37. ftnnia. I Urtlln), i Btfrti 0. HM UH Hl. trte. w/- >fer» fEuS j^^B ^^^B ^^B ^^^^^B ^^^B ^^H ^^H ^^^^1 ^^A ^^^b ^^^B ^^^^B. ^^^B ^^H ^^^^B ^^^B ^^^H ^^^H ^^^B ^^^B B^^b k£39 *B jmf „Sloreaild Narod* vtlfa p# 74*31 n kr«Je btvfe AvstroOgrskc: n NeačJJo: tato lete sksptj naprej. • K 60-— cdo teto naprel . . .' . K 65 — ad leta . . , • . 30-— &t leta . • • , T 13-— M Ameriko In m *uft delele: m flttsec # ■ • • ■ 550 cdo Itšo aipra| . . . . K 70»— Vprafanjem gkde Inseratov te mj prtložf za odgovor đopinks alt mraka. VpmsUtro (ipodajt prtUicjc, kvo). SaaH«fs mlioa M. i, MHom ŠL 90. bftcfatf se nćunajo po ponbljeoefli Mioai li dar 1 mm visok fer 54«Miflfok prottoi: enknf po \2yin^ «pkmt pa lifta, tdkrtt po lOvin. PntUno (oMk prostor) 30 vdn, ptfie tat SBfavale (eaak pnstor) 30 vtaarjcv. Pri vaf Uh lMefd jib p« dogovor«. le*i lirtltlki sej t«iQti« **n**l** ▼■*§ BV p« atfkMaM. "VM ■• nas pilane iaieet>e trti teslttre Hisrji se te asrssM sftiUr eflria .Slovenski Narod- velja v Li«fel|flal i dostavljen m dam ali Če se hoći ponj: cdo teto naprtj . . . . K SS*— I četrt \tis naprej . . . . K 15'— pol leta......29*— | na mesec.....K 5'— Posamezna itevHka velja 30 vinarjev, DopU ntj se frtnklrtjo. Rokoptei se nevračajo. flMdalši^s BasJIovai «ltea at S (v t a*dstr. ievo), telefsm *L 14 Vlada nsj ijudsivo. Ljubljana. 13. febr. Glede deželncsa zbora nismo vse stranke popolnoma isteka mnenja, pač pa smo vse stranko jedine v tem, da se rnora brez odloga sklicati Državno Veće in da mora tuđi v domaći saniourra-vi vladati ljudstvo. Začasna ustava, kl so jo včeraj objavile »Zvanične novine^, nas še boli utrjuje v mnenju. da je državni zbor najnuineši in da se bodo vsi naši zastoj>niki skupno z vsemi dru-giini zastopniki našega troedinega naroda morali sporazumeti o tem, kaj spada pod centralo in kaj Dod samoupravo. Mislimo, da ie takšna doloćitev temeljna za red in uspešno delo. Mnenja smo biii, da mora Državno Veče do-Ipčiti kompefenco lokalnih, to je deže!-niii sosvetov. ker \^endar ne prre. da bi se nestale na vseh kon:ih države korporacije, kj bi si prisvajale in vršile ce-Jo taksne zakonodajne pravice, kakor so jih imeii v Avstriji deželni zbori. Da bi se to iie mo^lo nazvati samouprava, mar\'eč separarizein. in da bi taksen se-pnratizem ^načil resno opasnost za narodno jedinsr\ro in za konsolidiranje mlade naše države, je jasno in debata o tem najbrže spioh nepotrebna, ako ' nevdaja res vse stranke želja, da se država utrdi in ako ne obstoje nikak-Jne skrite težnje za lokalno politično prcinočjo. Mi, to je Jugoslovanska demokratska stranka, rikakor nisiuo proti vladi ljudstva, nasprotno. mi jo za-htovamo, mi jo imamo v programu in mi io hočemo tuđi uresničiti do nai-.skrajneišili konsekvenc toliko v centralni vladi, kolikor v samoupravi. Baš iz tega razloga pa smo odlečno proti takšna vrste zastopstvu, ki bi ohranlalo 'stare komnetence in v svojih pesledicah prcprečilo, da se samouprava izvrši do najnižie upravne jedinice. Samo po sebi umevno in potrebno se nam zdi. da ljudstvo nadzira ludi c!e/,e!ne in zemaljske vlade, doklcr obstojr!.ir>. Po našem mnenju bi se taka kontrola že bila Iahlco uvedla mnogo r>op.-e;. Dc!e!n?. vlaJa naj bi bila f:c cred mcs?cem ali đvema povahila na posvetov3nje l.iud-ske zastonnikc. doJoćene za voV.ra^irt-ski svfA. O starem dežefnom zbor« itak ne more biti govora. Najenostavnojše bi bilo pritegniti ta sosvet deželni vladi pod imenom Narodnega sveta. Pokrajinskih oblasti odnosno zborov zi-Čtsno ustava spio!i ne rozna, marveč samo občinc, okrajc in okrožja. OkroŽ-jre je po tej ustavi najvibja samoupravna jedinica. Ta ureditev daje ljudstvo njno. načelih praviciio-sti, samoodiočbe in čiste iicmokracijc na novo- uredijo f>\<:i. so brici Ko razočarani. Velike sile Antante so si prilastile vlogo sodnikov in kar one sklenejo. to velja. A!ali narodi, med niimi tuđi naš, so odvfsni od interesov. katare smatra-K) Aiuantine veselile za nedotakljive ... Naše kraljestvo še ni priznano. To def^tvo nas ne vznemiria mno.sro, ker vemo, ^a nam ie priznanje sigurno. Kaže pa nam. kako malo vel'ave ima pravica, ako se enemu izme-d velikiJi ne dopada. Amerika. Franrija in Ansjlija bi nas bile prvi dan priznale, da i:i protestirala Italija, ka ten hnče priznanje zlorabiti kor polirčno presi jo v sporu za veljp.vo londonske pocodbe. Ta nesreč-na pogodba ie največja ovira brze in ugodne reSitve našega vprasanja. Londonska pogodba spada med t ii j n e do-govore vomejra časa. Skleniena je bila proti eni najzvestejših in najpožrt-vovalnefših zaveznic, proti tedanji Srbiji in v razriierali. ki sa se od takrat korenito spremenile. Poiitiki in državnik i so si Tedini v te^n. d? n:tna londonska po^-dba nobene podlace več. An-tantni državniki bami so jo v raznih svojih izjavah opetovano desavuirnJi. Srbija ?e proti njej protestirah. Amerika je nikdar ni priznala. Navzltc vsi*rnu temu obstoji ta nesreCni dokiimcut m Italija vztraia pri niem. kakor Shvlok r?rl svoj*»n nonipu. Povedoti smem. da F r a n c i i a i n A n z 1 i i a doslei se ni- i sta nreklicali svojih nodnisov in da iz-javljatc. da teica storiti ne more te. Tako nam preti revarnost. da nridc naš spor z Italijo pred r.odnike, ki so se že v nnprei obvezali, da bodo izrekli za nas neugodno razso-ibo. Naši delegati storijo kar morc'o, Ua prepričalo velike sile Ante-rite o n^iih pravičan. Opetovano so knnferirali z vodPnimi frnncoslcimi, angrle^kimi. ame-rikanskini državniki ter .iim Dredložili vse dokaze, ki pričajo, da ?c* italiianskc pretenzije izliv sjolej^a nasilne^a imperija Ffzmn. Gotovo ie. da naši argumenti ćclu::ejo, sigurno so danes vse velesile Antante prenrićane. da fe pravica po-vsem na naši strani — navzlic tomu pa pozitiv ne^a u s p e h a ni. Wilson postaja v teli ra^rnerah na-5e edino upanie. Iz vovscm zanesijivesa vira izvern, da je pripravili] prev/eti vlc/^o razsodnika v r/:»5em sporu z Ita-lijo. Ali se naj nanj obrnemo? Od vs.e-iCa začetka smo rekli, da ne priznamo tam, k'er gjrc za čisti naš nacionalni teritorij nobene arbitraže, da ne dopu-SJamo nikomur soditi o tein. kar je po božji in človeski pravici nnše. To načelno stališče zapustimo v trenutku, ko pokličenio WHsona, nal !)»de sodnik med Tiami in Italijani. Ako bi se dalo v poiitiki dosezati vspehe zc:olj z načeli, ako bi veljala zsrolj le pravica, potem bi morali vsako mise!, d^ nai kdorkoli sodi o tem. ali je Gorica, Dalmacija naša, ojrorčeno odklanjati. 2aJ, da se na-haf-amo v povsem dnjsrem položaju. Starao namreč, kakor sem že z^oraj označi? pred alternativo, da ođloča o našem sponi z Ttalik) pristranska avto-riteta londonskih kompaciscentov. ki ima?o v predkonferenci odločilno bese-do. zli pa mož, kateresra načela nam dajejo srarancijo, da bo so<*il kolikor toliko objektivno in ki Že s tem, da pre-vzame razsodišče, razbije v e 1 j a v-nost londonske pogodbe. Razumljivo ?c tedaj, da naša mi-ravna delegacija nasriba ve^no bolj misli, da se moramo zateci k Wfisosu ter se podvreči nfecrovi sodbi. Seveda treba za ta slučaj vse storiti, da bo mogel amerikanski predsednik izreci res objektivno sodbo. To mu bo mogoče le te-daj. če se predsednik Wiison ne zanesc ga te, kar se mu od ece ali drnge strani pove iu reće, temveč ako pusti, da si nasprotnika stopita javno nasproti ter vsi'k za svoje zahteve prineseta sv»>je dokaze in argumente. Take kontradik-torične razprave, kjer treba za vsako trdite\r dokazov, za vsako zahtevo ar-Kumentov pred očmi nasprotnika sa-mesa, se nam ni prav nič bati. in edino le po taki razpravi bo mogel V/iison izreci pravično sodbo. Ce bo ti sodba pravična, potem se ne bo mogla glasiti tlrugaČL* kakor v prilog JugosJovanom. Nahajamo se v kritiCnem položaju. Trebu nam je hladne krvi in silno trez-m slave. Unajmio, da trplovemo \z opasnega vrtinca tiko, Icaknr zahtevajo naši veliki narodni interesi. Zaupaimo, da bo naša mirovna delegacija storila \ se. da brani do zadnjega naŠo pravično r«::rodr.o stvar. * Odkar nam je bit ta dopis odpo-slun.se je položaj v Parizu bis iveno iz-prtmcnil in nas je Amerika pr 12nula ter se istočasno izjavila za sporazum med narodi radi me}, torej proti londonski pogodbi. Vendar pa ilanek dobro karakterizira izredao opasni položaj, v kofer em smo sa nafta jati. Ta nrcsnozt je vslcđ koraka Amerike si' cer omiljena, a ne še odpravljena. 1 __________^ 1 ------------------.---------------------—--------- Ns straži! Pričctkom lanskega leta. menda dne 13. januar ja 1918. je z^iana berlinska »Vossische Zeitung« prinesla dalj-Ši članeV, v katercin razmotriva mož-nost preuredirve bivše Avstro - Ogr-ske v smislu nemško - madžarsko-poljskega ali pa nemši^o - madžarsko-jugoslovanskega trializma. Pr\ri je za Nemčiio nesprejerrdjiv. -^rugi pa spre-•emljiv. ako Slovenci ostanejo izven Jugoslavije. Približno iste ideje so vodile zadnji čas pred prevraiom tuđi vodili11; avstrijske državnike. Citirani članek je napisal knez Lichnowsk^-, bivši nemški poslanik v Londonu. Ta gosp;>đ ic znan Mrsi javnosti kot ?*olitik. ki se ie protivi! ne-rodpi anek-ijonistićni inin<^hjalistični poiitiki kajzerja in ncmSkih vodilnih krogfjv ter prišel ž njim: končuo v konflikt radi znsne svoje brošure, v kateri je dokazal, da je NemoHa kriva vnjire. Lichnowsky je pa vedno zastopal one prave interese Neiučiie, ki pa seveda niliakor 110 nsortio biti v skladu z interesi n. v»r. Francije ali Aimliie* pa tuđi ne Cc^kc ali Jtigoslavi.ie. Knez Lich-nowsky za^ovarji nemško - madžarski - jugoslovanski imperijalizem. Ako priđe sedaj v knterikoli obliki do gospodarski* conavske federacije, bi to ne bilo nič več in nič mani, krkor nova oblika stare Avstrije, odnosno pronos liienih nemškili gospodarskih fuukcij na nas. Jasno je, da ie Liuinowsky imel pred oemi dva pota nem. eksporta na iztok. Eua smer bi vodila po Dona vi in Ccško - madžarskih - ju irosl ova uskih želczuiskili zvezaii na Balkan in Carigrad, druga no alpskih ielezrnjah preko BeJiuka. Maribora in Ljubljane na Trst ali Reko. Carigrajski i>ot je Antanta Ncm-čiji zatvorila. Jadranskega pota v svojem lastneni ijitercFu ne srne nikdar otvoriti, dokler nima Karancij za to. da ne bo nernska industrija in trgovina mogla več izDodriniti antantine v celt iugoiztočni Evropi, odnosno da se ne bo mogla posluževati naših sirovin. Ce bi toroi Gorica in Trst ali pa ćelo še BJjak ostali last ftalije, odnosno Be-l.iak mogoče Avstrije, otvori Antanta s tem vsa pota do Jadrana Nemčiji in napravi Trst za naivečjo nemsko luko. ki bi v doglednem času postala do-membnejša in iz trgovsko - rjolitičnega stalisća Antanti in zlasti Franciji ne-varnejSa. nego Hamburg. Za vsakega poznavalca raznier je jasno, da Trst ne bo nikdar luka italijansire trgovine. Lahi bi s Trstom radi dobili ves češki, jugoslovanski, madžarski in južnonem-sJci eksport in import pod svojo kontrolo, radi b; se pa tuđi popolnoma resili svoje dosedanje industrijalne odvi snos ti od Antante in Amerike, zast-gurali si alpski les, oremo* tn železo ter dobili prvo mesto v celem ba!kan-skem imrx>rtu in porabljanju naSih sl-rovin. Diši jini seveda tti^H vsa ona ruda v Sloveniji in Bosni, ki caka na ekspTofi tirani e. Da hi Antanta sedaj po ovinku preko jtalijanske zemlje ddala ntma proti sebi in pomagala Nemčiji nanovo do one svetovnc pozicije, ki jo je imela pred vojno, tega si niti misliti ne mo-remo. Saj vendar vemo. da smo baS mi več stoletii stali Nemcern na noti na njihovem pohodu na Jadran, Sredo-zemsko morie in Orient. Posebno v zadnjih 10 letih smo z velikanskimf zrtvarr.i. duševnimi in materijalnim!, vzdrževaH to svojo postojanko proti Nemcem in Laliom !n uroti državi, ka-tere član smo bili. Lahi so to ozernlje zasedli le vsled uoloči! premirja z biv-šo avstrijsko vojsko. Da bo narod, ki je doslei tako sveto strani! ob Jadranu, v lastncm interesu še naprei izvajal to nalogo laž.ie in uspešneje, si lahko mislimo. Oni, ki .so na tem še bolj intere-sirani nego mi, in to so v prvi vrsti Francozf. so dolžni. da nas pri tem v svojem lastneni interesu kar najbolj krepko rjodplra.io. Vsaka misel na krivično razdelitcv avstriiskih državnih dolsjov mora vsled tega odnasti, 5e boli Pn ;e v direktnem drža\rncm interesu Francije, da n?s najenergičneje podnira v na>i tuđi z etnografskega, geografskega in narodno - liistoriČnega o'/im v pravični borbi za jugoslovanski Trst. juzoslovansko Peko. jngoslo-van.sko Oorico in jugoslovanski Beljak. Wm]2\m firznost. (Sodnij&kim obtastnijaiu. justičnetnu po-verjenistvu in odvetniški zbornici.) Maribor, 10. svečana 1919. Pod opr. st. C T ?0/19 ie vložl! ma-rihorski nem$ki odvetnik tožbo. ki se t?J:o!e glasi: »Jaz sen» pofegrrii iz vođivodstvo toženca tak k-ik njegov predlastninec gospo-J Ivan M. vedno to vodo in nn 29. novembra 7. njim izrečen zjedinitje pogodH da mi tisto vodovodstvoptnvico t-rko dolcro p ris fon doklcr se ;az n moje borake u gorniboco zadržam. Zr» te spravitnost foti pravice sem laz plačal zncsek rr> 50 K. Doka?: t2 lastnoročno o^sana potr-dilo ne! tožencd in moia zaslišanost. Kiujrtu pravaprijazna opominost rrcpovcJa rni to?ence te vodovodstva, zato jaz po mojim 7. rx>oblasti!om in A izkazanemu zastopnika predio^ na crrafit'^st rnzsodhe: Tožencc ie dolžen m^ni vodovzeti-nost za trajanje mojem zadržnost u moji barake v gomiboči zi dovoiiti in te stro>ke v pravniprepir za 14 dni plaćati vse te.