi lasje pa morajo zopet postati predpravica ženskih glav.
Vse to je minister Amash razložil javnosti v posebnem razglasu. Javnost se pa ni posebno raz-burala, saj ve iz sukšnje, da vse skupaj drži le do prihodnje — revolucije.
Diplomatska hladna
vojna v pariških hotelih
PARIZ, Fr. — Diplomatski svet v Parizu je imel preteklo sredo zabavo svoje vrste: diplomatsko hladno vojno med delegacijo saigonske vlade in delegacijo vietnamske OF. Vietnamska OF je prišla v Pariz 11. oktobra in odprla informacijsko pisarno, ki se pa v glavnem peča le s propagando.
Pa se je pripetilo, da je delegacija saigonske vlade priredila preteklo sredo zvečer od 6.30 do 8.30 diplomatski sprejem v hotelu Mercurice, ki ne spada ravno med najcenejše, zato pa med naj-
čil po 1. januarju, ne bo mogel uglednejše. Kakor hitro je za to dobiti službe ne v javni upravi zvedela vietnamska OF, je takoj ne v administraciji podržavijo-1 priredila podoben sprejem prav nih podjetij, ki jih pa v Iraku, isti dan in isto uro v hotelu Geni ravno malo.	Urge V., kamor navadno zahaja-
______ ___________
ZA OSEBNE POLETE — Inženirji so izdelali pripravo, s katero se je mogoče dvigniti v zrak in leteti. V katero smer želi letalec, tja se nagne in že leti tudi tja. Z rokami ureja le višino leta in moč delovanja motorjev za dviganje in pristajanje. Ta vrsta vozila je še v preskuševalnem stadiju.
INDIJANSKA VAS — Samo na videz, dejansko so to počivališča ob avtomobilski cesti v Teksasu v bližini Rio Grande pri Presidiu.
Moški dobijo delo
IŠČEMO DELAVCE
PRIKROJEVALCE POMOČNIKE
strukturnih jeklenih izdelkov.
Dobri delovni pogoji v moderni tovarni, odlične robne koristi. Vprašajte za Mr. M. Burr King, 382-6613—Ext. 276.
THE AUSTIN COMPANY Steel Fabricating Div.
1245 E. 222 St.	Euclid, Ohio 44117
(212)
pacifikacijo, ni ravno najboljši.
Glavna hiba pacifikacijo je bila v tem, da Komerjevi strokovnjaki niso mogli nabrati med južnovietnamskimi domačini dosti sposobnih, pridnih in poštenih uradnikov, zato je vsaka akcija na deželi začela hitro hirati. Smrtni udarec je pa akciji prizadela znana februarska rdeča ofenziva, ki je uničila večino postojank pacifikacije.
Da je ideja pacifikacije na pol mrtva, se vidi po tem, da ne igra v načrtih saigonske vlade nobene vloge. Prav sedaj, pred dnevi, ko čakamo na mirovna pogajanja, bi bila morala saigonska vlada kazati na uspehe pacifikacije, da pobije stališče OF, da namreč saigonska uprava ničesar ne pomeni zunaj mest in prometnih vozlov. Pa molči kot grob.
Johnson je imenoval za Komer je vega naslednika kar njegovega namestnika Colby j a. V Saigonu mislijo, da bo sistem pacifikcije šel kmalu v likvidacijo.
------o-----
Lahko lovsko letalo hočejo
WASHINGTON, D.C. — Piloti lovskih letal, ki so se poskusili v bojih v rdečimi letali nad Severnim Vietnamom, se zavzemajo za novo, lahko jet lovsko
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 5 sob, prenovljene, nad Superior Savings & Loan uradom; furnez, zmerna najemnina. Kličite HE 1-2497.
(213)
Naprodaj
E. 76 St. blizu St. Clair Ave. šest sobna prostorna hiša, v najboljšem stanju, garaža, da se uredi zapuščina. Cena je samo $6900.
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(211)
V okolici sv. Vida
E. 60 St., hiša za dve družini 5-5, furnezi na plin, moderna kuhinja, karpetirano, cena $7000. Kličite Jack Lorenz.
MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St.
431-8182	221-9381
(212)
v Wickliffu
je naprodaj hiša s 3 spalnicami, aluminijasta obloga, ena in pol garaže, 12 let stara. Cena $18.900.
Na Richmond Heightsu
je naprodaj hiša s 4 spalnicami, spredaj zidana, dvojna garaža, lot 100x210, s formalno jedilnico. $32.500.
KINKOPF REALTY 531-6346
(212)
Lastnik prodaja
Enodružinsko hišo v dobrem stanju pri Miles Ave. in 94 St. Lahko kličete vsakčas: 341-4773.
(212)
Hiše naprodaj
Na Holmes Ave., blizu cerkve Marije Vnebovzete, zidano poslopje za 2 družini in trgovino; garaža, v prvovrstnem stanju. Dober dohodek. $18,000.
Dvodružinska hiša, 4-4, aluminijaste strani, garaža za 2 kare. $16,500.
EAST SHORE REALTY 481-6900	481-8088
(212)
Pohištvo naprodaj Po zelo zmerni ceni prodam dobro ohranjeno pohištvo. Oglasite se na 1083 E. 67 St., v soboto po 3. uri pop.
letalo, ki naj bo hitro in okretno ter oboroženo z lahkimi raketami in topovi, da bo kos ruskim letalom vrste MIG.
Te zahteve bodo brez dvoma upoštevane pri izdelavi načrtov in pri gradnji novega lovskega letala za vojno mornarico, ki se je odrekla F-111B, ker je pretežko.
'	. i
------o------
• Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Moški dobijo delo
POSPRAVLJAVCI POSODE
Ponoči. Starost nad 18 let. Od 5. pop. do 2.30 zjutraj. Zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila, počitnice. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Dr.
(212)
POMIVALCI POSODE
Ponoči. Starost nad 18 let. Od 5. pop. do 2.30 zjutraj. Zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila, počitnice. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Drive
(212)
Help Wanted Male
Punch Press Operators day and night shift. Hourly rate. Steady work. Overtime.
ZATKO METAL PRODUCTS COMPANY 20850 St. Clair Ave. _______________________(213)
Ženske dobijo delo
Iščemo čistilko
Privatni dom v vzhodnem predmestju išče čistilko za splošno hišno čiščenje po enkrat na teden. Kličite 449-0068.
(212)
KUHARCO IŠČEMO Ure od 9:30 zj. do 2. pop., od ponedeljka do petka. Izkušena ima prednost; dobri delovni pogoji. Oglasite se osebno.
GROTTO INN 16136 St. Clair Ave.
