Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 16.
Z urednikom ge more govoriti vsak dan od 11.
do 12. ure.
Hokopiei ae ue vračajo.
Inserati:
ŠoBtitopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem pojavljanji daje se jjopuot.
ljubljanski Lisi
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dlan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Velja
za Idnbljano
v upravnifitvu: za celo loto 6 gld., 7.a pol lota 3 gld., za četrt lota lgld. 60 kr., na meaee 60 kr., pošiljate v na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
7s& celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrtleta2gld. 60 kr. in za jedeu meseo 86 kr.
Štev. 244.
V Ljubljani v petek, 19. decembra 1884.
Tečaj I.
Nemška ljudska šola v Ljubljani.
Dunajski konservativni list „Vaterland“ prinesel je v štev. 342 z dne 14. t. pi. iz peresa treznega in preudarnega dopisnika iz Ljubljane naslednji dopis o ustanovitvi nemške ljudske šole v Ljubljani:
„Ko je v prošlem letu dunajski mestni odbor češkemu prebivalstvu ustanovitev češke ljudske šole svojeglavno odrekel in njegove zastopnike v deželnem šolskem svčtu demonstrativno prisilil k izstopu, tedaj se je po pravici začul glas razburjenosti v naših slovenskih kakor sploh v vseh avtonomističnih listih, v katerih se je postopanje dunajskega mestnega zbora kot nezakonito in neopravičeno obsojalo. Tedaj nismo mislili, da bodemo kmalu morali o našem lastnem občinskem zboru izreči jednako sodbo.
Zadeva je pa ta:	.
Nemški prebivalci v Ljubljani vložijo pri deželnem šolskem svžtu prošnjo za ustanovitev nemške ljudske šole v Ljubljani. Deželni šolski sv6t se obrne, predno odloči, do mestnega okrajnega šolskega svšta in do mestnega odbora. V odgovoru, s katerim je gospod deželni predsednik v kranjskem deželnem zboru odgovoril na Obrezovo interpelacijo, bile so dotične obravnave med raznimi korporacijami pregleduo narisane, zaradi tega mi jih ne treba
omenjati.	.
Toliko je gotovo, da so vsi dobro in prav misleči pričakovali od mestnega zbora, da bode zadostil zakonitemu propisu in ugodil prošnji nemškega prebivalstva. Deželni šolski zakon z dnč 29. aprila 1873 namreč zaukazuje soglasno s 8 59. držav, šolsk. zakona, da se mora po-vsodi, kjer je v okrožji jedne ure po pe e -nem povprečnem številu štirideset za soio godnih otrok, ustanoviti šola. Dalje določa temeljni zakon, naj se šole tako uravnajo, a se nikdo ne more siliti, naj se uči druzega deželnega jezika, in tudi po zdravih
Listek.
Spomini.
(Berilo v .ljubljanskem literarno - zabavnem klubu«.
Cital g. nadzornik Žumer.)
(Dalje.)
Kako neizdatne pomembe je bilo to društvo, a vender je kolikor toliko domače ljudstvo probudilo in pripomoglo, da se je čez par let moglo misliti na ustanovitev društva bolj obširnega delokroga in važnejšega pomena, bralnega društva, katerega žalibog rajni Matevž dočakal ni. Naš Gorjanec je prav primitivnega mišljenja, nepokvarjenega značaja in strogofjkonservativen napram novotarijam. O vsakej reči hoče poprej dobro prepričan biti, predno se je polagoma poprime, a če se je poprime, pa se je tudi neomahljivo drži. „Društvo jirhastih hlač" je torej prav za prav ledino oralo za narodno zavest priprostega tamošnjega ljudstva in kako dobro Be jo sedaj bralnega društva poprijelo, nam kaže, da skoro ni posestnika v Gorjah, da ne bi bil ud tega društva in si je tudi uže brez vsake teže in brez dolga svoj dom zidalo, v katerega se je ravnokar preselilo. Prvotno „dru-
gogičnih načelih se morajo za slovenske otroke slovenske, za nemške otroke nemške šole ustanoviti. Vender je naš mestni odbor odrekel ustanovitev nemške ljudske šole v Ljubljani, in dr. Bleiweisov predlog, naj se s šolskim letom 1885/86 ustanovijo nemške paralelke, ostal je v manjšini s 7 proti 10 glasovom.
Mestni odbor namreč trdi, da potreba nemške šole ni dokazana in da se mu število ni za šolo godnih otrok povprečno izza petih let izkazalo. Istina je, da se otroci v do-zdanjih zaznamkih in zapiskih niso zazname-novali po narodnosti, a ravno tako je istina, da morejo učitelji s precejšnjo natančnostjo narodnost svojih otr6k povedati in da se petletno povprečno število, če se \6 triletno, precej približno določiti more. Dalje je znano, da je bilo samo v vadnici povprečno v petih letih 79 dečkov in 45 deklic nemške narodnosti, da je torej uže to število zadostno, da se opraviči zahteva ustanovitve nemške ljudske šole. Ravno tako je gotovo, da je pri slednji ljudski štetvi nekaj čez 5000 ljubljanskih prebivalcev naznanilo nemščino kot svoj občevalni jezik, in da je število otrčk tukaj vsekako toliko, kolikeršno zakon zahteva za ustanovitev šole.
