ZADRU O AR Glasilo tfllabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili" v Ljubllani Vil izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18'—. = Posamezna številka stane Din 1'50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VII. Storimo svojo dolžnost. Z ustanovitvijo naše nabavljalne zadruge smo si poleg trgovskega poslovanja nadeli tudi nalogo, delati za gospodarsko skupnost, vzgajati cut za solidarnost, samopomoč in ljubezen do bližnjega, dobro vedoč, da le potom teh vzgojnih načel pridemo do cilja. Cilj našega zadružnega pokreta pa je, da si z gospodarsko skupnostjo ustvarimo lastno podjetje, da postanemo samemu sebi trgovec in ne samo to, postanemo tudi lahko lastniki proizvodnje in prometa. Tako gospodarsko skupnost smo pričeli gojiti z ustanovitvijo naše zadruge, zametujoč vse teorije o nasilni spremembi današnjega družabnega življenja. Ali smo tudi vršili to svojo dolžnost vsi, ki smo bili poklicani, da vzgojimo armado zadružnih borcev? Žalibog ne! Mesto da bi tekmovali medsebojno, kdo bo v teh svetih dolžnostih čim- več storil, smo celo zadružno vzgojno delo in propagando obesili na rame par osebam, misleč, da je dovolj, če le nekateri delajo za uresničenje svetih zadružnih idealov, sami kot celota smo se pa postavili na ko-modno stališče kritikovanja in s tem ubijali veselje do dela onim, ki so pripravljeni vršiti ga. Ta način dela je pa lahko usoden za cel zadružni pokret, ako pravočasno ne krenemo na drugo pot, ako še pravočasno ne zavemo, da je dolžnost sleharnega po-jed inča delati v geslu vsi za enega eden za vse. Ne glejmo v svoji zadrugi samo na trgovino, ker imamo poleg trgovine še ne-broj dela, da vzgojimo nevedne, da jih pridobimo za naše skupne interese, ter tako številčno okrepimo svoje zadružne vrste in zberemo kapital, s katerim povabimo na mejdan, privatno izkoriščanje. Delati za zadružništvo, ni dolžnost samo odbora ali celo samo posameznikov v odboru, marveč dolžnost do dela kliče vse zadrugarje brez izjeme, da vsak po svojih močeh pomagamo krepiti svoj zadružni rokret. Koliko smo storili s predobivanjem novih članov? Bore malo! Zadruga sicer številčno raste, ne raste pa v razmerju, ki bi odgovarjalo delu 1200 zadružnikov na propagandnem polju. Kako drugačni bi še bili uspehi, ako bi vsak posameznik storil svojo zadružno dolžnost. Napravimo preokret v tem oziru, ter pojdimo na delu za povzdigo zadružne zavesti med članstvom, s propagando za to zavest med železničarje, da jih pridobimo za našo in naših potomcev skupno stvar. Pojdimp prav vsi med široke železničarske vrste s pozivom, da je zlasti danes, v dobi težke ekonomske depresije, hude draginje, valutne neurejenosti, nekontrolirane privatne špekulacije in eksploatacije, skrajni čas, da se poprimejo zadružnih ustanov in zadružnega dela v smislu zadružnih načel, da si potom široke vzajemne samopomoči omogočijo znosnejše življenje in boljšo bodočnost. Vsi mi imamo dolžnost pomagati, or-ganazirati in uveljaviti zadružništvo, da izločimo v čim večjem obsegu privatno trgovino, ter napravimo s tem, korak bližje gospodarski skupnosti. Za organizacijo zadružnega konzuma bo lahko sledila organizacija zadružne proizvodnje. Vsi na delo za osvoboditev gospodarsko izrabljenih konzumentov. Če storimo prav vsi svojo dolžnost, potem ne