227. šte/ilka. Trst, v sredo 17. avgusta 1904. Tefipj XX;!*; ;mr I* naj a rm»Jt dan ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. '•(snežne itevsik« se prodajajo po 3 mov6. (6 rtotink) mtoph tobakarnah ▼ Trstu ia okolici, Ljubljani, Gorici, O 1:1 Kranja Mariboru. Celovcu, Idriji, £t. Petru. Sežani, Nabrežini, Novemmeatu itd. flaše &z caročbe sprejema uprava lista „Edinost", %oa Kalin p:ucolo štv. 7. — Uradne are od ?>p«p. do 8 zvečer. Iim oglasom 16 stotin k na vrsto petit; pot' anice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 870. Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je mod I Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kro*. Na naročbe brez doposlane naročnine se aprava ne ozir«. Vsi dopisi naj se po§iljajo na uredništvo lista. .iefrankoVlM pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračala. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list* UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kocsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. ;s Poštno-hranilnični račun št. 84l.fii»2. I (Brzojavne vesti.) Napad Japoncev na Port Artur zopet odbit. PETROGRAD 16. Ruska brzojavna agentura je prejela dne 15. t. m. sledečo brzcjavko iz Mukdena : Glasom dne 14. t. m. dospelega poročila s» t* dni Japonci zopet napadli Port Ai tur, toda bi i so na vseh črti. h oiib t:. Obrambo je vodil sam general S^esel. Navdušenje in rez ooloženje čet je Bijajno. Trdnjava je z živili bogato preskrbljene. Xeu9tr£Šjivi pogum poveljo kov navdaja vee dete t. gotovostjo ca zmago. Ruske zgube v Port Arturju. PETROGRAD 16. Po uradnih poročilih je imela posadka v Port Artprju od 8. do 10. t. m. 5 častnikov in 248 vo>kov mrtvih, 35 častnikov in 1553 vojakov ranjenih. Pogreša se en Častnik in 83 mož. Japonsko poročilo o boju med japonsko in vladivosfoško eskadro. TOKIO 16. Admiral Kamimura je sporočil o boju med Japonci in rusko vladi stoško eskadro cd 14. t. m. sledeče : Ob svitu je naša eskadra blizo Ulsana na južno-vztočni cbali korejski zadela na tri ladije vladivcstoške eskadre, ki so plule proti jugu. Ko so nas ladije zapazile, bo skuš-U utefii, »tar smo pa preprečili. Ob 5. uri 23 minut zutraj je pričel boj. Sovražne ladije bo se v*led padlih k rogelj večkrat vžgale ter so Ruske vojne ladije zopet vtekle iz Port Arturja ? ĆIFU 16. (Reuterjev biro). Rusiie ladje, ki bo oe po boju od dne 10. r. m. povrnile v Port Artur, bo žile danes iz p rstan š?a ter jih sedaj Japonci zasledujejo. Ruska vojna ladija se pogreznila? TOKIO 16. (Uradno.) Po zadojein poročilu admirala Togo je baje neka ruska lalija obrazca »Palade« pogreznila v noči od 10. t. m. povodom napadi s torpedi. Japonska eskadra pred Port Artur- jem. Predstojeća pomorska bitka. ClFU 16. I Reuterjev biio.) Japonske vojne ladije so bile v miooli noči v znatni daljavi od Port Arturjs, ker so pričakovale napada torpedov. Tukaj se sodi, da ee bo predstojeća pomorska bitia razstezala do Cifu. Ruski parnik v Rudečem morju. LONDON 16. >D^ily Mail« je prejel včeraj iz Adcna sledeč- poročilo : Neki rueki parnik s tremi dimniki, najbrž »Petrograd« je hotel vzeti v HoJeidi provijant, česar mu pa turška vlada ni dovolila. Japonska oklopnjača se je pogreznila. ČIFU 16. Glasom brzojavke iz Tsing-tava ratrjujtjo častniki »Casareviča«, da se je med bitko dne 10. t. m. vpričo vseh pogreznila neka japonska oklopnjača. »Cesarevič« razorožen v Tsingtavu. BEROLIS 16. Guverner v Kiaočavu, pomorski kapit£n Truppel poroča z Tsing-tava, da so bile dce 15. t. m. zjutraj razo- Liaojangom in Andjansianom eksplozija, čije provzročitelji so bili Japonci, kakor je dokazila preiskava ; storilcev niso ši našli. Železnico so zopet popravil'. Zopet je močno deževalo. Napadi Japoncev na zunanje port-arturske utrdbe. PETROGRAD 16. (Uradno.) Brzojavka admirala AlekFejeva na carja od 13. t. od. poroča: Glasom pcrcčia iz Port Arturja so 1 Japonci doe 10. t. m. po noSi po 15urnem boju z ogromnimi silami Eapadli Takušan in Liaohušan, potem, ko so dne 8. avgusta od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer silno streljali s topovi. Zavzevši obe gori niso več napredovali. V noči med 10. in 11. avgustom so v močoem dežju na^adii vso vztočno ficnto, toda bili so povsod odbiti. Istcčasno so napadli vso fronto od Volčje gore do Takušana, toda tudi tam bo bili odbiti. Trdnjavo ob-streljavajo že 4 dni. v-«led taera tudi trpele, izlasti »Rurik«. Ko , . . , "cu " . rožene v ondotnem pristanisču ruske vojne nečno je eovražniK z največjo hitrostjo od-p!ul proti severu zapu*tivsi »Rurika«, ki Be je pozneje pogreznil. Naši Motila parnikov je takoj priskočila na pomoč ter res la 600 Rusov. NAGAS AKI 16. Včeraj predpoiudne je ladije to je: oklopnjaČi »Cesaravič« in tri tcrpždovke. Z bojišča nikakih novic. Nasilstva Japoncev. PETROGRAD 16. (Uradno.) Generalni bio v Saeehu izkrcan h 600 Rusov z >Ru- štab je priobčil sledeče: Glasom zadnjih po-rikac. Tja je dospela tudi japonska lazaretna j «*»! sem dogodilo nič novega. V južnih ladija s 77 ranjenimi japonskimi pomorščaki. Med njimi se nahaja tudi princ? Kapihc. Poročilo