ras^i'- Oldest Sloven© Daily in Best Advertising Medium irtf EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) FEBRUARY 8, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 33 ratke vesti 12 ž>vljenja in sveta m STUMOR tekmeca Smith *fSburg> Ky. - Willard Je ust'r^r 16 let, je priznal, da Alule Jr 14'letnega Arnolda fajjj n , °ba sta se sprla zada ?a deklice. Smith pravi, ustrelil v samoobram- Inter, del. federacija bo organizirala ! časnikarje in "white-collar" delavce Federacija je pripravljena organizirati časnikarje, čim se j odpovedo svoji "komunistični" Bratovščini časnikarjev. IZGUBLJEN V GORAH Pa-1 ZDAJ «ški n"a: Portugalska. - I. lista Diario de | «lJ Nrd^3' da ^ je izrazil 1 apcosl- erriot' predsednik Planske zbornice, Ruska armada ni ar- pač Hil ^ c Pa čreda. Ko sem po-,e * o nMj°' Sem bil skoraj uver-1, ^ r'° njenih^1 Zmožn°sti in veljavi, vSefm?0razih v" finski pa iji' .rof9* fl in3 !p°Zfial svojo zmoto." M PREŽI V- nlšo„ il Lolo--Thomas J. je p p' 1 stari WPA dela' cn0 ^ da je s svojo me- Snal da je s svojo ki je znašala ■ • Nje rGŽiVljal dvo;ie sv°jih dr"ga žena ga je Potom neke posredoval-2a ženitev pava, • * nan>°l pred tremi me-. je ž njim poročila, 'farjj b:K; da ga bo zdaj tožila Di je . gamije. O njegovi prvi 'licij0 . ela> ko je naprosila s pogleda nekoliko za >%^od časa do časa iz- MIAMI, Fla., 7. februarja. — * Eksekutivni odbor Ameriške delavske federacije je včeraj naznanil, da je izdelal načrte za vseameriško kampanjo organiziranja tako zvanih "white-col-jlar" delavcev ter uslužbencev v j raznih industrijah, s posebnim ozirom na južne države. Odbor da bo do meseca oktobra organiziral 500,000 delavcev, zaposlenih v panogah, kjer doslej ni bilo delavskih organizacij. V tej kampanji bo sodelovalo stotine localov in podružnic. Organiziranje časnikarjev , William Green, predsednik Federacije, je izjavil, da bo ta kampanja ena najintenzivnejših, kar jih je Federacija še kdaj podvzela. Dalje je Green dejal, da je Federacija pripravljena, vsak čas ustanoviti unijo urednikov, in časniških poročevalcev, ki naj bi bila ustanovljena na narodni bazi. "To unijo se bo u-stanovilo nemudoma, čim bo dovolj urednikov in ostalih časnikarjev pripravljenih, ločiti se od po komunistih upravljene in po komunistih vplivane Bratovščine ameriških časnikarjev," je rekel Green. Nad 4 milijone članov KONEC CIGANSKEGA "VANDRANJA" BERLIN, 7. februarja. — Cigani v češko-moravskem protektoratu so dospeli do konca svoje poti. Izza dne 1. februarja se je pričela namreč izvajati odredba vlade, ki določa, da morajo cigani prenehati s svojim večnim vandranjem, si poiskati stalno bivališče ter se lotiti poštenega rokodelstva ali drugačnega življenskega opravka. Cigani lahko sami odločijo, kje se bodo naselili, toda oni, ki se ne morejo odločiti in nameravajo še nadalje "vandrati", bodo pritegnjeni k prisilnemu delu na polju. Danes je v češko-moravskem protektoratu še kakih 4,000 ciganov. l°zak 3e hodil ob takih .jrtj je noau oo uiKm Dalje je predsednik Federacije 'U 0(jr,rie ni2 Dunlap. naj-La bi bila stara 102 je izdal uredbo, po kateri se zaplenijo vse cerkvene umetnine na Poljskem. Umetnine bodo t?™ t rT • -n J prepeljane v Nemčijo. RIM, 7. februarja. — Papež _ Pij XII., je včeraj v svoji last-1 I)0LG ZEDINJENI DRŽAV nosti kot rimski nadškof, spre-J Dolg Zeninjenih držav je do jel v mestnih cerkvah in samo-' konca preteklega leta narastel stanih približno sedemdeset na 42 milijard dolarjev. V prvi postnih pridigarjev, katerim je poiovici tekočega proračunskega naredil dolg govor o njihovih leta je dosegel primanjkljaj v bi-dolžnostih tekom posta. Med lanci državnih izdatkov in do-drugim jim je naglašal, naj nejhodkov nad dve milijardi dolar-posvečajo preveč svojih skrbi in aktivnosti administrativnemu, jev. za milijardo dolarjev ijetal Washington. — Angleška francoska vlada sta predložili a- m h ^ Napada « -va j -arJ'a- —■ Neka 1 list o- Kabula. ki P je i^K c3a ornale d'ltalia, na-I > ok®6 Afganci pripravki ambo Pr°ti napadu, X. ' >1 v gostilno Adolf a ^ k« je slednji z banke' kjer je ^ko Za lzmenjanje da- Vrevoh dva l0P°va- ki ^^ jim ^ v rokah Pri-je izročil $2,950, Ognila. pač pa duhovnemu delu. Papež, je med drugim dejal, da je verska ignoranca polna raznovrstnih nevarnosti. Kakor da bi hotel naglasiti meriškim izdelovalcem letal na-važnost te papeževe izjave, je|črte za izdeia,vo oziroma nakup izjavil danes Luigi Lavitrano, j letal v skupni vrednosti ene mi-kardinal in nadškof v Palermu, i jjjarde dolarjev. v svojem pastirskem pismu, daj ------ "66 odstotkov Italijanov ne za- j »8 LET V GASILSKI haja k maši ob nedeljah in za-1 SLUŽBI WASHINGTON, 7. februarja. — Ameriški mladinski kongres, katerega jc v ponedeljek večer tekom konference v IMi hiši v«(j liberalnih kongresnikov ostro kritiziralo, noče črtati komunistov iz svojih vrst. ( Kongres je zavzel to svoje stališče v pismu, ki ga je poslal Johnu Hamiltonu, predsedniku republikanskega narodnega odbora, ki ni hotel poslati repre-zentanta republikanske stranke na zborovanje Mladinskega kongresa, na katerem bosta nastopila kot govornika tudi predsednik Roosevelt in njegova žena. Pismo, ki ga je poslal kongres Hamiltonu, se glasi: "4,500,000 mladih ljudi, včlanjenih v Ameriškem mladinskem kongresu, ne deli z vami vašega pomanjkanja- zaupanja v naš "Bill of Rights," in ne bo izključil komunistov niti kake druge skupine z ameriškega pozo-rišča. "Streljanje komunistov mesto streljanje problemov, ne bo u-bilo resničnih sovražnikov ameriške demokracije in ameriške mladine. "Nihče ne more trditi, da bi izključenje malega dela komunistov iz Ameriškega mladinskega, kongresa izposlovalo delo in zaslužek 4,000,000 mladim Ame-rikancem, ki so dovršili svoje šole in so zdaj brez dela." To znači, da računa na dolgotrajno in krvavo vojno, ki bo zahtevala veliko zalogo potrebščin. prebivalstvo, naj se varuje pred špijoni in sabotažniki, ki odska-kujejo s padali iz ruskih letal. Rusko poročilo MOSKVA, 7. februarja — Leningrajski glavni stan je objavil nocoj sledeči komunike: "Dne 7. februarja se ni pripetilo ničesar važnega na fronti. Naši letalci so podvzeli več iz-vidniških poletov, bombniki pa so bombardirali nekatere objektive. (Sinočnja poročila po radiu naznanjajo, da je ruski maršal Vorošilov obdan z nemškimi častniki, s katerimi se posvetuje o vojaški strategiji na Finskem. Dalje naznanjajo ista poročila, da so nemški častniki pri ruski artiljeriji pred Mannerheimovo črto, katero brambovci vzdržujejo s svojimi zadnjimi močmi in zadnjimi napori.—Op. Oblasti v Helsinkih svarijo uredništva). _1 ------u ................................................ Predlog, da se prekine diplomatske odnose z Rusijo, poražen v zbornici poslancev LONDON, 7. februarja. — Da Anglija misli zares in da sedanje vojne ne smatra za igračo, je razvidno iz objave W. S. Morrisona, ministra za prehrano, ki je danes izjavil, da pride tudi sveže meso na živilske karte, na katerih so že zdaj kava, surovo maslo, slanina in gnjat. Racije svežega mesa stopijo v veljavo dne 11. marca. Po tem datumu bo upravičena vsaka odrasla oseba na teden do svežega mesa v vrednosti enega šilinga in šest pencev. To pomeni, da bo dobila vsaka odrasla osčba funt do poldrugi funt mesa na teden, vključivši lolščo in kosti. (Nemcem, je dovoljeno na teden po en funt in 1.6 unče mesa.) Povprečno porabi Anglež na teden po en in tri četrtine funta mesa. Minister Morrison je ob tej priliki pripomnil, da mesnina kot jetra, obisti, jezik in podobno, ne bo omejena in se jo bo lahko kupilo v poljubnih količinah. Tudi restavracijam bo dovoljeno postreči z vsemi mesnimi jedili brez tozadevnih kart. Predlog je bil poražen z neznatno večino treh glasov. — Finska dobi 2Q milijonov dolarjev posojila, ki ga pa ne bo smela vporabiti v vojaške namene. WASHINGTON, 7. februarja. | ca s 95 glasovi proti 38 porazila Poslanska zbornica je danes predlog istega kongresnika, ki dvakrat porazila organizirano prizadevanje, da ameriška vlada prekine svoje diplomatske od-nošaje s Sovjetsko Rusijo. Z neznatno večino treh glasov, s 108 glasovi proti 105, je zbornica porazila predlog kongresnika McCormacka, demokrata iz Massachusettsa, da se črta iz apropriacijske liste vsota,1 ki je določena za plačo ameriškemu poslaniku v Moskvi. Pozneje pa je poslanska