VtUt^iiuo: M Tnviili« m. I, aaiatr. (•»» aktkt t»4i M ruf aiiljMja ."•«•> •« «# fbill« •aaaoiU U4i v aeaUvenakeai jeatka. PM* m m *a»k» uatiaM t a«Ji,£a a« «naaailf ««• enkrat aa-tiaae, dvakrat, rt aali., če trikrat, t« a. *. a. — Povrh lega I« vaak kral 30 a. aa iieaapalj. Izhaja vsak petek. . x V«U» po fiitili poiiljaaa aa oa]* laU t g«M., aa pa) lata 1 gold. SO a., aa žal rt lata BO a. Kdor tmtn pO-t^o potit}*, pU«'a aa celo lela aamii 1(.M) a., aa l/a 1.1 g. 30 a., aa četrt I. 70.» . -»•■■■-**>*-r— Narečllaa fiaai« in raLlaaaaoije aaj ae paiiljaj* vredalliva. V Urici, v pM 27. novembra 1888. lapaaaank^otLEt: za domaČe, gloveiiBKe in obfine potrebe. Proilao besede nekaj ^fanjihlh in o*eb»klh popravkov! (Goriški deltUi tbor.) in. „ Domovina" pride včasih s svojim vrednikoiii pač v nepovobno zadrego. Že lani po prvih volitvah ao imeli politični modrijani prt kozarcu *) voNko otrobi vezati, ne *nrad tega, da ie bil iivoljan, ampak aarad togo, dajo bil v .Domovini" samega aebe M kandidata ruda. Ifoj rajnki oče ao prišli »D krat vai tal oe In i meni in no mi telili iu ečkali, koliko grenkih da morajo zavoljo meno poslušati, če*, da iaaojo takt-ga lina, ki samega sobe foliloem ponuja- Bilo je tudi tiste dni po volitvah, ko je v neki kavarni t Gorici nek Lah „ Domovino" v tla zabrusil, opticr«! 1» « nogami poteptal. Jez asm rokel očetu; Oče, pualite jih, isoj ae vejo. k^j govorijo. In res. imajo Ii noši fillatrl Kak saponadek o kandidovauji, o kaudMaŠkih govorih, o volitvah, kakor ao u. pr. na Angleškem, na Ogefakem itd. ? Mislim, da ne- Bioer pa ni res, da aem se jaz sam za kandidata ponujal, ampak v I- članku omenjeni volilni odbor me je moralno prisilil, da aeiu ae dal upi aa ti med kandidate, kayti dokazovalo a« mi je, da, Če jez izvolitve ne prevzemam, »more Jbfi Ko M kak nasprotnik uaie reči. V dveb aejah odborovib aem ae določno branil kandidaturo: na aadnje aem ae moral vdati. To je isti na, za ktero imam dovolj prič.— Se ene okoliščine pa nsj bi ne pozabili presojevavci nsših zbornikov, te namreč, da o volitvah januarja meseca lanekega leta bila jo sitaaoija vsa drnga, nego pozneje in zdaj. — Izvoljen »cm z vsemi glasovi razen dveh. Zdaj smo prišli do častitljivega naslova „ cesar tki kraljsvL" „Slov. Narod" ni prvi, ki „c. k" povdarja. Storil je to ie v »boru poročevavec o volitvi kmečkih občin goriško-ajdovsko-kanalskih, dr. D. Ne vem, kolikokrat mod čitanjem poročila je z njemu lastnim sar- | kazinom, ki se jo po glasu m obraza razodeval, pov-daril besede: „ imperUU regio professore", o Winklerji pa , imperial reaio pretore." Pomenljiva kritika najne izvolitve, ki jo ie izraaoval dr. D. samo s povdarjenjem besedic ,impenal regio" pa ni merila toliko na najni osebi, kolikor