kitajske džunke. LONDON 16. »Dai.v Mailu« bo sporo-č li z Čifu : Neka džunka, ki je dne 13. t. m. cd plula iz Port Atturja poroča, da so Japonci baje vzeli utrdbo Hamlungšjn, ki e ie poldrugi kilometer od Port Aiturja t dda-ljena. Potem so tudi sporočili, ca bo se baje povrnile v P» rt; Artur št;ri poškodovane 1 n jske ladije z manjšimi ladijami vred. Admiral Matusevič operiran. i nvnow i,- t v rp ■ , 'domcsti« ie sporočil dne 24. t. m. iz LONDON 16. »Dany lelegrapb« po- ( _ . . _ r*> • » i •" i m«• x . . i ianga : Tukaj je popolnoma vse mirno. Celo roča ;z Isingtava : Admiral Matusevič, ki J & .... delih Mandžurije zapušča vasi mnogo prebi valcev redi nas;lstev, ki jih počenjajo Japonca Inozemski atašeji na bojišču. LIAOJANG 16. V zadnjih dneh ni bilo okolo Liaojanga nikakih bojev. Risi niso vsč z Jsponci v nobeni stiki. Inozemski vojaški atafćji bi bili kmalo zajeti, ko so se čet9 umikale iz Haičenga. Prišli so med japonski ogenj, vendar ni b i n:hče ranjen. Iz Liaojanga Umikanje Japoncev. PETROGRAD 16 Dopisn:k »Birš. Vje- Lao- je bil ranjen na glavi in na cog&h, je bil v ooln šn c: z vspehom operiran ter je sedaj iz nevarnosti. PODLISTEK. 56 Azijske povesti. Iz zapiskov priabćuje Anatol. XIII. Seveda sta kocečno prišla tudi Surov in ^iKCj.a'i ter sta pomilovala Saratin. Razna malih prask, 6mo bili vsi trije brez ran, le Saratin je imel tako srečo, da je našla sov ratna krcglja pot v njegova prsa. Ččt noč smo bdeli vsi zaporedoma pri a egovem lež Š5u ; proti jutru začela ga je 'resti mrzlica, vendar pa je bil pot?m po iatvu miren. Drugi dan pa bitki suo prišli v č\to, •ijer eo nas sprejeli velikim slavjem in ve-eljem. Jaz sem dal takoj prepeljati Saratina <. Dimitriju, kjer je Aksinija omedlela od ■rrabu, ko so nesli njenega ljubčka v hišo. V Ini svoji žalosti je pok'ekni a ob n'egovem žišču ter pričela poljubovati n'egov mrtvaško bied- otraz. Vse moje zatrjevanje, da rana ni nevarne, in da bo Saratin v dveh mesecih zlrav kak< r riba, vse to, pravim, ni poma med BpredDj:mi ^tražami ni nikakih spopadov. S »vražn k se tčiVidto povsod daleč urnika. D^nes se je izvršila na že.eznišk' p ogi med galo nič. Še !e, ko je Saratin sam odprl oči, krikni a je od veselja in mu gledala z veliko ljubeznijo v bledi obraz. Gospod D mitrij je bil mirnejši tir je vedel, kaj se takim junakom spodobi. Pričela se je toraj imeaitna gostija, na kateri smo s«, kakor se umeje ob Bebi, zadosti odskodovali za napore zadojih dni. Ko smo bili drugi dan zopet zbrani, je prinesal sluga za Surova zaprto pismo precejšnjega obsega. Ko je je odprl in prečital, zavrisksl je veselo in rekel smeje se : »Gospod me je naoaril za hrabrost! Imenovan sem zvko »Bre«šumni«. Velevažno je dejstvo, da v obeh pomorskih bitkah, ki so jih morali Ru*i biti ob najneugodnejih okolnost h, ni bila pogreznena nobena ruska ladij j. Japonofilski n iri javljajo sicer, da se je pogreznil iu?ki križar »Rurik« vladi vostoškt ga brodovja ; ini p a ne verujemo še tej vesti, ker ni oficijelno potrjena ne od russe, ne od japonske strani. Nadalje je vredno zabtleženja dejstvo, da so n it japo-nofilske vesti tako zmedene, da se nič gotovega ne ve, kje se nahajajo razpršene ruske ladije. Izlasti se nič ne ve o oklopnjačah »Retvizan«, »Pobjeda«, »Peicsviet« »Seba-sto^ol« in »Pultava«. Te so goto »o srečno ušli, ker sicer bi te japoncfiii gotovo bahali. Da pa se n? doznaja nič z ruske ttrani, to je več nego naravno. Saj je v ruskem interesu, da ostajajo Japonci v timi glede usode teh mogočnih oklopnjač. O križarjih »Gro-moboj« in »Rosija« pa govoie cel) japonolil-ski viri, da se jima je morda posrečilo odpluti proti severu. E, ni izključeno, da ie bi ž nji dnevi prinesejo o teh ladijah ^ e ti, ki ne bodo prijetse Japoncem. Veliko £ nevoljo je vzbudilo po vfea — celo tudi na Angležkem — nesramno, brezvestno postopanje Japoncev, ki so s štirimi lsdijsmi udrli v nevtralno pristanišče 0 fit in so tam napadli razoroženo rusko torpedovko >Reliteljni« ter jo s loma odvedli iz piištanišČa. To je bil zopet nov slučaj nesramnega kršenja m.e inarodnega prava po Japoncih. Ta dogodek bi mcgei imeti ee re.saih poBled c, ker je rueka diplomacija na carjev ukaz ža zapričela diploma-tično al<*jo. Japonci, ti ljubi enci zapadne Evrope, pa so sa začeli prati s tem, da laže V, ravi aj o.n drzno tije. Najprej napravili razbojn štvo in potem drzno tajiti — to je tudi japonsko . . . junašivo«. Danes to bili razae3li po Trstu glas, da je na borzo dcšla vest o padu Port Arturja. V kol ko je b ia utemeljena ta vest, izvedo Čitatelji r. poio3.1a ruske brzojavne agenture o bojih te dni prtd Port Arturjera. Japonci eo res napadli Port Artur, a so bili z velikanskimi izgubami odti i. Obrambo je vodil sam poveljnik S:e$eli, a njfgjvo vedenje, njegovo osebno junaštvo je tako, da navdušuje i i razvnema vee čete. Še neke veievažne vesti moramo zabeležiti dane3, ker so nam v veliko zadoščenje. Ljudje razpravljajo: paie-li Port Artur, ali ne pade ? Mi pa emo večkrat povedali svoje drugi strani povspeeujejo pobožaost in niso v nasprotju z nobeno dcgmo. Teh navad se je ljudstvo oprijelo s t3liko ljubeznijo, da bi bilo le na škodo cerkvi, ako bi jih hotela odpraviti. Zato je kongregacija večkrat v veliki zadregi. Zato jej je najljubše, ako se miruje in ee jej ne stavlja takih vprašanj, ka-koršnje je ono, ki je je baje stavil tržaški škcf dr. Frančišek Nagi ! Će torej pride v naš. škcfi i zopet do kakih sprememb na škodo slovenskemu in hrvatskemu jez ku v cerkvah, pripisovati bomo morali to edino in izključno le — velikemu prijatelju Sioveacev, dr u Frančišku Naglu, ki je hotel imeti novo orožje, s katerim bo po svoje kazal Slovencem in Hrvatom svojo — ljubezen do njih! ! 