Mestni odbor trdi sicer — in tudi jaz priznavam — da je med OOOO nemških prebivalcev mnogo	takih,	kateri	so	čisto sloven-
venskega rodu,	in on	m8ni	te	odpadnike s
tam zopet pridobiti, da njih otroci slovenske šole obiskujejo, in niso izpostavljeni nevarnosti, da se v nemški šoli po polnem ponemčijo. Recimo, da bi bilo to stališče opravičeno, se kaže, da bi	mestni	odbor	ta	smoter lažje
dosegel s tem,	da ustanovi	nemško ljudsko
šolo, nego da jo odreka, če bi bile mestne nemške in slovenske šole, bi se tačasni učitelj takoj prepričal, če je otrok nemščine v toliki meri zmožen, da more dobivati pouk v nemščini. Če je ni dovelj, ali zel6 pomanjkljivo, ali čisto nič zmožen, bi takega otroka, ker
Štvo jirhastih hlač" se v6 da je prenehalo, ker sedaj nima več pomena, ker so tudi brez tega društva eminentno narodne »jirhaste hlače" v blejski okolici v najboljšem cvetji in »svinjski mah" po planinah še dalje zeleni in gorjanske prašiče dobro redi.
Ob času torej največjega razvitja in delovanja društva „jirhastih hlač“ sešli smo se Mhlačarji“ čez 10 mesecev avgusta meseca leta 1879. v Gorjah. Prišli smo vsi iz nižav, pa še nismo bili zadovoljni, hrepeneli smo še višje, v planine na Pokljuko. Dolgo se nismo razgovarjali in dnč 6. avgusta popoludne nas je pet mož odrinilo iz Gorij v Gorjansko planino, »Kranjska dolina" imenovano. Spremljal nas je nosač s potrebno telesno in dušno hrano. Po triurni hoji dospeli smo v mraku na kraj, kotlu podobne naselbine dvanajstero planinskih koč. Navdušenih src smo v pozdrav zapeli „eno fantovsko", da je kar odmevalo po okolici in so planšarice radovedno gledale, kako krdelo se približuje. Kmalu se seznanimo s prebiralci in si priredimo jedno kočo v stanovališče. Žimnic se v tacih hotelih sicer ne dobi, pač pa leseni pogradi in po dolgem trudu tudi malo mrve za podlago, odejo si mora pa popotnik s seboj prinesti. Električne razsvitljave tistega leta tudi v
neznanje učnega jezika le ovira pouk, poslal kar v slovenski oddelek, naj so se tudi njegovi roditelji za Nemce oglasili. Krajni šolski svčt, oziroma mestni zbor bi torej v tem slučaji imel najgotovejše jamčenje, da nemško šolo v resnici obiskujejo samo otroci, kateri so nemščine zmožni, in izključeno bi bilo potem umetno ponemčevanje slovenskih otrok. Če je pa kateri otrok nemščine in slovenščine v jednaki meri zmožen, se vender ne more prostost starišev tako zelo omejiti, da bi jih silili, naj svojih otrok v ravno to in v nobeno drugo šolo ne pošiljajo, dati se jim mora marveč na izvoljo, naj so Nemci ali Slovani, če hočejo svoje otroke v nemški ali slovenski oddelek dati.
Nevarnost ponemčevanja slovenskih otr6k torej ne izostane, če se s tem, da se ustano-novitev nemške mestne šole odreka, pospešuje ustanovitev take privatne šole, kakeršno namerava hranilnica. V to šolo bi dotični faktorji vse vzprejeli, kar bi se le oglasilo, vse jedno, naj si je slovensko ali nemško, da, dajali bi otrokom navlašč take dobrote in prednosti, da bi stariši, osebito revnejši, rajši pošiljali svoje otroke v to šolo, nebrineči se za to, če se odtrgajo narodnosti, in mestnemu zboru bi ne ostalo nobeno sredstvo, da bi mogel to zabraniti ali popraviti. Zaradi tega odkritosrčno obžalujemo sklep in trmasto opozicijo našega mestnega odbora, kateri bode, v mnenji, da zabrani ponemčevanje naših otrčk, v istini to le pospeševal.
Še bolj obžalujemo ta sklep z ozirom na naše rojake v drugih deželah. Naši politični zastopniki se na vso moč trudijo, da bi slovenskemu prebivalstu v Štajarski, Koroški in Primorski pripomogli do političnih pravic in da bi jim posebno šole s slovenskimi učnim jezikom priborili In zdaj vprašamo: Kako moremo v teh deželah za svoje rojake zahtevati to, kar odrekamo v Ljubljani Nemcem? In kako se moremo pritoževati, če se nam
Ljubljani še niso imeli, torej je nismo praT nič pogrešali. Imeli pa smo v družbi svojega „Hefajsta“, ki je skrbel za potrebno razsvit-ljavo in ogenj na ognjišči v sredi jedine sobane tega hotela, in po trudapolnem delu od jutra do večera se je tudi na mrvi dobro spalo, za razpoke v stenah pa se še zmenili nismo. Takoj drugo jutro spravili smo se na delo, katero je bilo obširno; kajti podjarmiti smo si hoteli vse naselbine, pokrajine, dežele, države in narode od Radolne do Vršaca, Trente in Bohinja, v Triglava južnem in vzhodnem vznožji. Pri tako obširnem delovanji pa je ljudstvo, po domače „Volk“ imenovano, uvidelo potrebo jednotnega »Schlacht-plana in ordre de bataille". V tej stiski ukrenilo je, izvoliti si svojega kralja, katerim je bil izvoljen Tonejec. Bil je po polnem neodvisen v svojih ukrepih, recimo despot, ministrov ni potreboval, pač pa si je izvolil adjutanta. Da bi se napram razuzdanemu, neubogljivemu ljudstvu v njegovi nevednosti pokazal v večji mogočnosti, izvolil si je višjega duhovnika »Kalhasa", ki je imel razun vsakdanjih navadnih opravil, kakor blagoslovljenje jedi itd., tudi skrbeti za vedro vreme in po potrebi tudi za blisk in grom; kar se mu pa vselej ni posrečilo. Adjutant je imel nalog,
naše popolnem opravičene zahteve odbijejo, če se nam more kazati na naše lastno ravnanje. Ali ni največja nevarnost, da bodo našim rojakom v Celovci, v Mariboru, v Gorici, v Trstu itd., če prosijo slovenskih šol, kazoči na postopanje ljubljanskega mestnega zbora, jih kar kratko odrekli? Tako bodemo torej vsled tega nesrečnega sklepa ljubljanskega mestnega zbora imeli poleg škode še sramoto!"