Ijo daleč čas, ko bomo lahko zaklicali: gospodarsko svobodni smo! Par misli o varčevanju. (Po »Narodnem Gospodarju« L B.) Ponovno sem že premišljeval, kako da se po vojni to velevažno vprašanje ni nikoli začelo resno obravnavati. Vprašanje je važno, zato govore sledeči razlogi: Vojna je bila z gospodarskega stališča dosti dolga, v kateri se narodno premoženje ne le ni primerno množilo, temveč se je neusmiljeno uničevalo noč in dan, po vseh obširnih frontah Evrope. Vojna je torej človeštvo oropala ne le dra- gocenih pridobitnih moči, s tem da je morila cvet moči in sposobnosti, med možmi in mladino, vojna je uničila ogromne milijarde, v desetletjil privarčenega narodnega premoženja. Gospodarstvu vseh panog, je bilo torej odtegnjenega ogromno produktivnega kapitala; gospodarstvo je utrpelo silno izgubo krvi. Brez zadostnega kapitala pa ni uspeha v gospodarstvu. Od množine produktivnega kapitala je odvisen uspeh gospodarstva. Ker je toraj po vojni razpoložljivi kapital toliko manjši, je jasno, da produkcija ni tako uspešna, kot bi bila pri zadostnem kapitalu. Pa se čudimo in nočemo razumeti, zakaj še vedno vsi sloji, kmet, delavec, obrtnik, trpijo na posledicah vojne in si ne morejo priboriti tistega blagostanja, kot so ga bili že vajeni pred vojno. Odgovor je samo ta, ker ni za uspešno proizvodstvo potrebnega kapitala. Res je, da smo bili prva leta po vojni v zmoti, misleč da imamo kapitala dovolj; pa smo hoteli z njim ustvariti celo slovensko industrijo. Od tod toliko bank in njih živahno delo na polju ustanavljanja naše industrije. Kmalu smo morali z obžalovanjem spoznati, da smo krenili na napačno pot, kajti ni bilo naše gospodarstvo pravo, re-elno bogastvo; bilo je namišljeno papirno bogastvo, katerega notranja vrednost je pokazala kmalu nezaslišano padanje dinarja in dviganje cen blaga. Seveda se nam je tudi mlada industrija izmuznila iz rok. Lep primer v tem zim je sovjetska Rusija. Tam ni uničevala narodnega premoženja le svetovna vojna, temveč še v veliko večji meri revolucija in z njo združena dolgotrajna notranjo vojna. Ostanke narodnega premoženja, pa so naposled uničili še komunisti s svojo ponesrečeno gospodarsko politiko, ko so namenoma ugonabljali vrednost denarja in s tem podirali v ljudstvu zaupanje v državni denar. Hoteli so namreč dokazati, da komunistično gospodarstvo lahko izhaja brez denarja, ker denar je le instrument kapitalističnega gospodarstva. Niso pa pomislili, da je denar in zaupanje ljudstva v denar, prevažno sredstvo za produktivno varčevanje in s tem za tvorbo prepotrebnega kapitala. Še bolj kakor uničevanje narodnega premoženja, pa sta jemala smisel in veselje do varčevanja sledeča dva razloga: Vojna sama je ustvarila med ljudstvom neko razpoloženje negotovosti in iz te ne-gotovisti izvirajoče lahkomišijenosti. Resni dogoki vojne in zlasti negotovost do jutrišnjega dne, niso vplivali na ljudstvo v smeri streznenja in skrbi za svoja in svojcev bodočnost, temveč so nasprotno povzročali neko brezskrbno lahko-mišljenost in brezskrbno zapravljanje imetja. . Še bolj kakor ta negotovost, pa je uničevala smiselnost za varčnost, padajoča valuta. Ta poslednji razlog je vzel varčevanju njegovo etično vrednost, kajti kdor je varčeval, da se oskrbi za stara leta, da preskrbi svojce, da pomaga s prihranki