31 <-<1 ii a rodil i socij al istieni kongres. V nedeljo je bil otvorjen v Amst9rdijmu na X zozemskem mednarodni srcijalistični kongres ob veliki vdeležbi delegatov z vseh strani sveta. Predsednikom je bil izvoljen Van Koti (Nizozemec), podpredsednikoma pa Plehanov (Rus) in Kotojama (Japonec). Oba podpredsedniku, Rus in Japonec, sta govorila proti sedanji vojni v vztočni Aziji. Oba govora Pta bila vsprejeta z veliko pohvalo. Za- stopnik francoske socialistične stranke je mneDje v tem zmislu, da se nobena trdnjava predložil resolucijo, v kateri se izreka nada, ne mora večno držati in da tu li ni t) njihova da se elože socijalisti vseh držav ter da vpo-naloga. Naloga trdnjav je marveč, da s ra- trebijo prod vojni vsa sredstva, ki gojim na zmerno malimi silami vlečejo ca te in je jesno po gojzdu italjanskega novinstva, ker je na tukajšnjo finančno prokuraturo zrt-et premeščen z Dunaja neki uradnik nemško-cao jonalcega mišljenja. Italijanski listi Ee jeze, da tako urivanje nemških uradnikov od drugod pomenja moialično in materijalno škodo za domače italijanske uradnike. Tako usiljevanje nemških uradnikov da kaže tendenco po denaturiranjii nekaterih državnih uradov, da bi ti uradi dobili >nov značaj«, ki ne bi soglašal z značajem dežele«. No, ali ni tu rečeno to isto, kar mi vedno govorimo?! Će Italijani govore o »de-naturiranju« državnih uradov, pač ne morejo mitliti na drugo, nego na — germanizacijo. Seveda obračajo italijanski listi svojo jezo le proti vladi. Toda ni ga nieuda tako najivnega Domače vesti. Tržaški odvetnik dr. Josip Ostro-g o v i c h je umrl dne lo. t. m. v LTubljani pa kratki bolezn'. Dr. Ostrogovich je b:l ed( n najstarejših tržaških odvetnikov. Našim Italijanom r album. Praška »Polit k« piše : Tržaški italianissimi so nepoboljšljivi ljudje. Med tem ko nemštvo odreka Italijanom šole in druge eksistenčne pogoje, se pa »Piccolo« razgreva rtdi — poslovanje-vanja sod še. Ćisto po izgledu nemških hege-monov, ki vidijo oškodovanje Nemcev že v tem, da ee je Čehom in Poljakom pripoznala bodi tildi najmanja prav:ca, kriče Italijani o alaviziranju sodišč, ako se s kakim Slovencem ali Hrvatom pred sodiščem slovenski oziroma hrvatski razpravlja. Nikdo v slovenskem taboru ne misli na to, da bi Italijanom kr£t 1 in slepega čl -veka, ki bi si domišjal, da je kje kakov Nemec, fei ne bi odobraval tikega Prav c:> Pred sodiščem. Na to mis ijo Je postopanja avstrijske vlade. Marveč ni dvo j N e ra c b ki KO> kakor MaDO' 8taV,h V HVO-» miti, da Nemci zahtevajo tako postopanje od j program p o n e m č e n j e južnih de- žel in spremenitev Trsta v — nemško pristaniško mesto. V Btrani državne oblasti. Tudi te poslednje morajo pripravljati tla za nemške cilje ob i Adrij'. T.boč, in tisoči ki j>h trosi država za nemško šjlstvo v teh nenemških pokrajinah, D : f)re je povedal It'.-lijanom z veo možno odkiitostja list »ri utrjenju Peri Arturja. Po saorti admirala Makarova je | Viljem Karlov e \Vitbefi prevzel z admiralom spodje da zagrešajo veleizdajo na nemštvu, ko se vežejo z ljudmi, ki pobijajo nemšii državni jezik?! Ni je sram taeje stvari, ce^o je to, če Nemci dajajo potuho najzagriže-nejim sovražnikom — iredentistom !« Ste li čuli, kako govore med eeboj ljudje ki so si — zavezniki?! Mi bi ee držali za trebuh samega smeha, ako bi ne šio tu vmes tudi za našo kožo. Ca bi menili ^taljani, da jim Nemci hlinijo prijatdjstvo radi njih, radi italijanskega intertsi — potem so ^doživeli najhuje razočaranje. Nemci so jim hlinili prijateljstvo radi stbe, hoteli bo, da Ital jani zanje opravljajo ttžxo ia mučno delo — uničevanja Slovanov cb Adriji t Zdi se pa, da ee je staro eovraživo Nemcev do Italijanov v zadnje čase tako razvnel >, da niti ne morejo več čakati, da bi Italijani ša neko-! ta namen transportira vlada nemške uradnike katerimi 60 morajo dem a 5 i uradniki umikat1. Na ozemlju, na katerem ni niti 10.000 Nemcav, vz iržuje vlada 5 nemških srednjih in celo vrsto ljudskih nemekih sol, ki se vzdržujejo le s ponemčevanjein cenem-ških — slovanskih in italijanskih otrok. Mealo pa, da bi se druž li se Slovani proti skupni nevernosti, se meSejo Italijani kakt r besni proti vsaki mrv'ci pravice, ki so jo dosegli S ovanf. Kriza v tržaški občini. »Piccolu« poročajo z Dunaja, da ja dr. Gico Dompieri predložil ministerstvu za notranje stvari, i a j se pridruži kriterijem, ki so obseženi v ute meljevanju razsodbe upravnega sodišča od 8. julija, naj razpusti muni cipal no