__________________(212)
IŠČEMO SNAŽILKO
Za restavracijsko jedilnico. Ponoči ali podnevi. Sest dni na teden. Starost nad 18 let. Počitnice, zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop. BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Drive
(212)
Hišno delo
Vdovec Slovenec, išče žensko za hišno delo dva ali tri dni na teden. Plača po dogovoru. Kličite 431-0628 za pojasnila.
(212)
POSPRAVLJAVKE POSODE
Ponoči. Starost nad 18 let. Od 5. pop. do 2.30 zjutraj. Zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila, počitnice. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Dr.
(212)
Help Wanted Female
Punch Press Operators
Day and night shift. Hourly rate. Steady work. Overtime.
ZATKO METAL PRODUCTS COMPANY 20850 St. Clair Ave.
C-u;
(213),


M iltvauški zapiski
Milwaukee, Wis. — NARODNOSTNI SEJEM. — Vsako leto V novembru mesecu imajo različne narodnostne skupine svoj nastop. To je takoimenovani Folk Fair. Tudi letos se bodo te skupine zbrale in imele svoje nastope. Ti nastopi bodo v dneh 15., 16. in 17. novembra v Mil-wauski areni in avditoriju na pobudo internacijonalnega instituta, ki ima svoj sedež na 2610 W. Highland Blvd. Letos bo nastopilo 3H različnih narodnostnih skupin. Za glavnega stolo-ravnatelja je bil imenovan Robert M. Sarbinowski, 1555 South 14th St. Imeli so že nekaj sej, kjer so se pomenkovali kako u-rediti letošnji nastop. Namen tega narodnostnega sejma je pomagati premostiti težave med manjšinami in tu rojenimi Ame-rikanci. Ta narodnostni sejem je zelo dobro obiskan. Vsaka narodnostna skupina želi prikazati življenje naroda, iz katerega izhaja. Prikazana je njihova kultura, njihovi običaji in tudi njihova kuhinja. Lahko veliko vidite in se marsikaj naučite.
ŠOLA ZA VOZAČE. — Komisija za varno vožnjo v mestu Milwukee bo odprla pouk za varno vožnjo v soboto, 9. novembra, na Tehnični šoli v Cooley avditoriju, 1015 North 6th St. Pouk se bo začel ob 8.30 zjutraj in bo trajal do 10.30. K pouku lahko pridejo novi in stari vozači. Bo za vsakega nekaj. Pouk bo vključil vožnjo na Freeway, sodelovanje z zračno patrolo, dejstva, kako preizkusiti avto za varno vožnjo, nesreče in podobno. Po pouku bo poskusna vožnja z avtobusom. Udeležence bo peljal po Freeway, da si na mestu ogledajo promet. Poseben mož postave bo razložil pomen cestnega vozla, razne napise in druge oznake. Pouk bo stal 50 centov. Prijavnice lahko dobite pri varnostni komisiji varnostnega poslopja v sobi 202. Lahko tudi kličete telefon 271-4840, ext. 77. Pouk je zanimiv in 50 centov ni noben denar. Kogar le zanima nekoliko ustroj varnostnih predpisov, se bo rad prijavil, da se še bolj seznani s pravili za varno vožnjo.
*
FRANK MERNIK, 60-letnik. — Če vas slučajno pripelje pot v slovensko družbo, kjer je veselo in dovtipno, boste lahko med družbo odkrili fanta iz zelenega Štajerja, ki je duša vse družbe. Je to Frank Mernik. Žena Mary ga seveda vedno malo krega, da naj ne bo tak, pa se ji le dobro zdi, če kakšno domačo pove. Tudi mi smo ga veseli. Pravijo, da je veselega človeka še Bog vesel. Torej! Kakor mnogo drugih je tudi on moral iti skozi mnogo preskušenj, predno si je mogel ustvariti svoj dom v Milwaukee-ju. Sedaj, ko gleda nazaj, se le nasmehne težavam, skozi katere je moral iti. Kmalu po svojem prihodu v Milwaukee se je pridružil raznim slovenskim društvom, kjer je lahko izpovedal svoje prepričanje in svojo slovensko zavest brez ozira na to, da ga bo kdo zaradi tega preganjal. Ni postal samo član, postal je delaven član. S svojim nasvetom je pomagal marsikateri stvari naprej. Frank ni samo znan kot dober delavec, ampak tudi kot dober pevec. Kje naj pride bolj do izraza kakor ravno pri cerkvenem petju. Od vsega začetka je bil član cerkvenega pevskega zbora pri Sv. Janezu. Sodeloval je tudi pri nastopih, kjer je bilo potrebno, da se svečanost povzdigne. Ker je v Ameriki navada, da se katoličani včlanijo v farno skupnost, je tudi on to storil. Skozi vsa leta je bil aktiven član fare sv. Janeza. Vem, da ne bo rad videl, kar je o njem tukaj napisanega, toda kar je prav, je prav. Nikoli se ni rad rinil v ospredje, zato ga pa še bolj cenimo. Malokdo ve,
koliko dobrega je storil prav po pravilu, naj ne ve levica, kaj dela desnica. Naj mu dobri Bog ob 60-letnici, ki jo je praznoval v petek, dne 25. oktobra, povrne^ tako, kakor samo On zna. Mi jubilantu želimo še veliko dobrih let med nami. Še naprej razveseljuj človeška srca s svojimi veselimi dovtipi. Saj danes je pravega veselja tako malo. Zato pa vesel obraz in dobra beseda se
veliko več pomenita.
*
PEVSKI ZBORI. — Pevski zbori so za vsako družbo velikega pomena. Cerkveni pevski zbori pa še posebej. Pravijo, da kdor pove v cerkvi, dvakrat moli. Seveda so v mnogih cerkvah s predrugačeno liturgijo izgubili na pomenu. Bo le še bolj pomagalo k petju kot pa vodilo. Seveda je bilo ljudsko petje vedno privlačno. Sodelovanje ljudstva z duhovnikom pri oltarju je bolj povezano. Vendar je želja cerkve, da se cerkveni zbori ne ukinejo, ampak obdržijo in če jih ni, naj se ustanovijo. Dati jim je treba drugi delokrog pri liturgiji. Treba jim je dati zavest, da so še vedno potrebni in so lahko v veliko pomoč pri -poveličanju službe božje. In prav to delajo cerkveni zbori pri cerkvi sv. Janeza. Obstojata dva cerkvena zbora: slovenski, ki je znan že leta ih leta, in angleški, ki pa se je začel šele dobro razvijati. Oba cerkvena zbora poleg petja v cerkvi prirejata koncerte, pomagata pri raznih slovesnostih. Sedaj bosta zopet začela z vajami. Angleški bo imel vaje ob sredah zvečer ob pol osmih, slovenski pa ob petkih ob pol osmih. Novi člani za oba pevska zbora so vabljeni. Če le koga malo veseli peti, naj ne premišlja, ampak se pridruži takoj. Veliko lepih uric člani obeh zborov preživijo skupaj. Koliko dobrega storijo, pa lahko rečemo samo tisti, ki jih imamo možnost poslušati. Škoda je le, da jih včasih vzamemo kot nekaj samo po sebi umevnega. Bilo bi zelo pusto, če bi jih ne bilo. Oba zbora vodi znani pevovodja in organist pri cerkvi sv.