na dozaevno priprostoat iu nezrelost slovenskih voliloev, češ, da ne poznajo razločka med odvisnimi in neodvisnimi mošmi. Ker ae črki e. toliko povdarjate, zdi »o mi vredno, preiakati, ali se meni testni pridevek c. k. prilega, ali ne. « ' " r • < • - • „ Marušič, c. k. profeeor", piše „ Narod"; jez pa ae uradno tako-le podpisujem: » učitelj verstva na c. k. gimnaziji. " Je-li med tema dvema imenovanjema kak razloček 'i Bistven razloček je; ne aicer gledč naslova „učitelj" ali „ profeasor ", ampsk zavoljo „c- k.", ki se v prvem naslovu prideva osebi. v drugem pa u-lilMu. Učitelj verstva je poslanec ali poročnik cerkve-ne oblasti, pooblaščenci! ^ojfif^esrdinariata, da opravlja csrkosno. duhootko slnžbo pri "kaki javni, bodi si dr-iavni, deiclui ali občinski napravi Ce slnii pri kakem cm. krati, drlavnem nčilišči, obseva res naslov učilišča tndi njega, ali zavoljo tega ni šo on sam „ ces. kralj. " Plačo dobiva (na gimu.) b. stodijsVega zaloga, ali verski zalog (Religionsfood) jo mora studijskemu povrniti, tedaj je prejema prav za prav iz verskega zalog*. Verski zalog Uiki neičsni, aa Ta da!" Vr pa jo po ojstri pravici cerkven zalog, večem ona nama kriva; zakaj jo nekdaj s odvzetim cerkvenim blagoiu tako slabo gospodarila ?) Tndi fajmofitri cesarskega patronaU dobivalo doplačo iz verskega zaloga, za. voljo tega pa ae ne piie)o ia kličejo „ a k. fujmošter." Bili so res Aani, ko ho so fajiuostri s tem naslovom ponašali; tistih časov ni in uo bo več. (V nsši nadškofi je zdaj Iu cu saiu duhovnik, ki so šo tako podpi-saje, brZ ko ne po ucvednosti). Kakor loduj fajinoštrom ninogooinui^oui uaalov ne p ris loj a, tako tudi profesorjem verstva uo. Poslednjih poloUj je blizo enak položaju poročnikov kakega vladarja pri kterem vnanjem vladarji. Naš Mettornieh v Parizu nI franeoski uradnik, ampak avstrijako-ogerskl. Po tem takem nisem jes uradnik v istem zmislu, kakor e. k. uradniki. Kar se Ca odvisnosti tiče, uisam ne več ne manj odvisen, ka-or moj gosp. kollega GroaUr na Dunaji. In pa odkod ia k čemu Udi neki odvisnost? Je ,ii se duhovniku .bati za krub svoje družine " V „ za slutbo" t Kaj pa bi bilo, ko hi mo videti „prepogamnega " vedenja v cbo-im o . OovnruAoma o bolj i pravici,'ki jo iitia cerkev do učbo, ao ušle A. gosp. dr 1'ajerjn - -Ao aom gk prav razumel-- besede, -da, ko bi bo mi ravnali |h> AjhhiUIj-111 it iu njihovih iiiičtdlh, bil lit napredek nemogoč.' Temu nasproti trdim jez, da ni ga' v agoduvtni iU g« itn ue poznam uaglojšegM iu čudovitejšega "napredka^ kakor je tisti, ki ima svoj vzrok in pogan v uaAolih 'A- pontoljakili. • • ■>•■■ ...... Omenil je daljo-A, g. uoroČttvavoo/i da noVa po-slava ne lAJnp* eerkve ia AoU;'da.>aaj fi puAča1 veavar-aki potlak, in odločuje v šolakih svotovavstvih tudida-boviiiui n|ili mesto. 