^a pod uzvršbo. Maribor, 22. ianuarja 1910. M. T.« Ko sem prečita! ta spis, sem ostr-mel. Poznam dotičnoga odvetnika in veni. da sicer ne zinore ix>S5bno klasične slovenSiJine, da pa vendar dovolj dobro govori slovenski. To je znaiio tuđi sodtsču, ki je moža Že vcCfkrat stišalo slovensko govoriti. Popolnoma nemo-goče ie. da bi bil »jezik« spisa plod od-vetnikovega neznanja. To je že zr.to nemogoč?. ker dotičnik vr5i že vrsto let cdvetniske posle v Mariboru, sprejema slovenske pravene spise in razpravija s slovenskimi nasprotniki. Pouolnoina iz-Kijućcno je. da bi mariborski odvetnik ne vede!, da se pravi »oppniin^ in ne »opoir-Tiiost«, da se »pravđni stroski« ne iincnujejo »te stroške v pravniprepir«; da »rechrsfreiindlich-« ni »pravuopri-jazr.r^«. Vsakomur ki pozna ljudi in razine-rc. mora biti jasno na prvi pogled, da je tak .spis nad vse drzno smešenje urad* nega jezika in ipso facto zasramovanje sodi?>ča. Ne spusćam se v podrobneiša izva-jaiija. Mislim pa, da bi morala naša od-vetniska zbornica takemu početju nem-ških »kolesov« vendarle posvetiti nekoliko pozornosti in razmotrivati vpraša-nje, kako se strinja tako srametenie urada in nj'egovega jezika z odvetniški« mi tlolžnostmi in stanovsko častio. Ćiidil sem se končno, da ni sodnilc. ako že ni smatral za primerno, poseči po disciplinarnih sredstvih. takega ^piša vsaj enostavno zavmil, ker ie vendar pisan v nerazumljivem »jeziku« in tore] ni pripraven za redno obravnavanje. To že ni več prizanesljivost in kulanca. Spcfminjafte se zaklada „Stoir. sokolske zveze". proti im mm. Poročila slovenskega prebivalstva iz zasedenega ozemlja se ob vsem navideznem nasprotovaniii strinjajo do pićice v eni točki: Italijanska vlada pritiska, preganja in odstranjuje koli-kor le mogoće slovenske inteligentne jše in zavednejše sloja, ki se ji 11c-čejo podati, doćijn se dobrika in pri-kupuje množici in tištim posameznl-kom. katere si upa pridobiti radi njihove nezancsljivosti. Italijanska vlaua lioče ocividno za vse slučaje pridobiti vsaj izdaten del našega Uudsti'a, ki bi se nai pod-kupljen izjavil za Italijo in ponavlja s tem svoj manever proti beneskim Slovencem-iz leta 1S66. Najbolj jasno nam to kaže zakonski nacrt tr£aŠkc italijanske vlade (de-creto luogotenziale) z dne 16. novembra 1918, št 1750, katerega je glasom poroČUa v »Lavoratoret Ia5ki državnik Orlando že predložil laškemu parlamentu v odobritev. Ta nacrt določa v bistvu: 05kodovauQem v zasedenem voj-1 nem ozemljn prtstoja odsTtodnina. *n sicer naceloma: 1. za osebno škoda katero so vsled vojnih dogodkov pretrpeli: 2. za poškodbe ali uničenje orev m ičnin; 3. za poškodbe ali uničenje ne-premičnln, Visokost osebne odSkodnine le omejena (5000—10.000 kron); od§kođ-nina za premičnlne se ravna. Če ni drugih dokazov, po velikosti stanovanja, vrednosti sta\-be itd. v razllčnik kategorijah. nepremičnine pa se postavilo kolikor mogoče v preJSnji stan, v izjemnih slučajih se plača odškodnina do polnc \TednosrJ v gotovini, ako ne kaže nepremlčnin popravUatt ali vno-\ič sezidati. — Obsežni načrt temelji v celoti na Jednostavnih pravičnih in spravljivih načelih. po katerih bi bila morala že tuđi prejšnja avstrij^a vlada zagoto* viti povrnitev Škode v vojnem ozem-iju. — Dalo bi se laški vladi na tein tem nacrtu le čestitati, ako bi veljal za res italijansko prebivalstvo in ne kazal za podučene tako očitno svojega nečednega namena! Tako pa ima zakon svoje konjsko kopito, katerega niti ne prikriva. Zakon doloca namreč izrečno: da 00-stanejo te odSkodnine de-ležni lc italijanski podani-ki, dočlm se bode s tujimi po-daniki v zasedenem ozemlju postopalo tako, kakor se bode italijaii-ska \lada dogovorila z vladami, ka-mor li »tuji podaniki« pristojajo. Kdor razume jezik laških impeii-jalisiov, temu pravi ta zakou na ves glas: Kdor se odioči v zasedenem slove n s k e m. hrvatskem (ali- tuđi nemškcm) ozemlju na Ooriškem, na Krasu, v J s t r i. v Dalmaciji ali gori na Koroškem za italijansko državljanstvo ni glasuje za Italija, ta dobi za svojo osebno In stvar-n o škodo lepo odškodnino, ker laiki imperijalizem ne bode gledai na tisoćak več ah manj. Kdor pa hoće ostati pristaš kralj estva S. H. S. ali Nemške Avstrije. ta si naj svojo odškodnino išče kjer hoće — laska vlada \*sem tem ne plača niti centezima! To te tista imperijalistična nečedna morala, ki naj pod plaščera zakonitosti konečtio vendar le užuga nasc trpeče in izmučeno ljudstvo! Ne more biti dvoma, da bode ta zakon s svojim konjskim kopitom vred sprejet. Še manj pa se more dvo-miti, kako se bode ta zakon izvrševaK ako ne bodo že prej zmagala za nuse Primorje WHs?inova načela, na, kar se seveda kar šlep« zanaiati ne moremo in ne smemo. V vsaki občiiri, v \^sakem okraju bodo laški organi ali od njih odvisni in se Dosebej podkitpljeni ftmkdjonarji — m kje se takih ne dobi?! — začeli s predidočim bobnanjem sklicevati naše ljudi, obljubovali bodo na sploh in ^ Dosameznikorn odškodnino za vse škode In še polno drugih dobrot ter lovili glasove in podpise naših ljudi — za italiiansko državljanstvo, pestili io pritiskali tište, ki se bgdo braoiU. «*- Stran 2. „SLOVENSKI NAROD* đmt 13 febm«Ja f 19. 37. *tev. pirati in odstranjevali pa tište, ki bi se upali slasno svariti . • • Kdor je srotov. da tudl v takem položaju ne bodo dosegli laški imperijalisti bogate žetve, zlastiv nekaterih ok raj ih* ta je sicer občudovanja vreden jako malo previđen optimist! Treba je Še pomisliti, da se je im-perijalistična Italija tako strasno In globoko zajedla in zaoblj ubila v »svojo« julijsko Benečiio, to je v našo slovensko in hrvatsko Primorje, da bi pole«: zakonitih dobrot o d-škodninskejja zakona in nje-Kovejca pritiska jrotovo še žrtvovala neštete daljne milijone 1 a š-kih lir za direktno podkupo-vanje posameznikov. In ni ga ljudstva na svetu, kjer bi se v danih cnakih okoliščinah kakor obstojajo danes v Primorju vsaj posamezni deli in nczanesljivi sloji. brez vodstva in brez opore, ne dali odkrniti in zape-Jjatl v plačan fatalizem. To je svarilo, h kateremu nehote sili očito preteči manever laških ma-kijavelistov! Toliko boltše, ako se bode izkazalo kot nepotrebno! In protisredstva? Dosti jih je, ki i>e po malem že vporabljajo: poduk in svarilo od moža do moža, od vaši do vaši, opozoritev na laško lokavost. ki bo z eno roko dajala. z drugo jcmala, svarila pred Doznejšim gospodarskim položajem, ki bi bil za naše ljudstvo pod Italijo nu-ravnost neznosen, previdno postopan-je proti nasprotniku in pažljivo nud-zorovanje nezanesljivtfi elementov, ka-tere bi vendar le pred izdajstvom strašila neodoljiva sila javnega ljud-skega mnenja. Glavno sredstvo pa je predvsern eno: Oškođovano fn trpeče primorsko ljudstvo mora dobiti — enako v laš-keni zakonskom nacrtu — tuđi od vlade S. H. S. kratko ali natančno in obvezno z a ko tovilo, da Ka tuđi vlada S. H. S. ne bode pustila brez pomoći v škodi in revšeini, marveč da bode škodo v voinem u zemlju primerno in pošteno poravnala. Narodna vlada S. H. S. naj to za-fcotovilo izda sama ali isto preskrbi v Beogradu. — Preskrbelo se bode, da bo šio to zagotovilo od ust do ust, od vaši do vaši po celem Primorju ka kor iskre pred kraško bnrjo — in te iskre bodo vnele najholj obupana srca k no-vemu odporu tor dvisnila zubelj narodne Ijubezni ter narodnejja po?uma In odpora tako visoko, da jra ne bodo udušili še tako premeteni poskusi lo-kavejra nasprotnika. Ako je pripravila laska provizo-rična vlada za zasedene kraje od-Škodninski zakon, izdaj vlada S. H. S. svojim oškodovanim ke na magistratu vprušajo. komu je Dilo stanovanje oddano in če ni bilo \ ruvilno oddano, naj se to naznuni iiKstnemu magistratu, ki bode potrebno ukrenil. Ce pa se hoćejo Rospodarji izogniti tem vprašanietn. nai pravoćasno naznanijo na magistratu, da je stanovanie o.ićano namesto, da Pišeio na vrau: ^Kdor zna čitati, naj čita, za stanovanje ie pred-za.7namovar.ih že -00 strank, usmilite se in ne povpra^nfte zastonj«. Ce je kdo usrriiljenju vreden, so to stranke, ki le-tajo v tem mrazu po stokrat zasuni od hiše do hiše. Dok'er na magistrat odda'e stanovania ne odobri in ga ne crta raz macristratne deske. toliko Časa stanovanje .še ni pravilno oddano. To naj si zapomniio tako src. hisni gos^o-darji, kakor tuđi tis^e stranke, ki naie-maio stanovanje le radi tega, da rotem svoja prejSnja stanovanta oddajajo pod roko. O tem v prihodnjič. —r. Vodne CB3ts ftraljestuo SKS. (Dalje.) Ugodnejšo zvezo Donave z nemškim osrednim omrežjem vodnih čest in s Scvernim — kakor tuđi lztočniiii morjem bi se doseglo potom namera-vanega prekopa med Donavo in Odro: zdolž Morave do Odre, katerega del bi se pri Preravu odcepil in se pri Pardubicah združil 1 Labo. Oba imenovana dela prekopa le-iita v območju Ceho - slovaške države. Nemčija bi morala dovršiti 60 km dolgi del kanala v zvezi z Oderskim prekopom do Kosela. Odro bi morala regulirati, da bi bila dostopna vele-brodarstvu in dokončati srednjeev-ropski prekop od Odre do Visle, ozir. do Labe, Vezere in Rena s tem, da bi dozidala manjkajoči del prekopa od Hanovra do Labe. Razdalje osrednje vodne ceste, ki bi s pomučjo orekopa med Donavo in Odro, brez odrastka od Prerave do Pardubic, toraj samo že z zveznim kanalom Oderberg - Kosel in Mano-ver - Laba, nadomestile 5600 - 7500 km dolgo morsko pot od Suline do Rotterdama, Hamburga, Stetiina in Gđanskega bi bile: Sulina - Rotter-dam po Donavi, prekopu Donava-Od-ra, po Odri. prekopu Odra - Spree, srednjeevropskem prekopu in Renu = 3270 km; Sulina - Stettin = 2920 km in Sulina - Gdansko = 3290 km. Beograd bi bil potom prekopa Donava-Odra zvezan z Rotterdamorn z 246^ km, s Stettinom z 1735 km in z Gdan-skim z 2105 km dolgo osredno vodno cesto. Praga bi bila z Beogradom zve-zana do 1214 km dolsd, za piovbo s čolni do 700 ton sposobni vodni cesti, če bi se izdelala nameravana veja prekopa Donava - Odra od Prerava do Pardubic in Mdnika (VItava je od Prage do izliva v Labo že kanalizirana). Potrebni stroški za ustvaritev gori navedenih prometnih vodnih čest se približno tako ccniio: za Jugoslavijo: prekopanje kataraktov pri Orlovi 38 milijonov kron: za Ogrsk>: uravnava Donave do izliva Mnrave 10 .nilijonov kron; za Ceho— Slovaško državo: stroški za zidavo 282 km dolcrega prekopa Donava - Odra od Dima »a do Oderbercra 340 miliionov kron; stroški za 185 km dolgi prekop od Prerova, le-žeč ob imenovanem kanalu, do Pardubic ob Labi 22D milijonov kron in kanaliziranje 1^0 km dolge srednje Labe 200 milijonov kron; za Nemčijo: mprava sfičnega kanala k prekopu Donava-Odra do Kosela. začetek kanalizirane Odre in predelava Odre do Kosela v vodno velecesto za vlačilce do 700 ton — 80 mili'onov kron. regulacija odseka Labe v sriku s kanalizirano če5ko sred-nio Labo -- 20 rnitijonov kron. stavbni stroški odseka srednje-evropskjga nre-kopa od Hanovra do Labe 200 milijonov kron. ZvezjL med nemškim vodnim omrežjem in z vodno cesto, idočo od Severnega in Vznođncga morja do Crnega morja, bi se najhitrejeinv primeroma kratkem času naredila potom prekopa Donava-Odra od izliva Morave do Oderberga. kateri nacrt je že v vseh nosameznostih iz-delan. Recrulacija kataraktov pri Orsovi in dokončanie regulačnih del nad Komornom do izliva Morave bi se, s porabo vseh na razpolaganie stojećih sredstev, dovršila v § e s t i h 1 e t i h, to ie v istem Času, v katerem bi se dogradil prekop Donava - Odesa od Dunaja do Oder-berga. daf.ie bi v tem časti tuđi Nemči«a dovršila stik od Oderberjra do Kosela in Se manjkajoči del srednjoevropskoga prekopa. Stavbni stroški najdražjega prekopa od Theben do Oderberga, za kateresra so dvojnate stanične zarv->rnlce dolo-čene. se računajo na 340 milijonov krr»n, lastni stroški parnega obrata vlačilni stroški C7 vinarja od tonskega kilometra in kanalska pristojbina &9 vinar- ta. Po teh postivkali H kanalska tovorna pristojbina znaSala približno polovico sedanje železniike tovoroe pristojbi n e in bi pri prometa letnih 6 milijonov ton, razven pokritja vzdržcvalaih, upravnih in obratnih stroškov. ki so na 10 000 kron pri 1 km prekopa proračo-nani, don a šali tri odstotno o b r e s t o v an i e, tore! nekako tako, kakor temeljni kapital avstrijskih državnih železnic. V letu 1913. ie znaSa! krajevni promet dosedaj najvažnejšega donavskega pristanišča v Budimpešti 6*1 milijonov ton. Temu nasproti ie bil isteka leta sta-ristično določen promet na f^enu s 66'4 miljonov ton, na Labi z 195 milijonov ton in na Odri s 600 milijonov ton. Torej zaostaju promet na Donavi daleč za onim po nemških veletokih. Donava konca pač na zahodu v zagati; kakor hitro pa bi bila zveza-na z velkim evropskim vodnim omrež-iem s pristani severnega in vzhodne^a morja. je pričakovati naraščan'a prometa iu tuđi bolišega obrestovaaja naio-ženevra kapttala. ?e od 17. stoletja dalle ie bila z v e-za Donavez Jadranskim mor-j e m pre !n>et številiuh načrtov. V zaimu bivše Avstrije je bt!o napraviti to zvezo od Dunaja do Trsta skozi dežele Notranje Av-stnie. Oijri pa so s t r e m i li, voditi v e s promet Dreko Budimpešte po Donavi, Savi in Kulpi proti Reki. V svrho z^rradbe tr^ovske ceste Dunaj - Trst. za katero bi se porabile reke Mura. Drava* Savinia, Sava in Ljubljanica, se ie leta 1796. ustanovila »priv. Schifiahrts- und Sfrassenver-hesseruns:si3resellschatt in Krain«. ki naj bi v družbi z avstrijsko »Scniif- und Steinkohtenkompagnie« zgradila črez-alpsko prometno cesto in jo zvezala z brodarskim prekonom Dunaj - Dunaj-sko Novo mesto, katerega ie napravila z:«dnje imenovana družba. 