Janeza Ernest Majhenich.
*
CEPLJENJE OTROK. — Vsaka šola ima več ali manj na programu v tem času cepljenje o-trok.Za zdravje otrok je to velikanskega pomena. V fari sv. Janeza so to imeli zadnji torek. Otroci so se držali korajžno. Nič niso jokali. Junaško so sprejeli cepljenje, ker to pač spada zraven. Dva otroka sta omedlela, toda ni bilo nobenih solza. Doktor in postrežnice so bile prav zadovoljne. Tako je sedaj za nekaj časa opravljeno. En otrok, katerega mama je postrežnica in je bila zraven pri cepljenju, je poskusil nekaj jamrati, češ da ga glava boli, pa mu je mama rekla, da si to samo domišljuje. Kar nazaj v razred naj gre in se pogovarja z drugimi otroci in bo glavobol minil. Pa je. Mama pa, kakor je še mlada, zasluži vse priznanje, da ni začela čutiti z otrokom in moledovati: Oh, moj ljubček, boli te, pojdi z menoj domov. Precej mater bi verjetno danes to napravilo. Mi bi rekli, da je ta mama, čeprav še mlada, iz “stare šole”. Taki vzgledi dajo človeku nov zagon in zaupanje v bodočnost.
Za Veliko nos ¥ Jenazalen?
CLEVELAND, O. — Ali niso to samo lepe sanje, da bi nam bilo dano stopati po zemlji in stopinjah, ki jih je odtisnila Kristusova noga, kjer je živela Jezusova mati Marija, kjer je bil Kristus križan in pokopan? Posebno pomembno je biti v Jeruzalemu v velikem tednu: na Oljski gori na veliki četrtek, na Kalvariji na veliki petek. Naza-
ret, Betlehem, Kafarnaum, reka Jordan, Mrtvo morje, Betsaida, Jeriho . .. Kakor litanije nove in stare zaveze.	.	. j
Te in take sanje se bodo uresničile tistim, ki pojdejo na slovensko romanje v Sveto deželo za Veliko noč prihodnje leto. Iz New Yorka odletimo v ponedeljek po Cvetni nedelji (31. marca 1969). Prisostvovali bomo lahko p r e t r esujočim obredom velikega tedna na krajih, kjer so se dogodki liturgije pred skoraj dva tisoč leti v resnici dogajali. Z busi bomo poromali v Betlehem, v Nazaret, k reki Jordan pri izlivu v Mrtvo morje in tudi v očarljivo skalnato jamo pri Hebronu, kjer je pokopan očak Abraham in njegova žena.
V četrtek, 10. aprila, odletimo iz Izraelske dežele in se med potjo domov ustavimo na dveh krajih, kot nekak dodatek k Sveti deželi: v Atenah v Grčiji, kjer je v senci slavnih grških poganskih templjev apostol Pa-t vel prvič oznanjal Jezusov e van-j gelij izobraženim Grkom. Zad-' nji postanek bo v Amsterdamu na Holandskem, kjer nas bodo o-čarali bajni vrtovi graščine Keu-kenhof. Tulipani vseh barv bodo ravno bujno razcveteni, drevesa v sprehajališčih bodo odpirala pomladanske popke in se odevala v najnežnejši cvetni čar. Dne 15. aprila bomo spet v New Yor-ku.
Po dolgem presledku je prvo slovensko romanje v Sveto deželo. Vse potrebno za to potovanje bo oskrbela potniška pisarna Hollander World Travel, 589 E. 185th St., Cleveland, Ohio 44119, telefon 531-1082. Stroški za polet, trikratna hrana na dan, prenočišča V prvorazrednih hotelih, razgledi z busom znašajo $898, računano iz New Yorka in nazaj v New York.
Rev. J. Godina
' j
to [
Blanche Krupansky na okrajno sodišče
CLEVELAND, O. — Blanche krupansky, 42 let stara odvetni-:a, ki je od leta 1961 sodnica nestnega sodišča, kandidira 5. lovembra za sodnico okrajnega sodišča. Je delovna, bistra in sposobna pravnica, ki si je pri-iobila v letih na mestnem so-iišču kar lep ugled.
Vsem slovenskim volivcem jo :oplo priporočamo v volitev v :orek, 5. novembra.
Državna predloga 1. in 2.
CLEVELAND, O. — Na voliv-nici 5. novembra bo tudi državni predlog št. 1 za podelitev pravice državni upravi izdati za 759 milijonov novih državnih bendov za veieceste, šole, očiščenje zraka in vode. V okviru tega pooblastila bo lahko država vsako leto izdala za 100 milijonov dolarjev hondo v za državne ceste s pridržkom, da skupna vsota teh j bondov ne sme nikdar preseči j 500 milijonov.
Državni predlog št. 2 daje! glavni skupščini pravico izvzeti od plačevanja davka na nepremičnine delno ali v celoti na “domove”. Po sedanjem davčnem zakonu mora biti davek na vse nepremičnine enak, zakon- ‘ ski predlog št. 2 hoče iz tega določila vzeti “domove”. Glavna skupščina bo imela potem pravico, da določi davke za to vrsto nepremičnino
WHY DEMOCRATS SUPPORT CONGRESSMAN
FRANCES P.
LT0N
Kongresnica Bolton je vedno služila vsem ljudem 22. okraja, ne glede na politično pripadnost, poreklo, vero ali narodnost.
Noben drugi kongresnik se sploh ne more primerjati z osebno postrežbo, katero ona nudi ljudem. Mi vemo, da je ona vedno pripravljena pomagati, kadar potrebujemo njeno pomoč.
■fo Njen nasprotnik pravi, da ne verjame v njeno letno povpraševanje, kaj ljudje hočejo. Kongresnica Bolton ceni mnenja vseh ljudi njenega okraja. Ona ne voli za posebne interesne skupine.
Kongresnica Bolton glasuje že rekordnih 28 let tako, kot večina ljudi njenega okraja želi. Ste slišali njenega nasprotnika trditi, da ona voli proti ljudstvu? Kakšen nesmisel! Kako on ve, kaj ljudstvo 22. okraja želi?