1>», v toni oiciru izkamje peatava cerkvi res milost ; ali naj Saiem »paziti, da' cerkev. ne more hiti sadovoljua a golo milostjo, v tem ko i jej-gre pravica do vse uAboi To jez tak«, nainmaui, da" ima pravico nadzorstva gledč duha občna nčb«. i/Gerkvefta oblast bo ne ime skrčiti na goli -katukiasm, JlniveA VHO varajo, vso učim/ tadi Vidrasiht predmetih" morajo preŠittjali versko— uravai principi. Dandanašnji im'kafre, lallbog, kakor da bi samo poduk Ul-vse« nar vata ©f ša stvar. Sam aulii uk je aaarveč lald nevaren j. odmora biti gnjiv*m (oducaMva) vi -tem. o tiru na nahajamo, v poelavinnikakego poroštva^ ud« i Zdi se »adaijc, kakor ! da.bi6.-g. dr. Hajor vpliv cerkve ua šolo tako razumel,. da, bliae iineloinic nfcio službe lo samim duhovni«. pudeljevatin(Pajere ,He). Toliko cerkev ne tirja, marveč jea, karT ao > mane 'II60, dopuščal bi svetue ljudi.;(T olemonto. laieale)-n«> o nedoločnih načelih (massime vagho) zgolj huuianitalne nravno. Potrebno Jq .torej, da je šola konfesaionalua. > .......- ... ..... ....... Sicer pa ni res, d* vera—kak orje č. gj por. re si, —pamet mori; praoA ver*'(besedo „ pt*^ riov trjam) paaeti ne le ne mori marveč ftttvetJiUe kel,- . darjam) pameti j jo in podpira. Druzoga nimam kaj reči. • 'r1 l>oliriHki ogletl tiiirl|>ko-o|i!nki 4ri«va. NuAa držav« ima ul»j ivoje teiiič« » f'*lti, kjer •e delegaciji poivelnjeteo pkapalh iadeTah. OMiaik »ej vij« Ma« raldel- .k'e »kupici«-J*lli»«rk«(^aJfeoa pgaSMH «J'ie ludi a|>oro6ila teli odaekoT; , aploll iknlaji. [in tj raniti rli, kolikor je tuoi. Itaapora ' ibenija ne It« mod, ilijo m ogor.ko delegacijo. — PredlotRa ntr j« dele-Kaoijauta ludi „ rude^a knjiga," to j«, ai.lrka rtfnejlili dlplomatilkih |>Uom. ki jlli |e pisalo rajiilatmlro zuitaujih zadov temu ali uiieiuu ' ilklib poročnikov ' [VH (njih vlailarjili. Nar r.iiimirrjla jii.ma nnid podajanja x Itiui^kiiu, Madežem ziiiran kotikonjata in norih /■Wrtkili'.pnal»>IIIIil J .,: •< V mj "uhlji (jtoiiaHflti) tbiimici l»t m. t. hi- r pirtj imict-pekmah-p..lan.i ltTOviiflct*/ti dfUtueijd tltvra, in to valed tli davno ilolr jonuga |M.r»>.ifmk«'Wi«U gH tMjBn»r»ti''Sbn«loljok' BSi J. m.I ao nauravlli. ^It&llJliSni 'pevol Ijbltljorieu' Blovenakega iinvihU, ar. Jar, .liirti RUiliinim, zli 'njegov tirtnndo.' n, n, .,„ Iz "TfarS! Ni neU/o«o'Wroz a^e^ iMtodkrirtaikl nmaoca ijtlj* milUli at ifovenito i»P1t&<#' polet ta plolil »a rodofl|l!l.>eV' 'V lrllUi ,'moli povelje, mo W' rfSjSiti;'rtol;k« tli 'te g»'W*lrfl, ..j Bil vnitt''ttafeti,!'