sebi in narodnemu gospodarstvu, ta je z žalostjo moral gledati, kako se njegov prihranek vsled silne devalvacije taja kakor sneg na pomladanskem solncu in 'se s tem njegovi upi na preskrbljeno starost in preskrbljene svojce rušijo v prah. Zato je kot posledica vojne negotovosti in kot posledica triletnega padanja denarja, med odraslimi, še bolj pa med mladino, zapravljivost v vseh oblikah začela slaviti svoje orgije, varčnost pa se je osramočena in ponižana skrila pred takozva-nimi, dobrim in naprednimi gospodarji. Varčnost je le še ostala, kot znak omejenih ljudi, ki ne poznajo trenutnega gospodarskega položaja in si ne znajo pomagati. Prišli smo vsled tega tako daleč, da so previdnejši gospodarji ne le gledali, da se vsake gotovine čimpreje znebije, temveč so se začeli celo zadolževati s špekulativnim namenom, da bodo danes najeto posojilo čez mesec, ko bo valuta padla, z lahkoto vrnili in tako zopet mnogo profi-tirali. Nihče pa tedaj ni mislil, da se stvar zopet lahko zasuče, da bo tedaj, ko se stvar zasuče, razmerje ravno nasprotno. Kakor so bili varčevalci v času padanja valute tepeni in je bila navidezno nagrajena zapravljivost in so bili nagrajeni tudi vsi, ki so imeli dolgove, oziroma so najemali posojila, tako se je približno pred dvemi leti razmerje obrnilo, ko je naša valuta začela rasti. Nehote mi ravno glede dolžnikov pri-laja na misel basen o oslu, ki je tovoril sol preko reke. Pa se je vlegel v vodo in se lepo oddahni. Ko je vstal je začutil, da je breme dosti lažje, ker se je sol v vodi raztopila. Tako je bilo z dolžniki v času padanja valute. Njih breme je postajalo dosti lažje, čeprav je dolg v številkah ostal isti. Ko pa je osel tovoril čez reko gobe in si je na isti način, kakor pri soli hotel olajšati breme, tedaj je napravil žalostno izkušnjo, da ni mogel več vstati, ker so se gobe napile vode. Nekaj podobnega je tudi z dolžniki y današnjem času dviganje vrednosti našega dinarja in z onimi, ki danes posojila najemajo. Njih breme postaja vedno težje in jim celo grozi s polomom, čeprav dolg v številki ostaja isti. Žalibog pa je ta resnica še premalo znana in nekateri še danes precej lahko-mišljeno najemajo posojila, ne da bi mislili, kako težko jih bo vračati. Z ozirom na navedeno bd potrebno, da postane vzgoja k varčevanju aktuelno javno vprašanje, za katero je treba zainteresirati najširše kroge. S tem vprašanjem se mora začeti ba-viti družina, da bo zopet v domači vzgojjj položen temelj za varčnost. S tem vprašanjem se mora začeti ba-viti šola, ako hoče še ostati vzgojiteljica mladine in s svojo vzgojo polagati temelje za srečo in blagostanje mladine, ter celega naroda. S tem vprašanjem se morajo baviti naše kulturne in narodne organizacije, ako si po pravici lastijo delokrog narodnega in kulturnega dela, posebno med mladino, dino. Najbolj poklicane, delovati za širjenje varčnosti, pa so hranilnice, posojilnice (in zadruge). Če je danes bližnja priložnost za zapravljanje tako številna in organizirana, da je mladini res težko odtegniti se splošnemu toku zapravljanja, ker bi morala v tem. slučaju plavati z velikim naporom, ta-korekoč proti vodi, morajo biti hranilnice, posojilnice (in zadruge) organizirana bližnja priložnost za varčevanje. Zadružništvo po svetu. Letos v januarju je. bil izglasovan zakonski