Kongresnica Bolton je iskrena in zvesta ljudem svojega okraja. Ona ve, da je njena prva dolžnost zastopati svojo domovino in prebivalce 22. okraja. Ona je bila vedno pripravljena uporabiti svoja
osebna sredstva za pomoč ljudstvu in njeni naselbini. Mi vemo, da bo ona s tem nadaljevala.
Demokrati, ki so služili v administracijah senatorja Lauscheta, župana Celebrezza in župana Locher-ja vejo, da ko so potrebovali pomoč v svojih volivnih kampanjah, jim njen nasprotnik ni nikoli pomagal. Mi se čudimo zakaj?
Njen nasprotnik je zapustil 21. okraj in ljudi, kateri so ga volili 14 let. Oni so ga napravili za svojega kongresnika in on jih je zapustil. Oni so s tem zgubili svojo senioriteto v Kongresu. Ne želimo, da bi se to zgodilo v našem 22. okraju.
Čeprav je njen nasprotnik podpiral Johnsona in Humphreyja v Kongresu, ju vendar v svoji volivni kampanji ni niti omenil.
Mi smo zvesti demokrati in bomo še naprej podpirali demokratsko stranko. Toda mi bomo tudi podpirali kongresnico Frances P. Bolton in V a s pozivamo, da se nam pridružite, da bo ta, resnično zvesta in zaslužna kongresnica izvoljena v torek, 5. novembra.
Delni imenik fisfih, ki so se nam pridružili pri aktivnem delu za ponovno
izvolitev kongresnice Bolton:
Kenneth A. Btulhger, Angelentonlo Volotlo. Sam Deckelbnum, Louis Hamar, Mrs. Anthony Gorica, John H. Hatcher, Mary M. Kezer, Josef Kezer, Harold W. IJeady, Ruggiero G. IMFraneo, John Milatovtc, Joseph C. Cs(rey, Anna L. Kelley, Benny L. Pa&iclr, Kalherln* Frallanne, W. W, Williams, Mary M. Patrick. Jan« E. Nelson, Antonio Ruaoo, Ben DIFranco, Mrs. Margaret Elsner, Joseph Mileiko,- Mrs. Corinne Richarda, 'Mrs. Esther A. Wolf, William P. Richards, Jr., Mary.Sikora, Carlo Catucci, Anne Wamick, Lally Sihaige, Carl DeFranco, Sieve Pipoly, Mary Stanley, Bert Dragln, Theodore Martaus, Joseph C. Coslanro, Victor Poa.nv-rantz, Marie A. Zingaies.
Anton Sova, Helen M. Whelan, Adeline M. Lawrence, Joseph A. Ruolo, Marlsra Struna, Carlo Barona, David R. Stroll, Robert Frost, Peggy Rezos, Mrs. G.E. O'Rour--ke, Joseph Caruso, Mrs. Ralph S. Silver, Mr. and Mrs, Henry Butorfas, Mr. and Mrs. John Rasilc, EHzahe Hamar, Mrs. EHzabeili Baker, Elisateth M. Walsh, Frieda Moslrowltz, Blase Bob Presti, Margaret ■ Robinson, Mrs. Amelia H. Swanson,
F. M. Capriaio, Ralph McGill, David Nadle, John F. Horton, Mrs. Agnes F. Skully, Mrs. Iklward Ambrose. Mr. and Mrs. Frank Golllnge?, Sr„ Pat Pietrowrki. G. M. Noble, Mrs. D. W. Vail, Anthony T. MarinslH, Mr. and Mrs. J.E. Wingeitar, Joseph L. Frank, Mrs. Frank
J.	Simone, Mre. R.E. Hoyslip, Rocco F. Santoro, Mrs. Joan L. Sherldon, A. R. Hunzlker, Mrs. Jeanette Powell, Irene Hardy, Daniel Kennedy, Walter F. Lieb, Mrs. Grace J. Moore, Frank J. Vogel, William Carmi-cianc, Gaetano IHGeronimo, Allan Levine, Paulina liarbaah, Mrs. Alfred DIFranco, Joseph Lawlo'r, Mr«. E. Frohroan, Mary Moorman, Morrill Sewsey, J. Joseph Goldish, Mrs. Belle Goldish, Mrs. Joseph Lawlor.
William A. Chalmers, Francis Pinkis, Ann H. Pravile, Frank J. Supanicfc, Robert L. Wach «.nas», Mrs. Hilda R. Fuersi, Angelo Tutolo, Elizabeth Tutolo, Joseph SUcora, Mr. and Mrs. Joseph Paitoni, Mr. and Mrs. Clarence Wilson, Eugene Perry, Rose HirSch, Vincent P. BuzzfcUi, Amelia Hanzak, Mr. Angela Costanzo, Carl Coslanzo, Edward Dye,-Anna W. Gaffney, J. Malaga, idr. and Mrs. Eleanor E. Molle. Mary A. Dye, Eugene Seiler, Katherine Repasky, Wallace B. Icke, Hose P. Ratcliffe, John C. Wolfo. Sid Sapor, Caroline Saper, Mrs. Charles D. Otcasek, Marion L. Riegel, Mrc. George II. Wilson, Aida Mehlmao, Fred D. Harris, J*., Mrs. Margaret Hodge, Mrs. Timothy Kenworthy, Joseph Zeccagnini. Eleanor Haller, William W. Crago, Jr.
Dr. and Mrs. Martin S. Golden, Mr. ond Mrs. Albert •Robmscn, Eliza Meieran, Dominic A. Sicilia no, Mr*. A,
K.	Markolor.ie, Frances M. Torrence. Joseph Monxeal, William L. Baxter, Mrs. Mary D. Birch, Mr. and Mrs, Ben Lyons, Anthony M. Jafomaro, Jr., Hilda Sippet, Mrs. Mcrialice Jsdd, Monroe Medleau, Emma Lee Bar-ncs, Irene B. Jonos, Jamas Fitztkara, Mrs. John D. Medvod, Kenneth J. Monde, Pazquala Fazio, F. Grif-fi.fc, Mary M. Harig, John Paglio, Mrs. Helen Pagiio, Giovanni B. Fini, Catherine Lucorelli, Mr. and Mrs. Andrew Belavic, Sr., Saul Bell, Orlando Cocco, Helene Hitter, Gloria V/ile, Marileo S. Leak, Morris Paskofi, Mrs. Mary Paskoff, Justina C. Loughney, Mr*. John Gi-owisv. Kalhcrir*' Baker, Anthony A. Tranchito.