delegacijo ter naj imenuje vladnega komisarja. Tej vesti sledi v »Piccolu« silen napad na » Dompieriie«. Mi nimamo r: a oga, da b sn utikali v ta njih domači boj, ker vemo, da nas imajo eni in drugi enako — radi ! Zabeležiti pa moramo, da sa človeku dozdeva, kakor da bi videl laško glasilo, kako s privzdignenimi rokami roti in zdkiiuja vlado, naj ne sluša Dompierijev. Mani: če Fe vlada ni udala presijam po prvi razsodbi upravnega sodišča, naj se 83 fedaj ne u^a ! liko let opravljali gori reSeno delo. Radikalni yjada ^ ^ med logiko ia raZ. Nencc vsej bo začeli odkrito govoriti^ da b > dečaose, ki jo prisojajo Nemci Italijanom v ^ dn j 8tjan^ Avstriji jnima biti nič drugačna, ali pa še huja sodbo sodišči na eni in rodbino Dompieri na svoj eilj. Nemci vedo, zakaj prf puičajo j nego je ona> ti bi jo hoteli priprav ti Slo-Italijanom rogoviljenje in razgrajanje na po- | vanom. a med Nemci, ki ne skrivajo svojega litičcem pelju. To z i vaja Italijane in jih j radikalnega miš'jenjđ, in drugimi Nemci ni slepi, da se ne m. nijo za to, kako se Nemci | D.\-()\[ razlike gleda £.spiracii na jugu v Tratu organizujejo gospodarski in socjslno! monarhije. Razlika je ie v taktiki. ne umemo prav tega razburjenja, ('d ee gospodovalna stranka čuti trdno in močno, mora biti tudi njej ltžiče ni tem, da se povrnejo čim prej normalne razmere, da dobimo zopet svoj pokrajinski in občim ki parlament. in se s tem pripravljajo, da bodo mogli tem C In če ne drugače, pi bilo potom vladnega dalje bodo Italijani vztrajali v zmoti komjaarjg PripravijalD0 p kopanje za p.ih. SZ rr/to POlitiŠk:, k° jim Pr,deikak- da imaj° med NrCi- 8tV™ke' -o^ve je ža prt caj do.orelo in v nekoliko primeren eas tu io. tem h treje 8e ho bližai t 8t\ psiholog čm tra- Ob slepoti Italijanov i majo svobodno n. ^gj^^ Pe Ithlijani zavedo, da reko Nencci in — vlada. Delovanje Nemcev je — pre- in vlade se razvija vsporadno za iste cilje. Italijani se vesele Kakor otreci zlate pene, da so tu gospodovalna ^olitiška stranka. Med tem pa, ko se Nemci organizujejo Bocijalno in gospodarski, vhd* pošilja v Trst — nemške fjnkcijonarje. Izasti načelnike oblisti. Namestnik — Nemec; predse inik višega j deželnega sodišča — Nemec ; poštni ravnatelj — Nemec ; finančni ravnatelj — Nemec ; pozne. tadnih bnmo vsakako imeli obSinsie volitve. Imenovanje vladnega komisarja je s cer re* odjozen dogodek, fei ti ta korist in \ g* d občinski a%tonomiji. Ali — kakor rečeno — čd nas ta pot more najhitreje dovesti tiu normalnih razmer, do popolnega vzpostavlje-n a občinske avtDDomije — pa bodi. In eemu Drobne politične vesti. Iz Makedonije. I & Carigrada po ročajo, da je pri Selci, okrožje Perles v mo- naj bi Be gospodovalna btranka bala par tednov nastirskem vilajetu, došlo do boja s četo 25 vladnega komisarstva ? Kaj bi jej mogel sto-ustasev, katerim je zjpovedil Karamutov, ki riti tak komisar, če je občinska uprava tako so izvršili prej tudi več nasilstev. V bo^u je • uzorna, kakor zatrjajo gospoda? In če?a se ... ,. ... . , , , načelnik pomcuke oblasti — Nemec; pred- I htomskijem poveijnistvo portarturakeg* bro- . , yti v _ . državnih 5et9 dovja. Smrt Wilhtftova je rusko mornarico. velika iguba za in Nov napad na slovenski in hrvatski jezik v cerkvi. Včera šnji »Piccoloc pripoveduje, da je rimska kurija na neko vprašanje tržaškega škt ta odgovorile, da je po sedaj obstoječem stinju gotove blagoslove vršiti v tržaški škofiji le v latinskem jer ku. >Piccolc» sa tiluo raduje na tem — kakor pravi — prvem koraku škofa Nagla, s kater'm da je prog a sil latinski jez'k kakor liturgičai jezik za vbo tržaško kopersko Š2tti o. Konkretno razpravljati nočemo o t* m, le na p^dlsgi tega, kar p še »Piccolo«, če prav je notorično, da mu take nfjrmaMje prihajajo iz kn ga dutovnikov, sko ža ne direktno z ord narijttf. A'i nekaj moramo h tro konstatovat'. Rimska kongre g c a bv. obredov ne izda a tak h odlokov nikdar motu proprio, ampak vs kdar in edino ;e na stavljena vprašanja. VT raznih škofi ah so se tekom časa udomačile ratne navade, fei niso sicer v polnem soglasju s strogimi cerkven mi predpisi, a na sednk L!oyda — Ncm^c; na srednjih šolah sami odločni Nemci slednjič je Nemectudiš ž a s k i. Italijani pa si domišljajo, da so oni tu gospodarji. V resnioi pa niso obdržali iu nič drugega nego blestečo lupino. Jedro jim je da je vse Mi bi menili calo, da po medvladju padel en poročnik ia en orožnik. Načjinik jim je bati na volitvah, ča vedo, prebivalstvo na njih strani ?! L'st >Asti« v Atenah je doznal, da sa škof tr - je v Makedoniji zbrala revolucijonarna četa vladnega komisarja bi bila zmaga v posebno od 500 vstašev. Med njimi je tudi Sa- j zadoščenje gospodovalni stranki. Cemu se to-ratov. Iz Armenije. Iz Carigrada javljajo: Konzularna izvestja potrjujejo deloma veati izgubljeno. Niti enega svojega č oveka nimajo v<č na važn.h mestih državne uprave. Niti ene stroke v državni upravi je ni, ki bi jo vodil Italijan. Takov Bad jim je prinesla njihova brez/.miselna politika. To eo res dosegli, da Slovenci nimajo nič, ali približno o naailstvih, ki so jih Turki zopet