Številka 7 občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Sklic sej zborov SO Krško V ponedeljek, 18. aprila 1983, se bodo ob 16. uri sešli na svoji 13. seji ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (v sejni dvoraniA), na svoji 12. seji pa ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI (B) in DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR (C) Skupščine občine Krško. VSI TRIJE ZBORI bodo imeli predvidoma na dnevnem redu: — določitev dnevnega reda, — potrditev zapisnika zadnje seje zbora, — POROČILO O IZVAJANJU STALIŠČ IN SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE V ZVEZI Z IZGRADNJO, ZAGONOM IN OBRATOVANJEM NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO, — POROČILO O IZVAJANJU NALOG NA PODROČJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO, — OCENA STANJA NA PODROČJU DELOVANJA DRŽAVNIH IN DRUGIH ORGANOV, KI SO DOLŽNI POROČATI OBČINSKI SKUPŠČINI O SVOJEM DELU, — volitve in imenovanja, — vprašanja in predlogi delegacij oziroma delegatov. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA in ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bosta predvidoma obravnavala še: — POROČILO O IZVAJANJU ODLOKA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V LETU 1982, — PREDLOG ODLOKA O ZAKLJUČNEM RAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1982, — POROČILO O IZVAJANJU DAVČNE POLITIKE IN O PROBLEMATIKI DAVČNE SLUŽBE V OBČINI KRŠKO, — PREDLOG ODLOKA O POOBLASTITVI SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE KRŠKO ZA OPRAVLJANJE UPRAVNIH IN STROKOVNIH NALOG V ZVEZI Z IZVAJANJEM ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA, — OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA, — INFORMACIJA O TRENUTNEM STANJU PRESKRBE Z OSNOVNIMI ŽIVLJENSKIMI ARTIKLI V OBČINI KRŠKO. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA bo predvidoma obravnaval: POROCLO O REZULTATIH GOSPODARJENJA IN POSLOVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V LETU 1982, PREDLOG DOPOLNITEV DRUŽBENEGA DOGOVRA O ŠTIPENDIJSKI POLITIKI V SR SLOVENIJI. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bo imel predvidoma na dnevnem redu še: — SKLEP O RAZDELITVI SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA FINANCIRANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V LETU 1983. GRADILI BOMO LE NA SLABŠIH ZEMLJIŠČIH Skupščina SR Slovenije je decembra 1982 sprejela intervencijski zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti (Ur. list SRS, št. 44/82). Glavna določila zakona so predvsem: — Zaradi varovanja kmetijskih zemljišč ni dovoljena sprememba namembnosti zemljišč do sprejetja družbenih planov občin, vključno s prostorskim delom, usklajenih z dogovorom o temeljih družbenega plana SRS Slovenije za obdobje 1981— — 85 in s tem zakonom. — Da se zagotovi varstvo najboljših kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, se z družbenim planom občine ne smejo nameniti za nekmetijsko rabo kmetijska zemljišča I. in II. kategorije ter zemljišča, na katerih so na podlagi proučitve naravnih danosti predvidene melioracije, s katerimi je imožno zemljišča usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. (nadaljevanje na 2. strani) V petek, 15. aprila, bodo maturanti Šolskega centra Krško imeli v Hotelu Sremič svoj tradicionalni ples. Glede na to, da ŠC letos proslavlja 25-letnico svojega obstoja smo slikovni del pričujoče številke posvetili njegovi predstavitvi. Fotografije so izdelali dijaki centra. STRAN 2 »NAS GLAS-« ST. 7 — APRIL 1983 — Občinska skupščina uskladi (za občino Krško) prostorski del družbenega plana z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in s tem zakonom in o tem obvesti Izvršni svet SR Slovenije. V občinah, kjer je družbeni plan (s prostorskim delom) že sprejet, se ta ne sme izvajati, dokler ga občinska skupščina ne uskladi. — Skladno z navedenim zakonom in navodili za izvajanje tega zakona, ki sta jih 24. 3. 1983 sprejela Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Republiški komite za urejanje prostora in varstvo okolja, je spreminjanje namembnosti zemljišč do uskladitve Družbenega plana občine 1981 — 85 prepovedano. Ne glede na prej navedeno so dovoljene spremembe namembnosti, če gre: — za graditev tistih objektov, za katere je bilo lokacijsko dovoljenje pravnomočno do 31. 12. 1982, Prirediti moramo več živine KRŠKO: POSVET O PROBLEMATIKI ODKUPA ŽIVINE V SLOVENIJI — KREPITEV DRUŽBENE PRIREJE Krško, 6. aprila— Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je popoldne priredil v Krškem posvet o problematiki odkupa živine ter ukrepih, ki so potrebni za krepitev organizirane družbene proizvodnje v Sloveniji. Posvet je vodil sekretar komiteja Milan Kneže-vič, poleg predstavnikov iz 12 slovenskih obmejnih občin pa so se ga udeležili tudi republiški in območni inšpektorji za trg in veterino. Vsi so bili enotnega mnenja, da moramo v naši republiki povečati stalež živine, dosledno spoštovati kooperantske pogodbe in predpise ter zaostriti kaznovalno politiko do prekupčevalcev. Zdravstvena spričevala za živino bodo poslej lahko dobili le organizatorji proizvodnje in ne posamezniki. V občini naj bi določili tudi tovornjake, ki lako prevažajo živino, v mislih pa so imeli tudi ukinitev sejmov, zlasti tistih za govedo-. Vlado Podgoršek v dnevniku DELO — za graditev objektov skupnega družbenega pomena, določenih v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, in objekte, ki zagotavljajo nemoteno delovanje objektov skupnega družbenega pomena, — za dozidavo oziroma dograditev obstoječih objektov, če gre za njihovo funkcionalno zaokrožitev, — za lokacije na zemljiščih strnjenih zazidav znotraj naselij (na zemljiščih, ki so od vseh strani obzidana) v primerih, da so že sprejeti zazidalni načrti, načrti prenove ali revitalizacije, — za razširitev obstoječih pokopališč. Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti sel ne nanaša: — na rekonstrukcijo, adaptacijo ali dozidavo obstoječih objektov na funkcionalnih zemljiščih, — na gradnjo objektov nad oziroma pod površino zemljišč (vodna zajetja, rezervoarji, črpališča, zbiralniki, nosilna ogrodja za prenos energije in surovin, telefonskih in RTV zvez, električnih in PTT kabelskih zvez, toplovodi, naftovodi, plinovodi). Skupščina občine Krško je na seji vseh zborov 15. 5. 1981 sprejela družbeni plan občine s prostorskim delom za obdobje 1981 — 85 in komponentami dolgoročnega razvoja, vendar določila novega zakona niso v celoti upoštevana. Ocenjujemo, da površine, ki so v družbenih dokumentih namenjene za stanovanjsko gradnjo in industrijsko dejavnost, posegajo tudi v območje, ki ga zakon opredeljuje kot zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji. Zato ugotavljamo, da je potrebna le uskladitev družbenega plana občine Krško (prostorskega dela) z novim zakonom. Kategorizaca-jo kmetijskih zemljišč, ki predstavlja temelj za odločitve o rabi zemljišč in je bila izdelana že v letu 1977, pa je potrebno dopolniti. Omejitve, ki jih prinaša zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, omejujejo tudi možnosti graditve individualnih objektov (stanovanjske hiše, zidanice) v celotnem občinskem prostoru. __ Glede na navedeno stanje v naši občini je Izvršni svet SO Krško 27. 1. 1983 imenoval posebno delovno skupino, ki ima nalogo, da koordinira pripravo in izdelavo potrebnih strokovnih gradiv in dokumentov oziroma uskladitev družbenega plana občine. Po delovnem programu naj bi bil celoten postopek dopolnitve dokumentov do uskladitve na skupščini občine Krško zaključen v letošnjem letu. Tako dolgo bo skladno z zakonom veljala tudi omejitev gradnje v občini. V tem času (leto 1983) ne bo možno pridobiti lokacijskega dovoljenja za gradnjo zidanic in izvesti postopkov za legalizacijo črnih gradenj. Ne glede na to omejitev gradnje bo možno v naši občini graditi v območju naselij, kjer so sprejeti zazidalni načrti (Senovo, Brestanica, Krško, Lesko-vec, Kostanjevica), ter v primerih, ki smo jih navedli kot dovoljene spremembe namembnosti, in v primerih, ko ni spreminjanja namembnosti zemljišč. Skladno z določili, ki jih zakon in navodilo za izvajanje zakona dovoljuje, bodo analizirane vse vloge občanov, ki še niso bile rešene. V primeru, da je vlogo možno v okviru danih izjem rešiti pred uskladitvijo družbenega plana občine, bomo občane pismeno obvestili v roku 15 dni. Ostale primere pa bomo rešili po uskladitvi družbenega plana občine. Podrobnejše informacije lahko občani in delovni ljudje dobijo pri upravnem organu (gradbeni oddelek) SO Krško in projektivnem biroju Savaprojekt Krško. Krško, 6. 4. 1983 Komisija za usklajevanje DP občine Krško SEMINAR ZA USPOSABLJANJE DELEGATOV Z namenom nadaljnjega razvoja, in krepitve delegatskega sistema in neposredne pomoči delegatom za opravljanje funkcij je Predsedstvo Skupščine občine Krško organiziralo enodnevni seminar za člane delegacij Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti SO ter tajnike samoupravnih organov in šefe krajevnih uradov, poleg tega pa je Predsedstvo predlagalo, naj bi se seminarja udeležila še po vsaj dva delegata iz vsake delegacije. Za polovico udeležencev je bil seminar 5. aprila, za drugo polovico pa 7. aprila. Udeleženci so imeli na programu naslednje teme: vloga delegatske skupščine v političnem sistemu in aktualne naloge občinske skupščine v letu 1983, določila poslovnika skupščine (pravice in dolžnosti delegacij in delegatov, strokovna pomoč in medsebojno sodelovanje, program in periodični načrt dela, akti občinske skupščine, sejno gradivo, priprava delegatov za sejo zbora, delo delegatov na seji zbora, delo delegatov v posebnih razmerah), organiziranje dela za sejo delegacije in sejo zbora, praktično delo udeležencev seminarja po gradivu za sejo zborov 18. aprila 1983 ter vprašanja in predlogi udeležencev seminarja. ŠT. 7 — APRIL 1983 »NAS GLAS« STRAN 3 Povzetki delegatskih gradiv OBVESTILO DELEGATOM V ZVEZI Z DNEVNIM REDOM OSNUTEK ODLOKA O ZAKLONIŠČIH V OBČINI KRŠKO, ki je po periodičnem delovnem načrtu predviden za seje zborov 18. aprila, ni na dnevnem redu, ker bo Republiški sekretariat za ljudsko obrambo izdelal poenoten vzorec odloka za vse občine v SR Sloveniiji. POROČILO O URESNIČEVANJU SKLEPOV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Z DNE 26i, 9. 1980 O IZVAJANJU NALOG NA PODROČJU OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVENE SLUŽBE V OBČINI KRŠKO bo predloženo Zboru združenega dela na prihodnji seji. IZ ZAPISNIKOV SEJ SKUPŠČINSKIH ZBOROV 15. MARCA VPRAŠANJA IN PREDLOGI DELEGACIJ V skladu z zadnjim odstavkom 38. člena Poslovnika Skupščine občine Krško objavljamo na osnovi zapisnikov vprašanja in predloge delegacij na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti 15. marca. Konferenca delegacij Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« je postavila naslednja vprašanja: 1. Delegacija sprašuje, s katerimi pooblastili in na podlagi katerih razprav so delegati v republiški skup" ščini glasovali za povišanje prispevne stopnje, ki se nanaša na neto OD? 2. Kakšne so ovire, da upravni organi SO Krško ne zagotove svojih dejavnosti tako, da bi občani lahko opravili svoje potrebe na enem mestu? Kakšne so ovire, da ne bi pošta delala ob uradnih dneh v tistem delovnem času, ko delajo upravni organi? Delegacija Laboda — TOZD Lib-na Krško je postavila naslednja delegatska vprašanja: 1. Glede na to, da je v TOZD Lib-na Krško večina žensk zaposlenih z območja Kostanjevice in Krškega polja, se zaradi slabih prometnih zvez (avtobusni prevozi) ne morejo, še zlasti v popoldanskem času, ude-ževati tako sestankov v TOZD Lib-na kot v DPS in SIS. 2, Kdaj se predvideva gradnja avtobusne postaje v Krškem? 3. Kdaj bo pričetek gradnje ceste na relaciji Golek — Gora? 4. Kdaj se predvideva postavitev tržnice v Krškem? 