Anthony P. Costanzo, Mr. and Mrs. Paul Fruscello, Mrs. George R. Siple, R. Nawrochi, Mark Mitra, Mrs. Angeline R. Culoita, Francis J. Shea, Felicia Goodman, Mr. and Mrs. R.D. Kueber, Mrs. H. Luxenberg, Dorothy K. Halliday, Marvin ICleinhenz, Mrs. Eleanor M. Brown, Philcmena Politi, Mva. Gertrude Diamond. Mary Sici-limo, Mary Orlando, Mrs. Bertha Robison, ,C. O. Adams, Mrs. Joseph Zaccagvini, Ethel Dupleosis, Alvin M. Bacbholiz, Mrs. Beraadlne M. Foils!, Mr*. Paul Ellis, Mary Adler, R.J. Foliai, Elliot Kaminsky, Isabel' M. Marshall, Laure L. Kirrz, Ted Koppel.
Concelta Scimens. - Angelo J. Petriella, - Annette Whipple, Mrs. Joan Kray, Peter J. Previte, Paver San-gin. Mrs. Marie Garbo, Paul Ellis, Mr, and Mr*. .Louis I roiich, Viclor Orlando, Jack Klad, Mrs. Pauline Klad, S.b. Mann, Frederick Gadus, Myron Mailt;;, Angela Trobenter, Alan J. Shapiro, Elaine Turek, Mr*. Marian Sandler, Anthony Lucaxelli, Joan Gerber, Mrs, Anthony Gentile. Anlnony Gentile, Mrs. Ida Orlando, Ross Minnie, Mrs. Mae Hill, Joseph Horvath, Dorothy WUch-ner, Coletta Petersen, Emmett Griggs, Mr*. E. M. F. Bauer, Jeffrey S. Weil, Joe Joseph, Gustave Donner, Ruth1 Donner, Sheldon Donner, Mrs. Pauline Atkin, Frank Sanzo, Adam W. Kubik, Ignatius J. Guarino, H. Eichler, Mrs. Charles Berns, Mrs. Kathryn Ivancic, Noreen C. Lewis, William H. Huber, Mrs. Mary A. Huber, William S. Gall, William J. Reardon, Cyril J. Hovansek. Sr., Bessie M. Reardon, Elsie M. Burke, Mrs. Sandy Naro, Mrs. Linda Hansen, Gary Zaremsky, Verna Yopko, Mrs. William A. Pinkava, Ronald Mis-cko, George F. Zabler, Carl Slatz, Mrs. Johnny© Vaughn, Judith Griswold, Mr. and. Mrs: Joseph K-osko-Vies. Sandy Haro, Mrs. Edna H. Pahner, Angela Jura-lovic, Mildred Babcock, Joan L. McGivney, Richard
Trimmer, Joseph Greiner, — " i, Mr. anf czer, Primard
Blum.jJr:»T^r1^.'Hlt^igSn^llSSr^!
u Pisano, Mrs.- Jean Pisano, Michael H. Palermo, M. Gandal, Mrs. Dorothy. "Spilman, Ciare L. Ruberiino, Vera Giancola, Dora' Pehar, Mrs. Irens Gradonuhi, Rosetta Greenberg, V. T. Stropko.
Mrs. Lorraine. Gulin,' Fzanci« M. Payne, Jrs., Mr. and Mrs. William R. Tenbusch, Frances Xnipe, Helen- Kni-pe, Oswaldo G. Salazar,. Mrs. Richard Milavec, -Mrs, Earl Brashear, Sidney D, Earner, Anna E. Chenin, S. Weiss, Coslanzo Dorrucci, Mr. and Mrs. Daniel Sicher-nian, Cornell Highlower, Mrs. Leslie Reardon, Mr. and Mrs. C.S. Mato, Agnes Johnson, Mr. and Mrs. John-Courlot, Mr.,and Mrs, Richard Rhein, Mr. .and Mrs. j-eo Tisdale, Victoria Tihansky, Helen Horvath, Mrs. Florence Chiro,. Mrs. Edv/ard bovich, Gary M. Gail. J. J. Grosser, Mr. and Mrs. W.J. Young, Mrs. B.R. Bonica, Mr. and Mrs. Leo Arbeznik, Mary Calabrese
Barbara Grauel, David Grauel, Helena Badalamenli, Tom Dlemert, Paul Dixon,, Mrs. Aiiginiine' M. Hursey, John lammarir-o, Marian Shapiro, Susan Dixon, Harry easier. Mr. and Mrs. Guiseppe Barreca, Mrs. Amelia D'Ercole, C.F. Merriman, Mrs. Joe Klein, Daniel Blum, James V. Ferraro, Henry 'Puskowski, Albert Pollard, Larry Bauer, Edward H'. Roucch, Mike R. Ho*, ko. H Kozan. Mrs. Edna Olejarr, A.J. Klemenc, D. CampolielS, Richard A, Grubaugh, M, Campolieti, Frank Vendltto, Thomas J. Moraghan, A. Pelriella, John E. Kouancsek. Anton Rakovec, Mrs. Cora Duke, Sena Hegelbush, Isadora Nagelbush, Anthony J. De-Capite, Esther S. Greeastein. AntioneUe Wendz. Denny Cirino, Elizabeth Clrino, Quints Maneri, M. Battista.
Herbert J. Kater, Mr. and Mrs. Dick Geier. Clementina DeBoncdict, Peter Trpin, John Gazzuolo, Made-Ion Morgan, Nenad Svilar. Mrs,1 Louise H. Zagore, Rev. and Mrs. 3. Friedman, Mrs, Lula Such, Mr, and Mrs. Louis Schnciderman, Irma Bind jock, Barbara X. Piehl, Bogior T, Stevens, Blanche Yonas, Tom E. Spero*.
DEMOCRATS FOR BOLTON
Simon Axelrod, Chairman, 138f3 Cedar Rd. South Euclid, Ohio 44118
Podpredsedniki: Bert Dragin, Louis L, Drašler, Joseph Fontana,. Ralph W. Keating, Cart Sylvester, Lewis B. Weinacht, Joseph J. Horvath. Tajnica: Mrs. Ide Stone;
Blagajnik: Alan J. Shapiro.
RE-ELECT CONGRESSMAN FRANCES P.
B0
22nd MSTRKT
..'v,' ' j	'V'.'-L:." L.	iL'/.i'-'
Izvolimo F, Opaskarja!
^Lji; vEljAlNU, U. — Slovenski d°Jak Frank V. Opaskar kandi-p a za okrajnega sodnika, na , 0nUnon Pleas Court. Kandidat ina ^0^°^e^no pravno skušnjo zato odlično usposobljen p mesto, za katero se poteguje. av tako je dosegel zrelo sta-> ki je potrebna za modro, ^eudarno in nepristransko sod-
jj rank V. Opaskar je član zna-kj .s^ovenske pionirske rodbine, J® Vedno kazala zanimanje za t^rl S^0Venske stvari in jih tudi s^i P^ala. Dolžnost vseh slovenit^ r°-iakov ie> da gremo na vo-j. e in oddamo svoj glas na vo-j, lc' za sodnike za rojaka ratika V. Opaskarja. Našo pod-v resnici zasluži.