načrt v Češkoslovaškem parlamentu, s katerim dovoljuje, vlada 187 milijonov K. č. za povzdigo in razvoj zadružništva v obliki brezobrestnega posojila. — Težko je sicer šlo z ^glasovanjem tega zakona in tudi ni šlo brez kompromisa, a vendar je šlo. Dokaz, da ima Čehoslovaški narod nekoliko več smisla za socijalno povzdigo svojega delovnega ljudstva kakor pri nas. Vzemimo takoj en sam problem, ki mori skoro celo Evropo in to je »stanovanjsko vprašanje«. Vse države so ga reševale na svoj manj ali bolj uspešen način. A vendar moramo priznati, da niti ena država ni tega vprašanja rešila na tako uspešen in moderen način, kakor Češkoslovaška republika. Stanovanjski zakon jie najmodernejši, kar smo jih imeli priliko videti, ker daje Češkoslovaška iz državnih sredstev, kreditno podporo ali garancijo do 80 odstotkov celokupne stavbene vrednosti novo-zidanih poslopij. Umevno, da so s temi imele razne stavbene zadruge kolosalne uspehe. Zanimivo pa je vedeti, da se je v Češkoslovaški zidalo največ hiš in hišic na zadružni podlagi. V Pragi se je sezidalo takih eno- ali dvodružinskih hišic nad 600; v Brnu, drugem . glavnem mestu Češke stoji takih hišic nad 420 ter stanujejo v njih po veliki večini le državni nameščenci vseh panog. V celi Češkoslovaški se je takih zadružnih hiš postavilo in sezidalo preko 5000 z 9000 stanovanji. Te hiše so pa po svoji zunanjosti tako lične in moderne, ter opremljene z vsemi modernimi pripomočki, da bi delale gotovo konkurenco tudi marsikaki vili, ki stoje pri nas pod Rožnikom. In pri nas? Koliko stavbnih zadrug že imamo, pa po šestih letih ni postavljena niti ena bajta ali koliba, kamoli še kaka moderna in vsem higijenskim predpisom odgovarjajoča hišica. Umevno! Ker se pri nas vodstvo te naše bogate države ni povspelo do tega, da bi z državnimi krediti podprlo veselje in stremljenje čilih in poštenih zadružnikov raznih stavbenih zadrug v državi. Zato vidimo kulturni napredek le v onih državah ki z moderno socijalno zakonodajo lečijo rane onih tisoč in tisoč nemaničev, ki se zbirajo v zadrugah. Brez socijalnega napredka ni kulturnega napredka. Zato se moramo vsi učiti od naših bratov Čehov, ki so umeli tek časa in podprli mogočno stavbo Češkoslovaškega gospodarstva, zadružništvo, ki je temeljna bodočnost Češkoslovaške republike in vsake države. > Zibelka zadružništva je nedvomno tekla v veliki Britanski državi. Zato gleda celi zadružni svet v hrabre in vztrajne zadružnike Angleže, ki stoje danes malodane na višku svoje zadružne moči. V prihodnji številki hočemo opisati razvoj tega kolosalnega zadružništva na Angleškem, da naši člani vidijo in se prepričajo, da je zadružništvo ona sila, pred katero se bodo podrli v prah vsi kapitalistični nestvori in izžemalci. To moralno in gospodarsko silo pa se pridobiva z edinim geslom: V edinosti je moč! Vsi Vi, ki trpite in se mučite z delom svojih rok in uma, pomnite, da je Vaš spas v zadružništvu. Kar velja za velike narode, to mora tembolj veljati tudi za nas. (Dalje prih.) Padanje obrestne mere. • Več vzrokov je, da obrestna mera za denarne vloge pada. Gotovo je pa glavni vzrok ta, da se je povpraševanje po kreditih vsled splošne gospodarske stagnacije zmanjšalo. Zmanjšanje povpraševanje po kreditih je pritisnilo obrestno mero navzdol. Vzrok zmanjšanega povpraševanja