zborni- je to pot predlagal, da se ne dovoli sredstev za vzdrževanje a-meriškega poslaništva v Moskvi. Tozadevno glasovanje se je vršilo komaj nekaj ur zatem, ko je senatni odbor za inozemske odnošaje odobril predlogo, da se pomaga Finski s posojilom $20,-000,000, katerega denarja pa ne sme Finska porabiti za vojne namene. Dalje bo legislacija dovolila 20 milijonov dolarjev posojila tudi Kitajski. povedanih praznikiTi, in da samo 12 odstotkov italijanskih mož prejema obhajilo o veliki noči." Smrtna nesreča Pekin, 111. — Julius F. Jaeckel služi že 58 let pri tukajšnji požarni brambi, nad 50 let pa je že njen načelnik. V tem času se je izmenjalo že 18 županov. John W. Hartman, 64 let stari | Seja prodajalec, zaposlen pri Union j V petek, 9. februarja se vrši Paper and Twine Co., je bil vče- redna mesečna seja društva Svo-raj na Euclid Ave., in E. 93 ce-iboda, št. 748 SNPJ v Sloven-sti povožen od voza poulične že-1 skem delavskem domu na Wa-leznice, v katerega se je zale-: terloo Rd. ob 8. uri zvečer. Cla-tel. Ponesrečeni je umrl v bolniš-! ai so prošeni, da se udeležijo, niči ob sedmih zvečer. Motorman Plin ,ni bil kriv, zato ga« policija ni 1 V našem uradu se lahko še aretirala. ;do jutri plača za plin. Domača zabava V soboto 10. februarja priredi Slovenska narodna čitalnica domačo zabavo v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vstopnina prosta in vhod pri stranskih vratih. Član-s t v o in drugo občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži. Zadušnica V soboto 10. februarja ob 9. uri zjutraj se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca maša ob prvi obletnici za pokojno Marijo Kuž-nik.. Prošeni so vsi sorodniki in i prijatelji, da se udeležijo. Razprodaja Pri Grdina Shoppe na 6111 St. Clair Ave. se vrši velika razprodaja. Se priporočajo za obilen obisk. Napad na nadzornika Detektivi so aretirali včeraj nekega 36 let starega WPA delavca, ki je včeraj zjutraj udaril z lopato po glavi Matthewa E. Tennella, superintendenta WPA projekta v North Royal-ton. Superintendenta so prepeljali ranjenega v bolnišnico. Seja Seja lista "Naprej" se bo vršila dne 10. februarja, 1940 v Slovenskem domu na Waterloo Rd. ob 7:30 zvečer. . Prosi se vse čitatelje in prijatelje lista "Naprej", da se gotovo udeležijo te seje. Zelo važno je glede priprave banketa. — Odbor. Sestanek Danes'zvečer ob 8. uri se vrši sestanek balincarjev Slov. del. doma na Waterloo Rd. ki bodo balinali na društvenih tekmah, ki se vršijo v soboto. Vsi društveni zastopniki so prošeni, da se gotovo udeležijo. — Joe Pu-i gel. Francozi in Angleži so pripravljeni prelivati poljsko kri za interese na Finskem Tudi vatikansko glasilo kliče Francijo in Veliko Britanijo na pomoč Finski. — Nabiranje prostovoljcev na Angleškem. PARIZ, 7. februarja. —*------~ Stranka francoskih radikalnih jim angleška vlada delala zapre-socialistov, kateri pripada sam ke. premier Daladier, je zahtevala od francoske vlade, da podeli Fincem vso razpoložljivo pomoč, ki je potrebna, "da izvojuje zmago nad Rusi." Vojne potrebščine iz Francije so že na potu, Velika Britanija in Francija pa imata na razpolago odvisno moštvo, kakor na primer poljsko armado, ki jo lahko pošljeta na pomoč finski republiki (!!!) Poziv Vatikanskega glasila Rim, 7. februarja. — Vatikansko glasilo Osservatore Romano je natisnilo danes nujen a-pel na Veliko Britanijo in Francijo za njuno pomoč Finski. Vatikansko glasilo naglaša, da bi finska zmaga nad Rusi pomagala tudi Angliji in Franciji v njuni vojni z Nemčijo, ker bi olajšala strah baltiških in balkanskih držav kakor tudi držav nem strahu pred Rusijo. Kakor znano, se poljska ar-, . .. 1 3 ■ Z ,, .'Bližnjega vzhoda, ki so v stal-mada zdaj vežba v Franciji. Vec __________ 0„„:,„ sto poljskih letalcev se je že prostovoljno priglasilo za službo v Finski. Nabiranje prostovoljcev LONDON, 7. februarja. — Sir Victor Warander, finančni tajnik angleškega vojnega urada, je naznanil v nižji zbornici, da so se pričeli nabirati angleški prostovoljci za Finsko in da je novačenje pod nadzorstvom finskega poslaništva v Londonu. O-ni Angleži, ki so v vojaški starosti, pa se priglase za službo na Finskem, lahko gredo, ne da bi Žalostna vest Iz stare domovine je dobila Mrs. Agnes Opaskar, 6729 Bay-liss Ave., žalostno vest, da ji je umrla mati Frančiška Kaplan, po domače Mežnarjeva mati, v vasi Jurjevica pri Ribnici. Umrla je v častitljivi starosti 82 let, Tukaj zapušča poleg hčere tudi sina Johna. V domovni pa sinova Antona in Jožeta. Bodi ii ohranjen blag spomin. STR'Aft 2 iNi ko f ft 'a vnos Wr S. februar.-! UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by 9THB AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 0231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-53X2 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po ratnaialcu t Clevelandu, ta celo leto.................................95.50 ta (t mesecev....................»3.U0, >sa S mesece..........-...........$1.50 Po poŠti v Clevelandu, v Kanadi In Mexiol ca celo leto.................16.00 m 6 mesecev....................$3-25; ca 3 mesece......................»2.00 £a Zedlnjene države »a celo leto ........................................»4.50 m 8 mesecev................. .»3.»0. za 3 mesece......................$150 Z* Evropo, Jutao Ameriko in druge lnosemske države: bk celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4X0; Entered as Second Class Matter April 26th, juUB al the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1870. UREDNIKOVA POSTA Vabilo na igro speha in obstoja Mladinskega 1 pevskega zbora Škrjančki. Naj-Coverdale, Pa. - Prosvetni lepša hvala tudi vgem tistim> ki odbor Jugoslovanskega doma v te prispevali z darili v denarjU) Coverdale priredi lepo šalo-igro kot tudi vsem častnim članom "Čigav je ta otrok" v nedeljo -n prvim odbornikom zbora dne 11. februarja v Jugoslovan- škriančkii k- gte ge odzyali pQ_ skem domu. Igra je zelo smesna vab-Uu in udeležili naše prire. in zabavna ter se bo kazalo tri1 različne scene. ALI BO ZADELA HITLERJA USODNA "NESREČA?" i. Sledeči članek je napisal za prilogo nedeljskega ''Plain Dealerja" Henry C. Wolfe, sloveči mednarodni korespondent, ki je bil eden onih redkih ljudi, ki so uvidevali in napovedali Hitler-Stalinovo zvezo. Svojo takratno napoved je naslanjal na poročila, ki jih je dobil iz raznih diplomatskih virov. še bolj značilne pa so napovedi in razodetja, ki jih napoveduje in razodeva Wolfe v sledečem članku, katerega bomo priobčili v izčrpku. * * » Dne 15. maja leta 1935 se je zbrala v Krakovu na Poljskem skupina visokih dostojanstvenikov k pogrebu poljskega maršala Pilsudskega. Med ostalimi dostojanstveniki je bil tam tudi francoski minister zunanjih zadev Pierre Laval, ki je reprezentiral Francijo, in maršal Hermann Goering, ki se je prišel poklonit v imenu Nemčije. Pogrebci so storili več kot da so samo žalovali za poljskim narodnim junakom. Tako priložnost se namreč | vedno izrabi za politične konference. Tekom nekega ta- j kega neoficijelnega sestanka sta se razgovarjala tudi nemški maršal in francoski minister zunanjih zadev. Goering je prijel ob tej priliki Lavala za roko ter mu zašepetal: "Ako boste vi, Francozje, in mi, Nemci, tako bedasti, da bomo pričeli medsebojno vojno, bodo prišli ruski boljševiki ter nas vse skupaj porazili. In mi bomo to zaslužili." Kar je Qoering dejal takrat pred štirimi in pol leti Lavam, je danes največje važnosti. Za dobro poučene ljudi v Franciji in Angliji ni sedanja vojna nobena "čudna" ali "phony" vojna. Izza onega jutra, ko so Hitlerjevi bombniki prigrmeli preko poljske meje, delujejo francoski in angleški strategi po natančno zasnovanem načrtu. Njihov smoter je, izvojevati to vojno brez silnih izgub človeških življenj. Oni so računali na zmago s pomočjo sovražnih sil v notranjosti Nemčije. Izkratka: francoska in angleška publika ve, da računajo njeni voditelji z revolucijo v Nemčiji. Francoska in angleška javnost upa, da bo revolucija nemških mas vrgla Hitlerja in končala vojno. Toda oni Francozi in Angleži, 'ki so bolje informirani, pa ne pričakujejo ničesar vsega tega. Oni namreč vedo, da v nemškem rajhu ne more biti nobene revolte, ki bi se pričela pri tleh, to je pri masah. Tudi oni upajo na revolucijo, toda ne od tal navzgor, temveč od vrha nizdol. Ko je izbruhnila