5. Ali je v zvezi z novim delovnim in obratovalnim časom urejeno vpra- V Našem glasu povzemamo zaključni del dokumenta: Iz analize izhaja, da je dosežena raven industrijske proizvodnje (bre*z NE) v letu 1982 na ravni leta 1981. Ce ocenjujemo uspešnost gospodarjenja skozi finančne pokazatelje, ugotovimo, da so glede na .pogoje, v katerih so OZD poslovale, doseženi rezultati v letu 1982 boljši, k'ot so jih OZD izkazovale v obdobjih do tretjega tromesečja 1982. V primerjavi z doseženim finančnim obsegom industrijske proizvodnje, ki ne kaže rasti, je ,1,2 odsto- šanje prevoza delavcev, delo prodajaln, delo VVZ, nočno delo žensk med 22. in 23. uro? Delegacija KS Leskovec je postavila vprašanje: Zakaj ni realizirana akcija na področju zaposlovanja Romov? Vpra" sanje se nanaša na problematiko zaposlitve 15-letne Rominje, ki bi jo z zaposlitvijo spravili v normalne tokove življenja in jo iztrgali iz sedanjega okolja. Kljub posredovanju socialnega skrbstva ni bila sprejeta na delo v NE. tna rast družbenega proizvoda dokaj ugoden pokazatelj. Pri tem so imele pomemben delež spremembe v strukturi proizvodnje, ki je bila količinsko enaka kot leto prej. Spremembe v strukturi proizvodnje z vključevanjem izdelkov višje stopnje predelave so dale v nekaterih OZD in skupno boljše finančne efekte. Večje sprembe so bile pri proizvodnji Tovarne celuloze, Labod — — TOZD Libna, Novoles — TOZD Sigmat Brestanica in Metalna — — TOZD TGO Senovo. Z ustvarjenim celotnim prihod- Solski center Krško: šolsko športno igrišče, v ozadju poslopja centra. 3. TOČKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA: POROČILO O REZULTATIH GOSPODARJENJA IN POSLOVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V LETU 1982 Dokument, ki ga je pripravil Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, njegov predlagatelj pa je Izvršni svet SO Krško vsebuje naslednja poglavja: Osnovne značilnosti poslovanja v letu 1982 in rezultati gospodarjenja, Dohodek in njegova razporeditev, Pregled doseženih rezultatov v letu 1982 glede na doseženi finančni obseg in finančne vrednosti v primerjavi z rezultati leta 1981. Primerjava rasti v letu 1982 z načrtovanimi, SIS materialne proizvodnje, SIS družbenih dejavnosti (skupna poraba) in Splošna poraba (proračun). Številni tabelarični pregledi in grafični prikaz »Fizični obseg industrijske proizvodnje v letu 1982« nazorno prikazujejo značilnosti lanskoletnega gospodarjenja v naši občini, zgoščeni ZAKLJUČEK pa podaja najpomembnejše ugotovitve iz analize lanskoletnega gospodarjenja in hkrati vsebuje tudi nekatere smernice za uresničitev letošnjih resolucijskih nalog: STRAN 4 »NAS GLAS« ST. 7 — APRIL 1983 kom pri prodaji blaga in storitev na tujem trgu nismo zadržali enakega deleža v strukturi celotnega prihodka gospodarstva kot leto prej, saj se je celotni prihodek povečal bolj pri prihodkih, ustvarjenih s prodajo na domačem trgu. Pri razporejanju dohodka se je nadaljeval trend večanja pogodbenih, zakonskih in samoupravno dogovorjenih obveznosti, na račun manjše akumulacije in čistih osebnih dohodkov. Zaradi višjih obrestnih mer, ki se približujejo realnim, so obresti izredno porasle. Delež sredstev, ki ga je bilo potrebno v letu 1982 izdvojiti iz dohodka za obresti, predstavlja že 10%. Vse težji pogoji najemanja kreditov in visok delež obresti narekujejo nujnost izboljšanja lastne likvidnosti organizacij združenega dela. V letu 1982 se je zmanjšala akumulativna sposobnost gospodarstva, medtem ko se je produktivna sposobnost v globalu zvišala za 10%, na kar je vplivala predvsem višje obračunana amortizacija, ki s tem dosega svojo realnejšo vrednost. Po posameznih OZD pa se je v primerjavi z letom 1981 zmanjšala akumulacijska sposobnost — od skupaj 49 TOZD — pri 35 TOZD, reproduk-tivna sposobnost pa pri 30 TOZD. Po sedanjem sistemu prikazovanja podatkov v zaključnih računih ni razvidno, koliko sredstev se odliva izven združenega dela občine, ker se sredstva združujejo za razna sovlaganja z obveznostjo ali brez obveznosti vračila. Ker to združevanje sredstev znatno vpliva na izkazana nižja sredstva za akumulacijo, je potrebno prirediti sistem zajemanja podatkov tako, da bodo odlivi teh sredstev v prihodnje razvidni iz zaključnih računov. Kazalci učinkovitosti kažejo, da je bila v letu 1982 dosežena gospodarnost manjša kot leto prej, manjša je bila tudi rentabilnost poslovanja. Produktivnost dela in sredstev kaže sicer minimalno rast, realno pa je na delavca manjša kot leto prej, kar dokazuje tudi fizični obseg industrijske proizvodnje, ki je bil enak kot leta 1981, medtem ko se je število zaposlenih v industriji povečalo za 2%. Rezultati, doseženi v letu 1982, niso dobra osnova za uresničitev resolucijskih nalog v letu 1983, ki terjajo, da bistveno povečamo izvoz na konvertibilno področje., ker je zunanji trg mnogo bolj zahteven. Zato bomo morali zagotoviti predvsem večjo produktivnost, kvaliteto in učinkovitost dela in sredstev. Za vzpodbujanje večjega izvoza na konvertibilno področje bo potrebno zagotoviti tudi ustrezne stimulacije izvoznikom, ki dosegajo na zunanjem trgu znatno nižji dohodek od tistih, ki oskrbujejo domače tržišče. Deleži posameznih temeljnih organizacij združenega dela v skupaj ustvarjeniih sredstvih za akumulacijo kažejo, da je — od 49 TOZD — 27 TOZD takšnih, ki imajo te deleže izpod 10%. Od teh je 14 TOZD uspelo formirati samo rezervni sklad, 1 TOZD je brez skladov, 1 pa je izkazala izgubo (podatki so brez NE). Izguba je ugotovljena pri Eek-trarni Brestanica in Nuklearni elektrarni Krško; obe organizaciji združenega dela sta vključeni v sistem elektrogospodarstva. Izguba pri Delovni skupnosti skupnih služb Kovinarske in Valvasorjevi knjižnici Krško je minimalna. Izguba Elektrarne Brestanica je sicer pokrita iz občinskih sredstev amortizacije, vendar bo treba ta sredstva nadomestiti v prihodnjih obdobjih. Izkazana negativna razlika po zaključnem računu NE Krško rezul-tira iz neurejenih dohodkovnih odnosov zaradi delnega neizvajanja samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti med ustanovitelji NE Krško (iz aprila 1982). Problem vključevanja NE Krško v podatke gospodarstva občine še vedno rti rešen, kar povzroča precejšnje težave pri realni presoji izvajanja določil resolucije tako pri ugotavljanju materialnih okvirov kot pri razmerjih delitve. Temeljne organizacije združenega dela, ki so v letu 1982 izkazale negativni finančni rezultat, niso edine z večjimi problemi v poslova- Dokument navaja ugotovitve: 1. Rezultati meritev in preiskav (radioaktivnosti okolja, Save in podtalnice) kažejo, da je Nuklearna elektrarna Krško čist objekt. O varnosti objekta je bila skupščina podrobno seznanjena ob koncu lanskega leta. Za dobro informiranost čim širšega kroga prebivalstva so poskrbele aktivnosti v zvezi z vajo NNNP — Posavje 82. Ta vaja in druge so tudi pokazale, ali je zadovoljivo rešeno vprašanje nastanitve delavcev, zaposlenih v NEK, kakršna je potrebna za učinkovito obratovalno in intervencijsko mobilnost. nju, saj se pri TOZD, ki so slabše poslovale že v prejšnjih letih, položaj v letu 1982 ni bistveno izboljšal. Ker so razmere v gospodarstvu še naprej zaostrene, bo potrebno predvsem pri teh TOZD nameniti posebno skrb zagotavljanju pogojev za nemoten potek proizvodnje ter sprejeti in izvajati ukrepe, ki bodo zagotovili, da se učinkovitost gospodarjenja ne bo še naprej zmanjševala. Ker zajemajo prispevki in davki že četrtino ustvarjenega dohodka OZD in so od ugotovljenih v letu 1980 enkrat višji ter tako bistveno vplivajo tudi na manjšo akumulacijo gospodarstva, bo potrebno vnaprej doseči tudi v tem odnosu ugodnejše razmerje v korist krepitve sredstev za izboljšanje materialne osnove gospodarstva. Izrednega pomena je pravočasna priprava prednostnih razvojnih programov oziroma realizacija že sprejetih, zato je potrebno pospešiti delo na sprejemu takih razvojnih programov, ki so po kriterijih za družbeno verifikacijo investicij prednostni. O poteku teh aktivnosti in o sedanji realizaciji ter o vzrokih za neuresničevanje že sprejetih programov naj bo podano posebno poročilo, ki bo časovno obravnavano v skladu s programom dela skupščine občine. 2. Sprejetih je bilo že več zahtevanih predpisov, v pripravi pa sta Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in Zakon o uporabi jedrske energije. 3. V zvezi z vprašanjem skladiščenja izrabljenega goriva poročilo navaja pojasnilo NEK: »Vsako leto se tretjina jedrskega goriva zamenja s svežim. 40 izrabljenih gorivnih elementov iz reaktorja se hrani v posebej za to zgrajenem bazenu v NEK. Kapaciteta tega bazena in pripadajoči hladilni sistem omogočata varno hranjenje izrabljenega goriva za dobo 4. TOČKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, 3. TOČKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, 3. TOČKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA (KOT ZAINTERESIRANEGA): POROČILO O IZVAJANJU STALIŠČ IN SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE V ZVEZI Z IZGRADNJO, ZAGONOM IN OBRATOVANJEM NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO Skupščinski zbori naše občine so že večkrat razpravljali o aktualni problematiki v zvezi s prvim tovrstnim jugoslovanskim objektom — Nuklearno elektrarno Krško. Izvršni svet SO Krško je za tokratno sejo skupščinskih zborov ponovno preveril, kako so se izvajali stališča in sklepi v zvezi z izgradnjo, zagonom in obratovanjem našega jedrskega prvenca, ki so bili sprejeti na nekaterih prejšnjih sejah skupščinskih zborov. IS je organiziral tudi razgovore med predstavniki SO Krško, Nuklearne elektrarne Krško ter Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško z namenom, da bi razčistili nekatera vprašanja v zvezi z omenjeno problematiko. ST. 7 — APRIL 1983 NAS GLAS STRAN 5 okoli 20 let. V glavnem Westinghau-sovem projektu za NEK je bilo predvideno, da se izrabljeno gorivo po odležanju 5 — 6 let pošlje v predelavo. Glede na to, da vsebuje izrabljeno jedrsko gorivo 50% izotopov svežega goriva, izrabljeno jedrsko gorivo ni radioaktivni odpad. Vse jedrske elektrarne hranijo to svojo rezervo do trenutka predelave. Spremembe političnih razmer v svetu v zadnjih osmih letih so privedle do omejitve pri ravnanju z jedrskimi materiali. ZDA so s posebnim aktom predelavo jedrskega materiala in prav tako uporabo plutonija, proizvedenega v ameriških reaktorjih, prepovedale. Nadziranje izvajanja te prepovedi je bilo zaupano Mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju. Kot član te organizacije se je SFRJ obvezala, da bo ta specialni jedrski material hranila na točno določenem mestu in sicer v NE Krško pod pečati in nadzorom MAAE, vse dokler ne bo odobrena predelava. NEK je v ta namen izvedla spremembo bazena, tako da je zagotovljena kapaciteta le-tega za 17 let« 4. Problematika v zvezi z manjkajočimi objekti in dejavnostmi, ki so v neposredni zvezi z obratovanjem NEK ter izgradnjo infrastrukturnih in drugih objektov, še ni v celoti rešena; potrebno jo bo opredeliti v dopolnjenih oziroma spremenjenih planskih aktih. Varstvene cone NEK ter gradbeni in prostorski režim v njih je opredelila obločba Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, kar seveda upošteva prostorski del družbenega plana naše občine in novelirani urbanistični načrt. NEK ni zagotovila sredstev za izdelavo izvedbe urbanistične dokumentacije o nadaljnih posegih v prostor na levem bregu Save ter ustrezni nadomestitvi površin in komunalne opreme. 6. Za organizacijo trenažnega centra je zadolžen Inštitut Jožefa Štefana, ki je že naročil investicijsko tehnično dokumentacijo. 7. Za obratovanje NEK je zelo pomembna reka Sava kot vir hladilne vode. Izgradnjo I. faze čistilnih naprav pri Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« sofinancirajo še NEK, Območna vodna skupnost Dolenjske in Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Kljub finančnim težavam je pretežni del čistilnih naprav že začel poskusno obratovati, učinki dosegajo predvidene. Montaža elektrofil-tra kotla 4 bo končana v letošnjem juniju, deponija pepela in pepelo-vod ter naprava za čiščenje odpadne vode, »-deinking« oddelka (raz-črnilnenje odpadnega papirja) pa »konec marca 1983«, navaja dokument. NEK obratuje poskusno od oktobra 1981 in je nujno, da si čimprej pridobi uporabno dovoljenje v smislu zakona o graditvi objektov, čeprav še ni prevzeta od Westingho-usa in še niso v celoti zgrajeni vsi objekti. Konstituiranje delovne organizacije NEK je v teku. PREDLOG STALIŠČ IN SKLEPOV Izvršni svet predlaga skupščini občine v razpravo in sprejem naslednja stališča in sklepe: 1. Glede na ugotovitve, da NEK še vedno ni vključena kot temeljni nosilec planiranja v sistem družbenega planiranja, izvršni svet predlaga skupščini, da le-ta zahteva vključitev NEK v spreminjanje in dopolnjevanje planov temeljnih nosilcev planiranja in družbenega plana občine Krško za obdobje 1981-85. 