64 mili dolga takratna cesta bi bila po tej kombinirani vodni cesti od Dunaja do Trsta za 22 milj prikrajšana. Toda od te?:a nacrta je bil do^raien le preje omenjeni prekop do Dunajskeca Novega mesta in izvršilo se ie neka] delnih reffulacij posamez-nih rek. Inž. Kare! Plck. IDalie sledi.) wUlso&o!olcem tehnikom14. Na Članek. priobčen pod istim naslovom v »Slov. Narodu« z dne 11. t m. naj na kratko odgovorim. To pa zate-gadeli, da ne bo nepotrebne ncrvoziio-sti in nesporazumljenja, ki bi ovi rala uspesno započeto akcijo društva inže-nerjev v Ljubljani. Istočasno omenjam, da s to našo akcijo soglaša — vsaj ko-Iikor nam znano — društvo slovenskih sreometrov. Nadalje, da imenovana akcija nima ničesar opraviti z ljubljansko drž. obrtno solo. O stvari sami ne morem razprav-ljati v javnosti, ker nisern v to poob-laščen. Prosim pa vse prizadate srospo-de, naj zaupaio našim društvom inže-nerjev oziroma geoirutrov, in naj te-dai tuđi zaupajo delu, koje opravljam kot član društva inženerjev in kot nje-~t!& delescat v vseučiliško komisijo. Itak se to delo, v kolikor sodi v javnost, na-nćsša le na zbiranje potrebnesa stati-stićnefea materijala. Ravnotam pa meri tuđi »sklep na sestanbu (se. visokošol-cev tehnikov) z dne 2. t m.« Ker ne pridem v poštev za kako dpcenturo na proiektovanem uĆilišču, mi menda ni treba odgovanati na osebne opazke gospoda ćlankarja. Niti ne razum em, kar pripoveduje članek o propagandi za šušmarske pomožne tečaje za geodete na državni obrtni Soli. V poslednjem času sta imeli društvi inženerjev in geo-metrov večkrat priliko v sporazumno nastopanic. Čc se obe organizaciji večkrat najdeta v skupno delo, izostale bi vse nepotrebne kontroverze. Milan šuklie. Polit i2ne vesti. USTAVA. ^Zvamčne Novine« v Beogradu so objavile začasno ustavo kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovcncev v 130 členih s podpisi celokupnega rjiinistr-stv:u Uvodne besede se glasijo: »\ imenu Njegovega Veličanstva Petra U po milosti božji in volji naroda, kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, a temeljem pooblastitve Njegovega kralje-vega Veličanstva Aleksandra, presto-lonaslednika, je ministrski svet Kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev sklenil in določa začasno ustavo za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Ustava določa obliko vladanja in državno oblast, pravice državijanov, pravice kralja, narodnega predstavništva, ministrov, državnega sveta, sod-110 oblast, upravno razdelitev v okrož-ja, okraje in občine, državne finance, državno gospodarstvo in državno^ pre-moženje, glavno kontrolo, državno službo, cerkev, solo in dobrodelne zavode ter končno določbe o vojaSki službi. Začasna ustava rešuje najvaž-neiša temeljna vprašanja državljan-skih pravic. Ministrski svet ki Je ustavo sestavil !n podoisal, je to storfl kot mandatar vseh strank našega naroda. Državno Veće. ki se bo sestalo v kratkem, se bo seveda podrobtieje pecalo s Dosameznfmi točkami ustave. Naši naročniki in somišlieniki dobe ustavo v posebnem naMsu. KAKO m TRFBA OZNAČITI TAKŠNO POSTOPANJE. Čisto dobro je, da imamo spretne Žonuliste in nikomttr ne zavidamat da |e Uiko Priiel poprej do besedlla ustave, kakor mi Vendar se pa takšne stvari se smejo dosajati z zlorabo aradoe oblasti, pojavom, kl snio sa biU vajenl v ranjld Avstriji, Id se pa pri nas nikakor ne srne udomaćiti. Na dan, ko so »Zvanične Novine« v Beogradu bile končane in predno se je začela ekspedicija* je dobi! tekst te ustave uradni »Jugoslavenski dopis, ured« v Beogradu, čegar Šef je dr. šimrak. dopisnik »Narodne Politike« v Zagrebu. Mesto da dopisni urad objavi tako eminentno skupno zadevo, kakor je državna ustava« celernu časopis]u istočasno, je njega šef kot zasebni dopisnik svojo vednost porabil, da hitro informira svoj list in tako se je zgodilo, da je v Zagrebu prvi objavil ustavo list »Narodna Politika«, v Ljubljani pa »Slovenec«. Ako imata ta dva lista svoje privatne dopisnike, ki ju pravo-časno zalagata s potrebnim materijalom, je to v redu in služi dotičnim listom v čast. Ako pa fungira šef urada istočasno kot posebni dopisnik katere-gakoli lista, in ima ta list posebne dobrote iz tega službcnejja znanja svojega dopisnika, je to nezdrav pojav, ki se mora takoj končati. Pripomnfmo §e, da to ni prvi slučaj, da dopisniki »Narodne Politike« zlorabijo svoje uradno stališče in da je že proti istim osebam i 11 njihovemu postopanju morala za-Krebska Žurnalistika energično protestirati. Po našem mnenju član kakršne-kofi uradne novinske agencije, torej tuđi beogradskega jugoslavenskega donisnega ureda sploh ne srne biti zasebni dopisnik Hstov. ali pa mora ve-Ijati jednaka pravica za vse. VPRASAN.IE DRŽAVNEGA GRBA IN DRUGE S1TNOSTI SEPARATISTOV. Spor zaradi novega državnega grba, ki ie razburil vso hrvatsko javnost in ki je bil postal že tako akuten, da so grozili Starčevičanci z izstopom iz vlade, ako se ne odstranilo domneve krivice, ki so se baie storile hrvatski ideji, je stopi! danes v nov stadij. Oficijozna »Rjeć SHS.« poroća, da se je dogodila pri obvestitvi hrvatske javnosti v no-vem grbu do sedaj še nepoiasnjena na-paka. Novi grb ie v resnici tak, da priđe v njem do polne veljave tuđi »hrvatstvo«. Poročila da so hrvatski emble-mi za kriti s srbskimi, oziroma sloven-skimi, je bilo napačno. Ali bodo Starčevičanci s to rešitvijo zadovoljni ali ne, se zdaj še ne ve. Možno je ćelo, da jim ne bo po godu, da so izgubili orožje, s katerim bi se dalo tako uspešno ope-rhati med hrvatsko inteligenc© in pol-inteligenco, ki je veliko bolj dovzeta za take zunanjosti. kakor pa za res stvarne argumente. Sicer pa bodo našli kma-lu kak drug povod za kamp^nijo proti centralni vladi. Današnji #Hrvat« se vnovič in v še ostrejši obliki pritožuje, da je voiaška uprava prezrla pri reorganizaciji armade bivše avstro-ogrske častnike. »Hrvatu« se zdi, da škoduje-mo samim sebi. ker bomo nudili Italija-nom in drugim našim zunanjim sovraž-nikom izgovor več, da bodo prepriče-vali svetovno javnost, da je Jugoslavija v resnici samo Velika Srbija. — Tuđi Slovencem ne morejo StarCevfčanci oprostiti ker ne povdarjajo dovolj od-ločno svoje separntistično stališče. Oči-tajo Slovencem, da so pozabili na stare zveze Ijubezni in zvestobe ter da zago-varjajo centralizem samo za to, da do-tnjo nekak poseben slovenski parlament in pa unikum podpredsednika deželne vlade. »Novo Vrijeme« poroča o apelu, ki ga je stavila zagrebSka trgovska in obrtniška zbornica' skupni vladi in v katerem prosi, da se vrnejo dosedanji kf^mpetenci vsa trgovina, obrt in industrija. »Novo Vrijeme« pristavlja, da je ta zahteva preskromna. Zahtevati je treba, da narodna vlada fzvrši vse skle-pe Narodnega Veća z dne 24. novembra m. 1. in vse, kar je bilo izročeno v memorandumu prestolonasledniku regentu Aleksandru. Glede industrije in trgovine naj ostanejo osrednji vladi samo politične direktive, vse drugo na} pripada v delokrog pokrajinskih vlad. Načelnik! posameznih odsekov ne sme-jG biti uradniki. ampak politiku ker je dosedanja politika pokazala, da tuđi naj-boliši eradniki ne morejo upravljati politično samostojno svojega resorta. Dobro bi bilo, če bi takšni spisi vendar enkrat že nehali: potr:ba po takojšnjem sklicaniu Državnepra Veča pa postaja čimdaljc nujnejša ...! NAŠIM SOCIJALNIM DEMOKRATOM Zelo dobro bi bilo. da bi se naši socijal. demokratie udeiežili *nednarod-nega slioda v Švici To dokazuje dosedanji potek razprav. Kot prva točka moralo bi se razpravljati na zahtevo Francozov vprašanje krivde nemSkih socijalnih demokratov na vojski Kakor pa vse kaže, bodo Francozi preglaso-vani. Cd ini češki socijalni demokrat Nemec jih brezpogojno podpira. V tem vprašanju bi imeli naši so-drugi lahko in hvaležno nalogo. Poiska-ti bi morali le jedno številko »Arbeiter-Zeitung« od aprila ali maja 1918. ki poroča po »Vorwarts«, da misli skandinavsko vodstvo nemške socijalno demokratske večidske stranke izkljnćiri iz intemacijonale, ker ti še sedaj zahte-vajo »Krieg bis zur Vernichtungc in dostavlja: »Wozu wir nur bemerken, dass sie dies taten. nicht etwa als Deutsch-fand bedroht war, sondem afs die deu-tschen Heere nach den sieghaften Of-fensiven vom 15./3. 1918 gegen Pariš vorriickten«. V ostalim pa so nemški socijalni demokrati izvoljeni vže v Dredsedstvo najvažnejših odsekov tnirovnega programa — Seitz, dr. EHenbogen. Tu nam preti direktna nevarnost V svoj pro-gram so prevzeli Wilsonovo načelo sa-moodločbe nar odo v€ pri čemur se ne L sme odratl ne na gospodarske, ne sira- ' teslfine ali kake drag* potrebe. Glasilo prej omenjenih Seitza to dr. Ellenbo-geaa pa v zadnjem času dostedno ime* mije našo opravo Maribora. Ptoja. Rad-goae in Koroške za prisilno aneksijo, ki mora biti izklj učena. ZdrufUi so se tuđi oČtvidno z ItalijanL Sicer pravijo v Slov. Goricah, ela je isto se z Nemci prerekati, ali pa se iti z bikom bost. Tukaj pa je potrebno Prancozom, Angležem, Amerikancem in drugim dokazati na podlagi zemlievida« da leži m^d Mariborom in Ptujem. to je med Dravo na jedni strani in Muro, kjer se Sele začenjalo NemcU Široki pas Slovenskih goric. kjer je najmanj 99% Siovencev. Maribor in Ptuj bila bi torej kvečjemu nemška otoka v sloven-skem ozemlju. Pa ništa. O Ptnjn niti ne govorim Pa tuđi Maribor je »interna-cijonalen«. Pri zadnjih državnozborskih vol i rvah, zmagali so internacionalni socijalni demokratje (tri četrtine Slovencev) iz Stadencev vsled taktične poteze dr. Franjo Rozine v sporazumu z dr. Koroščevo stranko. NVastian je padel. Pri zadnjih dežejnozborskih volitvah ie bil izvoljen v istih Studencih dr. Veko-slav Kukovec za deželnega poslanca, Vsled zasluge sedanjega gerenta delav-ca v delavnicah iuine železnice, g. Vo-kača so Studenci, odločujoče predmest-jc Maribora, sploh zelo zavedni. Da so dobili internactjonajni socijalni demokrati pri zadnjih državnozborskih volitvah mandat le vsled oči-ttga kompromisa s Slovenci, ve vsak vsak otrok. Prof. Ma tko PotoČnik mi je pogosto pripovedoval, da so raz-lične občine v Zg. Koroški zahtevale slovenske sole. Odrekle so se jim, ker baje popolnoma novo sezidana Šolska poslopja nišo »odtrovarjala zdravstvenim predpisom*. Nemško-celovško lo-povstvo! Nekaj krajev na severu Drave se mogoče, razun nekaj starčev, ne zaveda več docela, da so slovenski. Tukaj na primer. Ropar me Je izpodri-nil iz moje Iepe bele hišice. Piistil jo je preslikati in okinčiti z raznimi neokus-nimi priveski. Prijatelji in vanhi mojih otrok pa zahtevajo lično lepo hišico za moje otroke nazaj. Jeli to želja po aneksiji? Ta zahtevek je utemeljen po na-ravneiru božjem in ćelo avstrijskem za-sebnem pravu. Samo 10 let naj delu je tod slovenska ljudska šota ra izginili bodo neokusni priveski in bišica očeto-va bo zopet bela — last slovenskega očeta. Sicer pa nemški socijalni demokrati in »Arbeiter-Zeitung« še pred pol letom Koroške nišo sami drugače imenovali kot Vilajet KSrnten in priznali s tem sami tursko barbarstvo koroških Ncmcev. Nedosledni so precej. — (Priobčujemo ta dopis, čeprav je več kot verjetno, da se bo zopet naSel tišti gospod, kl je zadnjič svoje bralce iu?lagal o vsebini našega članka o agrarni reformi in da bo iz zgorajšnjega članka izvajal stvari, ki jih ni v rflem. Res je sicer, da slovenski socijalni demokrati nišo odgovorni za rnsavo Ar-bajtercajtunge, res je pa tuđi, da bi bila njihova dolžnost udeležiti se med narodnega socljalističnega kongresa in na njem zastopati interese slovenske demokracije, to je širokih plasti in slo-jev našega kmetskega in delavskega naroda in naše zahteve po Trstu, Reki, Koroški itd. Seveda velja to za vso jugoslovansko socijalno demokracijo. Mi vsi smo s tem zamudili zopet važno priliko in nam vsembo to škodovalo. brez ozira na stranke, na znotraj nam je pa soc. demokratska stranka odgovorna.) SHODI JDS. Jusoslovanska demokratska stranka je priredila v nedeljo 9. februarja več dobro uspelih shodov in sicer: v Kočevju pri Beljanu (govornik dr. Sajovic), V Dragi pri Turkn (govornika Ivan Pucali in Ivan Rus), v Zasipu m Gorjah (govornika dr. Kavčič in Peterneli), v Q o r e n j i vasj pri Skofii Loki (govornik Fr. Semrov). v Gradacu (govornik Julii Mazelle), v Bučki in na Raki pri Krskem (govornik Ante Beo), vSpod. Šlški (občni zbor — (govornik dr. Pestotnik). SHODI JDS. ld. FEBRUARJA- Jugoslov. demokratska stranka priredi v neđeljo, dne 16. februarja sledeče javne shode: na Dobrovi pri Ljubljani v stari soli ob pol 8. zjutraj, v Velikcm Gabru v soli po 7. uri zjutraj. v Temenici ob 3. popoldne v gostilni Fajdiga. na Ježi-ci ob 3. popoldne v soli, v Dobrepo-! j a h v dvorani 2. Stiha ob po! 8. zju-traj, v Selcah nad Škofjo Lo-k o v SoR ob 3. pop'oldne, v §t. L a m-pertunri Zagorju v soli ob II. dopoidne, v Mirni peči v soli ob i popoldne. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Posajanja z Nemci za slovensko mejo. Maribor, 12. februar ja- (Ljub. kor. ur.) Uradno se poroča: Danes so se ves dau nadaljevala pogajanja zaradi določitve demarkacijske crte in so zvečer tako daleč dozorcia, da je prfčakovati jutri dopoidne podpisa pogodbe. Tekom popoldneva se je pojavilo pri Nemcih nekoliko več razume-vanja za dejanski položaj Nerado poroaio. Gradec 12. februar]«. (L)ub. kor. or) Dunafski koresp. and poroCa: Poeajanja 2a določltev demarkacijskih čri se bodo kotičala Sele jutri, dne 13. februarja Premirje se še enkrat podaM^« za 24 ar Nemd ▼ Mr>ribom. Maribor. 12. febntarja. Lfubljan>H kor. urad iavlja uradno: »W|ener - MUtaj?« poroča. da so se v Mariboru ood pretvezo pomanikan)a prime^nih prostorov zagrle vse nemške srednie, meš(*rmske in ljudske ^ole, da se v niih nastani jo srbsVe čete, ki so te dni dotle T Maribor, nadalje, da J* ta prihod L-______Zf 37. stcv. .SLOVENSKI NAROD', dne 13. fe&roarfa 1919. Stran 9* I zreii z dei^tvom, da |e prevzel povell- fcvo dravske divizije brbski general ln ■ ?e s tem Antanta za^edJa Maribor s »oj i mi ćetami. vsled tesas bo moral ge-■ral Viaister s svojinu četami zapustiti feto. Napram tem nemškim izvajanjem ■jansko usotavljcmo. da se radi pridoda ■f«Vih ćet v Maribor ni zaprla niti ena Kr sita ljudska, meščanska ali srednja ■^ i da so se temveć Srbi nastanili v po-■jO:_ nemškc realne, ki jo ie deželna Wu\:. Ljubljani zaprla že 2b. januarja, ■ ,e iiu dan znanih mariborskih nem*kih _-edov. in sicgr zato, ker so se ravnatelj, ~:!y; nemSIci profcsorji in učenci aktiv- jrl-žHi dcmonsiracij proti Jugoslaviji. L --krat je del p^slopja nemske realkc •iren in se je Sele kasneie nakaza! srb-jn čeraTTi v svrho nastanjenja. Druga isKa poslopja Srbom sploh nišo bila po-eima. Ravnotako it potvorjena vest o jjor-esatvi generalu Maistra s srbskim .-civilom, kakor tuđi o odhodu njegovih x x Maribora. Vest je izmi&l.iena in nem-fc poročcvalska služba je tuđi lokrat od-KeđaJa. Naravi:r,st ^meSna ic pa trditev, ■ e Antanta poslala Srbe v Maribor z ■ renom. da zasedeio mesto v nlenem Benu. ker tuđi Netnci ne morelo dvomiti, H";Tia kraljevina SHS popoinoma nemo-K}.> oravica. pošiljati in nastanlevati svo-( ć^*c no vsern svojem teritoriju, ii kate- -:u -oada Maribor. Prijateljstvo Poljske do nas. lieljrađ, froresp (Ljub. koresp. ur.) Na držav- ."jdo je dospela nastopna brzojavka .o^neza predsednika poljske republike, •Vjdskesa, naslovljena na regenta Alek- id'a: »Sir! Preoričan semt da sem polo- ■.crrelif^ za organizacijo poljske vlade in -nade v času, ko so izvojevale zaveznl- ? države odločno končno zmago idealom ; ;ee in svobode. Dovoljujem *i. izraziti - e trdno prepričanje. da bo Vaše kra-e. ko Visočanstvo s prisrČno simpatijo -eielo moio živo željo, da *e vzpostavilo ni ■-.matične zveze meci mediniertivn kra-Vvoin 5HS in Poljsko. Poljski narod ?c dnr> jrojil bratska Čustva za srbski narod, v?t!aioč se skimnesa slovanskevra Izvo- »•»r spremljal z na]večjim obetidovarjein -o >ke borbe Ju~oslovanov za neodvis--t fn narodno ajedinstvo. Junaštva \n sine zinage VaSejra kraljevskeea Visočan-•jvav veliki meri nripomos:!© k triurnhi ■■*";e /aveznLSke stvari. Prav zato je -»i rfolžnost da 2im ož> skjenern vci -::ate!jstva. kl spaja poffsko republiko z r-dmjenim kraljestvom SHS. Poljski na-' f*7 laz prosim Bo^a, da «:prejme Vns In •^arod t svojo sveto In močno za- T>ronvčtne tcžk©6e. ^acreh, 12. fe-■i-j-j. (T.jubn. kor. nrađ.) Kakor noročaio Zemuna, je prirlulo danes po Savi in -svi toliko ledn, da Ie popnlnoma one--r^en vsak promet med Zemunom in "■^adom. 7a nas ta opozorftcv ni bfla w>treb-~> u n a*l. !2. febmarja. (I.juh. kore«r>. '' Čeho - slovaškt tiskovni urad po- - član američke preh ran je valne komi-?Wkovrtik Causcv, ki Je včerai dospel TVsta, Je !n«roslnvpnsko in štajersko ■ ' ot>o3!oWf, da Tiaj ne motita ^"Tezrtf- I -:? nrometa. ker bi se sfeer mon»li n^tn-; -ansporti živil ne samo v .Tu^nslavijo, -v.3 intii ▼ čeho - slovašfco državo. Rr>flh5^t4» insro«;TovAn^kih irs«»T?ew- T na Vcstfalskpin- Mno^e rodbine na- ;/-**lien«*ev v Nem^iii. zlnsti na -/.••lpkem, se nahainio v zHo težav-■^ riojožam* Kiih vzđrževaiHii. ki so vrnili ođ ▼oiaVov ali iz vietništva. ° oobe dovolienia* ^a t>i r»otovali v •»i'-iio in tnHi ne rlobe tsin zasln/Tci)- | ; iinuaria 1919 dalie ^o niih rodbine i:py, državne podnore- Da se rodbinana •-ih i/5selifncev ornosroČi povratek ▼ i>vino, i> skJenila deželna vlada --tonno: Državni nrađ za znnani© 3ea-- ^ na Dimain se naprosi brzoiavno. z.iMopstvo NemSke Av«triie v Dort-rdu proti naknadnomu T>ovro^ilu .{■a ootne stroške vsem iusroslovan-:m državlianom. ki ?f» žele vrniti v H'vino. Jngo^lovanski državljani i; ?p obvestiio o tem i»otom čašodi sia. Te£aii se našim dl jakom $tejejo. Da-ii. 12. februarja. nameravana oSVodovati prizadete [ e. kar irbaja že \z tesa, da se jim bo | i polnove!javno potrdil. Kar se tiče bisovanfa v prihodnji tečaj, bo državni Vo iasno izrazilA svoio narodno f-n^t in obenem demonstrirale i>roti |*^skim okripa^ii^lcim nacrtom- Pri-rr.niH moramo. dr\ Je^e 2roriom>m'eriG 1r na naši skr;>im severni roeii. ^((OFefensi ifoniouinfl. 1>(ikazovanie« >TempP<: z dne 80- ^arja i rinaša pod iiRslovom >Zso- ! ;na D Jinariiec iz Rima doois. ki | obiavlia brer komentnria in ki \e p'^nalen do svoiem doknaovaniu Ha^j «e: y~fte {^ brer- interesa, če po- poif. v nar črtab zs-odovino Palma^lie. [' • £edui v sredi di?knsii- Dalmaiin- nokraiina. ki se raztpza ob dola "ireea JadnmskeJra bretra ie nri- ■•iI.-» Rimu od leta 12- do Kr*. torei od -sre Oktaviianove rtA*l Iliri. Profe-Dr.^> Auerbach priznava to izrecno v Y'i razpravi n plem^Tiih in narodnome v Avstro-Offrski: >Ilirske pokraji-J.->o se lahko smritr-de, ko io atavzel ;:Yvi!an Dalmacijo. Icot rodalifeanie a-^i' : In res so se rodili stirie rimski c'rii y Dalmaciii. med niimi Diiokle- ; -n. ki je ustanovil Split- Sele v sed- jpa stoletiu j=o vdrle v deželo elovan- ^ narodnosti in si :o skušale podvre- v obrežiia iposta — ki so bila in so ;^a po civilizaciji in eastvih. latin« a 7- so poklicala na pomoč Benetke. in fI?jva Jadranska republika ie vtisnila J5 nećat dol eri dobi neodvisnosti od ^ /lo 1797. Vso to dol sro dobo ie Dal-2£iiu. podvržeua duševnema cospođ-yi rimskema. bila in ostala beneška °paiinp. Franci i a ie -- z bešcćo Xa- lUHianiika MtnHa tu jo |e aarediU sa UTOvinco itaiiiaaske«a kralieetva. Prv« ladranaka univerza. ki io ie ustanovil cesiir 10 bila v Zadru in bila ie itall-lanska. l^ahko sr, torei re/e. da ie tvorila Dalmacija 18 Moletii del iialiian-skepa ozerolia- Sele koner 18- stoletia ie padla Dalmaciia pod oblast Hab^ lairske monarhiie. ki io tHila. da ima pravo dedšćino na vm kraie ki &o ori-padali Beneški republiki; in pkunno z Wonetkamj je i,o«raia avstniska da koricu napoleonske periiode. 1866- bo italnanu zapušeeni od Bisroarka. ki se nm ie po badovi tako mudilo skleniti mir. da ni obvestil niti Rvoiih zavezni-kov, dobili Bonetk^. pa Avstriia ni ho- n- T?Virdith da )A flO loč-ila od Trsta ah Dalmacije- In od takrat še Ie ie bila JKilmaciia jjltrjrana od Benetk in š tem od Italiie. Ci- bi se bila voina 1866- kon-jjala srećno za Italijo. ie neovržno da bi imela ne samo Beneike. ampak iudi IMlmaciio Torei eamo po nemili u sodi orožia ie bila Dalmaciia (kakor Al7:101-m-Lrorena) ločena od Italiie To je v kratkih potezah zsrodovina Dalmaciie. Jvt ie bila v začetka Čisto rimska rem-lia, pozneie pa postala cisto l^ne^ka Obnpni klici na^ih brntov. Gloeom nekesa »lanka v urr.dnem listu ^O.sser-vatore Triestino<; nnuieio nafei >priia-teliic z:ikonske nacrte. 11a podlaci ka-tenh bi potom iavne dražbe prodali yso erarsko indusfriisko in zasel»no iroetie v zaaeđenem ozemliu ter % izku-pilom ki sa cinijo na ^ec miliiard. ce-lili težko finanr-iielne rano obrpinonie-nc italiian. domovine Moralno smo že usmrćeni, ker nam bodo kmalu od-vzeli vs#> nravico zlasti v ieziko\-nem Fiosrledn. Ako ^e ft« ta nakana nro*nitt. pridomo z beraško palico in culico v rok i v .Tuffnslaviio urosit našo brato tismilienia, ker bi dniffaće tiikai morali po ST! niti- Zopnnstvo obline Kakek ie vložilo že dccemhra metsera ri i tamošniem laskom poveliMvti protest proti okupnciii v slovenskom iczikn- Povelisivo ie pro-test Kitvrnilo ^ pripomko. da era n« spreime. ker it> pisati v slovenskom iu-ziku- Protestni shnd v lioeriinskoni tiho-riSeo v Strništu nri 1*tuiu. tlue 9- fehru-aiia 1910. V nedelio. dne 9. i- m. se i© vr^i! v beininskem taborisču v Strništu volik protestni shod proti zaseđbi fusro-^^ovanskesra ozomlia s Btrnni Ttalii 1-nov. Shoda se ie udeležilo skoro 3000 beenincev. ki so no triletnem trplieniu v «f»vernih dežolah btv^o Avstro-Osrr->k;.^ monarliiie vrnili se v .Tncroslavno in dali prvikrat duška pvnu-tnu prnori-čanin- Shod ie otvori I srorieki roiak dr-Pornazarić s kratkim nnsrovorom. uo-zdr^vil zhorovalce v imenu >>raiov-trm-nov t zapcdericm ozemlui- Pre*I?cdoval ie shodu naduCIt^H-voditcM sr Mavricij Benir. Poro'evalrc dr Fornnzarič ie bejJuncem y dolarem govoru poiasnil da-nažnti politični poližai in obrazTožil obur»ni sospođarski položai ra^rn^ene coriške dežele- Z zanimanjem ^o žIp-rlili besranci i^vaianiern srovornikii- V imenu sor- dem- stranke ie iro^o^il so-drus Koniavli in pridružil ee prote?rn zborov^lcev- Poslancc v pokraiin^ki zbor e. voini karat Budiu ie navdu-«?-val in no^ivlial liudi nn freznostno m-banje. O aocifalnih reformah v naši državi ie poroćal cr- Kozroan Avsru^t Spreiels. se ie revolucija, v ki^teri se i»-iavliaio zborovalci da &o zresti elani troimenesa naroda Srhov. Hrva tov in Slovencp-v. protestiralo uroti italiianski oknpacifi ter proti na-ilnemn in proti-zakonitemu postopaniu zn-Aduiočih i talilo nskib oblasti in zahtevaio. da so vse po Italiianih zabodeno iusro=lovnri-sko ozemiie. t- i. Slovenska Bcnečli?« Trst.^_Istra. Reka. DaTma'iia. zavedeni deli Rraniske in Ploven-ke Koroške. posrbno pa niib ožia domovina Goriška z grlavnim meFfom Ooric« združi io v smislu to<"ke 9 v \V"iPonovili nrčelih o samoudločbi narodo\* v eno odinstveno. neodvisno in nedoliivo državo Srbov. Hrvalov in iSlovencev- Iziavliaio. A-.* ne pripoznajo- nobeno dm?'1 nrcdiiv«* državnesra položaia v ?;voii ožii domovini, ter da so pripravljeni boriti se za doseeo toca svoiesra riJia do 7/ulm>c:a Pozdravljalo .^voie brate v zavedeni Goriški ki prenašaio -ovmžni pritok in zasledovanje in se pridražuieio nii-hovemu botu za svobodo In samoodlo«".-bo in niihoveran plobesf itn /. 4J0O0 poti-pi?i- Po končnnem zborovaniu *o zbo-rovalci zapeli -f.opo na'o doroc>v-ino» in izročili protest- Pri nen- refren tu se ie odposlal.i z z>>orovnnfa brzojavka, v kateri se era nnproša. da1 zastavi vf«o j^ka, bo ooklicala na pomoć Benetke in zanada z Gorisko vred. proti sovražno-iuu iinperiializmu- Nem^ka zverstva na Koniškem. Li. d. n. je v objavo prejel nastopni ptrnetek iz nckejja uradneca protokola z dne 3. fe-bniaria 1919: f^e 11. januari a 1919 je bil žuonik Jakob Kindehnann v Kloštru nri Orcbinju v svoji sobi. ko je prišla k njemu njefcova sestra vsa prestrašena s poroči-lom. da hočejo voja^k? ropajji r»fi elavnilt vratili vdreti v /upnišCe Župnik je vzel samokres in pobepnil skozi vrt proti Hre-binjn, meneć. da je ta/n šc jugoslovnnska posadka. Nemški voiaki so streliali 2a ' njim, ne da bi ga ztideli. Sele v Grcbiniu je vide!, da tam ni več .iu^oslovanskc po-I sadke. Srečala sta sa dva oborožena nem-ška civilista in ga tirala k nem^kim vojakom v Narodni dom Tam so ga pehall mu pljuvali v obraz in mu pretili % grana-tami. Kmalu potens so priznali tuđi župnika Holca iz Orcbinia. Tuđi nie^a so vojakl psovali, ga /.merjali »Windisches Schwein, windischer Hund. Verrater. verdarninter Pfaffe« itd. Naposled so ju vojaki Ptineljali proti Št Andrelu v f.abodsld dolini, in si-cer v največjem dtžjc. Na potn je oko!i 25 nemških vojakov prisililo oba žimnika, da sta stopila z voza Agent Wilhcrmcr !z §t. An draža je nas ta v TI župniku Holcn samokres na prsf In bi ?a b!I ustrcHI. ako ga druf vojak ne bi bil hitro potegnfl na-zaf. Potem sr> zahteval? Tofaki, da bi vreli »oba farfac na tla in pognati konfe preko njiju ali pa da bi ju pri vezali na konje in jn tako vleldi v Št And raž. Spravili so ju na dnicr voz in ponavljat! natfnVtše prož-nic. V St Andražn so ondotiii vojald spre-ieli oba župnika z enakimi frrožnjami, neka teri so ju klofntali. Drujrf so ju bili s psstmi v obraz: eden jima ie brlsal z metlo pre!:r> obraza. Naposled so in spravili ineđ dtvjfm krikom v občinskf zavor: tira! ju fe tjakai mesar Kondrac iz St Andra-žn tako. da j«i Ie držal od zada] in dela! t. r;?rr.;a ! "V^f z ,"ivTT"-. Ju rlrcsa!, r-rz\ vola. Od tskai ie podžvjana soldateska ti-rala najpret župnika Kindcimanna v La-tarno Ondi so ga postili na hodniku, da so se zabavaii z njim voiaki v ne^ližejM. Eden ma je dregal s nalico v obraz, drug mu je nastavljal vsak hip revolver na prsi In aa slave. Ako je /uptđk Kindelmann proti timu protcsttral. so ra bili po obrazu. Ććz itekaj ćasa je prlšel natiporočnfk, v civilu baje nadučitelj v Krškem (Koro škem): ta ga je dal odvesti v veliko mrzlo sobo. Prve straže mn nišo dale vso noč nobenesa miru. Proti jatru je prišla, druga straža, starejsi pamamef?! voiaki; ti so ma tuđi prineslr tople crne kave, ker je bil že čisto rnemoKel. Po intervenciji župana Manrija iz Orenmja so ga peljali v gostilmcu Ma>erhoierjevo. Tam je dobi! boljšo postreibo tn prej omenjeni nadpo-ročnik ;e čntil potreba da se oprosti zaradi grđega ravnania vojaštva. Med tem je nem«ko voja^rvo z nemško civilno drlialjo vred oplenilo zupnišče. Vzeli so žuuniku in njegovi sestri vse perilo, vso obleko in ohutev. ra^en tejra vse meso, mast mošt itd. Ob tej priltti ie hotel nem^kutarski trgovce ir grebiujsKc okr,ljcc ubiti /upni-kovo sestro s kopitom Tako. oziroma ?e hnje so ravnali / >unrjikorn H~!cern. Po-ynej© so epravifi oba ^tmnika v Vr,|§perk fn ^ele 21. janoaria v Celovec ter ju internirali pri kne7o$Vofu. Tuđi Hola: so iz-ropali vse župnike. V župni?