Sein toplo priporočamo, da 5.
ftDv®mbra
glasujejo zanj!
J, J. icOetftMa se zavzema
^FSVe
'LAND, O. — James J.
C^ttriek, sedanji šerif okraja Ooa -i, aftie
-Uyah
aoga, je graduiral na Notre
Je
univerzi in končal pravo „0hn Marshall Law School. V t>0;!eriien in faran sv. Krištofa £0cky River.
l9gg ^erifa je bil imenovan leta ljie ’ et° kasneje pa je bil na to taw,0 izvoljen. Uredil je urad ^od' kriie ves uk*-3! in ga Jlegaerriiziral na temelju držav-ktdi sisi;erna. Moderniziral je krg,- Ureditev kaznilnice in hoy^e -i6®6- Nakupljena je bila j-Pv0s°da za kuhinjo, za dnev-tiiŠUjJeenje in za pleskanje jet-
seiprTostorov-
t>rijat . - J. Gettrick je velik Ut^di.0 ^ ^i°vencev. V njegovem iti, j s° zaposleni Joseph Gor-Kenik, Mike Stepic, »tik. y Urankar in Vinko Vrhov-itega Sl ii ga poznajo kot pošte-tadju,111 sF0S0*3nega javnega u-Ptipoj,av in ga svojim rojakom (Ji cai° v ponovno izvolitev.
bra Sujmo v
torek, 5. novem-
^V°litn ^amesa J- McGettricka, s®rifaj ° §a znova za okrajnega
Joseph Gornik
'\C,nil;. H. T. Marshall nclidira ponovno
sodnik Harry T. Marshall je star 68 let in še pri trdnem zdravju, tako kandidira ponovno na svoje dosedanje mesto na okrajnem sodišču. Študiral je v Cleveland-du, v Clevelandu bil mestni svetnik in vršil nato razne druge javne službe, dokler ni bil junija 1966 imenovan na okrajno sodišče, še isto leto je bil na to mesto izvoljen, da konča poslovno dobo svojega prednika.
Tokrat kandidira za novo, polno poslovno dobo. Vsem se priporoča v podporo.
------o------
0. A. Vanika priporoča v ponovno izvolitev
EUCLID, O. — Kongresnik Charles A. Vanik je bil rojen 7. aprila 1913, je oženjen z bivšo Betty Best, bivšo bolničarko, s katero imata otroka Jean in Johna Charlesa. Šole je obiskoval v Clevelandu, ker je diplo-
miral na Western Reserve univerzi. Je češkega rodu. Leta 1938 je bil izvoljen v mestni svet Clevelanda, leta 1940 pa za državnega senatorja Ohia. Bil je tudi član šolskega odbora.
Leta 1942 je odstopil kot državni senator in stopil v vojno mornarico, kjer je ostal 42 mesecev delno v službi na Atlantiku delno na Pacifiku.
Ko se je vrnil od vojakov, je kandidiral za mestnega sodnika in bil tudi izvoljen. Nato je bil izvoljen v Kongres, kjer je zastopal 21. državni volivni okraj Ohia. Bil je član raznih važnih odborov, v katerih se je boril z
veliko vztrajnostjo za izboljšanje Social Security, za Medicare in drugo socialno zakonodajo.
Charlesa A. Vanika podpirajo pri njegovi ponovni kandidaturi za kongresnika, tokrat kandidira v 22. volivnem okraju, ki obsega Collinwood, Nottingham, Euclid in druga vzhodna predmestja Clevelanda, demokratska strankina organizacija, Cleveland Press, več narodnostnih skupin, pa tudi sen. Edwaird Kennedy.
Kandidata Charlesa A. Vanika poznam že nad 15 let in vem, da je sposoben, pošten in delaven, zato ga vsem priporočam v volitev 5. novembra.
Lojze Eckart 2193 Westport Ave. —-----o-----
En aker za konja
DES MOINES, Iowa. — Povprečni konj porabi toliko krme, kot jo zraste na povprečno rodovitnem akru zemlje.
J. V, Stanfon kandidira ¥ 23. kongresnem okraju
CLEVELAND, O. — Predsednik mestnega sveta demokrat James V. Stanton kandidira za kongres v 23. okraju Ohia, ki zavzema zahodna in južna predmestja Clevelanda, proti republikancu Minshallu. Je mlad, spo-
soben, delaven in pošten javni zastopnik. V mestnem svetu se je pokazal tudi kot dober vodnik. Brez dvoma zasluži podporo volivcev.
-----o----
A. Porter znova kandidat za okrajnega
CLEVELAND, O. — Albert S. Porter je v našem okraju znana osebnost, saj je okrajni inženir že 21 let in dolga leta tudi eden
glavnih vodnikov demokratske stranke v okraju. Sedaj je načelnik okrajne strankine organizacije.
Skozi dve desetletji je zgradil milje in milje cesta, popravljal stare mostove in gradil nove. Pri vsem tem se je izkazal kot sposoben inženir, pa tudi kot dober organizator dela in javne uprave.
Ne pozabite nanj na volišču — 5. novembra!
-----o-----
Sodnik E. R. Hoover
se priporoča
CLEVELAND, O. — Earl R. Hoover, ; sodnik Common Pleas sodišča, kandidira znova in se priporoča volivcem v podporo. Na svojem položaju je že 18 let, preje pa je bil 3 leta javni tožilec Ohia.
V ponovno volitev ga priporočajo odvetniške zbornice in delavske unije, pa tudi dober del krajevnega časopisja.
Naši šolski otroci ne morejo razviti sposobnosti vesoljske dobe -s pripomočki železne dobe.
Dr. Paul Briggs pojasnuje kako bodo predlogi 9, 10 in 11 izboljšali našo poklicno izobrazbo.
on	v-..—	-
Edina pot, po kateri bodo premnogi izmed naših otrok mogli dobiti zaposlitev jutri, je današnja priprava na to. In to se pravi v mestnih šolah Clevelanda. Posebno — v poklicni izobrazbi. Obdelava podatkov, programiranje komputerjev, tiskanje, popravila in vzdrževanje avtomatizacije, kosmotologija, vodenje restavracij, da naštejemo le nekatere ...
Rabimo več pripomočkov za učenje tiskarstva. In vse vrste dela na avtomobilih — na karoseriji in motorju. In tako dalje in tako dalje. Vsak dijak mora imeti možnost, da se pripravi na službo. Predlogi 9,
10 in 11 bodo preskrbeli sklade za podvojitev na tem pomembnem šolskem področju.