3. Ker aktivnosti v zvezi s pridobitvijo uporabnega dovoljenja kasnijo, izvršni svet predlaga skupščini občine, da le-ta zahteva pospešeno razreševanje nalog v zvezi s tem glede na specifiko objekta. Čistost reke Save je pogoj za .nemoteno obratovanje NEK, zato izvršni svet posebej izpostavlja nujnost realizacije obveznosti iz družbenega dogovora o skupnih akcijah občin in mest za preprečevanje onesnaževanja voda porečja reke Save. Odlaganje radioaktivnih snovi: a) Nizko in srednje aktivni materiali se lahko skladiščijo v NEK za dobo do 5 let. Skupščina občine naj zahteva od nosilca investicije in vseh pristojnih upravnih organov, da to vprašanje dokončno razrešijo v zahtevanem roku, to je do oktobra 1986. b) Izrabljeno radioaktivno gorivo se skladišči v NEK za dobo 17 let v skladu z obveznostmi SFRJ do mednarodne atomske organizacije MAAE. Izvršni svet bo spremljal izvajanje stališč in sklepov skupščine občine in se vključeval v reševanje še ostalih odprtih zadev v zvezi z NEK, kot so: delavsko naselje, dovozna cesta, pitna voda itd. Izvršni svet predlaga skupščini občine, da NEK zaveže za redno obveščanje o izvajanju sklepov in o kompletni problematiki, ki se pojavlja ob obratovanju tega pomembnega energetskega objekta. Sklepe in stališča, ki jih bo sprejela skupščina občine, se posreduje Izvršnemu svetu Skupščine SRS in pristojnim upravnim organom. 6. TOČKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, 5. TOČKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, 5. TOČKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA: OCENA STANJA NA PODROČJU DELOVANJA DRŽAVNIH IN DRUGIH ORGANOV, KI SO DOLŽNI POROČATI OBČINSKI SKUPŠČINI O SVOJEM DELU POROČILO O DELU POSTAJE MILICE KRŠKO ZA LETO 1982 Postaja milice Krško z oddelkom milice Kostanjevica je v letu 1982 opravljala svoje naloge v skladu s programsko usmeritvijo, zakonskimi pooblastili, navodili in smernicami. Zaostreni pogoji gospodarjenja in razni negativni pojavi v družbi so zahtevali njeno večjo angažiranost na posameznih področjih. OCENA URESNIČEVANJA ENOTNEGA VARNOSTNEGA SISTEMA Na območju postaje milice je 16 krajevnih skupnosti in ravno toliko varnostnih okolišev, v katerih naj bi opravljalo naloge 9 vodij varnostnih okolišev. V letu 1982 je na teh varnostnih okoliših opravljalo naloge 5 vodij varnostnih okolišev in 2 pomočnika vodij varnostnega okoliša. Z vodji varnostnih okolišev pa je bilo nezasedenih 7 varnostnih okolišev oziroma krajevnih skupnosti, na območju katerih so opravljali naloge vodje varnostnih okolišev sosednjih varnostnih okolišev ter njihovi pomočniki. Vodje varnostnih okolišev so s stalnim spremljanjem in ocenjevanjem varnostnih razmer v varnostnem okolišu in s posredovanjem elementov varnostne ocene komitejem STRAN 6 »NAŠGLAS« ŠT. 7 — APRIL 1983 za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti vplivali na dograjevanje varnostnega sistema. Sodelovanje vodij varnostnih okolišev z delovnimi ljudmi in občani v varnostnem okolišu je bilo dobro in so bili občani pritegnjeni k razreševanju varnostnih problemov. Pri izvajanju preventivnih nalog v krajevni skupnosti smo ugotavljali, da je družbeno premoženje v več primerih nezadostno zavarovano, kar še zlasti velja za gradbišča in razna skladišča materialov na prostati. Vodje varnostnih okolišev so v 10 predavanjih in 12 praktičnih preizkusih usposobili 364 pripadnikov narodne zaščite za ravnanje z orožjem. Tudi sicer je postaja milice nudila pomoč narodni zaščiti, ki je bila v lanskem letu precejkrat angažirana, posebej še pri vaji Posavje 82. VAROVANJE TEMELJEV SOCIALISTIČNE DRU2BENE UREDITVE Kaznivih dejanj zoper temelje ustavne ureditve v letu 1982 niso ugotovili, obravnavali pa so 8 prekrškov. Se vedno ugotavljajo, da je veliko nezakonito posedovanega orožja na območju Bohorja — Gorjancev ter med Romi. V nobenem primeru niso ugotovili, da bi kdo posedoval ali nabavljal orožje ter strelivo z namenom izvrševanja kaznivih dejanj zoper temelje samoupravne socialistične ureditve, vsekakor pa je moč tako orožje tudi zlorabiti v take namene ob nastopu ugodnih pogojev. GOSPODARSKA IN SPLOŠNA KRIMINALITETA V letu 1982 so obravnavali 662 kaznivih dejanj (leto pred tem pa 371) in znaša porast 78,4%. Ob vseh obravnavanih kaznivih dejanj je ostalo neraziskanih 170 kaznivih dejanj, kar znaša 25,6% in je bila raziskanost v primerjavi z letom 1981 boljša za 7,8% (vsi podatki so za statistično in ne koledarsko leto). V letu 1982 so obravnavali 39 kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, kar je 25 primerov več kot leto pred tern. Na področju klasične kriminalitete so obravnavali skupaj 623 kaznivih dejanj, kar je 266 kaznivih dejanj več kot v letu 1981. Prišlo je do velikega porasta zlasti pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo (indeks 210,8), in to zlasti kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe, ter pri kaznivih dejanjih zoper družbeno in zasebno premoženje (indeks 169,8). Na tovrstna kazniva dejanja odpade kar 489 kaznivih dejanj, in sicer je znaten porast pri tatvinah, velikih tatvinah in odvzemih motornih vozil. Za tako velik porast kaznivih dejanj je vsekakor vzrok v zaostrenih pogojih gospodarjenja in s tem s padcem življenskega standarda, v večji občutljivosti za svoje premoženje in tem bolj doslednem prijavljanju vseh kaznivih dejanj, vzrok pa je tudi v večji aktivnosti in doslednosti postaje milice na tem področju. Pri odkrivanju in raziskovanju kaznivih dejanj s področja klasične kriminalitete so bili deležni velike pomoči s strani delovnih ljudi in občanov, kar pa ne morejo trditi za kazniva dejanja gospodarske kriminalitete. Kljub temu, da so razne nepravilnosti v OZD znane večjemu krogu ljudi, ti niso pripravljeni tovrstnih dejanj naznaniti, razen redkih primerov. V letu 1982 so obravnavali 121 mladoletnikov zaradi suma storitve 91 kaznivih dejanj in 18 otrok zaradi 8 kaznivih dejanj. Pri obravnavanju mladoletniškega prestopni-štva vse bolj ugotavljamo, da so problematični tisti mladoletniki, ki niso družbeno angažirani ne v društvih in ne v drugih oblikah ustreznega združevanja mladih. Svojstven problem so mladoletni Romi, ki so med mladoletnimi delikventi zastopani v velikem številu. VAROVANJE JAVNEGA REDA IN MIRU Postaja milice je za vzdrževanje javnega rela in miru znatno okrepila preventivno delo. Stanje je bilo še zadovoljivo, saj je manjši porast števila kršitev. Zoper 454 kršiteljev je bilo podanih 326 predlogov sodniku za prekrške zaradi storjeniih 511 prekrškov, kar je 35 prekrškov več kot leta 1981. PROMETNA VARNOST V drugi polovici leta, še zlasti pred uvedbo bencinskih bonov, so se prometne razmere bistveno poslabšale. Zaradi velikega povpraševanja po gorivu pred uvedbo bonov se je močno povečala gostota prometa na cestnih odsekih v bližini bencinskih črpalk. Ker je bil promet zaradi kolon na vozišču močno oviran, so se veliko angažirali pri urejanju prometa tako, da zaradi takih razmer tudi niso beležili nobene prometne nesreče. Po uvedbi bonov za bencin so se prometne razmere bistveno izboljšale zaradi veliko manjšega prometa na cestah. V letu 1982 na območju občine ni bilo gradnje novih cestnih površin in tudi ne bistvenega posodabljanja obstoječih. Tako so ostala kritična mesta oziroma nevarni odseki še vedno nespremenjeni, kar še zlasti velja za odsek ceste Lesko-vec — Krško, kjer bi bili nujni hodniki za pešce zaradi izredno velike frekvence pešcev, v večini otrok. Ob pričetku pouka v osnovnih šolah so poostreno izvajali nadzor in urejanje prometa na cestah v bližini šol. V sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo ter varnost v cestnem prometu, pooblaščeno organizacijo združenega dela za opravljanje tehničnih pregledov Zastava avto in Agrokombinatom, AMD in sekretariatom za notranje zadeve so opravili dve varnostni akciji »Brezhibno vozilo je varno vozilo«. V letu 1982 so obravnavali skupno 128 prometnih nesreč, kar je 30 primerov več kot leto pred tem. V njih je umrlo 14 ljudi, hudo poškodovanih pa jih je bilo 51. Kot vzrok prometnih nesreč še vedno prednjačita neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, velik problem pa je tudi alkohol pri povzročiteljih prometnih nesreč. V nadaljevanju poročilo navaja, kako se je Postaja milice Krško pripravljala za posebne naloge za primer neposredne vojne nevarnosti ali vojne ter za primer jedrske nesreče, kako je uspešno sodelovala s pravosodnimi in drugimi organi, kakšno je stanje na podočju organizacijsko — kadrovskih zadev ter kakšno je bilo finančno poslovanje in materialno - tehnična opremljenost. V posebnem poglavju poročilo tudi obravnava neprimeren odnos nekaterih občanov do delavcev postaje milice in pritožbe občanov. Šolski center Krško: praktični pouk se prične s piljenjem. ST. 7 — APRIL 1983 »NAS GLAS« STRAN 7 OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE KRŠKO POROČILO O DELU V LETU 1982 Na osnovi statističnih podatkov je v poročilu ugotovljeno, da je bil ORGAN ZA VODENJE POSTOPKA O PREKRŠKIH v letu 1982 obremenjen nad normalo (2.300 zadev). Dvoje zaposlenih tako obsežnega dela ne more v celoti opraviti, zato so nekatere manj pomembne zadeve zastarele. Kršitev s področja cen, blagovnega prometa in storitev ni bilo veliko. Občane bi bilo treba na ustrezen način opozoriti tudi, da je blago, ki ga prodajajo krošnjarji po hišah, najslabše kvalitete, ter tako pojav omejiti na minimum. Na področju urbanizma prihaja na podeželju do črnih gradenj. To so predvsem poslopja za hranjenje pridelkov ali mehanizacije. Za tovrstne gradnje, ki ne rušijo urbanističnega reda, bi bilo treba poenostaviti postopek za pridobitev ustreznih dovoljenj. Na črno je zgrajenih tudi precejšnje število zidanic. Med kmečkim prebivalstvom je veliko takih, ki ne spoštujejo zakona o gozdovih. Zlasti na Bohorju je veliko obsežnih nezakonitih sečenj. Kljub izrečenim kaznim nekateri posestniki ne prenehajo trgovati z lesom na črno. Tudi nekateri Žagarji kršijo določbe zakona o gozdovih. Na področju obrtništva je kršiteljev vse manj. Med prekrški s področja cestnega prometa so še vedno najštevilnejše vožnje motornega vozila brez vozniškega dovoljenja, pri čemer prevladujejo mladi. Ostro bo potrebno nastopiti proti voznikom, ki vozijo pod vplivom alkohola, saj pov- Solski center Krško: praktični laboratorijski pouk. zročajo ogromno materialno škodo, poškodbe in žrtve. Pretepi na javnih krajih so vse redkejši, pač pa so v porastu nedostojno vedenje do uradnih oseb ter družinski prepiri in pretepi, na oboje pa ima velik vpliv alkohol. Med okoliščinami, ki vplivajo na podaljšanje postopka pri sodniku za prekrške, so med drugim pomanjkljivo izpolnjeni predlogi zoper storilce, ker je še posebej značilno pri avtoprevoznikih, ki imajo v naši občini prijavljeno obrtno dejavnost, bivajo pa drugod, o čemer v prijavah ni podatkov. V poročilu je poudarjeno vzorno sodelovanje s Skupščino občine Krško, ki je med ostalim zagotovila tudi sredstva za posodobitev postopka sodnika za prekrške. JAVNO PRAVOBRANILSTVO CEUE POROČILO O DELU V LETU 1982 Javno pravobranilstvo je po republiškem zakonu samostojni organ družbenopolitične skupnosti, ki zastopa družbenopolitične skupnosti, njene organe, organizacije in slade ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi. Tem subjektom je dolžno dajati na njihovo zahtevo tudi pravna mnenja in drugo strokovno pomoč pri sklepanju pogodb in pri reševanju drugih premoženjsko pravnih vprašanj. Iz primerjave podatkov lahko ugotovimo, da je enako število inšpektorjev pri omejenih pogojih delovanja, zlasti prevozov, opravilo v letu 1982 skoraj 500 pregledov več kot v letu 1981, inšpektorji pa so vzeli tudi 80 vzorcev in izrekli nad 120 mandatnih kazni več kot v preteklem letu. Mandatne kazni so znašale v letu 1981 okrog 49.000 din, v letu 1982 pa 113.400 din. UGOTOVITVE INŠPEKCIJSKIH ORGANOV: GOZDARSKA INŠPEKCIJA