Na dalje omenja flVaterland“ določbo iz slednje seje deželnega šolskega sveta o ustanovitvi nemške šole ter omenja, da se večina mestnega zbora hoče pritožiti pri ministerstvu in če treba, iskati pomoči pri upravnem sodišči.
Konečno piše „Vaterland“: „Vender mu (mestnemu zboru ljubljanskemu) moramo na podstavi v jednakih slučajih po upravnem sodišči uže opetovano izrečenih določb z vso gotovostjo reči, da bode propal. Narodni stvari bi torej mestni zbor mnogo več koristil, če bi se ravnal po načelih prava, pravičnosti in blagozakonja, kakor da se ga mora še le prisiliti, kar istinito ne pospešuje njegove slave in časti. “
Poročilo
o posvetovanji c. kr. državnega železniškega svfeta z dn£ 4., 7. in 8. nov. 1884,
kolikor se to posvetovanje tiče pritožb, katere sta slavni deželni zbor ter kupčijska in obrt-nijska zbornica kranjska objavila gledč voznih tarif. Podal ud c. kr. državnega železniškega svčta K. Lu ckm a n n.
(Dalje.)
Videlo se je nekaj časa, da bode pridelovanje železnega lišča (Spiegeleisen) in železnega manganovca nekoliko nadomestilo ono zgubo. Ta produkt izdelovali so kranjski plavži najprej, in sicer uže od 1. 1872; pošiljali so ga do 1. 1876 na vse kraje, ki imajo razvito železno industrijo in ki sami niso tega blaga poprej pridelovali.
Od leta 1876/77 pa pridelujejo veliki nemški, francoski in angleški plavži jednak produkt, za katerega morajo manganove rude jako daleč dobivati. Ta oddaljenost pa ne pride mnogo v poštev, ker so vodne ceste cene in je koak v onih deželah neskončno boljši kup kakor v Avstriji; zaradi tega je konkurenca z vegetabiličnim gorivom skoro nemogoča.
Iz nadepolnega eksportnega blaga postalo je importno blago, s katerim se v domačih deželah skoro ne more konkurirati. Menim, da ni brez koristi, če se pri tem spomnimo različne tarifne politike.
da je oznanil „Volku" „Tagesbefehl“. Dnevnega reda se je imelo strogo držati. Ob petih do polu šestih se je moralo vstati in še pred zajutrekom eno uro hoditi. Razume se, da smo hodili bosi in črevlje smo le na rami nosili za slučaj, da bi prišli na preveč kamenito pot ali med gade in modrase ali na sneg. Takrat se je dalo povelje: „Črevlje gori"! kar se je zgodilo, kdor jih je imel. Ako pa jih kdo ni imel, je pa tudi bos moral iti po ska-lovji, po snegu in gledati, kako so se nam modrasi pod kamenje skrivali. V tacih slučajih se je malo bolj rahlo in hitro stopalo, kakor na pr. medved, če ga na razbeleni plošči plesati učž. Zlih nasledkov taka hoja ni nikdar imela in navadili smo se tako tega prostega gibanja, da smo po lOdnevnem bivanji pod Triglavom obžalovali, da je mestna kultura izumila si črevlje, pravo sredstvo za kurja očesa. Da bi od tega bivanja na planini imeli več hasni in bi transpiracijo bolj pospeševali, posnemali smo tudi blejske „Culukafre“ ali Riklijance in smo ob solnčnih popoludneh delali ekskurzije ne samo bosopeti, nego tudi gologlavi, goloroki in goloprsi. Se y6 da smo taki hodili le po bolj odležnih solnčnatih rebrih, da v takem kostumu nismo kake plan-šarice prestrašili.
(Dalje prihodnjič.)
Ko so kranjske plavilnice v 1.1875 velike množine pošiljale v Creuzot, St. Chamond in v druge francoske postaje, morale so narediti ceno loco francoske postaje; zato so vprašale pri južni železnici za dotične najmanjše vožne cene. Pozneje zaračunile so se pa izdatno večji tarifi in ko se je proti temu rekuriralo, je ravnateljstvo zavrnilo reklamacijo z motiviranjem, da javlja francoska srednjemorska železnica, da dotični tarif velja samo za eksport železa in železnih izdelkov iz Francoskega v Avstrijo, za import iz Avstrije na Francosko pa se ne morejo dovoliti jednake vožne cene.
V	Avstriji pa se navadno zaračunajo cenejši tarifi za import, kakor pa za notranji promet in za eksport. Po zaveznem tarifu z dnč 1. julija 1884 veljajo na pr. za surovo železo iz Trsta na češke postaje nižje cene, kakor pa za 210 kilometrov bližje postaje s Kranjskega na češko; iz tega tarifa bi se dalo še več zgledov navesti za ta slučaj. Iz nemških postaj ponujajo sedaj železni lišč za take cene franco avstrijske postaje, da se vidi, kako je vozarina za import dosti cenejša, kakor je kedaj bila dovoljena avstrijskim plavžem za eksport jednacega blaga na jednake postaje.
Istinitost, da ima tujezemsko blago večkrat cenejšo vožnjo po avstrijskih železnicah kakor isto domače avstrijsko blago v notranjem prometu, motivira se s tem, da obtežuje inozemsko blago domejna vozarina, a v obče se mora kalkulirati absolutna skupna vozarina.
Ta motivacija je morebiti mogoča le od strani inozemca, ki vodi avstrijske železnice, pri tem pa zastopa vedno inozemske interese; nikakor pa bi ne smela biti možna od avstrijskega upravništva, ki vender mora domače interese bolj varovati nego tujezemske.