Čfh 50 se pođi vjani ^ ojaki znhnval! na svoj nnćin in se nnrčevali \?. obredov katoliške cerkve. Opazilo se ie, da *o morafi kornandmtte doDiistiti, da so vojaki đeb.lf. kar so sami hoteli in s?ro3?po je mislttf. da b! razuzdana soldateska ter nemf'n i" nem?k?ifnn:k! ci-\1\\*ti ^c radalje vladali v na-ih pokra-Mnah. Slouanskl ml CuSke šnle na Dnnaiu. D n n a J. ??. februaria čc-ka hol.ska družba Kornenski b<> po počitnicah ustanovila nn Dtinaiu več čeških srednjih ?ol. med nHmi tndl n»-i-vatno realno gimni.v.ijo. Zc sedaf se vr§e pripr:iv!j;i!ni kurzi za on« če^ke di'ar.?, ki so primorani sedaj na Diinajti obi^kavati nemske srednje Sole. ZaveznlE Potovauie Wilsona. lJaru, IO. ie-bnjarja. (i.jub. koresp. urad.) Dunajski koresp. urad poroča: Prcdsednlk V/ils^n bo najbrie dne 18. februarja 'dpotoval v Ameriko \Krca! se ho v Hrcstu na »<*eor-Ke VVashiii^tonu'. Po svo;em povratim iz Amerike v Evropo se boCe odzvati pova-bilu Belgije, da jo posetl. Grcy oslepcL London. \2 februarja. »Dailh Mail- poroća. da ie oslepel bivši ztinanii ministar lord (irev. Strogi Foch. Ž e n e v a, 12. iebruarja. Uub. koresp uradJ Glasom ćeho - slova-Skepa tisko\7ie^a urada poroča pariški *Jo.!rnai*% da se bo sedania za>c-dna crta prelomila na 50 kilonjctroY dn Duisburga in da Foch zahteva dve tretiini še obstoje-čega t-»povnej;a materliala. Nemčijo krote Lugano, 12. febru-aria. (Liuh. kor urad.) Čeho - slovaški tiskovni urad poroča: Barzini .lavlia, da ic !>ila zad>:ia seja vojner:a sveia ^elo burnt. Wilsona baje navdajajo hol Ka ćutila do NVmčtfe. On hck!e resijektirati demokratski dub v novi Ncrnčiti. Halfaur in Cle-mencean oštro protestirata rroti temri. da bi Nemčija sama poročala o kolicHnah voj-ne^a materijala, ki pa Se ima. Clemenceau Je zaklica': - Vedno so nas natapali in nas bodo tuđi vedro naTaj:a!i!* Vnno^led so irnenovali komisijo, ki bo določila c:ospnd orož-ien> in rta mora od'Jati rotovn J-nJfčjrr* vofner^ maicrijaln. Amerika meni. Hn hi bMo najbolje, uirotnviti. koliko ima \crrt-ćifn voinezu matcrJjaln Nato na? se vnra-Sa!o vojaškl i^vedenet entente. kotiko voj-nc^T materii.ila je ?.;\ Nemčijo r^otrebneaa. An«Iiiu pa meni. ili b? bilo naibnljc. di» se določi lotfivi! količmn v^jne?a mater! iafa. ki bi /ado ^.jvala. da *e Mcmčiia more branici nanadov. HstaH materiial da jis] ^c odstrani ali pa unlči. Prtiti VHjemf«. London. 12 febr.i-arja. V iem mčricm srovonj re !>oroča! 1 Invd ^tcorsrc, da sn aliirarc? r»n ^\*nMh posvctfivnTTffh1 v Partru pri?H do zak?mc-!-a. da na| se f»«stavf nomSki cesar ir dro-tre osei)?. 'i so pov^foč'le svetovro vojno. pred ^odiSčc. Francoska roj sira. ^eneva. 12. fe-bmarja. »Temps* poroča. da fe voja^ki svet sklenif predložiti v soboto parlamentu zakonsko prcdlo^o. s Vatero se obdržl z«id-lijili de^jt rialrriTajSib letnikov franeoske vojska pod rastavo. Trancozl za Srlie. Pari?, IZ. febrn-ir\2L (Lih'b. koresp. kor nradJ Olasom čvho - slovaškeira tiskovnejia urada piše »Temr>s •: Dijaki v Sorbonrrt hočefo pre-stolrrna^^dniku Aleksandru pokloniti sim-natijsko poslanico 7 napisom: +\r Imenu iraneoske mladine, zmajrivafni Srblfh. Pa dobe za to poslanico čim večje ?tev!lo mladih Francozov iz višuh in srednjih šol» so zaprosili prorektor ja- da se sestnvi komite v prid po vajni oniČcne srbske dl-ja^ke mladine. Poslanico podpiše predsed-Tiik korr.itch Tnist Dcnis in v imrmi diia-kov lean Bour^oin. ic ■■■ li rt 1 f ■ iwes4otaejt» ravom Londo'n. 11. februarla, (LJ- k- «) Reu-terfev urad ooroča: V prestolncm covorn fe Kralj Jurlj Izjavi! *c nastopno: >Da zajamčimo svotu mfr. moramo fmeti dovolj močn*> vojsko. Stavili se vam hoda potrebni pređlogi. da borno tmefi dovolj moč-no armado. Prlčak^tfem. da ^e podpfšc pređnodn! mir. preden se za kl j oči sase-danje. Veselim ^e nredvsem radi te*a» dm so se na konferend obrane države redf-nile, spreleti račela zvete narodov. Zveza narodov |e edfno sredstvo, da se flove-5tvo obvartJie obrtovitve vojne«. Japoaci I11 KHafct New York. 11. febrnaria. CLfob. kor. nr.) Glasom dnnaj. kofcsr>. tirada poroCa »Pcnter«, da fe za-stnrnilk As5sociated Pre« v Washin dodali še dva nova ćlena. Pri-hodnja sefa komisije bo v četrtek V te? seji bodo nacrt obravnavaH v drugem branju. Kouference. Pariz. 11. februarja. fLj. k. u.) Remerjev arad poroča uradno: Pre«J. v katerfh «?e poziva r.n vstajo v ^r.š!dh, srhskfh fn turskih o3Eerrt!jih J?aj?en tes^k fe bita. kaknr poročajo, odkrita v Solunu boT-parslca prop->^arda, o irnteri ?ma?o brez-dvonme dokaze. Oblast? *o izdale odlok, da se morajo iz^nati 7. ^r^Vesra ozemf^a vsi bolsrarskf častniki m prebivalcL ki so b -Igarski podanikl. Or?Hce oblasti so areti-rale več snmllivfb oseb. žestrz: SokoHce! ;;c?5*or7nfV' Sokolske n,'ete >HS skl^niH so na sef« dne 26. *?. m.. da «e takoj začne 2: izdavanjem skunn^cr^ st'-okov^ejra e^a-Ma .Sokofsk: Glasnit SHS'. l'^r list že koncem rr.hodn-era tedna izd? ocačamo ?e ni vsa slovenska sokolska d:n?*va s rro5r'n, da činrrnreje na-znanijo naro!nlke -jrT>r*vi lista. Istotako prosimo, da vsako draStvo v svokm okraiu rr»dobi čim na:ve* naročni-kov, da rrevzame v svoo oskrbo dostavljanje lista ter da odredi poverenlke za lis*, in \*s« to -avi upravi lista. »Sokolski G'asnik Slovencev Hr\ato%* Srbov« ha ?z-hatai lr>t ircsečni'-c na 3—4 colafi fn sicer v ćirilici in I-tin;ci> v obHld !evi*e, v meh-kih platnicah. Ker bo to edin^ skopn: stro-kovni list n oricijelni cr?aii .SokoisKe Zvc-ze SHS« bi biio želeti, da ^e sloveos>:j Sokoli in Sokoliće našemu pozivu v čim več-jem §tevid tem naslovom io či«to vrh* vilno ožiuo>;ila ner-ucano rjo^tonanie nokotorih oivili>rov in žensk. ki se dru-vAio 7. Zfi*Tnr>ni7ri Ur.Tiirnskesra voia-^Cva v LfuT Hani I>ni7eme % niimi žali naš narodni pobos in čast Cisto narobe in za na? skraino nevarno bi oa bilo. če bi <*e kak vročekrv-ru?ž hotel znesti iii».d Mani dotične itnli'anske misiie .talile- Oiozariamo na to. d& iiĐR ta komi-sii.i mr^dnaroden karakter In da ufesm^ vsak napad ali tuđi že vsako izzivalno no^tonanio r»roti nilm rjroT-^ro^iri r.ai- holi neDriictne Doslodice ne samo zz dož^lno in centralno vl^do ampak u;-di napraviti občuino škodo naženru Iiudst\-u dirokfno Vsak neliub incident bi se utejniil tolmaeiii kot dokaz da nisiiK* zmožni vzdrževati red in mir ;n bi mocrel dati povod nli pa v«ni izjrovo^* za razne mednnrodne naredbe ter rr*-klicati v na^o deželo že mnosro yeC takSnih so^edov- V?Ied teffa ie nuino potrebno, da «e nr^proti Lnhom sumira in v niibori prisotnosti vedno in brez-poffoino ohrani hladna hri- Ci^čenj«- Od v^eh strani dobivamo dopise, v kaferth nam pot?r»ipani .še večkrat pa anonimni do^ipniki imemi-iejo razne državne in dniffe nastav-lienre v«i*»h kateuorii. ki bi iih troKnlo odstraniti iz državne službe. oziroTTi* ki fr se ne -ti- Ti dopisi dokazuielo. da se čiroka kivnost zanima za razliena iavrk.a vr»rn- i šiinfa in Pozitivno vemo da ie deželna vlada pripravljena vsako tako konkretno pritožbo trtkoi oreiskati in ^ v vsakem posamez-nem slučaiu puskibcti za red. Doaeda- jalilli ie mom odrtopila na prislotn« mesto- Stanovske organizacije, ki 96 bore proti resni&ni ali namiilfoni vio* tekdii in ki žele aodelovaU pri kontroli nad zopet nastaviieuimi domaćini. store naiboh^. ako sestaviio v svoiem odbora konkretne pritožbo in stncalo in iih uo dveh »li treh svoiih odborai-kov predlože konpetentnemu mostu. kier bodo v marsikaterem dosiei nam prijavljeneiii tiačaiu dobili tuđi sado* voliiva Doioi»ni!a. Potreba «a pritoibo po ća^onisih bo potem omeiena na iiujnuinej^o neio. nara bo prihranjono obiio dragocene^a pro.-tora in časa, interesentom pa mnosro ieze in skrbi- Organi sati on frauco - eloveno ifice nuino za 2 do 3 ure zaposlenja na dan ar.'tdno nioe z iepo pisavo. Prednost im.iio oni. ki ie ve^-ii Jeloma znnio franeoski- Heflektanti nai se oelaaiio tako i v orsranlzaeiiski pi&arni. Narodni dom. I- naaV.roDie. levo. Slovenska Sokol rika Zrmr Sela izobraževalnesra in časnikarskefra od-seka 8© vrii v oetek 14 t. nv ob 8. zve-£er v sobi SSZ v Narodnem doma* — Naredba u poverila notarlev-Notari i. imenovcjii še od bivoil* »vsirii-ekih oblasti, potrebuieio za nadalinie i z vrše van i e notarskih po^lov posebne-ea povirila celoknone dezelne vlade za Sloveniio. za ktttero moraio prositi do 2S- februan'a 1919. NotaHL ki iili deželna vlada ne potrdi. so % dnem raz-srlasirv-e sklepa v Uradnem listu ođ* slovi ienL - febmariem 1919- — Zveza Uabliana-Reka-Split- Is Kocevia smo preieli: Liubliana. oziroma Doleniska se naiceneie in naibližie pooii z Reko. oziroma Splitom z đosrrm~ ditviio 25 km Jolee nroee Kocevie-Brod Mora vi ce Brod Mdfavice ie postaja na proffi Zaweb-Reka- Od tn bi bila no tem možna zveza na zahod z Reko, na vzhod nroti Osrulinu na Pla-fki Da ? Splitom, katera proera ie £o ekorai doffraiena- Važno za politične precanlaaeO' K«*r prihaififo porobila, da mnocro inter-natov ln konfinatov ni lzoolnilo od-škodninskih poL se politični proga-nianci opozarlalo. da ie v to svrho Ao čas in nai vsdk priiavi svole od^kod-nin.ske zahtevke pri pristoinem ffl»-varptvn Isto velia rudi o dedičih in dru^th pravnih naslednikih iz politii-nih razloerov usmrćenih oseb- Vsi politični Dresanianci se nadalie pozivalo, da zbero materiial o ovaduhih svolesra okraia in nai «ra po rrožno.^ti opremile-nesa z dokazili odpo^Heio na naslov dr- .Tanka Leekovea v JJnMmni, Dunai-ska cesta st- Si« — Politični pretranian-ci v okuDiranera slovenpkem ozemlia npJ tzr^olnjio če ie mo^of'p. italiian^l:e odškodninske pole. v kolikor n« zajrro-£e> 9 tem kak^srn deiania. ki bi se lahko smatralo koi iziava pripadništva k Tta-liii oziroma vsai italilanski narodnosti. — Ostale liste se prosi ea ponati* to notioe. Celjska podnifniea slov kmetifske dmžbe se ustanovi v nedelio. dne 16. pvečanp t 1- ob 9- uri predooldne v mali dvoreni Narodnecra doma v Celiu — Obaeeala bo občlne Celie. Okoljco Ce-lia. Smarrno v Kožni dol- Teharie i» Svetino Vsi kmetie teh občin nai po-staneio elani podružnice- Galico, amet-na smoiila in druee TKJtrebe^ine bodo dobivali 1© elani Dodmžniee. Na usta-novnem ob^nem zboru predavati: Dr-Božič o -tanovski oreranizariii kroetii-=itva in Mihe Lev^tik o krnetiiskem Sol-«»tvii" Potem bodo 30 snreiemali člani i« zprusovala naroćila za efllico in apne-ni dušik Po možnosti se udeležita oM-nesra zbora tuđi sr sr- ra>*nateli Belle i« St- Juri* in tainik alov- kmetske- družbe ing' Lah. Priiave spreiema pred obrnim p.»>orom nodpi^ani- — Priprav-lialni odbor prićakuie da f=e udeležiio nV-ne.ff« zbora vsi zavedni kmetie in z^mliiški posegrnJki iz zerorai navedo* nih oboin- — Za oripravlialni odbor: Dr, B021& Prošnfikom za trafike itd\ V zad-niem času «e množe vlosre na tx>verie< ni^tvo za finonce potem na finančtitf d^želno ra\Tjnte]i=tvo v Li]iMiani in nm finanfrio okraino ravnntelictro v L*1uh-liani. v knterih r»rr»«aiio in «icer ▼oinf inr.aMrli ali ni>b svoiei ra podelitev ka« ke ob-foforo tobačne zaloffe ali trafike^ r»oiem Imeielti sedanfib tobafnih zaloci in frafik. r?n hi «»e iim iste se nadalie nreuustile- Ker T>ovzroea rešitev tacih' nred^asno vloženih pro^eni priz*^ detim uradom ne mala brezpotrebnefrW dels. se vse interesent« v ra\Tianie opo-7arja na sledeče: Vsaka i^prazniena trafika .-^e r>odeli na novo potom razpi-f?a- Dotični razirlas Re oblavi na nradnf rieski pri pristotnem finančnem okrai-nem ravnateli^tvu in pri občinskem uradu fv T.iubli^ni pri mestnem mairf-, stratn r LiublianD v če?ar okoliš spa-i da krai izprazniene trafike- Razelas €►" oddaii ijrpraznienih toba^nih zalocr inJ veći ih Ckonknren^nih) rrafik se obiavf-.