«a; da inkgiatn.W'nr«ilai jMk ]« iul)jannki in da'okijTjfeatii1 zdijo a(jloiy iitlUaimki.' iicca julija ab lioielf U' alirfenaVI tirivežl mUOM-.ph liiti, in zdaj jim te mestna gpapoak* tarna aprji^ali daja, da to oliVJlii' KklijlfllVl I'red ft tMMM Jre^re-dauo okoličanom v metto priti, zdaj t« ine<(u«> aUfe^ Sinstvo »rtdiio ''™aoft-a >rott»lotii TnfVtiaoOV, zoper loiitfiv '^ rne^tt. ^oiirod kbiW' i)*. tiHW," koliko Mtaf. kov da' okolica mMtd' prti«4oVt,-zd.j «l»rrtlnttvo taMi od' Bol« 'MMfajt<>" okoli^ .ttottaVlja; ker vidi,' dt novi aSitulji (»rtlalf be' znajbi l'iwi' Jionotti tmejd V>k«-Ijtanf Ijjf' "" .. 'i .. ni. .atil.l H ti, |K)g'.nja i vSeifkil ^Te^iT^ri^^^r^^^iil^Sra^a&S kanoniki IriMki'^'^'«*; Aut. tTkqu,C;il«lr.. Toidllfikt; mostna f.jmottra dr. lv™G|iii.iiili .1» AM" Hnt»l«lik/i» mestna fajmottr* katebet na - Blliviiurt______ _____lll,"WWl. -SUiMiiiMS ''r« "( (li ^l-' lliwn ■-* .'io . (..f!f.3T, Vnanje driftvr. /,» riu Na St^hft'* foltfiM ve, «B' b» ri'p«blika, ali bodo'ilnell'ki8)i'u vladarjt in pa. kaktueg*- te. med mn6WbvWo«.VMV.'!Daa' da dan pa bomo »lifaK, dž ft -- .................. ' i' ie vtjielz': Jrt.vtytnakk vojaka med raziiisji atraa-karrii. Kaj, k« ntf Mdnje gonetal'1'riii'aamJff«'ae bt UTifiMK^TP »mrtimi »/..IIMI-ii»vn.| v vrt.n.i ; > v'. ...... gorlih^«:« fLrMMKi JD.t;. m. — Uft» teden sem bil v Trata m imoi- aem potegniti obresti od nekib občinskih obllgaeij i (ad narodnega poeojilaju Grom k delelal denlririai j pokalom pobotnico po slovenski pisan«, ali kakor hitre ijo uradniki.pogleda, vjijto mi jo nazaj, rekei, da 'jo o« rarua»o, in ,da ae.fe^. ks^ hočem (govoril je goapod po slovenski). Jez mu ajio*- tfobno66iU»i5r(ft, to jtfbotol^Hd o-hiovine", dn'* nAAa Čitalnica te predolgo Spi? No mislite aUbcgit, Ao živimo, ih pa kako! 22. t. m. smo imeli besedo, M ktero smo zopet za velik korak naprbj stopili Nc l>om hvali) izvrstnega peti«, aaj so g* delež -01 ki Tciietiee sami dovolj hvalili. Ali to je nekaj pO-Robnega, da stno spravili glcdlSčiio igro na oder, igrali stoo Viiharjevoga „'Župan-h. To je bilo kaj ca nafte ljudi! pobiti so lioteli aa smehom, Govoril ju A. Pirjc-Vle ; deklamoval (H I»evrt0vo kletoV ") kmečki sinilo*. Batifi. — Končala ae jo veselica a tombolo. Goltov jo bilo prjšlo obilno iz kompas a, Vllovlj i* Hela, Malovi, GOJač Itd. Iz Katrtenjake fare nam jo» pa doAnl lep jiozdra^. — N.kdai'ne pozabimo tega Večera. Ilomn^l novlčur. (V OraijliMi. e jetnikuici,) jc liil te zopet }wdf vpor. 'Uit) so j(» h tim, da jo ep fetuik it okna vojaškega Bt/ainika zpačrjnl in aj>lph Ogrjj (n vojaščino grdil, Vojak je dolgo trpel, potlo pa je bolel čstraŠiFl' predrznega jetnika 6 tem, da jo v zrajc ustrelil, pa hphotč psovavca zadel ip ranil, ^arad tega je naiial velik jltuii med jetniki. Hi 16 jo jo'l8. t. m.'Drogi d^h so hoteli obliajnli ^o»po r. it« gorilna r ski pomočnik lBletuega mludenea>.ia Lokvi, ko je on drevesni vrb preiekavnl, da bi <.ra ložo (loinn