Ko bi ta, od Francozov v Avstriji, a nikdar na Francoskem uporabljeni princip zado-bil splošno veljavo, moralo bi se vsako tujezemsko blago v Avstriji ceneje voziti, kakor avstrijsko. Kake konsekvence pa bi nastale iz tega za splošni blagor in za narodno gospodarstvo, to se lahko sprevidi; žal, da smo to tudi uže čestokrat čutiti morali! — V istim postanejo zaščitne carine (Schutseolle) vsled take tarifne politike dostikrat često iluzorične.
Lastniki plavžev na Kranjskem uže resno mislijo na to, da bi ustanovili delo in se posvetili gozdarstvu; poslednjega dobiček je v zadnjem času dostikrat moral pokrivati zgubo pri plavžih,
Nejednakost železniških tarifov in olajšave, katere doseže konkurenca, bodo mnogo pripomogle, da se bode ta sklep prej izvršil; tako ima na pr. sosednja štajarska plavilnica pri južni železnici p6tem obratnega povračila popust 10% za vse blago, katero dobiva ali odpošilja; vrh tega pa ima 25 °/0 znižane vozne cene za železo v šibkahv poljubnih množinah, katere pošilja v Ljubljano, kjer konkurira s kranjskimi plavži. Tudi je znižala c. kr. generalna direkcija za železo v šibkah tarife od Celovca do Podnarta, ki obtežujejo kranjskim plavžem prodajo v najbolj sosednih bližinah. Mlada industrija z železom v Italiji se od strani avstrijskih železnic na vse mogoče načine pospešuje, in oni čas ni več daleč, ko bode avstrijsko železo v šibkah tudi iz Italije zginilo.
Konkurenčni boj vrši se pri tej industriji tudi z nejednakim orožjem in poraz je le še vprašanje časa. Želeti nam je samo, da bi se v pravem času še posrečilo, dobiti za to uže preživelo industrijo kako nadomestilo, ki bode dajalo mnogoštevilnim delavcem drugo eksistenco in uporabilo zapuščene plavilnice z njihovimi velikimi vodnimi silami za druge namene. V ta namen se je uže mnogo zgodilo; vender pa so težave velike in nejednakosti v tarifih jih še dosti pomnožujejo. Iz mojega poročila meseca maja t. 1. je razvidno, da nejednaki tarifi škodujejo tudi drugim mladim obrtnijam na Kranjskem, na pr. lesnim brusil-nicam, kanditnim tovarnam, izdelalnicam briz-galnic, tovarnam za moko iz živalskih kostij, za lim in dr. Ročno izdelovanje žrebljev, ki je dajalo toliko ljudem živež in delo, tudi
menda ne bode dolgo zamoglo vspešno konkurirati; tudi za to stroko bode treba dobiti druzega zaslužeka.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državni zbor imel je včeraj zadnjo sejo pred božičnimi prazniki. Glavni predmet posvetovanja bila je sladkorna kriza. Debate udeležili so se med ostalimi češki poslanci Grčgr, Rieger in Hevera. Sklenilo se je, peticijo 104 sladkornih fabrikantov za državno pomoč odstopiti vladi z naročilom, da se po mogočnosti na njo ozira. Tudi znana zakonska osnova o trtni uši sprejela se je z neznatnimi spremembami v tretjem čitanji. Naposled želel je predsednik poslancem vesele praznike ter izjavil, da se bode prihodnja seja poslancem pismeno naznanila. Počitnice trajale bodo do 3rede„ meseca januvarija.
Šolski odsek državnega zbora imel je te dni sejo, v kateri se je posvetoval o troskih za verski pouk v ljudskih šolah. Dotični načrt izročil se je v prejo pododboru treh članov. Ob jednem razpravljalo seje o prošnji učiteljev srednjih šol v Trstu, Karlinu in Smihovem, naj se jim dovoli enaka plača, kakor na dunajskih srednjih šolah. Poročevalec Jireček je priporočal, naj se ta prošnja vladi izroči, da se nanjo, kolikor je mogoče, ozira.
Kakor se „Presse“ javlja iz Levova, javil je deželni odbor gališki županu dunajskemu, da se bode tudi Galicija pridružila akciji onih deželnih in mestnih zastopov, kateri se potegujejo za to, da se povodom podržavljenja železnic odpale deželne in občinske priklade od države nadomestijo. Gališki deželni odbor poprosil je poljski klub v državnem zboru, naj to peticijo po mogočnosti podpira.
Tuje dežele.
V	francoski zbornici bila je predvčerajšnjem ostra debata o dispozicijonalnem fondu. Opozicija predbacivala je vladi, da ta fond zlorabi v politične namene, posebno za časa volitev. Minister notranjih zadev je izjavil, da je samo predsednik republike pooblaščen, zahtevati račun o dispozicijonalnem fondu. Zbornica dovolila je slednjič z 308 proti 194 glasovom dispozicijonalni fond.
Iz Petrograda se javlja „Pol. Corr.“, da je gospodarstveno stanje v Rusiji zelo ne-povoljno. Kriza da ne vlada samo v trgovskem stanu, nego tudi med obrtniki in kmetovalci. Cena žitu je jako pala, zatorej ni upati, da bi se razmere kmalu zboljšale.
General Wolseley odrinil je dne 13. decembra iz Dongole. Pred odhodom razgovarjal se je s tamošnjim mudirjem. Mudir je izjavil, da bode angleška vojska na svojem maršu proti Kartumu našla v tamošnjih pokrajinah dovelj živeža.
Dopisi.