še posehei v nradnein lista deželne vlade za Sloreniio- V dotičnem razclagit, so natančno navedeni vsi poeoii. noft katerimi se bo TK>delila raznišana to«* bafna zloea ali trafika. Tndi ie v ra»i{ s\nm povdarieria. da ie napravit i nro»-^ mo na posebnem urarlnem vzorcn. k«n bi se sicer prošnia kot nesprejemlfivaf ne vpoštevala. V r&zelasu ie vselei po-^ vedano. kie sr* dobe taki uradni uzorci* za proAn.te.Nad&line v za^otkn imenovah ne predčasno rložene prošnie se v bo^ • lo^e ne bodo već reševale Sledniič 8« nripomni. da =e nove trafike Ie v izienv nih slnčaiih zamoreio podeliti. če se \v, kaže za to potom nradneara poizvedova-^ nia neizbaribna norreha za kak krai* Naši slepi voiaki se obracaio do občinstva s prošnjo, da iim preskrbi kako glp.sbilo, naiprlmeroeie kak eozd-ni ros. da iim vsai del Oma olaiša krafo nsodo* Darila nai se oddaio s- Klari t 14« oddelku beleiiske voiažniee ali pol pri voinem kuratn %. Bonacu fv prodala Ini Đonač v Šelenbursrovi ulici)- Narodna vlada SHS ▼ Limbliaat oddelek za industrijo in trsrovino spo-roča. da Slovenska poštna hranilnic« ne spada v nie^ov đelokrocr. da pa uvV deva nuino potcebo tesra važnesa urađoj in želi v interesu trgovine in toitn^Hti ^^*^^ ^ *v -:-Vr-i. Ju£il' iLg^ .■JOVENSKI NAROD*. 4m 13 fefarntja 191», 37 itev. iMgciMl t saanie, da aadprt« pomir« PttfoB Viijeea iolskem »rata r Urad-■em listo. Od*ovor na vrt nosiv aal •9 poalf e odaeka. aa dracft postr p* Vitieta* aolskeora •▼**• — Ofiek Baciti« »atoeaia ■» a4r*v»iik* **•-Nka*». Poitno In hnoUvno ravnateli* ■*▼© za slovemsko oaamlie t LtabliaaA potrebni« sdravnika s mfašmm v Mtri-fcor* Slnsba fe uMnA Protaie nai •» ▼lajtaio uri adimTniftken drastom m dtajenko t Cfcltu. H—iiin vSaft mes* ▼ lolak—i #fcra» m SUrtttaka BUtriea, črefotare* 5 imsr- M- dola (eno nčno meeto). Lapor-fe. 5 rasr- 11- aola (tri nčna mesta). Ma-kole. 6 razr. li- dola (fttiri nčna meata). Poljčane. 6 rmer. li- dola (eno učno me-sto). Slovenska Bistrica (*nt> n£no me-«•&)• ProSnie \e rl&srati do> 15. mare* * 4 pri dotičnih krainlh solskih svetili. 8tmm ■aređba* Izdala se fe naredila, da moraio imeti treovci na ▼ izlof-bah se nahaioiocem blara označene es* ■*. kar mmI« redko kie riđi. Polldf-oka iĐ obrtna oblast bi morali obraćati tai naredbi t«ć posofiMMti. ker ha* sa konzumente pom*n! — Prodala slanine ali kam tecin*? Ako ere človek zmtrai na tnt. vidi. ka-km ureknpci od vseh vetrov prlhalafo iB odvaiajo slanino. Oblasti nai paziio *a tako izvažanie. ker sieer slanina se ** Lfnbbano ne bo do voli! — Znana nloreorfta rledali^ka metniea Zofiia RorštnikoTa naa na-uroda, da se obrnemo tem potom do ob-einstva s pro&nio. nai ii oreekrbi mano vanie dveh sob s knhinio. kal ti *\rmr bi bila prisiljena zapustiti Lhibliano-Občinstvo se opozaria. ker bi bila to ▼elika izffuba sa naše mlado ffledali« •fte! (Oporariamo na dano&nii članak o pravilni oddaii atanovanin — Zopet rooarski vmor* Snoči oko-II 7. se fe i«vr£il r obliŽiu >Zelene ia-■e< zopet zločin- 281etnec?a Toma Ma-reso ie tla iz vabi 1 neki voiak. bale s t>retvexo. da ima neka! prodati- Ko ori-•teta do rta. potesne voiak bodalo in zahode Marušo ▼ srce. Na krik po prihl-teli na lice zločina na pomo* tdkoj lindie. zlo^iner-voiak i^ pa zbeial Ra-Aienacra Marudo so sieer hoteli oddati ▼ bolnišnioo « ie med potio tnnri. na Ttar so ca pr^peliali ▼ mrtraSnico- Ne-^re^na žrtev bre^sr^nec^. roparia ie iroel nri sebi 1024 K in dva tramvajska Tista* Roparia še ni5>o dobili- Praviio. da 1e bil Marn^a doma s Hrratakeea in da ie imel treovino ▼ Mostah ali Sehi- — Velika tatrina* Te dni ie bila po-seMnfkn in coBtilničArtu na Martinori re«ti g. JnvanfL podomače »pri Pav-žkuc iiVrculena kaseta, v kateri ie bilo -reč tipoč dan ari a- Kaseto sereda j>raxno te brani lnlčno kniižico bo naćli ▼ nekem 1nrkn. Policfia tatn do«edai &? lx Rnkovgelee t SefSki 4oHnf nam "Dfšeio: Profcli teden ee ie prttozilo >vec «bčanov<. da nišo imeli toliko časa Sole In Tpraštrieio. kie tifl rzrok tenm «hi- Glavni vzrok leii pa? pri občanih 4Hunth* ker ie DriSia snplentinia. a ker mi dobila prehrane, deprar st> m oMani ?▼ ton onim opozorili ras prižnioe. pa ie morala »op^t iti od koder ie priSla-f>OWani< pa6 radi ridiio dolinoett dm-«ih. a ftvoiih tastnih pa ne? Velika Nederfa* V nedelio. 9. t- m. im fe vršilo tukai iborovanie JD8 t fflTTho ttstanovitve ralevne oraanisad-iie* Prof- Vofflar ie tekom svoiecra poro-«la o strankineni procramn živo nairla* dal potrebo, da se oreaniziraio vei na-trodniakl v Jneoslovanski demokrnteki »stranki, da ne bodo stali eedal ko bo treba nafto domovino urediti ob strani 4n podčatt svoti h lastnin sadev nrefe-Tatl dmrinv Po sborovatrhi +e Ie isvo-iWl odbor krai orsTinizaeiie JDS (Tred-»edn- Sok Ivan) Eno*!«*no ae 1e wpre-pela o«tra reaohicila proti oku naći i i in-roelovanskeira ocemlia po T^ahih. Nem-«Qi in Mfldiarih SredĐ*e» V soboto. dne 9. feljTOAr-H se ie vrsil tnkai ob afiaid adelefM obfini «bor kraievne omnlracile JDS> Prof. VoKlar ie poročal o politični st-teacifi in o strankinem pivuiamu- Nnto p& ie isvoH! nov odbor fpreds Jak Za-idravec^ Socrlasno ©e >e spreiela slede-ca resolnrtia: >Zboro^ilci »brani na oMam sborv JD6 v Sredf^n. «ahte-ivano. da ostane vsaka ped focrofllovan> nke semlie. ki !o ie satedel Lah. Ne-n^c in Madžar, kot neloMiiv del kralie* vine Srbov, Hrvatov In Sloveneev v te4 iriavi Nadalie se tsrekamo za strofo nnmtraliBtićno oredltev naie države in nahtevamo t&koisnio stlicanie driav-Bern ve6a- Sv- Mlklavi pri Oi uwBs> v neaerlo. m. febrnaria se ie nstanovila kralevna Smaniraeiia JĐS. rPreds- Draeo Pinta-M pri vstanovitvi tainik JD6 prof Tefflar is Maribora-) Sv. Bolfenk pri SrediMn- 10 fe-Wnaria se ie optanovil/v tnkai kraievna Dr^anizaciia JDS- (Predu* Zabavnik Vrana pri nstenovftvi tatnik JDS prof frorlar is Maribora*) Livdski shod v Marloom priredi UD6 in SL3 v nedelio. dne 16. febrn-«ria ob 10- ori dopoidne v veliki dvorani Narodnega dona Razjasnit* to treba Hndstvti sadnie nemsjce demon* •traciie in ni Ih poeledlee ter savsetl Mločno stali šče proti nemškim naeil-:«tvom na nadi severnl meli* Jogoslovr ni vsi na ahodt 0V" Jakob v 8lw. cerlcslh Jvico* .slovanska demoJcratska stranka priredi t nedelio. 16- febrnaria ob 8* uri po-poldne t stari eoU lami Hndftkl »bod-Govornik! pridejo is Maribora. Oloveo-mk pridite vsif Maribor« Perake vale. Kor se Ie policiieka nra pređnurafila. se vrti-|9o Bopet vale sa noiki sbor vaald Pe-4ek točno ob K 8. nri vreeer ▼ Narod-Bon dotnv Zaottek val m neftaii sbnr objavimo utarocaauo- — Draamtiteo \arnčtvo> Otrok se Ie roHlo lant ▼ MgMfnni MS fzivoroieneov). toro! 17 na tlsoi. sicer pa 90 već neso lota 1917. PHra-stek Ie preoef aaoetaL ker ▼ »atetoni petletin Ie bilo povpreCno voako Mi iivoroienlh 10» aK » tivoreieoih mi 1000 prehivaleoT- S padaniom In niskim številom rotstev pa Ie narastalo Morilo umrlih otrok in fe leta 1919. umrlo 699 otrok. — Unrla * v UaMtaM «H Marta lune N« vnj. p*I ^ J&pf Iioaljprodvala ie dhaee, v *•• S^S^l W^Hv0V^. Kl VS) ^P ▼ ^VBb) OBO* *ledali*ćih »prelelo zabavnitlint eo-elnatvo a burnim umuhum tat odohrava-nleai Valed trntorlavoeti avoie kstnai poročene ftonke odido planiar ▼ ovet m ajecora soprova, bocata krfisiiilom, oaka. kot Penelopa na Odiseja, akeea no deaet lei, da ae ii moi sopet vrna v naro^ie. Kor ie boeata In lopa, tea se ve obilo Bnubaoov. mlade kot stare, kmočke fante in »ikrieec. tehinoue. ki mm lim mora smeiati krcmariea is — obfiinatvo. Deianie se ffodi v tirolski Jrrfl—* na nlanlnah in ie doIdo Drifltnosra kmetaketra hunoria- K lepemm aspelni pripomoreio krasne slike is kralieatva planin, slasti oa temperamentna Urra prilinbliene umetnioe Hennv Porte n. ki tuđi v te1 veaeloieri vnovifi pokaže, da ie tndi šali i vi m vloeam do-eela kos- Izvrstan ie tuđi nlen partner Brano Deearlt* Kot dodatek drama iz velikomestneea živlienia: »Za-icrala ie*- Spored ni za mladino- — Jutri v petek. velika avtoraka drama »Taifnn«. Kino Ideal Ktitnra. * Is rledaliske pisano: V četr- tek. dne 13 t. m v dramskom irledf li-t?ČTL ob Pol S- oopoldne diiadka predstava ob znižanih cenah >Jakob Ruda<. isven abonementa- V otternem erl^dali-h^VL ob do) 8- zvečer >MamfBelle Nitou-che< za abonement >B<- V petek. dne 14. t m. v dramskem rledali^u ob 7 zvo^er >Tnjfomer< za abonement >B<« Operno siadaliftfe ostane ta većer za-prto. — V 9oboto. dne 15- t- m- v dramskom srledališću ob pol 8« sve^er prviž y sezoni teška, burka > • ulica St 15c irven abonementa V onernem eledali-§?n ob pol 8- ivečer prvič v leto^nii se-zoni opera >Manon< iz\ren abonementa-V nedelio dne 1^- t- m v dram^kem srlodaliS^u popoldne ob pol 8. >Char-leveva teta« itven abonementa- V op<»r-neni rledališču ere'er ob pol 8- >Ma-non< za abonoment >B<- — Kniifi* Rrani^evifevih n|esafiia> K!ub hrvatskih tniiževpika u Osiiekn (Gaiev tr? 4) izdao ie knliffu pod naslovom >Život i probrane pieJ»me Silvi-ia Strahimira Kraničovića. kota ćet po-ftto su eotovo sva irdania KranifeviĆe-vih nie^ama r&PDrodana dobro će doH pn5oi odrasloi mladeži i &roi javnosti-U rećenom iedantn «m uvrštene nailep-še Krani^evl'eve pifv»tne i« «vih do«*-danilh isdanla. Kniiri ie dodana slika s potpisom pio«nika. odulin ^naHtifna ^tudiia od piemika Li- Dhistn^a \ Ipctp-Hivi bib!iocraf«*ki podaci o ptesniko-vim đielima Knfira ie itampana n ukuspoi opremi Hrvatsko? Štampar-skoe zavoda u Osiieku. a ciiena ioi Ie K 3W) Slovensko dedaliMe v Maribor« Dramatično društvo, ki ie med voino prićelo s svoiimi koncertnhni prfredit-vajni in v mariborskem okrožiu drami ti narodne mlaftne*e. prav težko ?uti po-manikanie rar,svetliaye v Ma ribom-Povpod drneod se vrSifo prtviatave. ?«-no v Mariboru to ni morofe. ker ni plina Upanie *e nam sir^r dela. a do seđsj le to sazno tipanie- ftm pa imamo Inč in prerooer takoi za?a.ravifa»no povr>ra§tiieio in dreemio sarndi predptav- Rnetff^Vo hrmlno drvltvo na Loi-»IH pri J5»1en priredi v nedelio, t^>. t-m. ob pol 8- zvečer v dvorani r. Frmn Robleka narodno i ero >Divii lovec<« Tedenski iskax • prenofiiiili holez-nili na or^mlin dc^hte vlade sa 91nve-nifo v Ltobliani od 2^- prosinea do 1 svečana 1919 Difteriia* KrSki okral: obftna ftt- Punert (% o«ob^ obolele. 3 umrle Liubliana: raeato Cl oseha oKo-lela. 1 mnrla) TUdovlilSki okrai: obrtna Gorle fl o^eba obole!«) Koze. Ptnv ski okrai: občlna Pervenei (1 oeeba-umrla-) Ptuiski okr.-vi: Moi£kafn Maribor mesto fl oseba ohole-la fRamo smmlflvo) Za ta teden od 10-do 25- prosinca ie bil naknadno naama-nten še sledeči Flu<*ai* Tifus abnomina-ILs Maribor meeto fl oseba obolelsr) Prebod v sovo Tahrta* Liiido, IX februaria- (LJob kor. nrad.) Cebo-slo-vafkl tiskovni urad poroća: V Cortha si v Amsterdam« so se že dne 10. ffebroaria pokazale posledice nameravaoeca žicosa-nia bankovcev na čeho - sJovaSkcm ozero-lf«. V Corlbu H kurs krone padel od 28 aa 2T60 in danes cdo na 26*60, v Amsterdamu pa od 14*25 na 13*65. Novski si ogrskl fcsstoul Dam), U. februarja. (LI. k. a.) Glssont Dun. kor. ■rada poročajo Ifsti: V včeralJnJern mini-strskem svetu, ki se je posvetoval o pro-ttukrepih proti nmznao)enemti žisosanln krooskili bankovcev na čehoslovaSkem otemljo, so rasmotrlvati radlčne predloie slede vsist^a proti enostranskitn čehosk>-va9dsi odredbam. KosjčBoveljavnesm bJso nlčesar tkleniH. Kskor porota »Nese Prele Presse«. munenivsjo ukronltl Iste odredbe kakor Cehoslovaslcs repubBka, namreč 21-Sjosaaie kranskih beokovcev r NemJld AvstriH. Dsses sM Ioni se bo tenova se-stal /Mntstrskf svet katereca se bo adete-tB tndi drtavaf tapisc đr Stefnwcnder, kl se Ie vrnfl s Koroikeica. Ofasoen Istejca ■sit |s Mio tndi s AastosoJkl avstro-ocr-«fcs hasjet požvetovnnlt glede dutovofs o sssniCsjli sodrobnostft fa 2lgossjn|s, »Nons Prti Presse« lavlja dafK da bo assssso-avstrttska vlada v vpvatal« odrođsb »rosi čekoslovtjlrfm In IscostaransMai akre-nos ravnate iporaznssso f otrsto vHda a Kal so Isplafsjfo ori ielnri likvi-đnločem vofnem ministrstvn slede^e toriatvet 1. Volaike mistoiMne In «lcer sa aktivne ftažtate vse saoetalo orlntof. M—v sm Boaktlfue na snloioo do SI- no-f^ssjifajgl^fa odpravnino. Z* moitvo ftjavsđi vofaMh msIbsA sm tensto iMissoins sile 4o sklonlonega odnovod-»em roka- % Lilerasitooi v bhrso Av-striio do 5000 K takot na viSie teriatve na iklačftla a eonto- Proioie ie nasloviti na oddelok ministrstva, s kalortm ie H-ferattt ▼ štita- S. ObUoitftke pristoibtno aa svojee vletnikov te posrteianeev do 31. decembra 1918 4» Pensiie vsek vrst ae isolateieio nadalie Vse to velia tndi sa domobransko nslniatrstvo- Voino oddkodnine se sdal ne isplačaleio. ker si deaarneca pokiitia- ^ Dran svtnia Piseto nam: Čitali eno inaerak ki ponaia svinfo sa sakoi, teftko S60 ke Ponodnik zahteva %m »vinio 8000 K- Orledal si ie to svinio ie marsikdo. hoteč io kupiti, ali oena *a Ie odcnala in svinia ie Se vedno v Dobrempolm- fipeh ie p 22 K. meso po 14 K, ponudnik na sahteva po 25 K sa živo težo. Cena ie previsoka, sadosti bi bilo 5000 K- Dmdtve slovonsklli obrtnikov ima v soboto. dne 15- febrnaria 1919 v > Uni onu < v sobi (vse v Rožah) prijateljski seetanek ob 7. uri »večer. Vabi-io se vai obrtniki na ta sestanek da se oldan v ^oetilni hotel >Llove živina izvaža na Hrvatsko in v ozt^mlie znsedeno r>o Ttalifanih. kler se plruMiieio prav tako visoke rene- Slo-von^ki iivinoreifi sq bili že v av«itrii-ski dohi od^kf>dovapi za miHione. ker io imela trovoia živina v ozemliu naseli onem po Slovenoih. nižio ceno neeo drufirod ista živina enak^ kakovoeti Ministrstvn za prehrano v Beosrrftdn e6 nošlic spomenica, v knteri Re zahteva. da se na vsak naćin izenačiio oene za eoveio živino v vBem kraliestvu Srbov. Hrvntov in Rlovencev- Zaeno se tiapro-si skupna vlada v Beogradu, da pre^ vzame preskrbo vseea voiagtva. torei tuđi on^ara, ki se nahaia na osemlin Sloveniie. ker so se noiavile pri prehrani voiagtva zlaati na dtaierskem rasne težkoče. Nabavni pri^pevek delavstvn v radarskih in Ž mirni snofenih obratifc-DelavBtvn v dnkarni v Celin in v Dre-morovnikih r Veleniu in Zahukovri so izT>lača enkratni nabavni prispevek sa febniar 1^19 ▼ isti l«mf»ri. kakor se ma ie i*T>lsc**val v letu 1918- T>ela|mo sa rospodarsko osamo-svoiitev. V kratkem se osnnie akr-nska družba >Trirlav< za izđelovanie sad-nih konzerv. marmelade in žitne kave. Ker nam mora biti ntnoero na tem da so gospodarsko oaarao^voiimo in dviene-mo na.