Michael H. Annison Chairman.
Citizens for the Support of the School Issues. 1380 East 6th St.
Issues 9'1(H1


IZUM
spisala
METOD JENKO in
VIKTOR HASSL
L______________________________________________
“Hura! Hura!” so zavpili ljudje okoli te postaje. Veličastna podoba, ki se jim je pokazala, ko je gondola z bliskovito naglico preletela postajo in utonila v valovih Tihega oceana, je zapustila pri vseh nepozabni vtis.
Navdušenje se še dolgo ni moglo poleči in ljudje se kar niso hoteli raziti.
Posadka ameriške bojne ladje “Tiger”, ki je stala na Tihem oceanu, na meridianu 140° zahodne dolžine in 41° vzporedniku severne širine, je bila že vso noč pokonci. Mornarji niso dali miru, vsak je hotel prvi videti gondolo. Radiotelegrafisti so vestno opravljali svojo službo in strastno lovili poročila s prvih treh postaj. Pravkar so sprejeli zadnje poročilo, da je gondola preletela postajo Eureka. V 45 do 50 minutah bodo že zagledali žaromet. Neprenehoma so gledali na ure in se prepirali, katera je točnejša. Zdelo se jim je, da čakajo že celo večnost.
“Halo! Pozor!” je zavpil poročevalec na jamboru. “Dve stopi-
j izvrševali ukaze. Prvi 1 gondolo mornar vrh
S
s
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Paper Company
needs
WAREHOUSEMEN
Company Benefits Permanent Jobs
Tel. 376-0355
(212)
Opportunity	Journeymen!
MACHINISTS
Acme Gridley Operators B. & S. Setup and Operate Milling Machine Operators Inspectors (layout or floor)
Experience required. Openings on first and second shift. Previous job shop experience required on above openings.
MISSEL CORP. OF AMERICA 27600 Lakeland Blvd.
Euclid, Ohio 44132
An equal opportunity employer ______________ (214)
MAN WANTED IN HINSDALE for Weekends
To Wax and Buff tile floors Ph. 246-0103
(212)
HELP WANTED
EXCELLENT OPPORTUNITIES
SOCIAL WORKERS
Must be college graduate, able to pass Wisconsin Merit System exams and available for full time work. Salaries open.
Wire, write, apply or call
CAROL RADKE
Rock County Department of Public Welfare
Janesville, Wis. 53545 608-752-7471
(212)
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK-Northwest Grac. 8 rm. home, 4 bdrms. IV2 ba., new cust. kitch. brkfst. rm. Ige carpted Iv. rm., sep. din. rm., patio. By owner—386-4911.	$32,500
(213)
BLOOMINGDALE — By owner Custom-brk. ranch. 3 bdrm. 1% ba. 2 car gar. patio, Ig. lot 60x162’ walk, dist. sch., excel transp. immed. poss. LA 9-1058
(213)
nji na levo že vidim vzhajajočo svetlobo.”
Moštvo je umolknilo in se obrnilo v smer, od koder so že težko pričakovali gondolo. In res: svetloba je naglo naraščala, gondola se je približevala s pošastno brzino. Telegrafisti so novico takoj sporočili Alfredu. Ta jim je odgovoril in čakal, kdaj bodo sporočili, da je gondola odbrzela k naslednji postaji.
V naslednjem trenutku je gondola že preletela ladjo. Z ladje so zažareli mogočni žarometi in hiteli za gondolo. Tudi svetlobne znake so poslali na gondolo. Anny jim je odgovorila, da je opazila njih znake in jih toplo pozdravila. Ko je žaromet zopet utonil na robu brezkončnega oceana, je življenje in veselje na ladji zamrlo.
Morje in vreme na Tihem oceanu je bilo mirno kakor že dolgo ne. Nebo je bilo popolnoma jasno in veselo so mežikale zvezdice, kakor bi se z Alfredom vred veselile.
Alfred je pogledal na uro, ki je kazala štiri po polnoči. Najbolj ga je skrbela Anny, ali bo prenesla nadčloveški napor ali ne. Previdno je vključil televizijski aparat. Skozi odprtino je pogledal v gondolo in videl, kako Anny pazljivo pregleduje instrumente in si beleži.
“Halo! Halo!” je zaslišal Alfred močan glas, kar prestrašil se je. “Tukaj peta kontrolna postaja. Bojna ladja Lincoln, na obzorju je opaziti naraščajočo svetlobo, gondola se nam približuje z neznansko brzino, še trenutek, pa bo nad nami.”
Na ladji je nastalo nepopisno veselje; vse je gledalo v nebo in uživalo krasoto. Razločno je slišal Alfred, ko je mornar štirikrat udaril na zvon in naznanil, aa je polnoč.
Enako navdušenje je bilo na ladji “Washington”, na šesti postaji. Presenečeni poveljnik se še zdaleč ni nadejal tolikega užitka; pozabil je celo oddati poročilo o preletu gondole in s tem povzročil Alfredu ne malo strahu. Šele čez kakih dvajset minut se je spomnil, kaj bi bila njegova dolžnost; zato je nemudoma ukazal telegrafistom, naj brzojavijo, da je gondola že odbrzela k naslednji postaji in se oprostil, češ da so nastale pri radijskih aparatih nenadne motnje. Alfred se je globoko oddahnil. Tudi poveljnik je bil vesel, ko se mu je Alfred zahvalil.
Alfred je nepremično sedel pred svojimi pokornimi instrumenti in jih z zadovoljstvom opazoval. Delovali so že ves čas poleta brez napake in bili tako popolni, da jih skoraj ne bi bilo treba nadzirati; kljub temu se Alfred ni in ni mogel ločiti od njih, menil je, da bi se koj utegnila zgoditi nesreča, kakor bi se le za trenutek oddaljil, najbolj se je bal za požrtvovalno Anny in zanjo je bil pripravljen vzdržati do smrti. Poročila s poleta so bila še vedno najugodnejša in Alfred je pri tem pozabil na vse težave.
Gondola je že preletela ladjo “Washington” in se bližala prvi japonski bojni ladji “Mitsuoko”. Telegrafist z ladje “Washington” je takoj javil japonski ladji na Tihem oceanu, blizu poldnevnika 180 in na 41. vzporedniku. Japonski telegrafist je novico sporočil svojemu poveljniku. Ta je šel na poveljniški most in dajal povelja posadki, ki je že nestrpno čakala gondole. Ukazal je prižgati vse žaromete. Ura na ladji je kazala tedaj 22 in 49 minut. Urni mornarji so vestno in z nenavadnim navdušenjem
je opazil jambora. Kakor hitro so opazili v daljavi gondolo, so usmerili proti njej žaromete vseh barv. Telegrafist je že javljal v New York, da se gondola približuje. Alfred pa je opozoril na ladjo Anny. Ta mu je z zvonkim glasom odgovorila, da jo je že opazila.