Iz Komende, 15. decembra, [Izv. dopis.] (O dr. Antonu pl. Remi z u.) Močno me je zanimal spis gospoda profesorja Iv. Vrhovca: „Reven slovenski dijak na Dunaji pred sto leti" v 204. številki cenjenega „Ljub. Lista". In notri govori gospod zgodovinar prav o onem Remizu, ki je bil komendski rojak, ki se je povzdignil iz borega rodu do visoke veljave in časti; o tem še vedo naši starci kaj povedati.
Ne morem si kaj, da bi ne omenil nekaj mi znanih črtic o tem slavnem rojaku svojem.
Anton Remiz se je porodil v ubogi slovenski hiši na Gmajnici, v vasici oddaljeni pičlo četrtinko ure od divne Komende. Da je bil njegov oče ubog in da se je revni dijak šolal največ z Glavarjevo pripomočjo, to itak uže vemo. A zdi se mi potrebno, omeniti nekaj o njegovem trudu, ki ga je imel o promoviranji doktorjem prava.
Pred manoj leži prosta knjižica iz P. P. Glavarjeve biblioteke v Komendi, imajoča naslov:
„Dissertatio in auguralis — juridica, de justitia placeti regii, quam exantlatis ex omni-gena jurisprudentia cjuatuor examinibus rigo-rosis Authoritate et Consensu Reverendissi-morum, Illustrissimorum, Perillustrium, Magni-ficorum, Spectabilium, Praenobilium, Clarissi-morum ac Consultissimorum Virorum, Reve-rendissimi Perillustris ac Magnifici Domini Rectoris, Perillustris, Magnifici, ac Con-sultissimi Domini Directoris, Perillustris ac Spectabilis Domini Dečani, DD. professorum, seniorum, sac caes. Reg et. apost. Majestatis. consiliariorum, referendariorum assesorum et doctorum; Adeoque totius amplissimi DD. Juris-consultorum Collegii in Antiquissima, ac cele-berrima universitate Viennensi. Pro con-sequenda Doctorali Juriš Laure publicae Eru-ditorum Disquisitioni submittit Antonius Remiz Carniolus De Commenda s. Petri In magno universitatis Palatio Hora III Die — Mensis Maji MDCCLXXIV 1774.“
Knjižica obseza 45 stranij in govori o strogem izpitu, katerega je imel prestati reven slovenski dijak.
Ko je bil Remiz promoviran doktorjem, tedaj se je podal v domovino ter je, kakor pripoveda ljudstvo, obiskal svojega brata, ki mu je takrat gospodaril na rodnem domu. Gotovo ga je v srce speklo uboštvo, ki je bilo takrat med kmeti razširjeno, jednako kužni bolezni, ki se preseljuje iz jednega na dru-zega, kajti letine so bile slabe in tudi graščak je terjal desetino, a ubogi trpin je zdihoval v bedi! Bratu kakor tudi nekaterim sorodnikom je obljubil mladi doktor pomoti. In ni se zlagal!
V	nekaterih letih je pomagal bratu^Ja-kobu, da se je otresel dolgov, kakor tudi nekaterim sorodnikom.
Brat njegov je tedaj posestoval mali kmetski dom in mlin na par tečajev ob vodi Pcšftti
Ko si je doktor tekom let svoje premoženje izdatno pomnožil, zidal je bratu ob svojih troških lepo hišo, postavil mlin in druga poslopja, ki so se doslej nahajala v jako slabem stanu.
Brat Jakob imel je sina tudi Jakoba, in tega je dobri strijc pozval k sebi na Dunaj. Tam se je mladi kmetski dečko šolal ter bil ob jednem strežaj svojemu strijcu. Kasneje poslal ga je strijc celo v nek mlin, češ, naj bi se mladenič izučil v tujini za dobrega mlinarja. Kako je bilo z njegovim mlinarskim obrtoin kasneje, ko je prišel v domovino, ter podedoval po svojem očetu gospodarstvo, mi ni znano, pač pa sem čul pred nekaj leti, da je bil Martin, sin mlajšega Jakoba, jeden naj-izvrstnejših mlinarjev v celi okolici, torej se je priučil sin od očeta.
Uže iz tega je razvidno, da je Remizu globoko v prsih tlela blažena misel, izomika bližnjega.
Tudi je dr. Anton Remiz odkupil svojo rodno hišo po polnem od graščinske oblasti, tako, da so bili kasneje gospodarji takozvani „fraisasarji“ (Frdsassen).
Iz njegovega življenja česar važnejega povedati, mi ni možno, kajti, kar ljudstvo vč, ne sme se smatrati kot istinitost.
Tako na pr. sem čul: Remiz je bil še kasneje cel6 minister, drugi: bil je najvišji blagajničar. Da takim besedam ni verjeti, ume se samo po sebi, a da ljudstvo vsacega višjega uradnika uže ministra ali kaj druzoga visocega imenuje, kriva je ^nevednost njegova.
In ker je Remiz živeljna Dunaji ter bil ondi visoko čislan, ni čuda, da je tedanji prosti svet menil: kdor je na Dunaji, tam, kjer je cesar, mora gotovo minister biti!
Da je bil pa Remiz kasneje celo v žlahtni stan povzdignjen, to je resnično, spričuje nam njegov lastnoročni podpis, ki slOve tako:
„ Antonius Nobilis de Remiz, J. U. D. S. C. R. et Aplico. Majest. Jud. Aul. Belli, nec non Aula judiciorumque Advocatus qua contundator.
—	Viena 10. Noverobris 1783.“
Bil je gotovo v tesni zvezi z Glavarjem, kajti naredil je ustanovo za zdravnika. Le-ta ustanova je tesno združena z P. P. Glavarjevo,
in sicer tako, da ima zdravnik stanovanje v P. P. Glavarjevi hiralnici in razen tega vrhovno nadzorstvo gledč zdravniške pomoči nad udi hiralničnimi. Ako bi se kedaj slučajno primerilo, da bi zdravnika ne bilo, tedaj dobi obresti ustanove jedna poštena nevesta iz tukajšnje župnije kot doto.