«o obrt. trgovino in indw«triio. i> treba da se sa domaća podleti a xbere kar naiveč akciiske«ra kapitala, kalti Ie dobro fundirano podietio more proepe* vati- Delnice «a to akcHsko družbo 5?e podpifnieio pri Jadranski banki in pri Ljubiianski kreditni banki v Liubliani Ranio. Ifova Stevilka »Balkana«, eotnera f«ffo*loyanskeff* tista sa sUralee imamlk ie ravno kar izMa na 40 straneh. bo?ato ilustrirana. Kdor so do 1. mar-ca t* I- na list na roči fnarorn?na mada letno 12 K 50 vV dobi do 10 K vredne tnftmke brei5T>la?no v darilo- Po^enSt od 20- februari a bo prinaSal list franeo-«ko - aneledko - nemSko ir-daio kot hreispla^no T>rt1o«ro. Zrvhtevaite SteviTko na oeled. DopiM se tvoSUiaio vrfnlni-«tvn >B*lkana<. ZaarreK Tvornička nliea 12. denar pa nnravniftvn >Balkanac. Zacreb 1.. poštanski pretinao> DroHvene tesli in prireditve. Drafitve gadnih »taarnišlril! nrasl-nikov sa slovenske osonlie ima evoi nsianovni obćni sbor v nedelio. 16. t- m. ob 3* popoldne v iustični palači v LhiblianL soba St- 79 Sestanek urnđniStva strofe f»vne skvpine. tnrovine. oortf in indvstrile ^e vrsi v nedelio. 16» t- fn- ob 10 dopoidne v refitavraciiekib proetorih Narodneca doma- Drttitve šelemissiik nidnfbeneev sa vsmfenino podpiranle eb smrti v LjuhHani ima svoi redni obeni zbor v nedelio. 16- t> m. ob pol 9. dopoidne v računski pisarni y skladiMa elavneea kolodvora v Linhlisfti- Ustanovnl obt-si sbor strokovnera đm§tva rnrin svmd fssra4osii. " LAHI GROZE! Berisa, 12. februarja. (Li. kor. nr Glasom Dunajskega kor. urada ja »Achtuhrabendblatt« iz Bazla: »Z eber Morgenzeitung« doznava iz JV na: »Italijanski general iUliiansk stana Đadoglio je sporočfl zastopi Ksta »Messaggero«, da hoće Italija vesti svoje zahteve v Jugoslaviji z jaško silo. ako bo treba, in da ne več demobilizirala, da bo vsekakor pravljena. Do sedaj ;e Italija demo1 zirala 90a000 mož. Več kot en mil je še pod orožjem. MINISTRSKI SVET V BEOGRAE Beograd« 13. februaria. Danes poldne se vrši važna seja ministrsk sveta. Vlada bo razpravljala o vpn nju central te svobodne trgovine. Ka izve naš dopisnik, sta stavila naša n stra dr. Korošec in dr. Kramer pred naj se odpravijo vse ovire roej v dr; S. H. S. ŽELEZNISKA KOM1SUA V ZA. GREBU. Zagreb, 13. februarja Včeraj k spela v Zagreb komisija železnišk ministrstva iz Beojrrada. ki ima naU da po enotnem nacrtu organizira i met v okviru železniških ravnatelj« v Zagrebu. Sarajevu in Ljubljani, prvi vrsti bo morala urediti vpra^ preskrbe z materijalom in v* račun službo. Nadalje bo komisija definiti odločala, kateri uradniki starega rež naj os ta ne jo še nadalie na svo mestu. LJUDSKO STETJK V SUBOTIt Subotica. 1^- februaria- Srh oblasti so i«vedk> y Subotici novo 1 sko štetie- Do^im io zadnie miidžar Stetie izkazalo med stotisoč probiv Ie petintride<5et ti^oč Madžarov. so i. naštoli 74-000 Buniev^v. 10.000 Sr in Slovakov in približilo 10.000 Mau rov- Ostanek se razdeli na dru*« nai nosti- Srbske oblasti a© odnravile madžarska napis« in »adotnestil erbskimi in hrralskiini- BOR ZNA TRGOVTNA V ZAGRE Zarreb. 1S^ febrnaria. V »agrpl borzni trjrovini nar&ščaio dan za di knrzi domačih vrednostnih papir Borzni promet ie zelo živahen. ZNI2ANJE OBRESTNR MERB ! HRVATSKBai. Zaitreb. 13. februaria. Gremif ffrebških zavođov ie sklenil. da zt obrestno mero vlog od tri na dva stotka* Aprovizaclia H- *Hov* izkanic« sa' «ovcjo m Mestna aproviz&ciia bo prihodnie te samenjala stare izkaznice sa mesi norimi« Izmenlava se vr§i no pof nem redu. ki bo sproti obiaTlieo r souisia* Opravičena do izkaznic«« meso ie vsaka t Ljnbliani stanu i stranka- Iskaznice za meso ne d stranke, ki imaio izkaznice nbožne čije s črkami A in B in one ie I- in uradniske skupine, ker dobe meso znižani oeni- One stranke, ki in podnaiemnike. ali družinske člana se ne prehranraieio doma, amnak t stilnah in iavnih kuhinian, opoza, ino, da vzamejo pri izmeniaTi iskai sa te sostanovaloe i>osebei izkazn ker iib bodo morali oddati tam. \ jedo Vsako eoliufivo Diidobiter meso se naistrožie kaznnie. 4- Stranke, ki dobivajo smo Joflimi Kozak« ft« imalo melasi ti aprovizacnem orada na Poljanski sti 13/L. kjer dobilo nov© iskaznic* meso. Določa oe ta-le red: t četn dne IB. t. m- stranke z začetnimi čr mi od A do L in t petek. dne 14. i s črkami N do Z. Prine^ti ie eeboi: staro izkazniro sa meso. 2. rdečo seleno izkaznico za ž i vila, S- ±* iariL aprovizačne nakupne kniiž 4* kdor io ima, izkaznico ubožne ie- Prihodnfi teden se pri Joeipu fc kn ne dobi več mesa na stare izkr> ee sa meso. Uradne nre dopoidne X do 12- in Dopoidne od S* do 5 ore. -f- Meso na rde^e iskaznice ) đelila mestna aprovizaciia v petek. ■ 14* t- ro. in v soboto. dne 15. t- m cerkvi sv- Jožefa. Določen ie ta-le t v petek. dne 14 t- m- p opol dno od 3-pol 4- štev. 1 do 200. od pol 4* do 4. št 201 do 400. od 4- do pol 5- štev. 40t 600. od pol 5- do 5 štev. 601 do 800. 5- do pol 6- Stev. 801 do 100CV — V boto. dno 15- t- m- popoldne od 1. do 2. štev. 1001 do 1200, od pol 2- do Stev- 1201 do 1400. od 2 do pol 3- št 1401 do 1600. od pol 3. do 3 Stev- 1< do 1800. od 3- do pol 4 Stev- 1801 2000, od pol 4- do 4 štev- 2001 do 23 od 4- do pol 5- štev. 2201 do 2400. pol 5- do 5. šter. 2401 do konca- 4- Čebula sa I- okrai Stranke okraia dobe čebalo v petek. dne 14 m- pri Mtihletenu Delila se bode krompirieve nakazni ce po sleđečem dn: dopoidne od 8 do 9- štev- 1 do 4 od 9. do 10- štev 401 do 800. od 10-11- Stev* 801 do konca. Stranka dobi vsako osebo do 5 kff čebnle. kilosrr: stane 1 K. 4- Čekala za U* okral- Stranke okraia dobe čebnlo v petek. dne 14; m- in v Roboto. dne 15- t. m- pri Mii eisnu- DeliTa ne bode na krompirie Bakaznice po sledečem redu: v pet( dne 14 t« m. popoldne od 2- do 3 .«t< 1 do 350. od 3- do 4- Stav. 351 do 700. 4. do 5- Štev 701 do 1050 V soboto. ** 15- t- m. dopoidne od 8- do 9- štev- K do 1400 od !>. do 10 štev- 1401 do 17 od 10. do 11- štev. 1751 do konca. Stra ka dobi za vsako oeebo do 5 kg čebn k* stane 1 K- 4- Ćetmla «a HI- okrai Stran m- okraia dobe v soboto. dne 15- t. pri Mflhleipnu- Delila se bode na krc pirieve nakaznice po sledečem red popoldne od 2- do 3. štev- 1 do 450 S- do 4- štev. 451 do 900. od 4. do 5. 901 do konca. Stranka dobi za vsft oaebo do 5 k* oebule. kj? stane 1 K IzdafateH tn odgovorni mfddkt VafeiRfai Kopitar. 0F« 9i^T« ^^tj^f^^^^^^9 •"^**'* •^B* W A^/tO8kfto f^^a^ Javno pohvalo. Gospod đu A BERT BOTTERl, primarij Okulist ćnega oddelka dežetne boln cc v Ljubljani, je ntotc dtsno oko s sretno zvrseno operacijo v naj-krajSeni času popolnoma ozdravi) škiljenja, ne da bi bit ja> pri tem ow ran izvrsevati svoj poklič Povodom tega se us oj a m gospodu pri manju -reći svoio najtoplejšo zahvaio in ga vsem ocesno bolnim najtopleje pripo-roćam. V Metao* dat 15. februari a 1919 Rudolf Staditk Masi im u m\i a:¥ opfi^ fiffflfia tTD^n i**1™ vsako množino. IIIEyđ iieiilfl Ponudbe na Ali. Jiaiit Stari trg 14. 191/ Uatsljica-Iisrjanka £,SK^ Naslov povć upr. Slov. Nar. 1912 IH?« s prostonrm sklad ščem v Liub [iiiu Ijani, ugodna lega. žtlo pripravna 2a kako podietje. se »roda. Pismena vrrašania pod ,Po4jetje/1906a na urr Slov. Naroda. 1906 f?r.1lfa fU V€^'a množini praznih ste-; tiiliu Se klemc, voziček z lestvicam .a euoke. dobro obranjeni damsk, Przki Čevlji St 37. Naslov povt upr Slov. Naroda. 1913 12D07il)I!10%Fiiflli~ ^radel, blago iz munega časa) se za intnja 2» platno, Š fon ali balist. Kie, pove uprav. Slov Naroda. 1839 v.arbKe opravke ter Kuhinjo sprejme trgovina Eichbergcr, ▼ Slivnici pri $ent Jarji ob J. f. 1890 CHnninpui v sredini mesta, obstoječe iliiiilifefliijE iz 4 soc\ kuhmre, el ktr. tući se zamenja za stanovati e z dve-ma sobama ter kuhin,o. Sei.tev 2e za marec Pismene ponudo« z navedbo naslova se probijj takoj na upravništvo Si, Naroda pod »Breg/1887*. flieSania Iran taifif ;.& "» pu|t sve vrste sira in skute (topfen-b.ij maslo kuhano in surovo. Po ude prosim &lati na gornju mlekarnu sa cenama i kol činom. 1615 tfilU z 8—I0 sobami, velikim vrtom lllu, in poleg nekaj polja in travni-kuv ati pa m^njse posestvo se takoj Kupi v gotovini ali pa vzarns v najem. Bled ali obličje Kovege mesta imata prednost Pismene ponudbe na uprav. Siov. Nar. pod .Poleg vrta. 1680% 72ttfti1fli1?9 za vso KranJsko za pro-UJdiUjJUlBU dajo trgovcem in gosti I ni carjem išće »Kiatjtv vrelec« Kostnv-r.ica pri Rogatcu, poSta Podpiat Kupujemo in plaćamo najooijSe cene za £ latinske steklenice. Piosimo 2a do-nudbe. 1791 kitta pooDđba! iffiJSKE čukinju, katera je ostala sama z velikim posestvom in lesno industrijo s kTjsno bodočnostjo v prometnem kraju blizo železnice v Jugoslavi|i9 iSčem v svrbo zenitve Inteligentnoga gospo-da simpatične zunanjosti, inđustri;a*ca njene stroke. Gospodje z večjim ka-pira om nišo izktjučeni Oztra se le na fne gospode rez. častnike. Moja nečakinja ni službovala v vojaških psarnan. Cenj. ponudbe s sliko bla-govoiijo se postati na upravnifitvo Stov. Nar. pod Jndostrij*iee/l3S4-. Za strogo tajnost jamćirn. I8a4 jjMfel £tafl|[livAt, •&%* Za 9ftHmnjn m &%z c n proti piaeiiu ali cigaietanv Naslov pove mpt. Slov. Naroda. ift&» lipa nnaditnm tta !W?z ši sta dve obrti. wm mr*4m. Na ^v povc apr. Slov Naroda. 1907 KlaVir se r'°<** Ogteda ae od IO do lllulll ti. me doi) v Gledal-Ski uhci sl 7/in. n«4>r.9 vrata vraU SL 12. I91H Ceru a no:aij! r."^.2^,,4.4 Pismene ponuibe ood .Ćerlji I9J2* na jpr. Slov. Naroda. 1902 IJFOIB ffailBVaiia z zaitrkoni in ro-lilcl nUllilj! streJbo zm 1 di a )a k nje. Pt mene oonudbe pod .KurHkc IIM" na apr. Slov, Nar. 19 0 Prodam ogoJBO: ^i1c5^uzois,nnee: nega blaga. V"o:a§a s«: Ooipo>»t ul. 4, le»o zadaja vrsta. \B%5 Trjovd. piizor!! wz&~?%8!r rroda oa postale Rrežc.- IfnJ k" K 4^0-- — Alejzij VebOfar. uzme. BUcljskt, 18«(. OUčioj'ieia tajnika. ls;rS.'-.aer- velik slovenski tr^ Raca po đoc^voru Oslas« na apr. Si Nar. pod .0&č»nski ttjnik/1S7v\ 1879 HIIOLlJlIiEB.3 dr. AloisiiBratkovtf.od-vetn k v Sloven'pradcu, kateremu nai se poSljejo oonudbe z navedbo p!^\ Nastop službe ta»coj. 19J1 SalansSa ganiiiiirj, %n£° %5no-ti taKoj. Ponudbe pod .Jeseaice, 18#7' do 5. t m. na ucr SI Nar. 18^7 LCU lila pUilllbiJa. onrmJk 5eli znania v svrho žemtve z mlado gosrodično od tb—30 let Vdove nišo »zkJjučene. P smcnc ponud^e s s!iko cođ .Srce 1^6* na upr S!ov. Ndroda. Taino^' strego zajamčena. Slika se na zahtevo vrne. 1896 h\\u pamnma! ^'AVJS l neomadež^vaao preteklostjo, z nekoi tisoč v gotovini, je ve§č tuđi gostii-ničarske obrti, 2elt znanja z gosoo-ciično ali vdovo, staro do /5 let Prednost imajo, kl imajo svoj dom. Cenj poiiadbe s sliko, ki se vrae, r< 6 .Sreći I»23V______________________I92J Sprejemne are od 10.—12. đopoldae in od 3.—7» popoludnc. Ljubljana, Kongresni trg 4./I. ———— (Gerberjeva hiša). ———— Ki^ti por^d tmtA f IMOmI. | irv §9scbai9S Mvistflb jllefilf Bmt, trgovec, naznanja v bvojem in v imerra svofe žene Bartie «n hčerke Irme ter ostalih s rodnfkov vsem prijateljem in znancem pretresujočo \tst, da je njih iskrenoijuMjena, nepozabna hčerka, ozirotna sestra, gospodična Marta Kune v sredo, dne 12. t, nt. ob 10. uri dupoldne po dolgi, ttukepolnl bolean!. boguvdano pretnina'a. Truplo nepozabne pokojnice se bo v retek, dne 14. svečana 1919 ob 3. uri popoldne v hiši žalosti, Gosposka ubea st 7, svečano blagoslov Ho prepeljalo na pokopiilitće k Sv. Krtžu in tam položilo v redbinskem groba k večnemtt poČltka. V Ljubljani, dne 13. svečana 1919. 1899 NHHisfMeJaK lvaa*a Stagvav. *•»-ato caata H,_____________ 1779 WUm dobro o»fMio»e9 sivo «H zelene Hl larve, ktt"*«. Ponudbe na upr alov. Umi, poj J*m fctop/tfli". LDB IBBflBL P snen« ponudbe pod »HtlofmiTiar na upr. SI. Nar fiatbl iMi "ova ia črner* sukna, iin Mm, se oroda Ptarjaaaa ■»• it. H. Keoar. >iorlto.___________18-7 iDMfffflM fo^tt s posebnim vhndom ■eSlllli Mol će mocoče s hrano isće za takoj g spod N» ceno se ne orira. Ponodbena .Paitai tcedal I2f Alill Pff lillf ?. in 3 f-hniaiia v Ljublia^i, S». Petr» c S II (Doital) Po- ■ludbe na fraaea Uaan. Ptsj. 1799 Silili kl bi bl1 zmo?cn tudl kletar iUJHav stva in bi imel svoie orodir-, •O takoj sira bas pri Ui Stroi je n^ hrez b^'ezen ogl*»d tu tvrdki THE »EX C0„ IJobijiai, Sclenbnr-g#»a al. 7 U Bđdir. 1^45 GnVQntf1Fll bt'gajnitarka in proda-•fUllllll. -Mk». izurjeni. z večiet Tml Lpricevali, fe!'ta premeniti s'u-žbo v m^sto aM na debelo P nu*b«» na upr. »Slov. Nar.« pod .Tito 1835'. TU nflflllHillill -e!l vs topiti vdova li UOipOnilljD srednjih Itt, tr?ovskn 'Z.obrađena 1< bo'j'emu posp-»dJ, naj-raje Jcakem-i travci P--m ne r^-nt'dhe .p«ttna uttu LJasljaoa ot ime Si l »a 91». 