Ista podoba se je ponovila pri drugi japonski bojni ladji “Togo”, ki je bila postavljena na poldnevniku 160 in stalnem vzporedniku. Gondola se je bližala japonskemu otočju.
Ta novica je povzročila veliko navdušenje in občudovanje vsega sveta, posebno med nepreglednimi množicami pred startno zgradbo. Nihče ni hotel proč, dokler se gondola ne povrne. Že se je zdanilo, saj je gondola letela že dolgih osem ur in pol.
Brzojav, ki ga je prejela deveta kontrolna postaja v bližini mesta Aomari na Japonskem, je šel po vsej državi in spravil vso Japonsko na noge. Japonci so se že dolgo pripravljali na veliki dogodek. Da bi čim bolje videli to zračno čudo, so drveli v bližino kontrolne postaje. Bogatejši so se kar nastanili tam. Zvočniki so sproti obveščali radovedno ljudstvo. Anny je vsakih deset minut poročala o kre-tanju gondole. Z se je stopnjevala nestrpnost. Ko so Japonci nad morsko gladino zagledali žarometa pred in za

NADALJUJTE Z DOBRO VLADO
Volile za ohranitev odličnih demokratskih okrajnih sradniov
Tuesday, Nov. 5,1918
<] Hugh A« Corrigan
COUNTY COMMISSIONER
¥tmk I, Fokorny
COUNTY COMMISSIONER
James J* McGeilriok
SHERIFF
8	0	John T. Corrigan PROSECUTING ATTORNEY
Is i 8		
	[Xj	Frank M. Brennan COUNTY TREASURER
is 8		Frank M.
Emil J. Masgay CLERK OF COURT OF COMMON PLEAS
Mark McElroy COUNTY RECORDER
Albert S. Porter COUNTY ENGINEER
Samuel R. Gerber CORONER
Frank M. Gorman, Chairman — 2825 Coventry Rd. — Democratic County Officials Joint Committee
1
I
I
1
I
I
1
i
I
$
£
1
i
I
I
©
I
I
I
z-

jim je ta veličastna slika izginila izpred oči in je gondola odbrzela proti Kitajski.
Pri deseti postaji, ki je že prejela brzojav od prejšnje, je bilo zbranih nekaj milijonov Kitajcev, ki niso bili nič manj rado-vsako minuto vedni kakor Japonci. Prva kitajska postaja “Kalgan” je morala na gondolo čakati najdlje, ker je bila od prejšnje postaje raz-gondolo, so tako glasno zavpili I dalja mnogo večja kakor pa med
od navdušenja, kakor da prihaja nadnje konec sveta. Stotisoči obrazov so bili uprti v gondolo, ki je tudi za trenutek niso izpustili izpred oči. Tolikšnega čuda še niso videli. Ko jim je gondola letela nad glavami, je vsem zastalo dihanje, onemeli so in zrli le v nebo. Glasno govorjenje se je začelo šele tedaj, ko
prvimi. Oddaljenost je znašala nekako 2100 kilometrov. To razdaljo bo gondola preletela v uri in dvajsetih minutah. Toda komaj se je pokazal veliki žaromet, že je bilo nestrpnosti konec. Pol Kitajcev se je veselilo in rado-valo tega dogodka.
Posebno so se izkazali Rusi, ki so se zbrali k enajsti kontrolni
¥©fg Fsr, c.
HARCLD J.
LAUSCHE
State Representative 53rd District
Merle Gambrill, Sec’y., Treas. 17825 Windward Ave.
EUCLID POULTRY
V ralo«! (mamo vedno očiSčene piščance, na Vose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLlB	SE 1-8187
NENAVADEN PES — Dr. Viterbo Cortez iz Mexico Cityja je vzredil z mešanjem psa, ki ga kaže slika. Njegova koža je povsod skoraj gola, le na vrhu glave in na koncu repa je pokrita z dolgo dlako.
postaji v velikanski Celo iz Sibirije in najbolj oddaljenih krajev so nekaj dni prej drveli v bližino mesta številni vlaki, avtomobili in zrakoplovi, ki so nagnetli tolikšne množice radovednega ljudstva, kakršne še ni bilo zbrane na svetu. Toda tudi tu je bil prizor le trenutna prikazen. Vrhu vsega je bilo še nebo zastrto z oblaki, da se je le tu in tam posvetila luč skozi luknje v oblakih. Ruska postaja “Taškent” je javila-dalje, da gondole niso mogli prav opazovati.
Gondola je letela dalje čez kavkaško gorovje in se bližala Evropi. V Carigradu, bila je to dvanajsta postaja, so se že dolgo pripravljali na prihod gondole. Iz vseh bližnjih držav so prihiteli radovedneži, da bi opazovali polet gondole. Žal je bilo tudi
množini. Itu oblačno in je prehitro minulo.
Mnogi so se jezili, ker so morali za pičlih par pogledov napraviti tako dolgo pot. Toda ponašali so se vendarle, da so videli naj-novejše čudo moderne tehnike,
to je bilo zanje prav za prav | važnejše.
(Dalje prihodnjič)
— Kordorvansko usnje je ^ rejeno iz konjskih kož.

Vrnita
RUSE
mmm
mmn fleas court
Priporočan cd:
Cleveland Bar Association, Cuyahoga County Bar Association, Teamsters, Teamsters Joint Council #41. D.R.I.V.E., A.D.A-, Cuyahoga County Civic Improvement Association, War Veterans Bar Association.
Rose za sodnika komite, Pierre R. Diemer, Co-Chmn, 2413 Laiemant

Congressman
Frances P. Bolton
"£! 22nd District of Ohio
VODILNA ČLANICA PREDSTAVNIŠKEGA DOMA KI SLUŽI VOLIVCEM IN SVOJEMU NARODU ŽE 14 ZAPOREDNIH POSLOVNIH DOB.
ONA JE POTREBNA V WASHINGTONU IN NAJ BO PONOVNO IZVOLJENA 5. NOVEMBRA.
NE DOVOLIMO, DA BI BILE IZGUBLJENE KORISTI NJENE SENIORITETE... IN PRIJATELJICA NARODNOSTI.
AMERIKANCI SLOVENSKEGA POREKLA Frank Kastigar — Branko Pfeifer
Nationalities Division Bolton for Congress Committee 3088 Mayfield Rd., Cleveland Heights, Ohio 44118
J