spravil. Gozdni čuvaj jo iaiel to« za tatvino, Lokovčan pa |>ra-vi'da jO bil "vrh veter' ulotailja-lsklespo tlel^ pobi-t«rt ikTfinAjo ljudje pravico. IJodi^si- kAkor kolij) gAd. pomočnik jo hotel vzeti kmetu sekiro, ta iffct j«i'-tii- h*-tel dati; po dolzem borenji mu jo vzame in mladcueč odide. A.Ii ko»aj jc Wl'kakih:^5;kdriikoV daJeČ, višo od poprejšnjega mesta,-Huroii se Čuvaju piiška in zadene mladenča od zad. Kako- je bilo V Gozdnarski pomočnik, jasam ta- nesrečni- dogodek naznanil. okrožni sodniji. Med borcnjEj"rrjo izbil kmet lu-lino cpv (ror^ iz ust in mu je T»aala lula na tla. Ko je pO tehi ilČC, "iajpazi, da jc petelin na paši napet iu misli, da se jc znabitt ob kakem grmu napel;1 hoče ga ■1 ♦VtobeUiieo' 'doteaike':' 1* ' ou 1 rokA ;-j!Hrvllno-J«-*ar«-jM«; inm"l«'jf akord«'»polik^ ra,'ai'(Janamicak g\auna\ de-kalna daaaraica," aapak le naravnost a *' Albert; pi'1gi"jid V ^oko" i' irpre-1-lil,- /apta po ue«rcči>stft>lil. Oatrčljčhee jč v tie. . vJttdbitC' kajti >16 pu ie 1 ^ ^ebolih šiber v tivoL KM* praV iii jiraV bilo, ppkkže se iž sodnijsko pwta" kate." 1 ■ ••'••'*• " •• • »'•<- f (Kdor Ofe KoV^ V bradlšei jp bjr 23. t m. ir gledišči ples. Že pn ple^u" in potlo t a nuj so se'i|va -Gradiščane in on jGlorlČaii tako obnašali, ^la utajit^ dva žahdarma volela, bola žmirom iu naj gresta dobili 'fa opomin jo nfinjcric uagajavco razsrdil tako, diš"iedča izmbd njih enega Žaiidarma tako npoČho na piai v«|ari, du ao jo nt tla zgrudil, lat zdajci sc spustita Griidlkčana V bog ; .Goričah pa — vplik. mpČaii »no* — je s k nail drngemu iaiidannu puško izviti, in. kor ni hotel po vučkrathem opomnjoiiji odjcujati, mahne ga vajidarm s sabljo po roki, da inn ciplo (polš) proseče. Le r* sjlo an ju dala zavezati. Pripeljali so ga v goriško bolulliiie^.' .'' , , ,,, i? '^H jtri fiftmfit*-n") j« naslov knjižici, ki ravno kar na svetlo prišla in. obsegu pppia v#oga, kar mu jo prod, mod in po taborji godilo- ,ponatisnjeni ho tudi vsi govori. To je spmnhiok, na »tabor in nadjaii se jfl. da si ga omislijo vsi, ki a,o ae tajborja yd«|cli|i, (»• tudi taki, ki niso bi,|i zraveu. Knjižic* oUfega, 2',L tisk. ppll in volja aamo tff »oldov- (Dobiva ae pri g Krna-h^i K.Uvža rji dpžolnoui unulnilfii^ , i . ., i. (fW.. jww/>. Hirfunu A'»/ot-u), nadškofijskima nt-čuuarju v Gorici, je podeljena Čast jtraosga kontUht-rialntujn »nctovnvcsi. < (Ot.Uba fHpantifiv oJtolicA pcckJicala in nam vse tiste. prjyrice in prostosti nazaj vzela, h ktprimi nas je je toliko božikala, da suio zopet krotki ln pbbleVni posUH —Ne! tudi po 1849 I. je naša duhovščina narodu zvesta ostala in skrivno pu skrbno gojila tisto sveto iskro, ktero bi nam bili tuji, sovražni elementi tako radi udaiili in za vse veko pogasili. In ko so nam