1*3 » liUliClJ iliBjlll kot štetnik rn par nem stroju, parni tutbini, motnrju Ima tudl nekni ?nv fa rri H-'-trllcI D »nisi na Jožef Wri*fc«, VeUhovec Koroiko 1737 Z vosona sieMenine m porcslanlne xs."S iametasfih rut ^ Schenker-Goitesmann Danaj (Wi«a) II, Taborstrasse 10. 99^ Brošsra '"^ff je i'.51a v nonatisa. — Dob' «e v 9fBta* rodni kniJgaml" v L ubi ami. Preše n-iva u ica 7 — Ceu« s poStnino 9 kron. Nnroč !a se re^ujejo 1j proti pcšilj2ivi zne^ka v cavroj ah pa po povieiiu. Josip Jug stavbnl In pohiStveni :s plajskar Iti litor u: Rimska cesta St. 16 saznanja, da še vedno dela s pristr.im blagom Izriitsv foćs«. Zmercs cene. Vse^a ranolieo koštan]. Ia iir^stovegs ra ekstrakcijo, posiljatev ta'toj ia do konca raarca t. I. bw kupi R003LF DM. trgom. W trg. Dnfflra zaselinf?! mM\w h wMt u: slmB&n oiEi!:a i&M»Liotiini se vr5i dne S. nirca t I. r Narou'netn dan« t ^^——— nali dvorani ■ D EVNl RED: a> Porodio predsedmka b) Poroci lo tajnika, c) Porodio blap trnka. £) Porodio prcgledntKov, d)Rizprav*ao nacrtu organ«zac jskeea reda. e) Raz prava o nacrtu prav!tn nm■Uiil imt cevi kani ejoktratas ■*"<,________________I7&2 tfla ffite mm-, ^rr resiavr. pri Levu, Mar. Tonafjc c 1842 MajoJUn oka 90 vm*tmn wm *ro-__ IPP ■*!■ tad CWJ Zacerc. 1MU »tafta._______ 16M Midi IliUUU sUnovanje event tud-na brano? Pismen« n^nudbe na urr. •Si. Nar.« pod .ofeeavliU* H21 liflfffllfl iSfern v ">Jcni ali na račun U4iilll|9 na Icakem promcrnem kraju tucrsibodi. Ptsmene ponu^h^ ra upr Slov Nar, pod .garcitfca 17M*. FtflWBintmihilMoT^dSSd mesta tako •44t» Naslov pove unr Stov. Naroaa. 1764 KomBletiu fiialna li fetfflia sab? in različno drugo pohi*tvo na prodaj BlHwe'«e*a cesta 21. parter. Ogleda se popoidne. 1781 Frftrvftvalca zfomfife ftliv za fttifff. ooltfn-ea. ito nov;i brvVovs ojUb. Natan-čneje pri J. Kastetic. Kote mtsio 112. 1775 Kupim pohKtvo za eno sobo in kuVnfo. — 2e rabljeno ali r.ovo. — M sein» obroki 60 K o^nu,-bc pod .Slale«, tsaesfjiv iovtti* 1903" na upr. S'Ov Naroda. 1903 Smreke? Dozd n9 Kranjskem, z lepo leeo fn lahUim izvozom, ne preveč oddaljen do ko'odv. ostaje,4 do 20ora!ov, se kupi. Na-♦in'ne phmene ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .gozd št 1495.' 1495 Izjava. Pod^isini iziavfjamo, da je bi'a vse pod ta neresnica^ kar smo eovorilf 0 gosp. nadDoročn ku Ivanu ScKvarzu m ea pr smo odcu&^nja ter pla^amn £a Sokolski dom v Š »Stanju *2o K V SoStanio, dne 7. febr. 1919. Ritđo'f Schmauz Mari Hammerl, Fr Stuti, Uza L«p, Mirni KopuSar 1894 !! Trgovci !! Kadimo: 5rt.fX-n metei fz Hževe slame: 4t. 1 ooK 4-S\ 3t. 2 K 5-60; it 3 K 6 40; it 4 K 7 20; krtafe za rtbante rroda iz rl?eve «!ame K 23 , iz pravih koienin K 7 - ia komad, kakor tuđi vse ostale vrste krto čar? "ej^a b'a-a C»*n« f'anko Zagreb. Em. WeJ*s 1 dm?. Zagreb. Jorešićeta al 9. PoŠiliamn tuđi po posti po ( ovzttia. 1170 = Moderno slojoko == plašče kosiume, kt*ilay ^65^ f|f ffliP in druc»o damsko konfek-Hl lift "i" Otroiko obloko 29 111 llf I dečke \n deklice. Kotnho-UllUlfL vlMf športne in modnt rredmete pri poro ča po r m orni covil M.Krlttofić-Bnćar Lj«%Jjrna. Star) trf t. Usbu kiša " Velika izbira ' pokrajinskih, umet- niškib in drugih razBleriiiL narodna bnjfsarna 9 PrcScrnovd ulica 7« < ||| ofaBo cđt« mM «i« UmM VW ^^^^P*^*^o» V*V WW lo^oJ^oT'ff^O'^r^^o?' • ^^ tv« se pri btioikn. KoMalafca ol. IS. fiHt»tm,________^_________1M6 rH BB na naslov ftr. P. Mtntr ■otaitfk. Dtitltltat otfct|it«t» Aamttt trf. 18^3 ffdtJ MtnlHi lfl roamiski denar kn* II.M P3J3 115 pu|e po naivlljem korzu trgovska agentura v Soisl slici S, L M^. ^______________1473 __________ Mr si sniift i£X:;rz Kao v 2itni in rrdćni tffovinu Ponud be oa Žitai sated v LJabljaal. 1839 Mirni ud fin •• »»•■•• Ko*e s° im «■ ilH posušene, neustroienc. Ponudhe z nave^ho cene je vp. slati ood rK»U tra I9U" na upravniM?n Slov. Naroda 1>63 OflTfinFiliVa k1 w "zumt na vsa dela rUUiULalild, Cevliar>ke^a obrta« tuđi na vie avanj<», tiče vdova levliarske-ea mo'-trfl VVrrSiti te: Kalite Rade će ari lid^jta mosti st 41. 186. ffRkirira sarno*'°'na vaena tudi "llđlIKt po'ls^fga dela, se ssrtjiae takoj v sluffto aa dežeif. — Ponudb« i /at-.tcvo pi3Ćc pod .tamostojaa 1718' na upr. »Slov Naroda". 171» 3 mm oba. ^,^,^ ca (oviroai) se ceno odda. Poizve se v trgovini s papirjem, LJaUjaaa, H4o*tU ollca. 1496 tanovan e v Beogradu dam svoje v Liub! a- i, obstoiete Iz (2) dveh sob in kuhinje Ponudbe na naslov .Be«* grad" na upr. »51. Naroda«. 1840 [Trarinik z g mnaz'lslco maturo abitu-ulUUtlll rijent S»nnnrmfa ali «tcnotrraf:nio, kl piSe eUUjJIalu tuđi na stroi. spreime od* vetniškit pisama v Ljubljani. Pokoj oopolna izurjenost Plača po dogovoru. Pismene ponud^e na upravn»5tvo S'. Naroda pod .Odtettflka pisana 1706*. D'timtlrt 7R3BlbO iu^oslovanske. bo-rttcIBMK lOafflftC sanske, avstrijske, •talijanske v>eh vrst kurojem po naj-višjih cenah. Cene event. vzorci na A. Welsz. Iriefaafteoba&dlBBf, Dnaal (Wica) L. Adlerfissc 8._____________84_ KL 10 kg. mila »Dob« K 30-— po-SllU, šiljam po povzetju poStnine prosto ter franko zaboj ek Pri odje* mu več orig naimh zabojev popust Da'je nudim tuđi večjo množ no zelo dobrega maž^obnega mila, ter nad TCO ^ekto hrastovih sodov Tfrtta A. Ksšlan, LJttbljana, KarlOTSka cesta 15. Nfliraitra W w n»ha|ajo pri podpi-UByl?llE, sani tvrdki 2e dali časa v d prav iu, naj biagovol jo cenjeni na-ročmki kmalo cdvzeti. V nasorotnem slu'aia se bode smatralo, da nanje ne rt flektiraio več in se bodeio po oreteku 14 dni ođdale revneiSIm sio'em. Trmm Boo, strtjaa pletHaica v LjsMJaai, Sodsa alica 7. • 1610 iščeta za lesno veletrgovino v Želez ni KatMji na Koroštem Plača po dogovoru. Zahteva se znanie slovcnske-?a. hrvatskega in nesiškega jezika itvar je zrlo nu|n». Ponjdfce na na-^tov: Peter Prepottik. tesai tiferec f Železnt Rašlji. (Koroiko.) 1654 M.oi* put PiMrii lUMb CfVlftv S • 17 35 PoJasnlla daj« po-s redovatrvea so slo2bc NoyoU>y, Do-naitka cesta. MOt ffolaF dobro isorfen, ld soa vsoko RflJiL delo v šivanja te teko| iprei* me Sprp'ct ft na Pragenkem pod imenom P. ■. 9L ML 1562 f nUd n* Sotono In debelo far svo. BiJffllH hijke razpoSfMa točno proti rrpdplačiiu trgovina Hartia Šamcr, I#-■jiOL_____________ 1068 Hmimnn p««1^« Ib *?*** u n^t— riB|U9flv se kunljo Plamene ponudbe na upravništvo SL Naroda pod .TivoU 1855\_________________________1856 IWI?f M llfttf solfđen In veSČ, mo-llllilll ral bt todi Xivtoo oa brigi me'i Plača in ostalo ro dogovoru. Ponudbe na lallt Kuk«, Sliak, Hr- Titsk« 1832 AlpVD3 P«BSI st iprejme tudl tane« sl)'v deček zs tekača, .Sava« lesma tr-fo*l«a ia tMf4— tMT**,________ Iflfl bftm n^mnim ti«temo,W mi pre-ZOil KrOII Dlpfll skrbi za maje«' termin lokal piipraven za bufet v oromptnem kraju Liubljane. Pismene oonudbe na upnvn'?tvo Slovenskega Na>oda pod .Uial 1864%_________1864 Drflfh **• opfav* " spalno tono rIlillO K • obedmeo. otroško sobo, ka« hlnjo, pianino (Roesler), kopanfa, SI« valni stroj (Bobin) razfične preoroge in druge stvani v Bethovnovi «jict 15 III. desno. 1846 hmmm lila Ur;a.~^ Hi5a stoji nasproti tamoSnje ceikve, *ma troje stanovani In pripravne lokale za »r*o vi no. Rad< lege ft pripravna za vookoiene g*. duhovnike. Kud-d naj vprašajo v Zg. Ka*Ut 75. 1829 Dtfl imdeifi z ^^«tno pisarniSko lllB lUfllllll prakso, vajeni v»estran-skega samostoinega plsarnlikega posla, iSčeta orimernega mesta kierkoli v Jueoslaviji. Cresta tuđi v Srbijo ali na H'vatsko Cenjene ponudbe na jpr Slov. Naroda, pod Šifro »SaoKstuj* n/m*._____________itts noTBB:ka efiMIia v!S5.nlS.^ deloma francoSčine, Uče službo vzgo-jiteljice pri dobri družini v mest«. Plače ne zahteva, feli pa imeti tri po« noldneve v tednu proste, ktr se erl» pravtja na fznlt iz francoSeine. Po» nudbe nođ »PesagtgiU/1874** na uprav« Slov. Naroda. 1874 tolimfla! M^r^«^r zunanfostf fn lepe postave s K 00.009 oremo fen ja, Seli znanja v svrho *eolt* ve z gospodično v starosti od 18—24 let, crikupltive zunanjosti Hi tftzatft mišljenja, akoravno brez pftmozenja. P«4 avatrllak« vfaio v vo|. aaa#* sleat oo IzJUlaoo««, Stroga tajnost zajamčen«. Reflektira te samo ot oonudbe s takojinfo vpoiiljatvo slike. katere naj se poilfelo do 18. t rn. pod Šifro •Tsjttit/lisT* aa apravn!« §tvo Slov. Naroda* 18o7 Proda sesaefedaBia IjebUa iredita Poslopje z obSirnimt stavb 5či leli tik ailavnega kolodvora v LiabliaoL Pro^ dajni pogoji se poizvedo v Ljubljani pri latoital e—traM, M kioitftvm c.8. Proda se vila v lepi IjubFanski lcgif z velikim zelenjađnfm in sadirim vrtom« Naslov pove upravniStvo .Slovenskega Naroda" 1854. r^-» Srbecico, hraste, NSafe k^ti odstrani prav naglo dr. Ftesch-a Izvir. oos'av. vmrovano ^11114- rOtUT** amazllo. Popolnoma brez duha In ne male. Poskusoi lončck K 3*—. vehki K 5-, porcija za rodbino K 12-—. =: 9r. L Flesdj'j KreMB-Jlpethelu (6|Qr). Km* Ogrsfca. =3 Zaloga za Ljubljano In okolico: Lekaram „ori ilataaa IoIojm". aVNMtaM, Marili* tri. »98 I 989^ Pozor na varstveno znamko U9KMMAFOMMU IBS j mt NAZNANILO. *m Podpisana vljudno javlja ta slav. občinstvu, da otvodta dne 15. sveteM 1919 .Hotel ln restavracijo Union* (preje Erzherzog Johann) v Maribora. IstoČasno zagotavljata vsem cenjenim gostom postrežbo vedno z oafbol^o kuliinjo in prvovrstnlmi vini tako tuđi le z vedno snažnimi hoteJsklol sobamL Blagovoljnega obiska ter nai lonjenosti proseč vdana 1801 Ciril In Rosi Tratnik« g Stanje vlog It znašalo koacem meseoa ]anlla 1918 E 8894099.089<—. Glavnica X 80,000.000-—. ~™£ Češka indnstrijalna banka ZT, 1 Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. I Vaakovrstot »aačne transakd]«. Vsaktvrttet baačao traasakdle. Stran 6. „SLOVfcNSKJ NAKUD- dne 13. februari* IiH9. 37. Sw. Sr I [sile !s O3uro33t neliia đ^oiađsiTopns trgsfska Mie na. najbolj prometnem kraju zm 400 000 K. Napi^iia se zahteva polovico, ostanek po dogovoru. Posredova!.; izključeni. Roine ponuđhe sprejema upravristvo lista Slov. Naroda pod .trgov&ka hi$a 1821.* 1821 Baterije ln oKfouJci (iiiižšHaino prue vrste, nađi najcerc;^ 19 • K. A. Krsgar, Ifebljsra, Sv. Pstra cesta 21-23. Uf fv**x . *» -. JI • 1 ft VIozneje, odgovdrjj w?m predpisom. 1888 Pismene ponudbe pod „ffttgreda 5CC ISU'? r»a upravo lista. poiteltae oprave, obleke, perila. sto'sv, p»đab; »osođo !td. S6 vrti v soboto. 15. lehr. od 10. 93. doa. >n od 3.-5 »gpM ca IS!?ne3ii &i. 27 na Tržg^ki cesti. \90=> pri v*£f©m podfet*« iiio mlad in-el:genten gozpod (orej nri slavb. podjetm), reSč slov.. nemšWe*a, hrvatskega, čsSke^i inital. jeziki v govoru in Disavi, stenografije in stro] ep; i ja; izurjen v vseh pisarn.žkih ddih> dober računar samostojen delavec Pismene ponudbe na upravništvo #S!ove.iskejji Naroda" pod „Prva moć 13)16 *. se priperoća FRAH HššiBiiOŽ, Rimska cesta 11. Sprejema tuđi Uda na deže'f. Izvršitev točna, zmene ezne. 1744 II **? **XIf iffe /?-?*S£\?;*#* bo^ne čepiće (sajkače) epolete zlate in H 5 I * 4*$^feH Ir* £ ć**|S£*v** Mcbme, bsriun v predplssnih barvah, j» VJ^t^S*^* Wntf>|*>'^^^^ kokarde za Castnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rozete ?iov. N.->h.ivna skupna cena oć 2S0.0O) do 300.000 . Ogled rred 3. fn 5. uro v Z.iaru2ni centr i!'?c tjrof. Erneai Warth© • Vsakc^a driavJjana krai;evine SM> do./.nost je, di se z>fi m za javr^ vprzsanja. Derr.ckrn:?! o giasiio za kulturo, politiko, gospodarstvo in socijaln-vraš*inja je poimesečrik W^^ f;^ ^ " ■ -. aw*$ "m f* 3? c ž Ta revija začr»e izhsjati v februaru in bc pri napela prispevkc^ajboIjSih si! mlade [agosiovanske demokratske ^enerac*i« Radi drafiriie papirji i,. visjk:h tiskarskih strr.Škov bo-no ispili lc toliko ii\'odov ,R*.nM*k!iA" koiikor ba pr^Menh naro^nikov. Zrto nros^o, da se naročniKl bTez od'o^, orehaia1nih palic) na malo in veliko ax najjeftinije dnevne cenc; uzorak šalje se pouzećem. 1616 Haznania*2 P« t. ebčinstvu, da ae-n oivoril dne 3. sva^na v Spu Š^skS, Kolodvorska ulica žL 150 ^^ brivnico ^^ tor se n&Ho«ile!e priperočam. Sprejem&ni iadi vsa v las-aiearsko titroko spadajaća dela. 1919 ___________________________Kgsro! Hežik, Baterije iarniee, elektrotehnicni or odate ti, Tizdelek svctovr.e slovanske tvornice). Generalna rcpreznetanoi za cn groš v kraljestvu SHS JA^KO PO&AČ£R3 Zi^QEE3, 18S2 začasno Ljubljana, ISIrska ulica &t. 29 I, Demobilizatijski malerijai. Cenilna komisija na Scagnetijevem skladi^ču bode dne 15. t. m. in nasiednje dni, izvzemš; nedelje razprodajala različne predtncte in 5icer: j rauo ielezo, ličaike, ±ioa, vilafee, covl, svetilike, okovje za eMma in vrata, gaailne aparate, ro%I!č^3 steiilesice, aaiinioe, topite, strofe za medai|e betona, neka} oken in vra«, lestve i. t. d. Razprodaja w vr& vstk dan od 9.—12, in od 2.-5, — Kupljene predmete je plačati in takoj odstraniti. lliliiain nrfllflnnffl eiJ*flv3rr! ^FPvf^^I vusuii pruiiiesii Piiisr&ii ?yii!ka i« v«ć fAfglDfSIDflff IB RffilR0fi3 RiHff Mbojev lUUlKHlKsfU III jJluiMi&i^ UUm se bode vseeno v soboto 15. t. m. polom draibe prodajalo pri HB alka na", Đnnais&a casfa š£sr. 33, Hikakega pomanjkanja vec! Proda se večja množina cikorije, stoICeoega popra, me rio, ra?.aegs mna, orafaspa prs i ka, loga, već vagocov em»|tne vosv-že, miarSiktur-aena Uaaja. nar«£aalli podplatov, već