med drugim ugotavlja, da je bila Te svoje naloge opravlja za 8 občin celjske regije in za občine Sevnica, Krško in Brežice ter za dvesto krajevnih skupnosti na tem območju. V letu 1982 je Javno pravobranilstvo v Celju skupaj obravnavalo 1892 zadev in so pretežno vse zadeve tudi rešene, razen tistih, ki seveda niso odvisne od dela javnega pravobranilstva, t. j. zadeve, ki se rešujejo pred sodišči v pravnih in nepravnih postopkih. Javno pravobranilstvo je lani presodilo 825 pogodb, po katerih so nepremičnine prešle iz družbene v zasebno last oziroma obratno in v nasprotju s preteklimi leti, ko je bilo takšnih tožb več, vložilo le eno tožbo za razveljavitev pogodbe. Pri določanju odškodnin za razlaščena zemljišča in stavbe je javno pravobranilstvo uspelo kar v okoli 75 odstotkov zadev, v ostalih primerih pa se je udeleževalo odškodninskih postopkov pri sodiš ih. Javno pravobranilstvo je zastopalo svoje »stranke« v 288 pravdah, ko so od njih zahtevali visoke odškodninske zneske zaradi škode pri komunalnih delih ipd. Javno pravobranilstvo je tudi presojalo višine izvedenskih stroškov in druge stroške, ki bremenijo proračun. Pri pridobivanju zemljišč za gradnjo in pri prometu z nepremičninami so se razmere izboljšale, velik problem pa javnemu pravobranilstvu povzročajo še vedno pravdne zadeve krajevnih skupnosti, kar naj bi bila posledica nestrokovnosti v organih KS, premajhnih finančnih sredstev in obilica nalog v KS. disciplina pri varstvu gozdov pred škodljivici (zalubniki) slaba, ker je kemična zaščita neučinkovita, za ročno beljenje lubja pa premalo ljudi. Zaradi gljivičnih bolezni odmira kostanj, zato ga bo treba zamenjati z drugo drevesno vrsto. Pomanjkanje kuriva utegne problem nedovoljenih sečenj in prometa z lesom le še zaostriti. Kljub številnim opozorilom je še vedno v navadi spomladansko požiganje trave v bližini gozda. GRADBENA INŠPEKCIJA poroča, da zasebni graditelji večinoma ne upoštevajo projektne do- Medobčinski inšpektorat občin Brežice, Krško in Sevnica POROČILO ZA LETO 1982 Zakon o sistemu državne uprave in drugi predpisi obvezujejo inšpekcijske organe, da morajo skupščine občin in njihove izvršne svete obveščati o stanju zakonitosti, o družbeno škodljivih pojavih, ki jih ugotavljajo pri opravljanju Inšpekcijskega nadzorstva, in o ukrepih, s katerimi odrejajo odpravo nezakonitih pojavov. To svojo obveznost Medobčinski inšpektorat izpolnjuje s polletnimi in letnimi poročili, o vseh pomembnejših pojavih in ukrepih pa posamezni inšpekcijski organi stroti obveščajo izvršne svete. Letno poročilo Medobčinskega inšpektorata vsebuje poročila vseh inšpekcijskih organov, dodatni tabelarni pregled pa opozarja na pogostost nekaterih pojavov in prikazuje dejavnost inšpekcij številčno. STRAN 8 »NAS GLAS« ST. 7 — APRIL 1983 kumentacije. gradijo pa še vedno s šušmarji, večinoma nestrokovno. V trgovinah na drobno ni atestiranih gradbenih materialov. V družbenem sektorju je kvaliteta nosilnih konstrukcij dobra, upada pa kvaliteta finalnih del. Pri dozidavah in adaptacijah v družbenem sektorju prihaja do težav, ker investitorji ne hranijo tehnične dokumentacije prejšnjih objektov. INŠPEKCIJA DELA navaja, da so bile najpogostejše kršitve predpisov glede sklepanja delovnega razmerja, razporejanja delavcev, porabi delovnega časa, po-izkusnega dela in dela v podaljšanem delovnem času. Usklajevanje splošnih aktov o delovnih razmerjih z noveliranim zakonom je potekalo z dokajšnjo zamudo. Zasebni delodajalci so prilagajali delovni čas, odmore in dopuste svojim trenutnim potrebam — izven zakonskih okvirov in delovne pogodbe. Se vedno so — proti pričakovanjem — prisotna kooperantska razmerja obrtnikov iz drugih republik, mnogo teh pogodb tudi ni bilo prijavljenih. INŠPEKCIJA ZA JAVNE CESTE, CESTNI PROMET IN ŽlC-NISKE NAPRAVE ugotavlja, da so številne modernizirane (asfaltirane) ceste še vedno brez za varnost najpomembnejših elementov (prometna signalizacija, zavarovanje nevarnih mest, odvod-njavanje), pa tudi vzdrževanje teh cest je pomanjkljivo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Le malo avtobusnih postajališč ustreza predpisom. Za prometno najbolj ogrožena je inšpekcija predlagala spremembo lokacije. Inšpekcija tudi ugotavlja, da se občani premalo obračajo nanjo v zvezi z nepravilnostmi v potniškem prometu. KMETIJSKA INŠPEKCIJA je spremljala vse priprave na pravočasno izvedbo jesenske setve ter pomagala reševati vsakodnevne probleme ob žetvi. Ob kontroli je izločila iz prometa določene količine raznih semen, sadik sadnega drevja in trsnih cepljenk, vendar ugotavlja, da se je stanje glede zadnjih izboljšalo. Kakovost vin se je poslabšala in tudi cviček izgublja svoje značilne lastnosti in kakovost. Iz prometa je bilo izločenih preko 11 tisoč litrov vina. Se vedno je precej oplojevanja z nepriznanimi plemenjaki. V občini Krško je naraslo število osemenjenih krav, ker je organizirano osemenjevanje po domovih vse dni v letu z dvema osemenjevalcsma. POŽARNA INŠPEKCIJA navaja, da se edini inšpektor ne utegne udeleževati lokacijskih ogle-rov na terenu, razen za večje objekte. Soglasja daje na osnovi loka-gosto pomankljive. Pri legalizaciji cijskih dokumentacij, ki pa so po- črnih gradenj inšpekcija ne more več ustrezno vplivati. Požarna varnost in osveščenost ljudi se izboljšuje, vendar še ni zadovoljiva. SANITARNA INŠPEKCIJA poroča o številnih primerih oporečnih živilskih izdelkov in prostorov, namenjenih proizvodnji in prometu živil. V prodaji je bila oporečna posoda. Na področju javne prehrane se stanje počasi izboljšuje, vendar je v enem od obratov družbene prehrane prišlo do obolenj. Glede komunalne higiene in varstva okolja je opazen napredek, a je še marsikje precej divjih odlagališč odpadkov. Voda iz vodovodov, ki niso redno vzdrževani, je bakteriološko oporečna. Tudi številni vzorci vode kopalnih vod so bili higiensko neustrezni. V sanitarijah in čakalnicah na železniških postajah so bile ob pregledih ugotovljene nepravilnosti. TRŽNA INŠPEKCIJA je posvetila veliko časa preskrb-ljenosti in pravilni distribuciji blaga. S kontrolo kakovosti živil je ugotovila, da predvsem osnovna živila še vedno ne ustrezajo zahtevam. Precej delovnih organizacij s področja blagovnega prometa ni vodilo minimalnih zakonsko predpisanih eviednc. Vedno bolj pogosti so primeri nedovoljene trgovine, obrti in črnih zakolov. URBANISTIČNA INŠPEKCIJA je ugotovila, da so nedovoljene gradnje še vedno v porastu, predvsem gre za gradnjo zidanic in objektov, namenjenih oddihu. Eden od vzrokov je zamuden postopek pri pridobivanju dovoljenj. Po mnenju inšpekcije je tudi kaznovalna politika preblaga. O nedovoljenih gradnjah v obdobju 1980 — 1982 bo izdelano obsežnejše poročilo. Iz dokaj obsežnega in podrobnega poročila z velikim številom statističnih podatkov povzemamo nekatere ugotovitve iz posameznih poglavij : Pripad zadev V letu 1982 je sodišče dobilo v delo 47.834 zadev, kar je 8,8% več kot leta 1981. Glede na leto 1979, prvo leto preobrazbe pravosodnega sistema, se je pripad povečal za 24,7%. To demantira takratne napovedi, da bodo temeljna sodišča močno razbremenjena zaradi učinkovitega delovanja samoupravnih sodišč. Vskoletno povečevanje pripada je tudi eden od vzrokov, da ob nespremenjenem številu sodnikov in ko ta mesta niso niti ves čas zase-administrativnih delavcev, zlasti pa, VETERINARSKA INŠPEKCIJA poroča, da je bilo v letu 1982 manj primerov nalezljivih živalskih bolezni. K preprečevanju stekline so mnogo prispevali lovci, ki so uplenili preko 500 lisic. Steklina še ni prodrla na desni breg Save. Tu-berkulinizacija goveje živine je bila v celoti opravljena le v krški občini. Higienske razmere v klavnicah so se izboljšale zaradi poostrenega nadzora. VODNOGOSPODARSKA INŠPEKCIJA navaja, da je vedno več kršitev zakona o vodah in zakona o ravnanju z odpadki, kršitelje pa je težko odkriti. Proti odkritim je seveda inšpekcija ukrepala (izliv naftnih derivatov v Krko in Savo, poseganje v vodni režim brez soglasja, ogrožanje pitne vode). ELEKTROENERGETSKA INŠPEKCIJA za posavske občine je organizirana pri Upravi inšpekcijskih služb v Novem mestu. Zaradi bistvenega pomanjkanja materiala se pri gradnjah veliko improvizira, nekateri izvajalci pa dela opravljajo nesolidno. Pri tehničnih pregledih se kaže vedno več nedokončanih del, zato ponekod ni bilo mogoče izdati uporabnih dovoljenj ali dovoljenj za poizkusno obratovanje. TABELA OPRAVIL IN UKREPOV, ki je priložena poročilu, med ostalim pove, da je 18 inšpektorjev opravilo preko 4500 pregledov, 650-krat sodelovalo v komisijah upravnih organov, izdalo več kot 800 ureditvenih odločb, izreklo več kot 200 mandatnih kazni, prijavilo več kot 550 prekrškov, vzelo malo manj kot 300 vzorcev in izdalo preko 4000 soglasij. dena, rastejo zaostanki in zadev ni mogoče tekoče reševati. Večina povečanega pripada sicer odpade na zemljiškoknjižne zadeve, znatnejši pa je tudi porast kazenskih zadev odl.756 na 1.938 ali za 10,3% in gospodarskih prestopov od 120 na 161 kar je 34,1 % več. Največji porast pripada je na enotah v Brežicah 42,2 % in v Krškem 19,8 %. Reševanje zadev Velika prizadevanja in trud sodnikov in administrativnih delavcev so bila vložena v pospešeno reševanje zaostankov in družbeno pomembnejših zadev. S povečano storilnostjo je sodišče ob enakem številu sodnikov in administrativnih delavcev v letu 1982 rešilo 53.279 zadev, kar je 10.720 zadev ali 25,1% več od leta 1981. POROČILO TEMELJNEGA SODIŠČA VNOVEM MESTU ZA LETO 1982 ST. 7 — APRIL 1983 »NAS GLAS« STRAN 9 Preiskava Struktura kaznivih dejanj je v bistvu nespremenjena, prevladujejo v glavnem skupine kaznivih dejanj, kot so kazniva dejanja zoper življenje in telo, kazniva dejanja zoper upravljanje družbenih sredstev in naravna bogastva, kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila in kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa. Opazno je naraščanje kaznivih dejanj goljufije, predvsem zavarovalne goljufije in na drugi strani padec prometnih de-liktov, zlasti potem, ko so se pojavile težave v preskrbi z bencinom. Političnih kaznivih dejanj v preteklem letu ni bilo v preiskovalno kazenskem postopku. Kazensko sodstvo V letu 1982 je pripadlo 1756 kazenskih zadev, kar je 182 zadev ali 10,4% več kot leto prej. Največji porast je na enoti v Krškem 25,4%. Kazniva dejanja, ki so jih storili mladoletniki Pripad kazenskih zadev zoper mladoletnike je v letu 1982 v primerjavi z letom 1981 v upadu za 10 zadev ali 6,3%. V letu 1982 je pripadlo 150 teh zadev. Struktura teh kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki, je posebno glede najštevilnejših kaznivih dejanj enaka kot pri polnoletnih storilcih. Civilno sodstvo Največji upad pripada je bil na civilnem oddelku in sicer za 334 zadev ali 15,9% v primerjavi z letom 1981, ko so še vlagali tožbe zoper IMV. Skupno je bilo v letu 1982 rešeno 2.483 zadev, od tega 332 zadev ali 13,5% s poravnavo. V zadnjem času, ko se pojavlja težava pri oskrbi z bencinom, to ovira zunanje poslovanje izvedencev in sodišča. Gospodarski prestopki in gospodarski spori V letu 1982 je pripadlo 161 zadev gospodarskih prestopkov, kar je porast za 34% od leta 1981. Delovne organizacije so bile v postopku najpogosteje zaradi kršitve cestno-pro-metnih predpisov, zavarovanja plačil (DUR), neoporečnosti živil, kršitve predpisov o formiranju cen ter kršitve drugih knjigovodsko-finan-čnih predpisov. Največ gospodarskih prestopkov odpade na občino Novo mesto in Krško. V letu 1982 je pripadlo 267 gospodarskih sporov, kar je za 4,5% manj kot v letu 1981. Največ je bilo sporov s področja blagovnega prometa. Sodni register Sodni register je v letu 1982 prejel v delo novih 179 zadev, kar je glede na leto 1981 upad za 38%. ENOTA KRŠKO Potem, ko v poglavju »Vključevanje sodišča v aktualne družbene probleme« spregovori poročilo o vsestranski angažiranosti sodišča, navaja poročilo posebnosti in problematiko svojih enot (Brežice, Črnomelj, Krško, Novo mesto, Sevnica in Trebnje). O krški enoti pravi poročilo: Ima le delno urejene prostorske probleme. Zasedba delovnih mest sodnikov v zadnjih nekaj letih je bila nepopolna. V prvem četrtletju leta 1982 so delali 4 sodniki, potem pa do konca leta samo trije. Med administrativno-tehndčnim kadrom so večji izpadi zaradi bolezenskih in porodniških dopustov. Tako že nekaj mesecev stoji delo izvršilnega organa. Na enoti so še veliki zaostanki in je kar 197 pomembnejših zadev starejših od dveh let, od tega 56 starejših od 5 let. Vseh pomembnih zadev je nerešenih 1.084 in se v minulem letu tekoči pripad ni reševal. V drugi polovici leta so bili v pomoč dodeljeni sodniki iz Sevnice, ki so reševali 100 starejših zadev in jih večino tudi rešili. Stanje se bo s prihodom četrtega sodnika REPUBLIŠKI ZAKON Skupščina SR Slovenije je konec januarja 1982 sprejela zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za obdobje 1982 — 1985, s katerim je bil uveden poseben republiški davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,4 %. V določbah omenjenega zakona je posebej po- 1. 