vojna, sta francoska in angleška vlada pričakovali, da bo izbruhnila v nemški armadi revolta proti Hitlerju. Pričakovali so armadnega puča, ki ga bodo izvedli konservativni nemški častniki, kakor na primer von Fritsch in Beck, ki sta bila prepričana, da tiia Hitler Nemčijo proti njenemu prepadu. Tedaj je bil Fritsch ona osebnost, okoli katerega so se sukale vse nade zaveznikov. Aristokratski Werner von Fritsch, nemški general z večnim monoklom v očesu, je bil tipičen nemški oficir in član najdonosnejše in najošabnejše oficirske kaste na svetu. Zato ni čudno, da se mu je kadilo ob pogledu na bivšega korporala, ki je bil zdaj vrhovni poveljnik nemške armade. Besnel je, ko je videl, da je bivši avstrijski politični agitator vrgel v ječo velikega nemškega narodnega junaka, pastorja Niemollerja, bivšega komnadanta nemških podmornic v svetovni vojni. Kot vrhovni poveljnik nemškega Eeichswehra je von Fritsch odločno nasprotoval vsaki nameri, da bi se nazificiralo nemško armado. Pa ne samo to. On je tudi odločno nasprotoval Hitlerjevi vratolomni zunanji politiki. Toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Hitler je proti njegovim nasvetom vkorakal v Porenje. Leta 1938, ko so se nacisti pripravljali za vdor v A vstrijo, je general Fritsch zopet svaril pred tem načrtom. In takrat se je zgodilo, da so "divji možje" nacijske stranke odločili, da mora general Fritsch iti. Heinrichu Himmlerju, načelniku proslulih gestapovcev, je bilo naročeno in ukazano, da ima strmoglaviti Fritscha. Toda Fritsch ni bil mož, ki bi se dal kratkomalo ugnati'v kozji rog. Zahteval je tribunal nemških častnikov, katerega si Zatq vabimo vse prijatelje, da se zabave udeležijo. Vstopnina je samo 25c za osebo. Igrana bo v hrvaškem jeziku, kar bo slcoro vsak Slovenec lahko razumel. S pozdravom Louis Tomazin Starši, pozor! Opominjam vse starše v Eu-clidu, Nottinghamu in okolici, da je to zadnji teden za to sezono, da vpišete svoje hčerke in sino-| ve od šestega leta do šestnajstega k našim priljubljenim Škr-jančkom, ker kampanja je v teku samo še do sobote 10. februarja. ! Kampanja se je dosedaj dobro obnesla, to je bilo ditve. Hvala tudi delavcem in vsem drugim, ki ste pripomogli na en ali drug način do boljšega uspeha. Hvala lepa tudi vsem trgovcem in obrtnikom, ki ste dali o-glase v programno knjižico za i-sto prireditev. Priporočamo vam da jih podpirate. Oprostite ker niso označena imena, ka- b; "zelo preveč prostora. Še enkrat hvaia, '<■ m„ Odbor in Škrjančki Zabavni večer Čitalnice V soboto dne 10. februarja priredi Slovenska narodna čitalnica domačo zabavo s plesom v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 8:00 uri zvečer. SPOMINI NA LINGOLNA Zatorej se tem potom vljudno videti i vabi članstvo, kakor tudi prija-zadnjo soboto pri vajah, seveda S telje čitalnice, da nas posetite tudi naš pevovodja g. L. šeme na ta večer v čim večjem številu je bil nekako bolj' smehljajoče- fin nam pripomorete do boljšega ga. obraza, ko je videl toliko no vo pristoplih mladih pevcev. prireditvenega uspeha. Kakor vse naše kulturne u-Seveda je bilo bolj veselo in kanove, ravno tako tudi Slov. bolj z veseljem so zapeli naše(nar< 5italnica potrebuje pomoči od nas vseh, če hočemo, da bo še nadalje obstojala in vršila svojo izobraževalno delo med tukajšnjimi Slovenci. Če se čutimo, da smo še kaj kulturni, je naša sveta dolžnost, da tudi podpiramo naše kulturne ustanove. Zavedati se moramo, da narod brez kulture je tudi brez veljave. — Slovenska narodna čitalnica i-rna veliko zalogo leposlovnih in poučnih knjig zatorej bi apeli- krasne slovenske pesmi. Seveda starši jih morajo enkrat pripeljati, da se malčki malo privadijo potem jih pa ne boste več doma pridržali in jaz mislim ,da je boljše, kakor da bi se po cestah igrali, ker je danes tako nevarno. Ponosni boste na nje ne samo v dvoranah, ampak tudi doma, ker se iz slovenskih pesmi nau-če tudi pisati in brati'. Torej ne pozabite pripeljati ^ral na rojake in rojakinje v Cle-vaše malčke ali pa če sami pri-, velandu, da se jih bolj poslužu-dejo in to je v soboto 10. febru-! jejo, kajti v knjigah se dobi arja v Slovenski društveni dvo-: znanstvo