leži tudi v tem, da se je v našo državo potom bank urinil tuji kapital, ceni se ga že nad 2 milijardi dinarjev. V naše gospodarstvo se je tuji kapital urinil, ker so se naše gospodarske razmere precej konsolidirale. Ni še dolgo tega, ko so posamezniki letali od banke do banke, ter prenašali svoje vloge radi visoke obrestne mere enkrat tja enkrat drugami. Vsi ti lovci za visokimi obrestmi so dobili sedaj svoje plačilo, ker one banke, ki so nudile visoko obrestno mero propadajo oziroma že likvidirajo. Centralna banka v Mariboru likvidira z izgubo vse delniške glavnice, ter je še veliko vpraševanje, če bodo dobili vlagatelji svoj denar nazaj. Temu primeru bodo sledili • še drugi zavodi, ki so za visoko obrestno mero sprejemali vloge in še za višje obresti dovoljevali kredite. Naša nabavljalna zadruga obratuje s svojim lastnim kapitalom, ter ne bo imela s polomom kake banke prav nobenega stika ali škode. Škodo pa zna imeti kak naš zadružnik, če je svoj prihranek ali dedščino naložil v špekulacijo na visoke obresti. Ta članek naj bo v opozorilo, da ve kaj ima storiti. Voditi moramo reelno gospodarst\To v zadrugi in pri samemu sebi. Tudi ta opomin spada v zadružno kompetenco. Kreditni nakup. V splošnem ima veljati zadružno načelo, da se prodaja blago članom samo proti gotovini. Za to načelo govore ekonomski in moralni razlogi. Z ekonomskega stališča mora zadruga, ki daje članom blago na kredit, imeti večji obratni kapital, da dobaviteljem takoj plača, ali mora tudi sama dobavljati blago na kredit od dobaviteljev. Iz moralnega stališča pa, ker vodi kupovanje na kredit marsikatero družino v pravo suženjstvo, ako se na tako past pusti vjeti. Ni to pretirana beseda. Resnica je, da kdor svojemu trgovcu ali peku dolguje, nima prava, da se pogaja o cenah, marveč mora plačati, kakor trgovec zahteva, ker si zadolžena družina hočeš, nočeš, mora pustiti dopasti, če tudi ve, da je pretirano drago. Pri naši zadrugi se daje na kredit v širokem pomenu besede, v resnici pa ta način kreditiranje, kakor ga vodi naša zadruga ni smatrati, kot kupovanje na kredit. Vendar pa tudi ta način kupovanja pri lahkomiselnih družinah lahko rodi mnogo zla, ker se z različnimi krediti enostavno preoblože. Ne mislimo tu samo našega zadružnega kredita, marveč še druge kredite poleg našega, ki so ga lahko deležni tudi naši člani zadrugarji. Nimamo pomislekov in bojazni za vzor gospodinje, ki znajo varčevati in gospodinjiti kakor malokdo, ki jih še tako lep po-nuden kredit ne spravi iz ravnotežja, ter ostanejo na pravilnem stališču, ne kupi blaga za 1000 Din ako imaš samo 100 Din v žepu. V mislih pa imamo lahkomiselne gospodinje, ki bi pripravljene bile kupiti tudi hiše, čeprav v naprej vedo, da bi jo ne mogle nikdar plačati. Te dni se je neka železniška kategorija v ljubljanski kurilnici razbi/fjala nad slučajem, da je nekdo imel pri blagajni za izplačilo služb, prejemkov k svoji plači še nekaj prinesti, ter je mogel oditi praznih rok. Omenjeni je bil slučajno tudi član naše zadruge. « Kako hitro so sovražniki zadružništva zagnali svoj krik, češ, glejte kako dela z ljudmi zadruga. In ali je res naša zadruga kriva omenjenega slučaja? Nikakor ne. Naša nabavljalna zadruga daje na kredit samo do višine plačanega deleža, v zadrugi obrestonosno naloženih dividend