Lepo nam spričuje to o blagih namenih dr. Remiza.
Pri tukajšnji župni cerkvi jjje ustanovil več sv. maš, in sicer:
za njega je jedenkrat v letu v župni cerkvi peta sv. maša z leviti.
P. P. Glavarjev beneficijat pa ima od dr. Remiza pet ustanovljenih sv. maš, in sicer: za njegovega očeta Jarneja dnč 19ega marci j a;
za sestro Jero, omoženo Zupan, v Pod-gorji dne 17. marcija;
za njega samega dnč 17. januvarija; za njegovo ženo Antonijo dnč 25. maja. Iz hvaležnosti do svojega največjega dobrotnika P. P. Glavarja pa je ustanovil jedno sv. mašo, ki se ima služiti vsako leto na dan 29. junija.
Toliko ud je znano o blagem možu. Gotovo je zapustil ogromno premoženje, kajti njegovi potomci sloveli so preko mnogo let zaradi svojega bogatstva. Pa na svetu je vse minljivo in tudi bogatstvo zgine; zdaj živita na Dunaji še dva člana te rodbine, ki pa sta vkljub slavi svojega pradeda po polnem uboga.
Škoda bi bilo, da bi se vse všsti o tem človekoljubu poizgubile, zaradi tega omenil sera to malo.	Komenčan.
Razne vesti.
— (Srečen obsojonec.) Pred kratkim imel so je v Berolinu pred sodiščem zagovarjati nekov izvošček, ker je igral v inozemski loteriji. Zatoženoc prišel je dobro oblečen in ni se mu videlo, da bi ga ta zadeva zel6 skrbela, kajti voščil je sodniku prav veselo „dobro jutro 1“ — Sodnik: Dobro jutro! Mož, vi ste igrali v saški loteriji ? — Zatoženoc:	Kes je ! — Sodnik:	To
pa je prepovedano, za to boste obsojeni v tri marke globe. — Zatoženec: Jaz nimam ničesar proti temu. — Sodnik: Ali sto vsaj kaj dobili v loteriji? — Zatoženec (smehljaje): Zadel sem 50 000 mark. — Sodnik: Nu, voščim srečo! — Zatoženoc: Hvala lepa! Ali morda hočete, gospod sodnik, da vam povem srečno številko! — Sodniki: Hvala! Dobro jutro! — Zatoženec: Dobro jutro!
— (102 loti in — devica.) Dn6 11.t.m. obhajala je v Niklovicu pri Znojmu gospodičina Ana Slatinska svoj 102. rojstni dan. Slatinska je še telesno in duševno krepka in se spomina mnogih dogodkov iz mladih let. Dasi je tako stara, vender še zelo dobro vidi in sliši ter se rada bavi s pletenjem.
— (Predsednik Cleveland -- dedič.) Bogat meščan v Pittsburgu v Pennsylvaniji določil je pred mnogimi leti v svoji oporoki, naj bode njegov dedič prvi demokratski predsednik. Vsled tega je podedoval Clovoland, izvoljeni predsednik Zjedinjenih Držav, okolo 50 000 dolarjev, katere pa mora obrniti v prospeh demokratične stranke.
— (Otroška odk ritosrč no s t.) Janezek: Ded, jaz pa zdaj ne grem več nazaj domov; jaz ostanem zmerom pri tobi. — Ded :	A Janezek, zakaj nečeš več domov? — Janezek (v joku): Veš, dragi ded, doma se moram ves dan neumno pesen učiti. — Ded: čemu pa to ? — Janezek: iy, za tvoj god!
Domače stvari.
—	(C. kr. kmetijske družbe kranjske) seja glavnega odbora vršila se je dne 7. decembra t. 1. Iz zapisnika posnemljemo naslednje: Seji predsedujo gospod družbeni predsednik Karol baron Wurzbacli, navzoči so: podpredsednik gosp. J. F. Seunig, družbeni tajnik gosp. Gustav Pirc, in odborniki gospodje Brus, Goli, Jerič, Murnik, Robič, Souvan, Witschl in dr. Wurzbach. Da se za občni zbor c. kr. kmetijsko družbe, kateri bode 28. januvarija prih. leta, vse potrebno pripravi, bode 21. decembra izvanrodna seja glavnega odbora.
Pri tej seji imenoval se bode tudi nov vrtar, za kojega službo oglasilo so je uže več prosilcev. Sklonilo se je tudi poročilo o delovanji kmetijsko družbe v tisk dati in med ude razdeliti. Tajnik Gustav Pirc poroča: Računski izkaz o porabi letošnje subvencije za živinorejo v znesku 2000 gld. odposlal se je vis. c. kr. ministerstvu za poljedelstvo. Iz tega izkaza je razvidno, da se je kupilo 32 goved (bikov in junic) čistega plemena, kar je prizadjalo 5280 gld. 47 Va kr. troškov, iztržilo se je pa za to goved 2373 gld. 851/* kr. Pri-manjkljej pokril se je z državno subvencijo, od koje preostaja še na račun subvencije za prihodnje loto 93 gld. 38 kr. Glavni odbor vzame na znanje poročilo gosp. odbornika Brusa o prošnji na sl. c. kr. ministerstvo za poljedelstvo zaradi pomoči živinorejcem bistriške doline. Računske izkaze raz-stavinega odbora na Krškem vrne se imenovanemu odboru s prošnjo nazaj, da jih dopolni. Zahvala močvirskega odbora za pisarniško1^ sobo in pomoč, katero ima imenovani odbor od kmetijske družbe, se na znanje vzame. Po rešitvi več druzih administrativnih zadev se seja sklene, poprej se pa še novim udom družbo imenujejo sledeči gospodje: Viljem Linhart, c. kr. profesor na učit. izobraževalnih v Ljubljani; Franc Žužek, c. kr. inženir v Ljubljani; Anton Brumen, c. kr. sodnijski pristav v Postojini.