časi zopet nekoliko ugodniši prihajali, jela je tudi naša duhovščina ono sveto iskro zbujati In čodajje bolj oživljati, da se je do žarečega plamena vnela, ki šviga zdaj iz naših src, nsvdašeuin za doni in za1 mili niš narod slovenski. Kar velja pa o naši duhovščini Bploh, to ne re-1—-UikLtttdL tt aloroDfkih Ikoijstvih ali prav o škofljstvih dm Slovenskem. Tem imamo marsikaj oči tat j. In da. govorim posebno o nu4om škofijstvu, — očitati ma moramo, da jo predolgo molčalo iu ao nevednega delalo, ko go v čisto slovenska Brda vbajalj italijauaki duhovniki, in siccr taki duhovniki, ki si niso upali ali culo uiso smeli služiti v lastni domovini; v Urdili pa ao za prostovoljno darilo z laškim podukom zaaajali laški duh in laške vraže. Slovenci 1 ozrite ae ua brilko Dolenjo iu Biljano, in prepričate se, da resnica no lažo. OčitaU moramo našemu škofijstvu. du se je prezgodaj udalo lam, kjor ua spodnjem Krasu tako ime- novani 1 tezi»k i prebivajo, pripustivši, du so jim je Joto pridigati v laškem jeziku. Ni duviin šo, kar se je tam sploh In slovenski govorilo, — sedaj so Buiar-tiuei popolnoma izucverili svojemu narodu, poslali ho pravi bezjaki ali narodni pankrti. Očitati moramo uašumu Škotljstvu, du je še te dni poslalo laškega duhovniku -iu ravno Hozjnkn—na slovenski Kras, — duhovniku^ ki le zu silo slovenski lomi, po duhu jo pa' vseskozi Itulijan — In podelilo mu je tuko službo, ktere si jo želel marsikterl vrodeii slovenski duhovnik. Očitati moraifio pa vhoiu škofijatvnom Ua Slovenskem sploh, da unnlujejo v svojih uradnih večidel lo v tujih jezikih. Menijo sicer, du je že zadosti, da se rešujejo usšn slovenske vlogo v slovenskem jeziku. Častiti gospodje, zelo se motite! Klovenon ui nikakor zadosti, da ho mu njegove pravice le po koščokih iianie-lujojo; on hoče, on tirja vse, kar mu po pravici gre prod Bogom iu pred svetom I Očitati morainu škoi\j*tvom ua Stoveuskom, du je menda ujih upllv, da uv ona kriva, du uradujojo splazi vsi podložni cerkveni uradi v tujih jezikih- —- Slovenec I na alovcuaki zemlji rodili so to slovouaki stariši; slovenski mašnik lo jo krstil; sloveuaM botri so ti pri krstu pričo bili, — pa pri vsem tom spričo je so ti krst v tujem jeziku. — Slovenec 1 Izmed slovenskih ličora izbral si si nevesto in peljal jo pred altar: slovenski uiašnik vama jo lepo zvezo blagoslovil, slovenski svati so vama kot priče na »traijj stali; — vsi Že-nitvanjski spisi pa ao pisani v tyjoraJeziku.