in duševno razvedrilo, rani na Recher Ave., ob pol de-;katero je vsakemu človeku zelo, seti uri zjutraj. j zelo potrebno. Imeli bomo tudi malo zabave; Še enkrat vljudno vabim slo- | "Valentine Party", za škrjančke | vensko javnost v Clevelandu, da ! in nove pevce. \ nas poseti na ta večer. Vstopni- L. Godec, predsednik ' na je prosta. Ves Čisti dobiček _—----i bo šel za nabavo novih knjig. U- Zahvala Pf1™ da me razumete. i Torej na svidenje v soboto ve- I Mladinskega pevskega zbora v spodnji dvorani slov. nar. Škrjančki od božične prireditve doma na gt Clair Ave dne 17. decembra, 1939. Opro- Anthony Kess, čitalničar stite ker prihaja zahvala malo ___ ,___ pozno. . y korist rojakom in narodu Prireditev je uspela v vseh o- airih prav zadovoljivo. j Slovenska, banka, The North Zahvaliti se moramo cenje-j American Bank Co., je te dni nemu občinstvu za tako sijajno. prejela od glavne bančne upra-j udeležbo ker s tem ste pokaza- J ve iz Columbusa dovoljenje, da i ii, da se zanimate za kulturni | vpelje v poslovanje novo upravo j naraščaj v naselbini. S tem ste j za posojila denarja na način, ; tudi pripomogli do nadaljnega u-1 r0aljs na S. str.) je tudi izsilil in bil pred njim oproščen ter opran vsakih prestopkov. Malo je ljudi, ki vedo, da je ta general von Fritsch poslal Daladieru v Pariz svojega poslanca. Von Fritsch in njegov poslanec sta hotela doseči, s Francijo in Anglijo sporazum, s katerim bi se odvrnilo pretečo vojno, hotela sta rešiti interese nemškega rajha ter konsolidirati teritorialne pridobitve. Daladier je dobro vedel, da obstoja Fritscheva skupina iz patriotičnih nemških oficirjev, ki jim niti na misel ne hodi izdaja Nemčije. Lahko pa je računal na dejstvo, da ti možje sovražijo Hitlerja, Himm-lerja, Goebbelsa, Ribbentropa in njim podobne. Ko je Fritschev poslanec govoril z Daladierom, mu je francoski premier jasno in brez ovinkov povedal, da se bo morala Nemčija umakniti iz Češke in Moravske. Nemški poslanec je izrazil mnenje, da bo von Fritsch pristal na ta pogoj, da bo pa od svoje strani zahteval, da je treba nekaj konkretnega ukreniti glede poljskega Koridora in Gdanska. Kaj je dejal Daladier poslancu glede Poljske, ni znano. Znano pa je to, da je bila francoska i vlada trdno uverjena, da bo izbruhnila v Nemčiji revolu-' cija desničarjev. (Konec prihodnjič.) Sledeči izvlečki iz samoživ-ljenjepisnih pomenkov, spisanih od Abrahama Lincolna samega, so vredni spomina ob obletnici njegovega rojstva: "Rodil sem se 12. februarja 1809 v Hardin County, Kentucky. Moji starši, oba, so se rodili v Virginiji iz navadnih družin, drugovrstnih družin, bi se morda reklo . . . Moj oče je.vzrastel dejansko brez vsakega šolanja. Preselil se je iz Kentucky j a v pokrajino, ki je sedaj Spencer County, Indiana, ko sem bil 8 let star . . . Bila jc to divja po1-krajina in v gozdovih je bilo mnogo medvedov in drugih zveri. Tam sem zrastel . . . Seveda, ko sem dorastel, nisem mnogo znal. Vendarle na nekak način sem znal čitati, pisati in računati, ali to je bilo vse. Od tedaj nisem pvl.i J; ' S'«ip Ono malo, kar sem napredoval, na podlag take vzgoje, sem tupatam nabral pod pritiskom sile. Vzgo-! jen sem bil za poljedelsko delo, j v katerem sem nadaljeval, dokler sem bil 22 let star. . . . Ako kdo misli, da je vreden moj osebni popis, more se reči, da sem približno šest čevljev štiri palce visok, mršav, povprečne teže 180 funtov, temne polti, surovih črnih las in sivih oči. Drugih posebnih znakov mi ne prihaja na spomin." Da se je Lincoln malce več ponašal, bi bil lahko rekel mnogo več o sebi in svojih prvih izkušnjah. Rodil se je v priprosti koči, napravljeni iz hlodov ki se še danes ohranja kot narodna svetinja znotraj spominskega poslopja, zgrajenega v Hodgen-ville, Kentucky, že v mladih letih je razvil hrepenenje po knjigah, ki se jih je izposojeval od sosedov. "Lincoln," piše eden izmed njegovih številnih življe-njepiscev,' 'je bil v veliki meri produkt knjig, ki jih je Čital. Bil je nešolan, njegovo čitanje je postalo njegova vzgoja." To je zares neobičajen primer, kaj željan samouk more doseči, kajti končno je postal človek širokega znanja in je spisal besede, ki