do višine posmrtninskega prispevka in svo-te, ki jo mora družina uporabiti po številu svojega članstva in višini plače za naj-obhodnejše preživljanje enega meseca. Do te višine kredit ali obroki. Vsako prekoračenje tega osnovnega določila rešuje upravni odbor na posebno prošnjo, upoštevajoč vse družinske prilike in neprilike prosilca. Po teh osnovnih načelih je absolutno nemogoče, da bi se mogel kedo v zadrugi zadolžiti nad dve tretjini svojih dohodkov v enem mesecu. Če pa kdo izrablja še izven naše zadruge nudene kredite preko svojih finančnih moči, ni tega kriv nihče drugi, kakor prizadeti sam. In še te kredite je dosegel z zamolčanjem obveznosti, ki jih ima do drugih svojih dobaviteljev. Tako gospodarjenje je smatrati za slabo, skrajno lahkomiselno in potratno. Takim nesrečnežem pa tudi zadruga ne more pomagati ali dajati zastonj, ker koncem koncev je zadružno premoženje skupna last včlanjenih zadružnikov, upravni odbor pa mora v ✓smislu svojih določil, gospodariti v korist vseh zadružnikov v korist zadružnega gibanja in ugleda. Lahkomiselnost pojedinca pa ne sme zadružnega vodstva vreči iz ravnotežja. Pravi zadružnik pa lahkomiselno sploh ne gospodari. Toliko v znanje onim, ki jim je vsak slučaj dobrodošel, da jim služi za tarčo ravno naša nabavljalna zadruga. Pomagajmo vsi vzgajati lahkomisel-neže k varčevanju, dobrem; in umnem gospodinjstvu, ker le tem je naš list namenjen. Gospodinje sodelujte pri našemi listu v tem pravcu, ker v vzgoji leži naša bodočnost. * V Zadružni vestnik. Prodaja morskih rib se vrši vsako sredo do 12. ure opoldne samo za člane. Po temi času ostalo blago, se prodaja hidi nečlanom železničarjem. Zanašati se pa na sredo člani ne smejo, ker večkrat radi slabega vremena po-šiljatev iz Sušaka izostane. Tudi v slučaju, da so ribe predrage, jih ne naročimo. Ribe se naročajo brzojavnim potom, prevažajo se pa v primernih, nalašč za transport prirejenih zabojih z ledom. Ribe so sveže in prvovrstno blago. Dalmatinsko vino po 8.50 in 10.50 Din za liter vedno v zalogi. Dalmatinsko dezertno vino po 23 Din, prešano iz suhega grozdja vedno v zalogi. Vino se prodaja samo proti gotovini. Izjemo tvorijo samo oni člani, ki nimajo dolgov, njim se lahko da primierna množina vin ob priliki mesečnega nakupa. Kuhinjsko posodo vseh vrst v zalogi, nabavljeno pri tvrdki Westen v Celju. Ako cenjene gospodinje žele aluminijasto kuhinjsko posodo, naj to željo sporo-če v prodajalni ob priliki mesečnega nakupa. Pripravljeni smo tudi to kvaliteto držati v zalogi, da vsestransko zadovoljimo. Obleke si zadrugarji nabavijo potom naše nakaznice, pri tvrdki Kunc v Gosposki ulici, finejše blago in pri tvrdki De-renda navadno blago na 6 mesečne obroke. Manufakturo si pa člani lahko nabavijo pri tvrdki >Majer<'< v Ljubljani ali pa v Oblačilnici za Slovenijo v Ljubljani, tudi na mesečne obroke. Naša zadruga ima z omenjenimi tvrdkami sklenjen poseben dogovor. • — Članom pa svetujemo, da si nakupijo samo najpotrebnejše in ako ni skrajna sila. Bombaževina in volna so pričela na svetovnem trgu padati, ter je pričakovati znižanja cen manufakturnem blagu. Ker se naš dinar popravlja in se ga skuša štabilizirati, je bolje z nabavo oblek in blaga nekoliko potrpeti. Blago za rjuhe, perilo, predpasnike in kuhinjsko obleko ima pa zadruga sama vedno