izvršili nad Armenci v okrož ik Kiai n in Ba;azid, toda dostavljajo, da so se poedini turški uradniki in častoiki jako zavzeli, da bi preprečili prelivan:e krvi ter so vzeli Armence v obrambo. Turška viida je naložila guvernerju istotoliko imajo Italijani. V jezikovnem po- naj je dopošlje natančneje izveatje t»r naj gle d u ee jim še ne skuši priti do ž vega ; ukrene potrebne k .rake, da se nasilatva ne ali, kar se tiče oseba na odločilnih mesiih, ponovi. (Će je res? Prip. uied.). so Italijani zapravili vsp. Će bodo še na- Bosna in Hercegovina. — V dal,e vstrajali ** svo;i slepoii, piide dan — kratkem se pričakuje konečna rešitev cari- to naj si zapomnijo Itali an — ko bodo vi- grajskega patrijarhata o vprašanju glede de!i, da za nemšaim osobjem prihaja tudi i vred; t ve pravos'avne cerkve v Bosni in Her državnih uradov. germimzac ja cegovini. Pravos avni Bošnjaki in Hercegovci Nj, te zadaje dn se zi* nekako, kakor so, pj djlgoletnli bojih vlado in svojimi da te je Italijanom jeb nekfij dozdevati, da j metropoliti, sestavili statut, ki ima pnbližno to večno urivaDje nemških uradnikov na 250 paragrafov. Ker ee pa na en strani državn h uradih v Trstu utegne po3tati ne- vladi ni z agila z nekimi paragrafi etatuti, varne. na drugi pa ne m^trop »litje, sj je vsi s:var Te dni so bolestno zavrisnili in zašumelo izročila v rta te v patrijarhatu v Cargrad, rej toliko razburjajo? Ćlovek b kmalu priAei na pregrešno misel, da veniar ni vse zlato, kar se — na našem magistratu sveti ! Dajte nam slovenskih sol! V mesrcu oktobru pride naše nesrečno tržaško šolsko vprašanja pred upravno sodišče na Duna u. Naravno jp, da na obeh straneh z največ napetostjo pričakujejo razsodbe. Sedaj, ko ie stvar dozerela za najvišjo sodno instanc^, ne bi imelo zmitla, ako bi hoteli zopet navajati vse t s e raz'oge — obsežene v pisanih in et čnih ztkonih — ki govore za to nažo zahtevo. Ali na jeden moment treba, Ha dane* p&eebno pokažemo. Čim nam nočejo dati slovenskih šol, čim odganjajo naša otroke od nemšk h državnih sol in čim nas zakon sin, da moramo svoje otroke pošiljati v šolo, potem nas občina in država silili, naj pošiljamo otroke v italijanske šole ! Ravno tega pa sa vse naše ljudstvo v kolikor je Ie količkaj zavedno, najbolj braui in tega se najbolj boji. In naše ljudstvo dovolj razlogov, da se brani. O tem bi se dali pisati cele knjige. Našj ljudstvo, ki se brani pošiljati svoje otroke v italijanake šole, ee o tem ne drži samo narodnega stališča; ne odloča tu samo fctrab pred raznarodovanjem otrok. Je se druzih razlogov obče človeške naravi. Nočemo govoriti konkretno, saj ne treba druzega, nego da si ogledamo, kakovo — vzgojo sa opaža na mladini iz nizkih širokih slojev ! Toda dogodki zadnjih časov, preiskave radi afere bomb so pnneBle razkritje, ki je najtehtneje med vsemi argumenti, s katerimi podpiramo mi tržaški Slovenci svojo zahtevo po lastnih šolah ! Preiskava je spravila na Slavnosti požarne forambe t Po-.senje. Izhodov ima 50, hodnikov pa 15. Sob stojni se je udeležilo v nedeljo nad 1200. za goste je 2500. V vsaki sobi sta dve po-gasilcev iz vseh krajev Kranjske dežele. Iz stelji, tako da zamore prenočiti v hotelu 5000 Ljubljane sta došla dva posebna vlaka. Povsod je vladni najlepši red vzlic veliki množ ci ljudstva. Jama je bila krasno razsvetljena. Trgovcem. Dečko 15 let, ki je dovršil oseb, a v sili tudi 6000. Lastnik hotela do biva na dan nad 70.000 kron dohodkov, sama restavracija donaša na dan 7 do 9 tisoč kron. Časniki stanejo na dan 1100 kron. — Stavba hotela je stala 2 in pol milijona kron. 1 gimnazijalni razred in je vešč elovenščini , Hotel ima 6000 oken, istotoliko tudi vrat. in nemščini v besedi in pisavi ter italijanščini j V kuhinji je 400 kuharjev. Natakarjev je v besedi, bi prišel rad v kako trgovini. Več 350, natakaric pa 800. Be izve v našem uredništvu. ' ____ Včeraj se je vršila — Zdravje je največje bogatstvo, na I/ pred sodišča pred tukajšnjim deželnim sodiščem nedavno temu odlc-žsna razprava proti posredovalcu koje se pa brez dobrega prebavljanja ne dan da ie neki i t a 1 i i a n s k i Tč i t e 1 j | Karlu Ofnerju in novinarju Adolfu Bianehiju . more niti misliti. V slučajih želodčne bolezni, aan, zlatem orlu< y gelovaru na Hrvatskem ter vzgojo, ne zgrozi že ob misli sanr, da bi zloč;natev bigamije in težkega telesnega po- opozarjamo cenj. čitatel e na današnji oglas mu otrok mcgel priti v roke takega učitel a ?! škcdovanja. Obtoženec je bil spoznan krivim. na četrti strani. Mi pravimo: tudi ca bi ne bilo v pisan h Oosojen je bil v ječo leto dni;. | Nadomestek za zrnato kavo. Pri bo- zakonih niti ene eame črke, na katero bi Huda nesreča. V sv. Križu pri Trstu ; lesnih na živcih, srcu in Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rcsario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nlkakc konknreasft. Sprejemajo se vsakovrstna dela tat i po posebnih načrtih. Ilustrov&n oenite hresplaflno la trt.