-- Spričuje se nam Sloveueem obnašanje, spričuje sa pam uboŽtvo in še marsikaj druzoga — vab le v tujem jeziku. Ali to so krivico, ki se godč slovenskemu narodu, In tem večo in očitniše so to krivici, ker ga ni spo-sobuišega jezika za oerkvouo uradovanje na Slovenskem, kakor jo ravno slovenski jezik ; saj jo jezik Čt-Kto katoliškega naroda; in te prednoBti nima nobeden drugi jezik na svetu. Da se nam pa te krivico godč, kriva je zraven tudi stara nnvadn in navada jo železna srajca. Opomnim naj pa visokočest škofijstva in duhovščino spi ob, da ruvno ona nam vsak dan pridiga, da kdor v Krivicah zastaja in se ne da poboljšati, temU se ue odpusti greh, ui ua teui, ni na uuem svetu., Zatoroj, škofijstva ha Slovenskem ! zarot njem vas v imenu našega tabora, v imenu cslega slovenskega naroda, bodite nam pravična, poslavljajte nam vrle sinove matere Slave, vredne slovenske duhovnike posebno na naše meje, — ker tam je nevarnost in Sato potreba; — uradnjte nam Slovencem slovenski in velite vsem vašim podložnim cerkvenim uradom, naj tudi tako store, — znebite ge za staranih navad, •— in slovenski narod vam radovoljno in veselo odpusti — vso staro grehe. Tudi to resolneijo jo sprejel tabor soglasno. (Aon. prih.) Popravki Iu Uodslkl vredulitva h govoru gosp. KlauSar-jevtmn. Z dovoljenjem g. govornika nuj dodamo th nekaj opazek. Nar (Kipred moramo povedati, da, ako pomislimo, zakaj je tuborjev odbor pn točki zastran slovenskemu nradovauja v cerkvenih uradih sprejel besedo pieUtiu umnosti T zahtevati"', zdi se uam, da sc neklen roki in izrazi v govoru bič kaj ne vjemajo s pohlevno „ željo", ampak da so še za n zalite vanjo " preoj stri. Toliko sploh. Kar se tiče „ oči teb " goriškemu fikofljstvu — ktere, imajo (to radi priznavamo) pošten namen — nf\j smemo nekaj djaujskih reči popraviti. . Skofijstvo je v Gorici, in ono jo včyi|i ydnjjc. ki j^ni sre, kar so po nadškofi zgpdi; torej, kjer ni tožnika, m sodnika. Ali jo res, da so bodili laik) benečanski duhovniki v nala slovenska Brda pridigat, in sicer polaškj(1) pridigat, tega no verjamemo. Da pridejo kakšen krat Čez mqjp uiaševaf,. zna, biti. To samo na sebi pa ni menda nič slabega (!). Bo<|i si pa, kakor koli, gotovo je, da brez dovoljenja dotj^uega domačega dušnega oskrbnika ne sme po cerkv. pravilih nobeden duhornik ktere koli duhovske alužbe opraljati, še naie nadikoftje duhovnik ue, tem manj tulce. Ce jo tedaj ro* bila ^daj kaka napaka, krivi bi je bili ondainji mejni duhovniki, nikur pa uadikofijstvo v — Gorici. Da naie sedanje nadškofijatvo samovoljne nepotrebne ali pelA, jpapafl-ne naredbe ustavi, brit ko jih isve, pokazalo je pred nekimi leti, ko je bil saČel nek vikar na zahodni meji meui nič, tebi nič krščanski uauk namesti po slovenski, kakor je tam od nekdaj bilo, l»o laški uflti. Zal i bog, da ni rajnki ikot V« fant Umi pri sv. Iguačiji v (jo-rici tako storil, ko je nok ie Živeč gosp. slovenski kr-šanski nauk za odrasle odpravil. Ko bf se po ajoveu ski ačllo, bila bi .cerkev (Jedi polna, Jako pa —-(ftako je, priča oorkov sama