v zalogi. Gospodinje na to posebej opozarjamo. Vprašanja in odgovori. H. P. v J.: Ali se sme uporabiti rezervni fond za izplačanje posmrtnine, ako bi bil podporni fond izčrpan? Odgovor: Rezervni fond se ne sme nikdar uporabiti za kaj drugega kakor za kritje poslovnih izgub. Ako pa bi bil podporni fond izčrpan ima v smislu sklepa občnega zbora upravni odbor pravico izplačati posmrtnino iz tekočih sredstev, proti naknadni odobritvi občnega zbora. Bojazen, da bi se radi eventuelnega izčrpanja posmrtninskega fonda, posmrtnine ukinile med letom, je toraj popolnoma izključeno. Opomba uredništva. Vse zadrugarje nujno pozivamo, da se v večji meri poslužuje pismenih vprašanj in odgovorov, ker se na ta način pojasni marsikaka zadeva, ki jo demagogi in nasprotniki zadružništva namenoma širijo med članstvo in ustvarjajo nepotrebno nerazpoloženje. Cenik glavnih predmetov živil za mesec avgust 1925. vrsta blaga enota Din Hlevski izdelki: Moka pecivna Ogg kg 5-20 „ mehka >> 4'90 „ krušna 3-80 „ ajdova >> 650 ,, ržena 4’— „ koruzna J) 275 „ krmilna 2'50 Zdrob pšenični n 7-— „ koruzni 3'80 Otrobi pšenični P80 ,, koruzni ) f 1 ‘25 Testenine: Makaroni italijanski )) 15'— „ domači 10 — Polži Pekatete 15 — Rezanci za juho >> 10 — Spagetti n 10 — Fideiini )9 10 — Zrnje: Riž I vrste >} 9 — „ II „ >) 7'— Koruza v zrnu >) 230 Fižol koks 19 3 — Sindkor: Sladkor kocke 11 15 — „ sipa 11 13 — Limonadm prašek zav. 1 — Kava: Kava I vrste kg 54'— „ H ,, 11 46 — „ žgana 11 58 — Kavni primesi: Kava Kneip » 15 50 „ kolinska 11 23 — Cikorija Frank 11 2350 Drugi predmeti: Mast domača 11 29 — Sol debela 11 4'— ,, nemška drobna V 4'50 Delikatese: Slanina prekajena It 28'— Svinjska glava in parklji » 10'— Sodje: Češple domače It 10 — ,, bosanske 1) 16'— Rozine V 26 — Mandelni 11 58'— Tekočine: Olje namizno 1» 21 — Olje olivno 11 22 — Kis dvojno močan 11 4'— Mineralna voda 'h 1 11 7'50 Vrsta blaga enota Din Potrebščine za perilo: Milo »Schicht« kg 16'50 „ »Zlatorog« 15*— „ »Gazela« 14'50 „ terpentinovo 17-50 Milo toaletno kom T— Manufakturo: Platno za rjuhe m 32-— „ rujavo 30"— „ Wassertuch 34 — Kotenina za predpasnike 11 15-18 Madapolan amerikan. 13 50 Molinos zelen za srajce 13-50 Flanela zelena za skaute 15 — Obrisače kom. 12-— Pletenine: Nogavice ženske par 16*40 » moške 8-18 » otroške >> 15-50-28 Obutev: Čevlji moški 220 » ženski visoki 290 » „ nizki 11 220 Rožno blago: Sukanec bel in črn 10-12 cev 5 — ii ii it 16-30 3 — 40 ii v ii ii 11 6 — Vrvice za čevlje par 1 25—2 Varnostne igle ducat 2-50 Cene so neobvezne. Zadruga Kupuje steklenice prazne: 1 1 in 1 Va I od 1 50 do 2'50 Din. Priporočamo gospodinjam, da poskusijo s kojinsko cikorijo. Je nekaj cenejša, nekaterim celo bolje ugaja, kot frankova cikorija. Je to stvar okusa, samo opozarjamo na to naše gospodinje. LISTNICA UREDNIŠTVA. Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Slovenijic. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Vsi, ki hočejo in imajo veselje za dopisovanje, prosimo, da se zglase s kakim prispevkom, nasvetom itd. Pišite na eno stran papirja, četudi s svinčnikom. Slog postranska stvar, preuredi vse uredništvo. Posebno pozivamo naše gospodinje, da nam dajo nekaj svojih večletnih izkušenj na papir. Vsako katerokoli sodelovanje bo rodilo za zadružništvo žlahten sad. Uredništvo.