1. 1983 izboljšalo. Na enoti je tudi velik zaostanek zemljiških (Rz) zadev, in sicer ob začetku leta 6.854, ob koncu leta pa še 5.473 zadev. Vplivi na učinkovitost dela sodišča V tem poglavju poročilo opozarja na premajhno angažiranost poravnalnih svetov pri reševanju odstopljenih zadev, na slabo opremljenost (dotrajani pisalni stroji) in prostorsko stisko na nekaterih enotah. Poseben problem so pogosti, dolgotrajni in dragi postopki z izvedenci. Poročilo navaja tudi vse večjo nedisciplino strank, ki se za vabila ne zanimajo, pa tudi vročanje sodnih pošiljk še vedno ni zadovoljivo. Zagotavljanje sredstev za delo sodišča Občine, za katere posluje novomeško temeljno sodišče, zagotavljajo sredstva po dogovorjenem ključu. Lani brežiška občina svoje obveznosti ni v celoti izpolnila, nekatere, med njimi tudi krška, pa so zagotovile tudi dodatna sredstva. Ob zaključnem računu je imelo sodišče 547 tisoč nepokritih odhodkov, tako da se še zmeraj nadaljujejo težave predvsem v zvezi s plačili sodnim izvedencem, pa tudi plačilo nekaterih drugih obveznosti je odloženo. udarjeno, da se sredstva, zbrana po tem zakonu, uporabljajo lahko le za pospeševanje družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. OBČINSKA ODLOKA Z istim zakonom je bilo občinskim skupščinam omogočeno, da za izvajanje svojih nalog iz srednjeročnih planov razvoja kmetijstva z od- 6. TOČKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: 7. TOČKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, Proizvodnja hrane '82 POROČILO O IZVAJANJU ODLOKA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V LETU 1982 Poročilo je pripravil Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva v sodelovanju z izvršilnim odborom sklada za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 — 1985. Glede na prednostno nalogo pospeševanja kmetijstva v tem srednjeročnem obdobju in na sprejeto nalogo, da maksimalno prispevamo k večji pridelavi hrane in 85% oskrbi SRS, Izvršni svet predlaga Skupščini občine razširjeno poročilo o izvajanju odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z nakazanimi vplivi interventnih sredstev na povečanje poljedelske in živinorejske proizvodnje ter na preskrbo v občini Krško. Poleg tega Izvršni svet izpostavlja tudi določene probleme, ki jih je potrebno reševati v širši družbenopolitični skupnosti. STRAN 10 »NAŠ GLAS« ŠT. 7 — APRIL 1983 Šolski center Krško: elektrika je iz dneva v dan manj skrivnostna zadeva. Loki uveden poseben občinski davek iz osebnega dohodka delavcev. Skupščina občine Krško je v marcu 1982 sprejela odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 — 1985, s katerim je bil uveden poseben občinski davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 °/o. Na podlagi zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) je skupščina občine Krško v juniju 1982 sprejela odlok o ustanovitvi Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Krško. DRUŽBENI DOGOVOR Republiški sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane in občinski skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji so v juniju 1982 podpisali dogovor o enotni politiki in Ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1982. S tem dogovorom je bila zagotovljena proizvodnja hrane v Sloveniji. Sredstva za realizacijo republiškega in občinskih programov so poleg republiških in občinskih skladov za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane zagotavljale še poslovne skupnosti s področja agroživil-stva in organizacije združenega dela s področja odkupa in predelave hrane. FORMIRANJE OBČINSKEGA SKLADA Občinski sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane je bil konstituiran dne 13. septembra 1982 na seji skupščine samoupravnega sklada, v katero je delegiranih 28 delegatov. Na ustanovni skupščini je bil izvoljen tudi izvršilni odbor sklada, ki šteje 9 članov, in nadzorni odbor, ki šteje 3 člane. Sprejet je bil tudi statut sklada ter program pospeševanja proizvodnje hrane v letu 1982. Predsednik skupščine sklada je Joško Radej. UPORABA SREDSTEV SKLADA PO PROGRAMU Sredstva sklada, ki so bila zbrana večinoma s posebnim občinskim davkom iz osebnega dohodka delavcev, so bila s programom dela sklada namenjena za področja, ki jih navajamo pod mednaslovi od INTERVENCIJSKI UKREPI V GOVEDOREJI do STROŠKI SKLADA. INTERVENCIJSKI UKREPI V GOVEDOREJI Premiranje 60 krav-plemenic ni bilo realizirano, pač pa je bilo pre-miranih 171 plemenskih telic (474 tisoč din), 390 telet za pitanje (556 tisoč din), regresiran je bil nakup 12 plemenskih telic (60 tisoč din). Za regresiranje nakupa in reje plemenskih bikov so bila izplačana sredstva v višini 184 tisoč din. Za korekcijo in preventivno nego parkljev pri 283 kravah je bilo porabljenih 90 tisoč din. Za regresiranje nakupa mineralnih gnojil (v odvisnosti od oddanih tržnih viškov mesa in mleka) je bilo izplačanih 165 tisoč din. Za izplačilo nadomestil v proizvodnji mleka v družbenih farmah je bilo porabljenih 266 tisoč din. INTERVENCIJSKI UKREPI V PRAŠIČEREJI Za premiranje 1240 stokilogram-skih pitancev so bila izplačana sredstva v višini 1 milijon 240 tisoč din. INTERVENCIJSKI UKREPI V KONJEREJI Za regresiranje nakupa 10 plemenskih žrebic, ki se bodo vključile v B rodovnik plemenskih kobil, so bila izplačana sredstva v višini 100 tisoč din. Do nakupa 2 plemenskih žreb-cev ni prišlo, ker bodo v bodoče žrebci iz republiškega vzrejališča družbena lastnina, za kar bodo sredstva zagotovljena na ravni republike. INTERVENCIJE V OVCJEREJI Za nakup 272 ovac je bilo izplačanih 272 tisoč din. POSPEŠEVANJE DRUŽBENO ORGANIZIRANE PROIZVODNJE Za 250 ha pogodbenih površin, posejanih s pšenico, je znašal regres za nakup semenske pšenice 803 tisoč din. Za regresiranje nakupa 150 tisoč kg mineralnih gnojil za setev pšenice je bilo porabljenih 360 tisoč din. SOFINANCIRANJE DELOVANJA KMETIJSKE POSPEŠEVALNE SLUŽBE IN POSPEŠEVALNEGA DELA VETERINARSKE SLUŽBE Sofinanciranje delovanja kmetijske pospeševalne službe je opredeljeno kot prednostna naloga sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. V ta namen je bilo porabljenih 2 milijona 850 tisoč din. Za sofinanciranje pospeševalnega dela veterinarske službe pa je bilo uporabljenih 830 tisoč din. REGRESIRANJE OBRESTNE MERE ZA KREDITE IZ SREDSTEV HRANILNO — KREDITNIH SLUŽB Nadomestila dela obresti za kredite, dane iz sredstev hranilno-kre-ditnih služb za investicije v zasebnem kmetijstvu, so znašala malo manj kot 689 tisoč din. IZOBRAŽEVANJE KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV Sredstva, planirana za dodelitev 8 štipendij mladim, ki naj bi se šolali za »kmetijce« in bili kasnejši prevzemniki preusmerjenih zaščitenih kmetij, so — kot navaja dokument — zaradi sorazmerno slabe obveščenosti in delne nezainteresi-ranosti mladih za tovrstno izobraževanje ostala neizkoriščena in »preusmerjena«. POSPEŠEVANJE RAZVOJA ČEBELARSTVA Zvezi čebelarskih družin Krško, ki dosega vidne rezultate pri širjenju te dejavnosti, ustanavljanju čebelarskih krožkov na osnovnih šolah in zaščiti pred čebeljimi kužnimi boleznimi, je sklad naimenil sredstva v višini 100 tisoč din. ST. 7 - APRIL 1983 »NAS GLAS«____________________________STRAN 11 REZERVA SKLADA ZA TEKOČE INVESTICIJE Za regresiranje nabave projektov za hleve so bila uporabljena sredstva v višini 76 tisoč din. STROŠKI SKLADA Načrtovana sredstva v višini 40 tisoč din so ostala neizkoriščena. Potem, ko poročilo zelo nadrobno obravnava vpliv interventnih sredstev za povečanje poljedelske in živinorejske proizvodnje v občini Krško ter za preskrbo v občini in v širši družbenopolitični skupnosti, strne poglavitne probleme in načrte v tako imenovanem poglavju ZAKLJUČKI IN USMERITVE 1. S sprejetjem interventnega zakona in občinskega odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane so za tekoče srednjeročno obdobje le delno zagotovljena sredstva za intervencije na področju proizvodnje hrane. Sedanji obseg dotečenih sredstev ne zadošča za izvajanje vseh ukrepov, ki bi vplivali na večjo proizvodnjo hrane. 2. Iz naravnanosti republiškega programa interventnih ukrepov in seveda tudi iz programa dela občinskega sklada je razvidno, da je glavnina sredstev v bistvu usmerjena za kritje razlike med dogovorjenimi cenami in cenami, ki jih formira prosti trg. S premijami v bistvu proizvajalcem priznavamo proizvodne stroške, ne da bi jih ob tem stimulirali za večjo proizvodnjo. S tem se namen premij in regresov popolnoma izniči (proizvodnja mesa, mleka, pšenice). 3. Na medrepubliškem nivoju je potrebno doseči uskladitev cen predvsem govejega mesa, ki bi bile enotne za celoten jugoslovanski trg, sicer bodo intervencije na področju živinoreje neučinkovite. V sorazmerju s cenami govejega mesa je potrebno določiti tudi učinkovite cene svinjskemu mesu. Ugotavljamo, da je sicer proizvodnja govejega mesa zadovoljiva za celotno oskrbo prebivalcev občine Krško, nesorazmerja v odkupnih cenah telet in mladega pitanega goveda pa so vzrok za velik odliv živine in za nezadovoljivo preskrbo prebivalstva občine z govejim mesom. V SR Sloveniji bi bilo zato potrebno urediti cenovne odnose, oziroma združevanje sredstev na način, da bo s tem zagotovljena enakomerna preskrba z mesom celotnega področja republike in da bodo sredstva skladov za intervencije v kmetijstvu prvenstveno namenjena dejanskim iintervencijam za večjo pridelavo hrane in prirejo živine, ne pa za porabo. 4. Glede na prikazan odliv živine in ostalih kmetijskih pridelkov z območja občine Krško' in ob ugotovitvi, da se odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Krško ne izvaja, je nujno potrebno zagotoviti ustrezne aktivnosti, da bodo za živino in ostale kmetijske pridelke prispevki po občinskem odloku pobrani, saj bi tako letno pridobili za pospeševanje kmetijstva cca 17 milijonov din. 5. Izvršni svet občine Krško naj v letu 1983 pospeši aktivnost za dodatno zagotavljanje sredstev za realizacijo vseh interventnih ukrepov, ki bodo zagotavljali večjo in stabilnejšo proizvodnjo hrane, saj zaradi sedanjega majhnega obsega sredstev, ki se združujejo po stopnji 0,5 % od BOD, v program dela samoupravnega sklada za leto 1983 ne bo možno vključiti vseh pomembnih interventnih ukrepov, ki bi v bodoče zagotavljali večjo proizvodnjo in s tem ustrezno oskrbo prebivalstva s hrano. 6. Kmetijsko pospeševalno službo je potrebno okrepiti in jo organizirati tako, da bodo pospeševalci razbremenjeni administrativnega dela. Težišče njihovega dela naj bo v neposredni kmetijski proizvodnji pri širjenju tehnoloških dosežkov za čim večjo pridelavo hrane na terenu. Kmetijska pospeševalna služba naj preizkusi možnost vključevanja oplemenitene jalovine rudnika Senovo v organizirano kmetijsko proizvodnjo. 