vsako nedeljo,)-r- Da, s« jo St. Martin kouco Krasa (blizo O radija) prod fiO Jcli polaičil, *) legajo škoUJatvo ravno tako malo krivo, kakor da so jo polaičil bližuji Zagr^j (Sagrado), al j pa Lotfnik. To je navadna prikazen, da s« laškemu živU« no lo «loveu-ski, temuč (kakor vidimo ua Tiroljskem) tudi oelo ve- lokulturni nemški. . ; VC^aU pri nas od nekdaj za bolj „ nobelzalo se jI je pa rod no nezaveden! Slovenec uklanjal. Nemščini naiproli pa je Ia-ščiua 1hiJ| mehka in gibčna- Veliko so pripomogle k polaičcnju naših vasi tudi ženitvo. (Sicer pa, kakšno IsšČino da govorijo ti ušli odrodniki, naj kažejo ti - lo primeri: Cambers, šolCri (noreli), il gorami kon'o ; ma-ladetta di kalceta, maj no Ia podov! najdit' itd.) — Da se mora potem, ko se je,kak araj le davno ves pola-Ščjl, alovenako pridigovanje opuatitl, razume «e samo po sebi. 4 ' * '•" . Naj kočiji v cjia stvar v rovoru je očitanje, da je poslalo Škofijstvo „na slov. Kras nekega .duhovnika, ki le za silo slovenski lomi, .po duhu je pa vseakosl Italijan itd." Res je, da je bil hrup sarad podeljen ja te služlie velik, ali ne Mtpd narodnosti dotičnsga duhovnika. Ker si pa ne morem« misliti, da ja prč, uadikofijstvo brez vzrokOv to tako storilo, spoštujemo te vzroke. Kar se tiče tega, ali zaznamljeui ddbovnik slovenski zna, ali ne, naj povemo samo tO. da je le od nekdaj, predno je še Kras mislil, »Domovinfa" naročnik, iu drugič, da smo imeli priliko, videti eno čisto pravilno pisano njegovo pridigo. Opomniti pa moramo g. govornika, da ne smemo dati veljati načela, da ne smejo rojeni Lahi v slovenskih krajih službovati, kaiti nekdaj je bilo v Lahih tadi Vse polno, slovenskih duhovnikovi Samo popolno znanje Jezika naj Ima ee-teria pari boš določiti, aH fe kdo za kako službo sposoben, ali ne. (Sicer pa se navadno he silijo Lahi » slovenske in Slovenci ne v Isške kraje j. Da bi 1>il omenjeni duhovnik „ vseskozi Italijan," ni verjetno, marveč vemo, da je bil tukajinjim Lahonom (kot kornl vikar v Vel. cerkvi) trn v peti. (Konte prik). ■orani kara 26. L m. Meta IL 68:90; narodno posojilo 64 :10; London 117:70 ; adžjo srebra 116: 76 eekini 5:53. Loterijske it*vllke. 18. t m. na Dunaj! : iS* IMS. 25. t m. t Trata: »», 98. 41« S9, 6#. . •) V fit Martinu ao iUri| t« Vi*atii.i. kar .tetts, ko VicanlinL Ima mu kala' in aaln« sra&td 1» sc »riiK k Vi- im kot grajbatlti kau^« (k^O- • stos/ Vrkavei ao m btU a«k«llfco U»l f* pnvac^a IslkijMik.' i Vr. •gteMllt. V goslivaici m pri Msrzinu," v semeoiščni ulici, se bode razprodajah) ob srnunji sv. Aadreja obilno Umnega platna, robcev (Taeoneteljnov), možkih in ženskih arsje, in siesr po nar niži ceni, kakor se razvidi is eemka, ki se dobiva po vseh javnih shajališčih (ka» vamafa, goativnieah itd.)