— („Poezije. Zložil S. Gregorčič.) I., Drugi, pomnoženi natis. V Ljubljani. Založila pl. Kleinmayr in Bamberg 1885, v 8°.“ — Tako zove se 160 stranij obsezajoča knjižica, katero smo bili na kratko uže omenili v jedni prejšnjih številk. Ta drugi natis Gregorčičevih poezij, pomnožen z mnogimi novimi pesmicami (nad jedno polo), dobiva se v knjigarni založnikov v Ljubljani broširan po 1 gld. 20 kr., elegantno vezan in z zlatim obrezkom po 2 gld. Knjižica je zel6 lična, papir jako fin in tisk eleganten; začetkom in koncem pesnice pa so povsodi v knjigi vsebini pesnice primarne, simbolične vinjete vtisnene. Reči moramo, da do zdaj nismo še imeli nobene tako vkusne in elegantne knjižice, kakor jo ta; staviti se sme v vrsto z najlepšimi izdavami nemSkih pesnikov. Gospodoma zalagateljama moramo pa biti hvaležni, da sta z gotovo velikim trudom in požrtvovalnostjo podala nam tako lično knjižico. O vsebini sami spregovorili bodemo obširneje v jedni prihodnjih številk. — Nadejamo se, da bode vsak Slovenec radostno posegel po tej knjigi, da ne bode slovenske hiše, kjer bi se ne čitali pesniški umotvori zdanjega mojstra pevcev S. Gregorčiča.
—(„Literarno-zabavni klub v Ljubljani”) ima svoj shod dn6 20. decembra ob 8. uri zvečer „pri Maliči". Na dnevnem redu je predavanjo g. Fr. Dolenca.
— (Iz Kranja) se nam z dnč 18. t. m. poroča: Pred kratkim pričela se je tukaj šola za obrtne in trgovske učence; to šolo obiskuje blizu 60 učencev po trikrat na teden. Občinstvo je to šolo z radostjo in zadovoljstvom pozdravilo, saj pa je v istini uže potrebna bila. — Prihodnji torek razdelila se bode nad 50 učencem in učenkam na tukajšnji ljudski šoli zimska obleka, katera se je napravila iz g. Val. Pleivveisove ustanove. Tako godilo se bode za naprej vsako leto. Blag spomin velikodušnemu šolskemu prijatelju.
— (Požarna kronika.) Iz Bohinja se nam poroča: Dnč 9. t. m. zvečer nastal jo v svislih na planini Ukanca ogenj. Svisli so last Janeza Loncnarja iz Starih Fužin. Ogenj uničil je 28 centov sena, hlev in konja v njem. Ogenj nastal je po neprevidnosti, ker je posestnik peč, na kateri jo bilo mnogo zelo suhiv drv, preveč zakuril. Škodo je 600 gld.; pogorelec ni bil zavarovan.
— (Načrtani tramway na par od Sežane do Vipave) namerava se zgraditi pojedno-iičnem črteži, kakor oni med Trstom-Gorico-Vipavo. Ta črta bodo morila 27 kilometrov; troški za njo so proračunjeni na 900000 gld.
— (Zblaznel je.) Z Dunaja se poroča: Iz Kranja na Dunaj došlega mizarskega pomočnika Jakoba Notarja prijela je policija prod-včeranjom v tukajšnjem cesarskem dvorci zaradi njegovega čudnega obnašanja; odveli so ga k policijskemu komisarijatu in tam so uvideli, da se jo možu zmešalo v glavi. Oddali so ga v splošno bolnišnico.
Stanje barometra v ram
Mo-
krina
Tempe-
ratura
Vetrovi
Prekrasno božično in novoletno darilo!
Ravnokar so v našem založništvu izišle na svitlo
m* Zložil
Drugi, pomnoženi natis.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gold.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Tiskata iu zalagata Ig. v. Kluiuuin; r & F«d. Bamberg v Ljubljani
Odgovorni urednik prof. Fr. Šu kij o.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 19. decembra ob 1. uri. Kdor zasledi Jaunerja, dobi razen obljubljenih 2000 mark še petodstotno premijo od zopet najdenega denarja kot nagrado. Govori se, da so našli truplo Jaunerjevo v Kierlingu poleg Klo-sterneuburga. Eskomptna banka izplačuje neizmerne odpovedbi, ne gledd na čas, kdaj se ima plačati. Dunajska občina odpovedala je pri eskomptni banki naložene štiri milijone.
Dunaj, 19. decembra ob 1. uri 40 minut. Podravnatelj eskomptne banke, Jauner, se je včeraj med peto in šesto uro popoludue v Kierlingu s samokresom usmrtil. Truplo so spoznali; našli so pri njem 24 goldinarjev.
Dunaj, 18. decembra. (Iz državnega zbora.) Predsednik naznanja med odobravanjem od strani poslancev, da namerava ob rojstvenem dnevu cesarice izraziti čestitko zbornice. — Posl. Tali? poroča o prošnjah osrednjega društva za cukrovo industrijo in stavi znani predlog. Posl. Edv. Grčgr omenja, da je dolžnost vlade in zbornice, da pomagajo cukrovi industriji; zaradi tega se mora izreči proti odsekovemu predlogu, kajti odsek se je oziral samo na prošnje osrednjega društva za cukrovo industrijo. On mora delati na to, da se tudi prošnja 104 čeških cu-krovih obrtovalcev priporoči vladi v preudarek.