8. TOK Kooperacija mora predložiti tak program dela pospeševalne službe, da bo iz njega razvidno področje dela posameznega pospeševalca, proizvodni okoliš, v katerem deluje, in podroben program dela pospeševalca. O doseženih rezultatih posameznega pospeševalca in TOK-a kot celote mora biti podano posebno poročilo ter predloženo Izvršnemu svetu in IO sklada za intervencije. SE O PROGRAMU SKLADA ZA LETOŠNJE LETO Dokument dokaj nadrobno opredeljuje interventne ukrepe sklada v letošnjem letu, v povzetku delegatskega gradiva pa se bomo omejili predvsem na finančno ovrednotenje teh ukrepov: — za premiranje povečanja osnovne črede krav bo občinski sklad namenil 300 tisoč din (za 100 krav), — za premiranje pitanja telet načrtuje program občinskega sklada 3 milijone 465 tisoč din (770 telet), — za regresiranje veterinarskih storitev pri preventivni negi kravjih parkljev bo predvidoma porabljenih 160 tisoč din (500 krav), — za regresiranje nakupa plemenskih telic je zagotovljenih 210 tisoč din (30 telic), — za regresiranje nakupa plemenskih bikov je predviden znesek 60 tisoč din (6 bikov), — za regresiranje pašno-kosnega sistema rabe travnikov naj bi porabili 200 tisoč din (20 hektarjev), — za premiranje urejanja pašnikov v hribovitih predelih bo sklad zagotovil sredstva v višini 75 tisoč din (50 hektarjev), — za regresiranje nakupa plemenskih ovnov bo šlo 12 tisoč din (6 ovnov), — za regresiranje nakupa semenske pšenice je predvidenih iz občinskega sklada 900 tisoč din (setev na 300 ha pogodbenih površin), — za regresiranje mineralnih gnojil v zvezi s setvijo pšenice je zagotovljenih 540 tisoč din (180 tisoč kg), — za regresiranje nakupa semenske koruze bo porabljenih predvidoma 800 tisoč din, — za sofinanciranje delovanja kmetijske pospeševalne službe je predvidenih 3 milijone din, — za regresiranje obrestne mere za kredite iz sredstev hranilno-kre-ditnih služb bo sklad zagotovil 1 milijon din, — za regresiranje nabave projektov za hleve načrtuje program 100 tisoč din, — za pospeševanje razvoja čebelarstva naj bi namenili iz sklada 120 tisoč din, — za združevanje v republiškem skladu naj bi šlo 2 milijona 362 tisoč din, — za rezervo sklada za tekoče intervencije so namenjena sredstva v višini 715 tisoč din, — za stroške delovanja sklada pa je predvidenih 40 tisoč din. In še opomba: nekatere vrednosti smo zaokrožili na tisoče din, kar po naše ne predstavlja bistvene spremembe vrednosti tako pri zneskih realizacije kot planiranih sredstvih. »NAS GLAS« — skupne dele- gatske informacije. — Izdaja INDOK center Krško. — Na- klada 1000 izvodov. — Odgo- vornl urednik: Ivan Kastellc. — Uredništvo CKZ 12, Krško tel. 71-768. — Tisk: Paplrkon- fekcija Krško. STRAN 12 «NAS GLAS« ST. 7 — APRIL 1983 9. TOČKA ZBORA ZDRUŽENEGADELA, 8. TOČKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: POROČILO O IZVAJANJU DAVČNE POLITIKE IN O PROBLEMATIKI DAVČNE SLUŽBE V OBČINI KRŠKO 8. TOČKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, •J. TOČKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: PREDLOG ODLOKA O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1982 Predlagatelj dokumenta Izvršni svet SO Krško ' predlaga ZZD in ZKS, da sprejmeta zaključni račun proračuna občine Krško za leto 1982, ki obsega: 1. zaključni račun proračuna občine Krško: dinarjev — prihodki 147.897.795,20 — razporeditev prihodkov 128.301.971,40 — presežek prihodkov 19.595.823,80 od tega: presežna sredstva do limite 1.160.459,50 presežna sredstva nad limito 18.436.364,30 II. zaključni račun posebne partije proračuna: — prihodki 33.796.977,15 — razporeditev prihodkov 20.851.928,30 — ostanek sredstev 12.945.048,85 III. zaključni račun sredstev stalne proračunske rezerve: — prihodki 4.661.238,80 — odhodki 234.644,35 — ostanek sredstev 4.426.594,45 IV. zaključni račun sredstev, izločenih na posebnem računu po zaključnih računih: — prihodki 6.865.367,20 — odhodki 5.070.434,00 — ostanek sredstev 1.794.933,20 2. člen odloka pravi: Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna od višine dovoljene porabe v znesku 1.160.459,50 dinarjev se prenese kot prihodek proračuna občine Krško za leto 1983. Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna nad višino dovoljene porabe po Družbenem dogovoru o omejevanju splošne porabe v bčinah v letu 1982 in Aneksu k družbenemu dogovoru v znesku 18.435.364,30 dinarjev, se izločijo na posebno partijo in proračuna in razporedijo v skladu z določili navedenega dogovora in aneksa. Ostanek sredstev stalne proračunske rezerve v znesku 4,426.594,45 dinarjev in ostanek Izločenih sredstev po zaključnih računih iz preteklih let v znesku 1,794.933,20 dinarjev se prenese kot prihodek teh računov za leto 1983. Seveda je sestavni del odloka, ki ga je pripravila strokovna služba za skupno in splošno porabo SO Krško tudi podroben pregled zaključnih računov I. — IV., ki ga vsebuje kompletno delegatsko gradivo, k dokumentu pa je dodana tudi njegova podrobnejša analiza. Po opredelitvi nalog UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE, navedbi temeljnih načel, ki jih je družbenopolitična skupnost dolžna upoštevati pri oblikovanju davčne politike, in ukrepov, s katerimi naj bi uprava za družbene prihodke čim bolj učinkovito uresničevala svoje naloge, je v poročilu navedena vsa problematika, s katero se je srečevala uprava za družbene prihodke pri svojem delu. Izvršni svet SO Krško, ki je predlagatelj poročila, je v zvezi z navedeno problematiko zavzel na seji 25. marca stališče, naj bi Občinska uprava za družbene prihodke v letu 1983 izvajala naslednje ukrepe: 1. Posebno pozornost je treba posvetiti pravočasni in večji doslednosti pri ugotovitvah odmernih osnov in dohodkov. 2. Poostriti je potrebno kaznovanje davčnih kršiteljev — stalna naloga. 3. Z v odloku o davkih občanov opredeljeno davčno politiko pospeševati drobno gospodarstvo. 4. Pri dopolnjevanju srednjeročnega plana razvoja drobnega gospodarstva je potrebno usklajevanje na ravni regije. 5. Z namenom ugotavljanja večjih dolžnikov ter takojšnjega ukrepanja s prisilno izterjavo zapadlih obveznosti je potrebno vsake tri mesece spremljati finančno kartoteko zavezancev. 6. Pri zaposlovanju novih oz. nado- Lojze Stih, ravnatelj Šolskega centra Krško. mestnih kadrov je nujno dosledno upoštevati ukrepe glede racionalizacije zaposlovanja v upravnih organih ter posvetiti posebno pozornost boljši tehnični opremljenosti v okviru zakonitih možnosti; posebno pozornost pa je potrebno dati tudi nagrajevanju delavcev s posebnimi pooblastili. 7. Dosledno izvrševati izterjavo vseh davkov in prispevkov, ki so dospeli v plačilo. Pri reševanju posebnih problemov, ki se pri tem pojavljajo, je potrebno pravočasno obvestiti izvršni svet in ga po potrebi vključiti v reševanje, da ne bi prišlo do večjih izostankov. 8. Se nadalje krepiti poslovno sodelovanje z UNZ, Medobčinskim inšpektoratom, SDK, carinarnico in temeljnim tožilstvom pri odkrivanju nepravilnosti, kar naj bo stalna naloga. 9. Republiški upravi za družbene prihodke dati pobudo za dopolnitev določila zakona o davkih občanov v smislu večjih pooblastil davčnim izvršiteljem ter da bi se davčni dolgovi zavarovali s potrdilom o plačanih davkih. 10. TOČKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA: PREDLOG DOPOLNITEV DRUŽBENEGA DOGOVORA O ŠTIPENDIJSKI POITIKI V SR SLOVENIJI Zbor delegatov udeležencev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji predlaga, da udeleženci sprejmejo dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11/80); iz obrazložitve dokumenta povzema: 1. Del predloženih dopolnitev se nanaša na dopolnitve, ki sta jih predlagala odbor za kadre in komisija za podiplomski študij Raziskovalne skupnosti Slovenije. Z njihovo uveljavitvijo bi dodatno podčrtali pomen načrtnega usmerjanja v znanstveno raziskovalno delo. Dejstvo je, da gospodarstvo potrebuje za svoje prestrukturiranje in vključevanje v mednarodno delitev dela mnogo več visoko specializiranih kadrov in raziskovalcev. Skrb za te kadre je bila doslej v veliki meri prepuščena Raziskovalni skupnosti Slovenije in le nekaterim organizacijam združenega dela. S povečanjem potreb po teh kadrih ne ST. 7 — APRIL 1983 »NAŠ GLAS« STRAN 13 samo v raziskovalni dejavnosti, ampak tudi v gospodarstvu, je nujno pospešiti široko organizirano družbeno akcijo. Takžno akcijo naj bi spodbujal tudi tako dopolnjen družbeni dogovor o štipendiranju.. 2. Izhajajoč iz kongresnih razprav in uvodnih izhodišč, ki so bile podane na 11. kongresu ZSM Slovenije in prizadevanj, da se izboljša materialni položaj učencev in študentov, se je izoblikoval predlog, da bi del sredstev, ki so namenjena za štipendiranje iz družbenih sredstev usmerili tudi za nadomestila za znižanje cene družbene prehrane učencev in študentov. Za tovrstno pomoč bi namenili del sredstev, ki se združujejo za izplačilo štipendij iz združenih sredstev po stopnji 0,5% od bruto osebnih dohodkov. To pomeni, da bi ob nespremenjeni stopnji dodatno spodbujali organizirano prehrano učencev in študentov in z delnim finančnim prispevkom omogočali njeno večjo dostopnost tej šolajoči mladini. S takšno dopolnitvijo družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov ne bi bile z ničemer ogrožene višine štipendij iz združenih sredstev niti ne njihova letna valorizacija — skladno s kriteriji, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma. Za organiziranje združenega dela, ki so podpisnice 11. TOCKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, 9. TOCKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: PREDLOG ODLOKA O POOBLASTITVI SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE KRŠKO ZA OPRAVLJANJE UPRAVNIH IN STROKOVNIH NALOG V ZVEZI Z IZVAJANJEM ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Iz obrazložitve predloga dokumenta je razvidno, da se pri dosedanjem načinu dela izvrševanje Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško izvaja na dveh mestih: — pri občinskih upravnih organih se izdajajo odločbe o višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zavezance, — pri SKIS pa se zbirajo sredstva po tem odloku, ki se namenjajo za potrebe krajevnih skupnosti; skrb za realizacijo teh sredstev vodi prav tako SKIS. Prednosti prenosa vseh opravil na SKIS so naslednje: — S kompletiranjem tega delovnega področja pri samoupravni ko- samoupravnega sporazuma, to ne pomeni dodatne finančne obremenitve. Uveljavitev bi omogočila, da razliko sredstev med dotečenimi in uporabljenimi sredstvi za izplačilo štipendij iz združenih sredstev, uporabimo za dodatno obliko poboljša-nja materialnega položaja učencev in študentov. V letu 1982 bi v primeru, da bi se vse leto zbirala sredstva - dotok sredstev je bil ustavljen za meseca julij in avgust — bilo mogoče ustvariti v ta namen cca 176.390.542,00 dinarjev. V primeru, da bodo udeleženci družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS sprejeli dopolnila (potrebna je dvotretjinska večina), bodo predlagatelji začeli s postopkom za spremembo samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Skupščina podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju naj bi kot pristojni organ za določanje vrednosti točke vsako leto sklepala tudi, upoštevajoč dotok sredstev in število podeljenih štipendij iz združenih srestev, o konkretni višini in načinu regresiranja družbene prehrane (enega toplega obroka dnevno). V dosedanjih razpravah je bilo ocenjeno, da je potrebno prednostno razreševati problem prehrane študentov, saj nekatere analize kažejo zaskrbljujoče trende zdravstvenega stanja študentske mladine. munalni interesni skupnosti bo tako dosežena možnost učinkovite in racionalne organizacije izvajanja tako upravnih kot strokovnih nalog s tega področja. — S tem se teh nalog sprosti delavec v upravnem organu — zmanjša se eno delovno mesto, hkrati pa takšna rešitev ne narekuje nove zaposlitve v SKIS, temveč samo nekatere notranje organizacijske spremembe, ki so nujne za uspešno izvajanje teh nalog. 12. TOCKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, 10. TOCKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Osnutek dokumenta predvideva dopolnitev 8. člena odloka z novo točko, ki se glasi: »D. V enotnem območju za družbene namene se ovrednoti stavbno zemljišče s 100 točk /m2«, in spremembo 11. člena, ki se glasi: »1. Vrednost točke za stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za proizvodno, poslovno in družbeno dejavnost, znaša 0,0045 din mesečno. 2. Vrednost točke za stanovanje znaša 0,003 din mesečno. Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno z ovrednotenim programom graditve omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena skupne rabe in jo s sklepom določi občinska skupščina.