™*-' male in velike so še za par dni Ulllcil t3 p0 zeio n zk h c?nah na prodaj pri tvrdki Živic i dr., trgovska ulica 2. solidno mehlovsnj sobo iu hrano pri boljši obitelji v bližini pjš:-nega trga ah pa južnega kolodvora za 1. september. Ponudbe pod naslovom »A. B. pen-Bion TRST< restante g'avna pošta. ■ v v Iscem M. GAL -S' Trst, Corso 4 želodcu ziravnik mcsdi mi naslon t svoio zahtevo po sloven- dogodila se je v ponedeljek zvečer huda ne- večinoma prepove uživanje razdražljive zrnate , „ „ XT T . , ' . .. . kave. Ker pa seje nien priljuoljeni okus LASTNA ^PFnilAi NA HFI AVNIOA skiU š, lah - rečeno razkritje povodom afere sreča. Natakar Jakob Colant. m hlapec ^ izpreJnii vJD«rogibno potrebo in ker z^Zrnue pasove ^t,>rer«e bomb e tako vscdno, je tafeo težko, da Anton Brevigar sta hotela — kakor vsaki ima Kathreinerjeva Kneippova sladna kave elastičlle nogof|ce in'motlrci, ortopedlčnl morejo slovenski tržbški starši že ladi rrz večer — pr.žgati acetnenske svetiljke. . avg-usta. Tržaška borza. pasovi za popek, sospenzorji. ===== Naročbe se izvrše po meri. ■ PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solidnost. F 1 L 1 J A L K A c. kr. privat. hVu i K. KREDITNEGA ZAVODI za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA. V KRONAH ' da blagajniške nakaze prinoscu proti -t dnevni odpovedi 2\'a 7o , > 30 » > 3°/o v z atih napoljonih lin izplačilna pismu proti 30 dnevni odpovedi 20,0 r 3 mes. n 2i/4°/0 6 21/ °l n u r n J /l lo na naslovljena Izplačilna pisma proti i dnevni odpovedi 272°/. > 8 > > 2V/o > 30 > » 37. rijalnega društva »Gjrotan ac na Korcškem, 146.200 Oeliov in 220.000 Poljakov. , . KronsKa rciitA if $ • ki je stavilo gealo : delo ! Iz Benetk javljajo, da je municipalni 102\/4 1023/^ kreditne 97.30, italijanska renta akcije K 541.60 — 613.50 Prvi pojav delovanja tega društva Je svetnik Vendrasco obveetil župana Grimanija, S^ -^l^ombardi Ji bila ustanovitev izobraževalnega d: uštve »Zila< da se pogrezati cerkvi S. Giorgio degli Sehia- Srečke: Tisa K 324.—326.—, Kredit K 460 — v Zibki B strici. Na us^novnem shodu dne voni in San ALtonio ter da je za obe cerkvi denkredft' B1^9nkKdlt--.—° — -TTurSktT—B— 14. t. m prija /)lo se ie 62 udo7 in u ati je, velika nevarnočt. Tudi v okolici cerkve sv. po —- Srbske —.— do —.—. avstrijska ednotna renta K 99.20 — 99.50, ogrska Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova da se to število v kratkem pomnoži do ta- Marka fo cpizil', da se tla nižajo. kega, ki bo < dgova^aio občini po veliki Genova in Marsilja. V zadnji številki Dunajska oorza ob 2 url popol večini slovenski, sesebno, ako uvežujemo vele- francozke »Revue des dei.x Mondes« se na-važni pomen tak luko c. kr. e-kadra pod po- dovolj raevila in napredovala, toda dobila je ( Parižka In londonska borza. veljnistvom konireadmirala Juli:a Ripperja. razaih tekmecev. Hamburg jo je nadkrilil . —• francozka renta 93 02 J - r 1. D ** J 5°/„ ltalijaBska renta 103.80, Španski exteneor «b.o0 Ta eskadra je sestavljena iz oklopn] ,č > Haba- ieti 1-89» Anuvarpen lela 1893, R itterdam ak°jje otJomanflke banke 566.- burge (a Imiralska lad. a), »Arpad«, >Baben- 1889/ a ne b> treba Š3 dolg° čaea ia nadkri-' berg«, »Monarch«, >W en« in »Hudapest«, 1,la 1,0 tudi Genova. iz križarke >Zenta«, iz torpelnih ladij »Ms- I Ko bo dovršen s mplonaki predor bede teor«, »Satelit« in »Komet« ter 12 torpedovk. Genova povlekla na fe vso a-ipaduo Švico, Eskadra ostane baje v našem pmUnišžu 3 5iJe promet gr3 sedfcj še preko Marsilje. Leta 1872 je iznašal promet v Marši lij i 2,665.000 do 4 dni. Vaji* tretjega vojnega zbora. Ta zbor ima eedaj vojaške vsje v Bledeč h okraj.h : Brigadne vaje imata: 11. in 12. pthotna brigada od 10. do 22. avgusta pri Koflachu in £mohorju ; .V>. in .">6. pehotna brigada od ton., v Genovi le S46.000 ton. Toda od onega leta je promet Genove silno na^atel ter znaša sedaj na leto 5,2<)0.000 ton., v Mir-siliji pa o 885.000 tonelaf. Kakor se vid;, ne manjka mn go, da jo bo Gsnova nadkrilila. 19. do 28. avgusta na planjavi okolo Komna. | Ćrnci v Severni Amariki. Stitist čni Vaje pehotnih divizij : 6. pebotna divizija urad Je 3zJal odavno pregled o črne h v Sa- od 29. avgu9ta do 8. septembra tri Beljaku- verDih zvezD,h državab-Feldkirt hen Moc sburgu ; 28. pehotna divziia^kem Iti. 1900 je bilo 8 883 99 cd 29. avgusta do 10. septembra ca planoti okolo Komna, potem Z3gradu Korminu-Vrh- H črncev. Pripomniti je treba da prištevajo v Severni Ameriki vsakega k črncem, ki ima le polje-Gorica; svobodne vaje bo imela : 6. peh. [ količkaj afriške krvi v svojih žilah. Od divizija z 22. divizijo deželne brambe dne 9. d"avljans*e vrjne (1861—1865) se je število črncev podvojilo; leta 1860 so jih namreč našteli le 4 441.830. Večina teh črncev, eko raj 8 mil jonov biva v nekdaoj h suženjsk h državah. in 10. ffptembra pri Celovcu. Top z francozke fregate »Danae«. V pcmdeljek predpoludce je potapljač Nikolaj n ia, ki ee je blizo pcmola sv. Karli spustil na aorsko dno, tlučajno naletel na mali top. Pozneje eo top vzd gaili iz morja ter ga prenesli v sanitetni paviljon. Tđ top bi utegnil biti s f.aacozke fregate >Danaec, ki je za časa francozke v!a ie pod Napoleonom f. leta 1811. na dosedaj še nepojasnjen način zletela v zrak. To fregato eo pred par leti eloma tudi dv gnili. Med čr^ci j a devet desetin delavcev, drugi so dohovniki, učitelji, razni rokodelci, godci, 'gralci, itd. Najveći hotel. Največi emeriski hotel je v St. L.uisu, kjer je sedaj sveiovaa razstava, tsr se imenuje »Insi de Fun«. Ve? je zgradjen iz lese, da se pa preprr č vsaki nevarnosti, eo po holnikih p atavljece priprave za ga- Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železni —.