Dunaj, 18. decembra. Načelnik eskomptne blagajnice dolenje-avstrijske eskomptne družbe, Luka Jauner, se od polu 10. ure dopoludne pogreša; včsti, razširjene na borzi, da se je sam umoril, se do zdaj niso potrdile. Revizija blagajnice je pokazala, da manjkata v njej dva milijona in šestdeset tisoč goldinarjev. Kdor zasledi Jaunerja, dobi 2000 mark nagrade. Popoludne zaprli so eskompterja Henrika Kufflerja, ker je bil baje v zvezi z Jau-nerjem. Slednji je baje neprave menjice Kuff-lerjeve eskomptiral. V stanovanji Kufflerjevem našli so za jeden milijon menjic.
London, 18. decembra. V britskem glavnem taboru v Kortu zasledili so korrespon-denco med francoskim žurnalistom v taboru Mahdijevem in francosko kliko v Kahiri, po katerih jeMahdi zvedel o vseh gibanjih britskih čet. Ta je tudi razširila neistinite vesti o Gordonu.
Barcelona, 18. decembra. Razstrelba dinamita v neki privatni hiši provzročila je mnogo škode. Poškodovan ni bil nobeden.
TJradni g-lasnik
z dne 18. decembra.
Vknjižene tvrdke: Pri c. kr. dež. kot trgovski sodniji tvrdka: «Lustthal-Videmer Farbenfabrik V. Galle» (Dolsko-videmska tovarna za barve, V. Galle-tova) in posestnik te tvrdke: g. V. Ualle, tovarničar v Ljubljani.
Pod varstvom: C. kr. okr. sodnija v Radovljici oznanja, da je kočar Andrej Rogač z Jezera proglašen blaznim, ter se istemu postavil varuhom Jožef Žerovec od tam.
Razpisane ustanove: Brezplačno mesto v hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani (Kravja dolina) za moško osobo, ki je avstr, državljan. Lepo obnašanje, ubožni list in zdravniško spričevalo o neozdravljivosti bolezni. Prošnje do 16. januvarija 1885. 1. predstojništvu kongregacije sv. Vincencija Pavlanskega.
Eks. javne dražbe: V Litiji zemljišče Mihe Cirmana v občini Kresnižki Vrh (210 gld.) dn6 13. januvarija. — V Ljubljani eksekutivne denarne tir-jatve F. Supančiča, klobučarja (344 gld. 70 kr.), dne 12. in 26. januvarija. — V Ložu posestvo Tom. Ko-derce v Vrhu št. 6 (2010 gld.) dnč 14. januvarija.
Tujci.
Dnž 17. decembra.
Pri Maliči: Breslau, Singer, Hiittig, trgovci, in Werner, trg. potovalec, z Dunaja. — Neumann, trgovec, iz Siska. — Pl. Ducar, pravosodni vajenec, iz Leobna.
— Moline, zasebnik, iz Tržiča.
Pri Slonu: Deutsch, Birner in Treumann, trgovci, z Dunaja. — Mali, fabrikant, iz Tržiča.
Pri Jnžnem kolodvoru: Venezian, trgovec, iz Trsta.
— Spetzler iz Ljubljane.
Umrli so:
Dne 17. decembra. Alojzij Zajec, natakarjev sin, iys 1., Sv. Petra cesta št. 25, sušica. — Marija Možina, šivilja, 28 1., Sv. Petra cesta št. 2, sušica krhlja.
V	civilni b61niei:
Dn6 16. decembra. France Tomažič, kočar, 62 1., opešanje. — Janez Burnik, delavec, 28 1., jetika.
—	Janez Okosla, delavec, 46 1., jetika.
Srečke
z dnfe 17. decembra.
Brno: 21	79	23	61	39.
Meteorologično poročilo.
Oznanilo.
Dne 29. decembra 1884 so bodo v tukajšnji gospodarski uradnici v finančnem poslopji na trgu cesarja Jožefa
odbrani (škartirani) uradni spisi
v teži 1867 kilogramov
taistemu, kateri bo največ ponudil in plačilo precej odrajtal, prodali.	(137)	3—1
V	Ljubljani dnš 16. decembra 1884.
C. kr. finančno vodstvo.
Zobni zdravnik Schveioer
z Dunaja
stanuje v hotelu „pri Maliči", II. nadstropje, sobi št. 23—24.
Zdravi vsak dan od 9. do polu 1. ure in od 2. do 4. ure popoludnž.
Vse operacije, najmodernejšim zahtevam sedanje d6be ugajajoč, izvršujejo se brzo in sigurno. (134) 2
Najfinejša ase) e-i
Melange- marmelada
(mešana omfika), kilo po 40 kr.
Najfinejša esenca za pnnš ali čaj
(v njej združen čajovi in rumovi izleček),
najcenejše in ugodnejše pripravljanje najfinejšega punša v steklenicah z navodom, kako rabiti, po 1 gld. 20 kr., 65 kr. in 45 kr., najfinejši šampanjeo in vino v boteljah, sveže ali frlšne rozinke, ovebe in groz-dlnke, najboljši med prodaja najceneje
J. R. Paulin, Ljubljana,
Pred škofijo št. 1, Špitalske ulice št. 2.
Telegrafično borzno poročilo
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
v mm
22-30
dež
sneg
SBMeiSESBI
V	založništvu našem je ravnokar izišla na svitlo knjiga:
Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov.
Nabral Anton Brezovnik,
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
I|.v. Kleinap & Fei. Baitej
knjigotržnica v Ljubljani.
81-80 82-90 104-05 97- — 842--288- — 123-30 9-765 5-78 60-26
z dni 19. decembra.
Jednotni drž. dolg v bankovcih >	>	>	»	srebru .
Zlata renta........................
5% avstr, renta....................	.
Delnice ndrodne banke . . .
Kreditne delnice...................
London 10 lir sterling. . . .
20 frankovec.......................
Cekini c. kr.......................
100 dr2. mark......................
jako vkusne, elegantne in cen6
izdeljuje tiskarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.