« Iz obrazložitve osnutka odloka povzemamo: Predlagane spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča izhajajo iz pobud krajevnih skupnosti, na območju katerih je uvedeno plačevanje tega nadomestila, na osnovi katerih je skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško sprejela sklep, s katerim predlaga spremembo in dopolnitev odloka v tem smislu, da se uvede plačevanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč tudi za objekte, ki služijo v družbene namene ter hkrati povečanje višine nadomestila za poslovne in proizvodne objekte v višini 50%. Sama potreba ,po povečanju nadomestila zaradi uporabe stavbnega zemljišča neposredno izhaja iz vrednosti sprejetih programov komunalnega upravljanja stavbnih zemljišč. Zaradi izrazitih podražitev živ-ljenskih stroškov in vrednosti uslug od uveljavitve sedanje višine nadomestila v letu 1979 se je pojavil precejšen primanjkljaj sredstev za realizacijo programov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in hkrati tudi nesorazmerja v višini nadomestila v primerjavi z ostalimi občinami v republiki, ki imajo uvedeno plačevanje tega nadomestila. 11. TOCKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: SKLEP O RAZDELITVI SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA FINANCIRANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V LETU 1983 Zbor krajevnih skupnosti prejšnjega delegatskega mandata je na svoji 41. seji 28. decembra 1981 potrdil kriterije, po katerih se razdeljujejo sredstva proračuna občine Krško za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. Na osnovi teh kriterijev je pripravljen predlog sklepa o razdelitvi tovrstnih sredstev za letošnje leto v višini 3.000.000 dinarjev med 16 krajevnih skupnosti na območju naše občine. 40 odstotkov celotnega zneska predstavljajo tako imenovani stalni stroški, ki jih dobijo vse krajevne skupnosti v enaki višini. Letos znaša ta delež 75.000 din na posamezno KS. Drugih 40 odstotkov celotnega zneska se razdeli krajevnim skupnostim po točkovnem kriteriju, ki upo- STRAN 14 »NAS GLAS« ST. 7 — APRIL 1983 števa naslednje elemente: Število prebivalcev, nerazvitost ter število delegatskih mest z Zboru združenega dela in v Zboru krajevnih skupnosti. Pod »število delegatskih mest v Zboru združenega dela« so seveda mišljena delegatska mesta kmetijskih proizvajalcev, ki nikjer ne »združujejo« svojega dela; teh delegatskih mest je v krškem ZZD šest. Preostalih 20 odstotkov sredstev pridobijo krajevne skupnosti glede na udeležbo na sejah Zbora krajevnih skupnosti. Končni zneski predloga razdelitve sredstev proračuna občine Krško za financiranje delegatskega sistema V uvodu informacija med ostalim navaja, da je pripravljen glavni projekt za tržnico v Krškem in da se nadaljujejo aktivnosti za zagotovitev finančnih sredstev za fazno izgradnjo tržnice. Ugotavlja tudi, da se preskrba z mesom še vedno ni normalizirala zaradi neurejenih cenovnih odnosov, motene preskrbe s krmili itd. Poudarjeno je, da nekatera stališča oziroma predlagani ukrepi občinske skupščine iz lanske jeseni niso realizirani. Pomemben dejavnik za stabilnost preskrbe so občinske blagovne rezerve. V občini Krško so zagotovljeni prostorski pogoji za zagotovitev dvomesečnih blagovnih rezerv artiklov osnovne preskrbe. Oblikovane so tudi dvomesečne zaloge artiklov osnovne preskrbe, razen moke (količina za 1 mesec). STANJE PRESKRBLJENOSTI S PROIZVODI OSNOVNE PRESKRBE Stanje v preskrbi z osnovnimi prehrambenimi proizvodi (olje, sladkor, moka, riž, testenine, sol, mleko) in z drugimi potrebnimi proizvodi (pralni prašek) je trenutno zadovoljivo. Glede na sedanjo založe-nost v trgovinah oz. v skladiščih ocenjujemo, da bo tudi v bodoče preskrba zadovoljiva. Zato, da ne bi prišlo do večjih nakupov nekaterih osnovnih živil oz. izdelkov osnovne preskrbe, je Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve sprejel naslednje ukrepe pri omejitvi posameznih artiklov: — jedilnega olja se prodaja največ po 2 litra, in sicer proti zamenjavi za prazne steklenice, — sladkor se prodaja brez omejitve v maloprodajnih pakiranih enotah (1 — 5 kg), v vrečah (50 kg) se ne prodaja, — kave se prodaja le po en zavitek (10 dkg, 20 dkg), v KS v letu 1983 so za posamezne krajevne skupnosti takile BRESTANICA 213.810 DOLENJA VAS 133.510 GORA 124.070 KOPRIVNICA 126..830 KOSTANJEVICA 241.610 KRŠKO 461.130 KRŠKO POLJE 129.230 LESKOVEC 212.180 PODBOCJE 203.260 RAKA 196.060 ROŽNO — PRESLADOL 120.550 SENOVO 308.960 SENUSE 127.750 VELIKI PODLOG 138.310 VELIKI TRN 139.430 ZDOLE 123.310 — pralnega praška se prodaja samo po 1 zavitek (0,6 kg, 1 kg, 1,20 kg ali 3 kg). Poleg navedenih izdelkov se lahko samoiniciativno uveljavijo omejitve tudi pri drugih izdelkih, pri katerih pride do nadpoprečnih nakupov. Sprejet je bil tudi ukrep, da se jedilnega olja, pšenične moke, sladkorja, margarine, masla in kave ne prodaja za široko potrošnjo (za gospodinjstva) v diskontnih trgovinah. Pri ponudbi mlečnih izdelkov (maslo, siri) ter pri čistilnih sredstvih ugotavljamo slabšo založenost oz. ponudbo. Slaba je tudi oskrba s suhomes-natimi proizvodi, najslabša pa je preskrba s svežim mesom (goveje in svinjsko meso), saj ponudba zadošča za pokritje komaj 30 — 40 % potrebnih količin redne preskrbe (perutnina 30 °/o). V I. trimesečju letošnjega leta v občini Krško ni bilo kave v prodaji za široko potrošnjo. OSKRBA Z GORIVOM ZA ZIMSKO SEZONO 1983/1984 Rjavi premog Rudnik Senovo je podal predlog, da bi lokalna prodaja premoga potekala še nadalje preko Rudnika, in sicer brez evidenčnega vpisa. Zagotovil bi vse leto v okviru prostih kapacitet cca 8.300 ton za potrebe občanov (izhodišče naročila za leto 1982). Poleg te količine bo zagotovil še 1.500 ton za hišne svete, podjetja, ustanove, gostilne, pekarne itd. (veliki potrošniki). Predlagajo, da bi bila omejena količina prodaje premoga do 5 ton na gospodinjstvo. O predlogu Rudnika Senovo je razpravljal Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva in se s predlogom Rudnika Senovo v celoti strinjal. Zavzel je tudi stališče, da je potrebno o načinu lokalne prodaje premoga obvestiti občane. To pa predvsem iz razloga, da si občani lahko nabavijo premog preko celega leta in da ne bi prišlo do nakupa samo pred zimo, kar bi vsekakor oteževalo redno dobavo premoga. (Iz Rudnika so nas opozorili na to, da bo prodaja za občane Sevnice organizirana preko tamkajšnje kmetijske zadruge, za Brežičane pa preko prodajalne Gozdnega gospodarstva v Brežicah. Zato ni nujno, da vsi hodijo na Senovo po premog. Opozarjajo tudi, da je premoga dovolj le za redno prodajo in bo vsak naval nujno sprožil ustavitev prodaje za nekaj dni — pač dokler se prodaja ne »pokrije« s proizvodnjo. Celotno prodajo so v Rudniku organizirali in nanjo opozarjajo občane predvsem zato, da ne bo jeseni, tik pred pričetkom kurilne sezone prehude gneče. 13. TOČKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, 12. TOČKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: INFORMACIJA O TRENUTNEM STANJU PRESKRBE Z OSNOVNIMI ŽIVLJENJSKIMI ARTIKLI V OBČINI KRŠKO ŠT. 7 — APRIL 1983 Vsak kupec bo ob naročilu prejel tudi položnico, na najbližji banki nakazal denar in šele nato bo naročilo postalo veljavno. Predvidoma bodo občani premog prejeli 30 dni po vplačilu. (Opomba urednika) Lignit Prodaja lignita poteka preko trgovskega podjetja M-Preskrba Krško, ki ima sklenjeno pogodbo o zagotovitvi 1.800 ton lignita, kar bi zadoščalo za pokritje potreb občanov. Za nakup lignita je potrebno opraviti evidenčni vpis v prodajalni gradbenega materiala M-Preskrbe Krško na železniški postaji. Naftni derivati V drugi polovici marca je bila zmanjšana dobava plinskega olja. Zato je izvršni svet skupščine občine Krško določil prioritetno listo potrošnikov za oskrbo s tem artiklom. Do sedaj so bili prioritetni potrošniki zadovoljivo oskrbovani, prav tako tudi ostali, tako da ni prišlo do zastoja v prometu. Z 10. 3. je bila ustavljena prodaja kurilnega olja posameznim gospodinjstvom. 14. TOČKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, 13. TOČKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, 6. TOČKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA: Volitve in imenovanja a) Imenovanje delegatov družbene skupnosti v zbor delavcev Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja Krško v razširjeni sestavi: Komisija za volitve,, imenovanja in administrativne zadeve predlaga delegatom Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, da za delegata imenujejo MIROSLAVA ZIBERNO in MARIJO SEDAJ, člana delegacij za delegiranje v Zbor združenega dela SO Krško b) Imenovanje delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole Dr. Mihajla Rostoharja Krško: Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlaga delegatom Zbora Združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, da za delegata imenujejo IRENO STRGAR, članico delegacije za delegiranje v Zbor združenega dela iz Laboda — — TOZD Libna Krško, ki je tudi pokrovitelj OS Dr. Mihajla Rostoharja. c) Določitev delegata za sejo Zbora občin Skupščine SR Slovenije 20. aprila 1983 je v pristojnosti vseh treh zborov. »NAŠ GLAS« Športne prireditve ŠPORTNE PRIREDITVE V APRILU Od Zveze telesnokulturnih organizacij Krško srno 30. marca prejeli Program športnih prireditev in pohodov v mesecu aprilu v organizaciji ZTKO Krško in športnih društev. Prejšnja številka NAŠEGA GLASA je izšla na isti dan, zato navedenega programa nismo mogli objaviti v njej. Čeprav so nekatere od prireditev že za nami, objavljamo program v celoti, že zaradi tega, da prireditve v NAŠEM GLASU evidentiramo. NEDELJA, 3. APRILA: namizni tenis: TVD Partizan Koprivnica — društveno tekmovanje, šah: TVD Partizan Koprivnica — redni mesečni turnir, mali nogomet: TVD Partizan Leskovec — trim liga; SREDA, 6. APRILA: rokomet: športna dvorana Lesko-vec — 14.00 — območno prvenstvo za pionirje, rokomet: športna dvorana Senovo — 15.00 — območno prvenstvo za pionirke; SOBOTA, 9. APRILA: rokomet: športna dvorana Lesko-vec — 17.30 — Krško : Usnjar — mladinci; 19.00 — Krško : Usnjar — člani, smučanje: izlet na Zelenico, košarka: Podbočje — 18.00 — Podbočje : Zlatorog — II. SRL; NEDELJA, 10. APRILA: spomladanski kros: TVD Partizan Koprivnica, nogomet: ŠD Kostanjevica — trim liga; TVD Partizan Leskovec — trim liga; NEDELJA, 17. APRILA: nogomet: 16.30 — Rudar (Senovo) : Šmartno — mladinci, nogomet: TVD Partizan Koprivnica, SD Kostanjevica, TVD Partizan Leskovec — vsak trim liga; ČETRTEK, 21. APRILA: rokomet: športna dvorana Leskovec — 15.00 — pionirji — četrtfina-le republiškega prvenstva SSD; SOBOTA, 23. APRIL: rokomet: športna dvorana Leskovec — 17.30 — Krško : Brežice — mladinci; 19.00 — Krško : Mokerc K IG — člani; NEDELJA, 24. APRILA: nogomet: 16.30 — Rudar (Senovo) : Partizan (Slovenj Gradec) — mladinci, mali nogomet: TVD Partizan Koprivnica — trim liga, ŠD Kostanjevica — trim liga, Rekreacija Leskovec — turnir veteranov, trim pohod: tradicionalna JEZIKOV A NEDELJA NA BOHORJU; STRAN 15 in rezultati SREDA, 27. APRILA: nogomet: 16.30 — Rudar (Senovo) : Sigma — mladinci, mali nogomet: turnir na Zdolah, šah: 17.00 — TVD Partizan Se-nuše — turnir, kegljanje: kegljišče Hotela Sre-mič — tradicionalni turnir ženskih ekip; NEDELJA, 30. APRILA: mali nogomet: TVD Partizan Koprivnica — trim liga, ŠD Kostanjevica — trim liga, TVD Partizan Leskovec — trim liga, smučanje: izlet na Kanin, trim kolesarjenje: 9.00 — TVD Partizan Senuše — Senuše-Podbočje -Senuše. XXII. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE OBČINE KRŠKO STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO V organizaciji Elektrodistribucije Krško je na tamkajšnjem strelišču potekalo 24 .in 25. marca tekmovanje v streljanju z zračno puško v okviru 22. delavskih športnih iger občine Krško. Tekmovalo je troje ženskih in 18 moških ekip, iz zapisnika o- tem športnem dogodku pa je razvidno, da po 5 sicer prijavljenih ženskih in moških ekip ni »držalo besede«. REZULTATI: ženske ekipno: 1. Lisca Senovo, 364 krogov, 2. LB — TPB Krško, 319; ženske posamezno: 1. Pavla Zidar (Lisca Senovo), 139, 2. Marica Mirkovič (Lisca Senovo), 137, 3. Helena Hrastnik (LB — TPB Krško), 132; moški ekipno: 1. Elektrodistribucija Krško, 669, 2. SOP Krško, 652, 3. Postaja milice Krško, 620, 4. »Djuro Salaj« — TOZD Vzdrževanje, 612, 5. Rudnik Senovo, 610; moški posamezno: 1. Tone Molan (obrtniki), 180, 2. Srečko Zokalj (SOP Krško), 175, 3. Oto Kastelic (Elektrodistribucija Krško), 173, 4. Jože Pribožič (Elektrodistribucija Krško), 172, 5. Drago Imperl (TES Brestanica), 170. STRAN 16 »NAŠ GLAS-« ST. 7 — APRIL 1983 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRŠKO Svobodna menjava dela SKLIC 7. SEJE SKUPŠČINE V torek, 19. aprila 1983, ob 12. uri bo v sejni sobi B SO Krško 7. redna seja obeh zborov skupščine Občinske skupnosti Krško. Za začasni dnevni red predlaga predsednik skupščine OZS Zdenko Picelj naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti, pregled realizacije in potrditev zapisnika 6. redne seje skupščine ter odgovori na delegatska vprašanja Obravnava in sprejem finančnega plana za leto 1983 Sprejem prispevne stopnje od 1. maja 1983 dalje 4. Obravnava in sprejem predloga SS o delitvi dela 5. Razprava in sklepanje o menjavi dela v letu 1983: — z Zdravstvenim domom Krško, — z Lekarno Krško, — z Lekarno Sevnica — enota Senovo, — s Splošno bolnico Brežice, — s Splošno bolnico Novo mesto, — z Zavodom za socialno medicino in higieno Novo mesto, — s Kliničnim centrom Ljubljana, — SS o zagotovitvi sredstev, ki jih prispeva OZS Krško za financiranje logopedske službe za območje občane Krško za leto 1983 — sklenjen med OŠ dr. Mihajla Rostohar-ja Krško in OZS Krško, — SS o zagotovitvi sredstev, ki jih prispeva OZS Krško za letovanje otrok v letu 1983 — sklenjen med OZPM Krško in OZS Krško, — SS o zagotovitvi sredstev, ki jih prispeva OZS Krško za letovanje otrok in za zdravstveno vzgojo prebivalstva v letu 1983 za območje občine Krško — sklenjen med OO RK Krško in OZS Krško, — sofinanciranje dejavnosti društev v letu 1983 6. Odobritev sredstev Zdravstvenemu domu Krško za sklad skupne porabe Določitev delegatov za skupščino MZS Novo mesto 8. Predlogi in vprašanja delegatov Šolski center ima svoje delavnice za praktični pouk in svoje proizvodne delavnice, ki s proizvodnjo nekaterih pomembnih izdelkov kolektivu prinašajo pomemben prihodek. Velja poudariti, da so to proizvodnjo razvili z lastnim znanjem. Razen rednega praktičnega pouka v okviru šole pa učenci Šolskega centra Krško opravljajo tudi praktični pouk v OZD. Posnetka zgoraj in desno sta nastala v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« oziroma v TOZD te velike organizacije. KRŠKI LITERARNI KLUB NE SPI Literarni klub Krško si je zastavil za eno izmed temeljnih nalog čim pogostejši stik Z ljubitelji lepe besede in jo zaenkrat kar resno uresničuje: V drugi polovici marca je klub navezal stike s Prosvetnim društvom v Dobovi in rezultat je bil literarni večer, na katerem so nastopili literarni ustvarjalci dobovskega društva, Silvo Mavsar pa je predstavil svojo pesniško zbirko SAMO-BEG ter orisal delo krških literarnih ustvarjalcev. Na večeru je sodeloval tudi krški kantavtor Bojan Rabzelj, o katerem naj mimogrede povemo, da je imel naslednji dan še uspel samostojni koncert v Arti-čah. V maju naj bi krški litera-ti nastopili v Dobovi v večjem številu. Šolski center Krško: praktično usposabljanje s strojem v šolskih delavnicah. Literarni nastop krškega kluba v Domu Milke Kerinove v Krškem je spremljala večina gojencev. S svojimi besednimi stvaritvami so se predstavili Ana Rostohar, Marija Kalčič — Mirtič, Silvo Mavsar in Drago Pirnat, izvajanje tekstov pa je spremljal na kitari z lastno instrumentalno glasbo Bojan Rabzelj, popestril pa je spored tudi z dvema vokalno-instru-mentalnima točkama. ST. 7 — APEIL 1983 »NAS GLAS« STRAN 17 O LETNEM POROČILU IZVRŠNEGA ODBORA DRUŠTVA KADROVSKIH DELAVCEV V POSAVJU Kadrovski delavci organizirano Iz letnega poročila izvršnega odbora Društva kadrovskih delavcev v Posavju povzemamo nekatere misli, ki naj bi bile vzpodbuda za razpravo zainteresiranih dejavnikov na občnem zboru. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da kadrovske delavce animira, jih tekoče seznanja z najpomembnejšimi vprašanji na njihovem delovnem področju, opozarja na probleme in nudi dodatno strokovno pomoč pri njihovem vsakdanjem delu z oblikami usposabljanja, kot so posveti in seminarji. Da so kadrovski delavci željni takšnega usposabljanja in razprav o problematiki z njihovega področja dela, je pokazal obisk na seminarjih ter tudi anketiranje udeležencev. Junija lani je društvo v sodelovanju s strokovno službo za zaposlovanje pripravilo posvet, na katerem so razpravljali o planiranju kadrov, njihovem štipendiranju ter o splošnih problemih na področju kadrovske politike v Posavju. Poročilo navaja, da so bili na posvet vabljeni tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in Medobčinske gospodarske zbornice, vendar so se ga udeležili le kadroviki oziroma delavci, ki strokovno delajo na tem področju. V oktobru 1983 je društvo organiziralo seminar, na katerem so obravnavali — ob strokovni pomoči predstavnika Komiteja zadelo SR Slovenije — spremembe zakona o delovnih razmerjih, zakon o zaposlovanju in zavarovanju v primeru nezaposlenosti ter druge spremembe s področja zagotavljanja socialne varnosti začasno nezaposlenim osebam. Na seminar je društvo povabilo predstavnike političnega življenja v občini, a tudi tokrat so bili kadroviki sami. Da je zanimanje političnih struktur in Medobčinske gospodarske zbornice za delo društva premajhno, je eden od dokazov tudi, da se je njegovega občnega zbora v aprilu lani udeležil od političnih predstavnikov le predsednik Medobčinskega sveta ZSS. V letošnjem letu je društvo januarja pripravilo posvet, na katerem so razpravljali o razvojnih programih posavskih občin s poudarkom na letošnji resoluciji in spremembah srednjeročnega plana, pogovorili pa so se tudi o izvajanju štipendijske politike. K uspešnosti posveta so dokajšnj delež prispevala izčrpna izvajanja predstavnikov izvršnih svetov posavskih občin. Marca letos so se kadroviki usposabljali na dvodnevnem seminarju, katerega tema je bila »Uporaba strokovnih podlag za izdelavo del in nalog«, izvajalec pa Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja. Udeleženci seminarja so pokazali veliko mero zanimanja za probleme s tega področja, ki jih je občutiti predvsem v združenem delu. Izvršni odbor Društva kadrovskih delavcev v Posavju je imel v minulem mandatu 14 sej, poleg tega pa tudi vrsto krajših delovnih sestankov. Obravnavali so perečo kadrovsko problematiko, zakonske spremembe na tem področju in pa seveda v zvezi s tem poskrbeli za organizacijo oblik usposabljanja, katerih cilj je bil dvig strokovne ravni kadrovskih služb v Posavju, o katerih organiziranosti poročilo ugotavlja, da ni zadovoljiva. Zato društvo pričakuje širšo pomoč na regijski ravni, od družbenopolitičnih organizacij do občin in Medobčinske gospodarske zbornice, prav tako pa tudi vseh, ki bi zaradi tega, ker je kadrovska politika sestavni del poslovanja, morali pokazati za to področje več posluha. Šolski center Krško: pri usposabljanju za SLO in DS. ZLATA ZNAKA RKS V prejšnji številki Našega glasa se naim je pripetila neljuba napaka, za katero se opravičujemo in jo popravljamo: Ob praznovanju jubilejev ZPJ in ZPMS v Leskovcu sta bili podeljeni dve najvišji priznanji Rdečega križa Slovenije. Zlata znaka RKS sta prejeli Osnovna šola »Narodne heroine Milke Kerinove« Le-skovec in Občinska zveza prijateljev mladine Krško. Proizvodna praksa v TCP Djuro Sa-laj. Fotografije so izposojene iz glasila »Obveščevalec«. Mladinske »Informacije« Občinska konferenca ZSMS je nedavno tega izdala 1. številko INFORMACIJ, ki bodo po napovedi izhajale mesečno. Iz njih povzemamo: MLADINSKA DELOVNA BRIGADA — Pred časom smo v Našem glasu zapisali, da bodo brigadirji iz naše občine sodelovali na akciji Suha krajina 83, vendar je po tistem prišlo do spremembe. MDB naše občine, ki bo tudi letos verjetno nosila ime Matije Gubca, bo s 50 brigadirji sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji SISAK 83. Prijavilo se je že 22 brigadirjev, zadnji rok za prijave pa je 25. april. PIONIRSKA DELOVNA BRIGADA — Na zvezni MDA VIPAVSKA DOLINA 83 bo sodelovala tudi posavska pionirska delovna brigada, ki bo nosila ime XIV. divizije. ŠTAFETA MLADOSTI — V naši občini bo sprejem štafete mladosti predvidoma 11. maja, štafetna palica pa bo potovala v smeri Sevnica — Krško — Brežice. STRAN 18 »NAS GLAS« ST. 7 — APRIL 1983 PROGRAMSKA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV Delati čim bolje Prilagajanje razvojnih programov zaostrenim razmeram, boj za večjo proizvodnjo, ki je edini pravi temelj razreševanja težav v naši skupni in splošni porabi, ostaja še naprej poglavitna usmeritev delovanja komunistov krške občine, povezani v 80 osnovnih organizacij. Njihovo članstvo se je v zadnjem letu dni povečalo na 1450, to pa je številka, ki pove, da bi lahko s še večjo akcijsko enotnostjo in povezanostjo prav komunisti bistveno prispevali k hitrejšemu reševanju številnih težav, ki ta čas seveda niso značilne samo za krško občino. 30. marca so imeli komunisti krške občine programsko konferenco. Razprava na programski konferenci ni bila odmaknjena od aktualnih problemov, predvsem gospodarjenja, in bo tako skupaj z ugotovitvami o delu Zveze komunistov v zadnjem letu dni v oporo pri načrtovanju letošnjega in prihodnjega dela. Tega bo res veliko znotraj partijskih vrst in nič manj ali še več tam, kjer mora Zveza komunistov s svojimi člani tvorno delovati in zastopati svoja načela, bodisi v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in drugje. Zaupanje v Zvezo komunistov ta čas tudi v krški občini ni omajano; to je dokazala tudi razprava, v kateri so še posebej poudarili, da delovni ljudje v njej in njenem delovanju vidijo tisto silo, ki jih bo popeljala k postopnim rešitvam nakopičenih težav. Še več, na tej poti so ji pripravljeni pomagati, zavedajoč se vrednot socialističnega samoupravljanja in s tem svoje moči. Zato tudi v krški občini ne pritrjujejo očitkom, da se preveč ukvarja sama s seboj. Ce se tudi s tem, se v tisti potrebni meri, ki naj zagotovi večjo razgibanost v sleherni osnovni organizaciji, ki naj ustali nekatere nove delovne metode, ki bodo v prid večji prodornosti in~~ učinkovitosti osnovne organizacije, akcijskih oblik povezovanja, večjim obvezam in odgovornosti članov komiteja, skratka, ki bodo v prid tudi ugledu organizacije. In če ugotavljajo, da je še kar veliko število osnovnih organizacij ob robu aktualnim dogajanjem, je tako delo, ob nakazanih poteh za boljše, tudi potrebno. Vse to so seveda vključili v programske naloge za to leto in z njimi komuniste še posebej obvezali, da se poslej še bolj tvorno vključujejo v vsa tista področja našega družbenopolitičnega sistema, kjer je v zaostrenih pogojih gospodarjenja in odločanja o razporejanju ustvarjenega dohodka danes bolj, kot je bila še včeraj, pomembna kakovost odločanja in odločitev. Komunisti krške občine se tega zavedajo in taka programska izhodišča podpirajo. Zivko Šebek Vabilo na občni zbor Društva kadrovskih delavcev v Posavju Društvo kadroskih delavcev v Posavju vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo V TOREK, 19. APRILA 1983, ob 13. URI V HOTELU »SREMIC« V KRŠKEM. Dnevni red: 1. Izvolitev organov občnega zbora: — delovnega predsednika, — verifikacijske komisije, — kandidacijske in volilne komisije, — zapisnikarja in dveh overovate-Ijev zapisnika. 2. Poročilo o delu DKD v Posavju: — poročilo izvršnega odbora, — blagajniško poročilo, — poročilo nadzornega odbora, — poročilo disciplinske komisije. 3. Razprava po poročilih. 4. Smernice za delo društva za naslednje leto — s finančnim načrtom. 5. Predlog razrešnice organov društva. 6. Volitve novih organov društva: — predsednika DKD v Posavju, — članov izvršnega odbora, — članov nadzornega odbora, — članov disciplinske komisije. 7. Imenovanje delegacije za Zvezo društev kadrovskih delavcev Slovenije. 8. Razno. Po končanem občnem zboru bo to-variško srečanje. Ostali vabljeni: — medobčinske družbenopolitične organizacije, — Medobčinska gospodarska zbornica Brežice, — Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje Sevnica, — Zveza DKD Slovenije. Predsednik DKD v Posavju: Anton Podgoršek