— Lombardi —. — unificirana turška renta 86 75 menjice na London 252 50, avstr'jska zlata renv» 102.20 ogrska 4°/0 zlau renta 101.—, Lfinderbant —.— turške srečke 122.—, parižka banka 11.78, italijanske meridijonalne aicije 717—, akcije lio Tinto 13.45 Mirna. London. (Skleo) Konsolidiran dole H914 J tmbardi 3'/, srebro 263 8t §pa iska r«nta f< >7 , iu iijtmska renta 1021/,, tržni disfeont, 2l3/ie menjicd ua Dunaju —.— dohodki banke —--- izplačila banke —.—. Trdna. Tržna poročila 16. avgusta. Budimpešta Pšenica za oktober 10 61 do | 10.62; za april 10.81 do 10.82 Kž za oktober 8 2a ! do b.2o ; za april 8.50 do ».52 O pps za okt. K 7 30 ! do 7.31; z - j pril 7.56 do 7.57 Koruza za avgusi- i 7.45 do 7.50, za sept. 7.47 do 7.4iJ. Pšenica: ponudbe srednje; povprtfeian e ome-(mejeno, mirno, — Prodaja 25.0(30 metersteih s;oi , ne?»premenjtno. Druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos s;ood a^*-rage za tek. mesec po 50 kg 41.75 frk, za dec 45.25. Mlačno. H am b u r g. (Sklep pop.) Kava Santos goo average za septembpr 36 —, za d<^ . 363/4, za marec 37:a, za maj 38— vzdržano. — Kava Rio nnvalii* loco 34—35, navadna reetna 36—ad, navadn« dobr» 39—40 Hamburg. (Sklep.) Sladkor zt avgust 21.05, za sept. 21 10, za oktober 21.45. r* dec. 21.45, za marec. 21.70. za maj 21 35. Mirco. — Vreme: le^o Ešladkor tuzemski. Centrifugalpile. prompiu K 66.50 do 68.00, za september K —do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concaasč in Melispib promptno K 68.30 do 6^.30, za sept. K —.— d —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Madkor i i repe aurov 1G7/1g Sh. Java —.— C h, Vziržauo. New-York. žanja. T a r i z: Praznik. obrestna mera v veljavo l.,5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej o ip 3vedi. Bancogiro v kronah z 2:a°/0 takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napoPoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, k iji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Reko Lvov, Prago, Keichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hernmustadt, Iuomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Sol n ograd, prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daj a predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih, Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pobrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banea d' Italia" v italijanskih lirah ali v kronah ic jooccccc do dnevnem kurzu. : :: ' - '/ ' V Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) v sodček i h in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga jtfattonijeve gicsshubler vedno sveže kisle vode po zmernih o en ah ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10 I. Serravailo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. S^1 Provroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje želodec. Priporočeno od najsioveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami m raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO trst. Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaSena ekovltom radnicom čista alkaličko-muriatička ^tpaiovačka kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već je i naj-koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je od pivih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca. t luča. grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca, hemeroida (zlatne žile), natek'ih i zrnatih jetara. žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITEL1STV0 VRELA APATOVAČKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoma svojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in žepnih ar. -- Sprejema naročbc, poprave »rebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. D priliki predstojećih selitev nova delalnica in zaloga predmetov za razsvetljavo A vr elij Mazzoli TRST — Androna del Moro štev. 15, I. nadstr. — TRST 11 ima snrejemališče naročil v si. mirodilnici Merja, nasl. Barriera vecchia il 26. Telefon 461. ' sprejema po najugodnejših cenah prekladanje vsakovrstnih svetilk, napeljavo pl na v nove prostore, kakor tudi čiščenje in popravljanje svetilk. Velika zaloga in izbor lir, svetilk, tulipanov, balonov itd. Izključni zastopnik in zalagatelj dobrcznanih novih angležkih mrežic is čiste Žide in dvojnim Sivom ter ojačene z niilastim pokrovcem : komaj pa 50 st- — sprejemu mesečne naročbe v javnih pro&torih in družinah z brezplačnim čiščenjem. — Sprejema vsakovrstne popolne naprave na mesečne obroke. — Dela se izvrše takoj in pod osebnim nadzorstvom lastnika. Predmeti lil cene brez rsiike konkurence. Hočete li dolgo živeti ln se veseliti dobrega zdravja ? Da to dosežeta, morate skrbeti, da si ohranite zdrav želodec in uredite dobro prebavijanje. Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec z neprebavlji. im, prevročimi ali premrzl mi jedili in pijačami, vdobi gotovo odpemoč z Germanovo življensko esenco koje se uporablja z najbc)j*im vspehom pri pomanjkanju volje do jedi. slabotnemn želodcu, napenjanju, rigranju. rezavicl, slabosti, glavob lu. omotici, trganjn, zapiranju, marojdam (zlati žili). Pri ttžkih jedilih, posebno pa ako se uži'a mantne in težko prebavljive jedila povspešuie ta {•tni* prebavo in daja izvrsten tet tako da ee s tem d:i največji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled odstranitve vseh pokvarjenih sokov v životu, e:r*ti ta esenca kri ter daja prednost v primeru z drugimi ><:nakimi zdravili. v*led čes-ar je popolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta, kajti ista obstoji od izl ranih dobrih rastlin ter ima prijeten grenek aromaličen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom Germanova živJjenska esenca je pravo 'judsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v Dol**ni hi^i. ker ver k rat ž njo — ko ni pri roki lakoj zdravniške pomoči — obvaruje resne bolezni. Pri kupovanju naj se zahteva le Germanovo življensko esenco iz lekarne pri „Črnem orlu -• iz Beiovara, ker se nahaiajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presegaj La dobroti prave esence. Znak pristnoti je razviden na vtaki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvnlke: Lekarna pri .Črnem orlu K. German, Belovar (Hrvatska), kamor naj se pošiljajo vse naroč' e Cena steklenici K 1 4"1; po posti se ne pošilja manje od dveh sleklenic. Pakovanje 40 st. po povzetju ali predplačilu. Naslovi naj se blagovole pisati prav.luo in čitl^ito. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila brezplačno. Prodajalnfca izgotovtjenih oblek ^ lila Citta Hi Trieste" = tvrdke XX EDVARD KALASCH K K K K S X X K Via Tor rente št. 40 ^ nasproti gledališču „GOLDONI" JJ b krojačnico, kjer se uvršujejo obleke po meri in najugodnejših ceoah. V prodajalnici ima tudi zalogo po-rila za delavski stan po izvenredno nizt;h cenah Izbor boljših in navsdnih snovij. VELIKI IZBOR {zgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na-pravijo po meri. Avtorizovana krojaeuica. ^ Pisarna za vojaške zadeve. Dovoljena od vis. c. kr. namestništva v Trstu Piazza della Borsa št. 5, II: n. Podaje Uitmeno ia pismeno rasvete in pc»ja3.»ua v vs Ji vojaških in biauibenih zadevah. Sestavlja prošnje in ulog-i zulevajoe jedaoletLe prostovoljce, nabore, opnMČenja in preložitve tr.žah vaj tar kontrolnih zborov; pre iddsae žanicve, spri-j^m gjjeDcev v vojaške o lgaiališSi, u:oke (rekurzt-), rek amecije itd. Uradne ure vs*k dan od 9. do 1. ia od 4. do 7. popt.ludne. V kratkem se otvori prodajal-nica z manifakturnim blagom Severij Lockmer Germanovo življensfea esenco mora trperim ljudem toplo priporočili, ker ewm jo toli jaz osebno pre»-ku^al in tudi B\ojini župljanom priporočal ter se prepiiČal v izvrstnem vsp*»hu. Edmund Medeottl župnifc v Trojstvu (Hrvatska). Oni dve steklenici Germanove življenske esenci, katere sera od Vas vdobil, so mi mnogo koristi!1', valed česar Vas prosim, da mi pošljete še 0 steklenic. Peter Gradinac, vpok. župnik v < iradecu, Zinsendortgagse. Vam ns^nanjsm. da sem poskn~al že s mnogoštevilnimi^ zdravili, toda niso imele zaželjeneja uspeha nijedne kot «ifrm;inova življenska t senca Andrej Žižek. Sv. Ana na Kranjskem. Pr< - m Vas, ro lira.no za letovišvnike. Nizke cene. 'Vb Nizke cene. Za izletnike dobro urejena restavracija pri Borštu. Izboren teran, mrzlo pivo, okusne jedi. Svojim rojakom se posebno priporoča udana Eleonora Ferluga lastnica. URAR F. PERTOT v Trstu. 11I. l'oste nuore št, priporoča veltki izbor ur: Ornega, Sehaff bause Lougrlnefi, Tavannes ini.t kak<«r tudi zlate, srebrne in kovinske ure za jfospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah. 1 Grand Restaurant Hacker > Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. Nalašč pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! V Največji konfori! Postrežba točna! na trgu sv. Jakoba (pred cerkvijo) z velikim izborom drobnarij, pla-tenine, kotenine, fuštanja, srajc, zapestnic, kravat, kakor tudi bombaža, volne in predmetov za ženska ročna dela. Prva narod tia MIHODILMICA ulica Farneto 33 fnova palaca). Velika zaloga drog, barv, če-pičev, esenc, parfumarij, čajev, špirita, mineralne vode in v to potrebnih rečij. V zalogi dobiva se tudi rctinc, šipe, sveče, petrolej itd. Itd. Priporoča se cenjenim odjemalcem S. Skrinj ar. Zveza slovenskih posojilnic v Celju raz^> suje s tem sluhbo uradnika. Zdbteva ao spretnost, v vseh strokah po-sojiloiškfga in po rri' žjoUi drugega zadruž-negi poelovauja ep oh er znanje trgovskega knjigovoistva m kores-poadeuee. Vojaščine pio-t prosilci, ki s j vesćM Htencgraf je iD bi i-e ns[>o3ohili ?a revizijs ci prijel, imajo j>reJnost. Plači m p 'g"ji po dogovoru. Nastop &lužt>R takoj o/., do 15. septem-I rj 1004. ev. tudi pozneje. lJrocnie s »pričevali in dok