so postale klasični umotvori angleškega slovstva. Preselitev Lincolnove družina iz Ind-iane v Illinois je napravila globok vtis na bodočega predsednika Združenih držav. Postal je naseljenec ob tedanjih mejah civilizacije. Plul je večkrat po rekah Ohio in Mississippi in prišel je prvič v dotiko s suženjstvom, ko je obiskal trg sužnjev v mestu New Orleans. Kar je videl, ga je globoko dirnilo in je ostal vse svoje žive dni ogorčen nasprotnik človeškega suženjstva. Ko je izbruhnila vojna z Black Hawk Indijanci, I. 1832, je bil Lincoln vojak. Potem je postal trgovski pomočnik, poštar in tupatam zemljemerec. Ko je bil 27 let star, je postal odvetnik in prihodnje leto je odprl odvetniški urad v Springfield, Illinois. V vseh teh letih je nadaljeval svoje samoučenje. Lincolnova politična karijera ' se je začela, ko je bil kandidat za legislature države Illinois, in je bil poražen. Zopet je bil poražen 1. .1859, ko je bil kandidat za federalni senat proti Stephen A. Douglas-u, ali ravno ta kampanja je bila ona, ki ga je napravila voditeljem protisuženj-skega gibanja v ^Združenih državah. V vrsti proslavljenih debat z Douglasom, velikim govornikom one dobe, je Lincoln začrtal svojo lastno filozofijo o vladi in človeštvu. Republikanska stranka ga je 1. 1860 imenovala svojim predsedniškim kandidatom in v jeseni istega leta je bil izvoljen. Pet tednov po njegovem vstoličenju je izbruhnila Civilna vojna. Vojna je trajala štiri dolga leta. Leta 1864 je bil Lincoln zo- pet izvoljen s pretežno večino. V aprilu 1. 1865 se je vojska Južne konfederacije podala in Civilna vojna je končala. Unija je bila ohranjena, suženjstvo pa je bilo odpravljeno. Veselje za mir se ni še poleglo, ko je morilec ubil Lincolna v gledališču 14 .aprila istega leta. že ob odprtem grobu je ves ameriški narod in sploh ves svet občutil velikost moža. In njegova slava je rastla od dne do dne. Lincoln je postal junak svobode, demokracije in pripro-stega ljudstva. Njegov spomin ostane večen. — FLIS. Domovina starih pevcev ŠKRAT ! t;. Sinko: "Oče, zakaj f štorklja na eni nogi?" Oče: "Kaj to še drugo vzdignila, bi Pa' Karelija, domovina starih finskih pevcev in Kalevale, je o-zemlje, ki moli iz Finske najbolj proti ruskemu vzhodu. To je gorata, divja dežela z rekami in. ukazal ^-čvrjv.ni: t_r pada strmo in razčlenjeno proti največjemu evropskemu jezeru Ladogi. Tu je na evropskem severu prehodni pas med civilizacijskimi oblikami zapada in vzhoda, še danes sc bojujeta tu protestantska in grško pravoslavna cerkev ter obe svetovni naziranji za nadvlado in čeprav se je finsko-karelsko pleme, ki prebiva tu že stoletja, vedno odločno borilo za svojo samostojnost, čutiš povsod v pokrajini, človeku in življenju bližnje, tipično ruske oblike. Vzhodno od Ladoškega jezera, ki gre preko njegove površine politična meja, se Karelija v Rusiji nadaljuje preko širokih step. V malih mestih iz svetlih, enonadstropnih hišic se dvigajo značilno ruski cerkveni zvoniki in na trgih vidiš prave tipe mužikov. "Rusija" — čutiš in misliš povsod. Na finski strani Karelije je seveda malo drugače. Že pred vojno si čutil povsod zaskrbljeno čuječnost pred bližnjim sovražnikom. Toda ta sovražnik niti ni bil toliko Rusija, kakor boljševiki, ki so jih imeli nekoč v deželi in ki so jih le po krvavih bojih mogli spraviti iz nje. Celo na Valamu, romantičnem samostanskem»otoku na Ladogi, kjer je bilo v carskih časih razen asketskih menihov videti le pobožne romarje, je bila no-stavljena baterija finskih obalnih topov. Ta čuječnost ni bilo, odveč. Prepogosto je prihajalo do aretacij, kajti v deželi — in ne samo v finski Kareliji —• je mrgolelo boljševiških agentov. Sovjetska vlada jih .je dobro plačevala in so tvegali vse. Toda Rusija ni samo boljševizem. Kdor bi jo tako gledal, bi jo gledal napačno. To je neizmerna dežela z odročnimi, malo znanimi ozemlji, kjer kmetje še danes molijo za carja in imenujejo cerkev sv i iN troVOl'1 febr; uai'ja, 1940. ;(-<■;• I i. ■SiSOEEiSBDII STRAN 3 i fot (i 1 '•! • ' ■ ,i ; ■• ; '■' V! {' ■ ' Urednikova pošta (Dalje z 2. strani) bo ustrezal širši in splošni potrebi naroda. Banka je dobila dovoljenje, da začne posojevati ^iiar tudi na osebne lastnine ta-imenovan: "Personal Loans", Jer si bo lahko posodil denar Vsak rojak na premičnino, ki je "Jegova ]ast jn jma vrednost akor nap rimer: novi avtomo-radio, ledenice, pralni stroj, P°hištvo in drugo hišno last-llln°> ki ima svojo vrednost. Posedaj ni imela banka tak<} uPrave in dovoljenja. Za taka Posojila so morali rojaki hodi-11 drug; priporočah. Berite tudi priloženi oglas, ki se glasi: MI VAM POSODIMO DENAR! A. Grdina, st. predsednik. Kako žive žene na Češkem Slovi dobi ?am in drugod puščati etiski denar, od katerega so >ivali drugi obresti. Ker pa •mam° svojo narodno banko, ki 0 lahko imenujemo "narodno bank0: Do usodnih marčnih dni lanskega leta smo bile Jugosloven-ke in zlasti Slovenke v živahnih zvezah s češkoslovaškimi ženami, in to tako po osebnih stikih, po vzajemnih kulturnih prireditvah in po skupnih nastopih na mednarodnih ženskih kongresih, kakor tudi po izmenjavanju ženskega tiska. S proglasitvijo pro-tektorata pa so se pretrgale na- lmenujemo in ima od te, banke naš še sestrinske vezi s Čehinjami, ki koristi, čfe ista zasluži na.' so nam bilfe ne samo dobre pri- obrestih, ' , z velikim zaupanjem Pr'cakujemo, da se bodo rojaki P°služiii korist svojega naroda. b Nihaja spoznali, kako neobhodno , 0 Potrebovali lastno banko za ajrnr. . , , . , I ru aarod^o »uhuc. jam so ko so banke poslovale vse ba J^SaSen način. Lastniki so bili večinoma veliki fi- lian, jateljice in svetovalke, temveč pogosto tudi vzornice in vodnice domače banke za svojo ( pri našem žensko-prosvetnem i delu. Le tu pa tam nam še poši-čas, ko bomo bolj in ljajo "Gospodinjske liste," iz katerih diha spričo novih, ženskemu osvti-čanju jenih razmer le se živa skrb za topel domek in zadosten lonček. V božičnih dneh pa nas je po ^ dolgih mesecih zopet razveselil .v,Cir3i in delali na velike do- stari "ženski obzor," ki je od z milijoni. Tisti časi so se nekdaj rad beležil vesti o jugo- bicke v«liko spremenili po razmerah 'Ho v drugačne šla He. t), °dnošajih dežele, ki je pri- razmere in po- 'enar fj mora še obratovati anžOe institucije in še slovenskem kulturnem življenju. Saj sta bila izdajatelja Jan in Ana Ziegloserova dobra prijatelja našega pokojnega dr. mi, posebno v humorističnih delih. Jezikoslovec Fr. Travniček se bori proti nepravilni govorici neutrudljivo in z razlogami v dnevnem tisku, časopis "Uhor" je nastopil proti onim mladinskim spisom, ki po nepotrebnem uporabljajo narečja. Tako se utira pot k pravilnemu in po-plemenitenemu knjižnemu in govornemu jeziku. Tako materinščino bi moral gojiti zlasti dnevni tisk, javni oglasi, na prvem mestu pa družina in šola." (A naša Kurenčkova Neža?!). "ženska narodni rada" (Narodna ženska zveza) je morala pod novo vlado delovni program omejiti in ga deloma preusmeriti, saj je ženam udeležba v po-; litičnem življenju sedaj onemo-1 gočena, poklicno udejstvovanje , in priprava nanj pa skrajno o- V zadnjem času se je začelo živahno gibanje med češkimi učiteljicami, ki se bore za lastno društveno neodvisnost in za ustanovitev močne strokovne organizacije. Učiteljice se ne morejo sprijazniti s sklepom "Osrednjega društva nameščencev," ki nastopa proti samostojni sekciji učiteljic. Čutijo se tudi ponižane, ker ne morejo biti politično organizirane (edino dovoljena politična stranka "Narodni souročenski" jim to prepoveduje), zato tem bolj streme po močni lastni organizaciji, da bi mogle izpolnjevati naloge, ki jih zahteva današnji položaj. Lani so čehinje slavile tudi 701etnico ženske sokolske organizacije, ki je bila ustanovljena po načelu §amega Tyrša! "Ni ],:vsesplošnega* vse obsegajočega težkočpna "Zvpjm" ip dknrmn 7 ' >-=e&piuoxicgci, vse uusegajutega, ------, 2S ai^Ki«* - * ** vttanile JWJttT. B-m^o redni dotok Rdeči nosovi pozimi Med številne pojave, ki so z zdravniškega stali šča med zdravjem in boleznijo, ki predstavljajo pogostoma samo lepotno pogreško, a bi zahtevali skoraj vedno intenzivnega o-bravnavanja, spada tudi rdeči nos. Ta se pojavlja pogostoma v zvezi s hladnimi rokami in nogami. Skoraj vedno ga je smatrati za znak motenj oskrbi s krvjo. Posebno deklice in ženske sploh trpijo zavoljo njega. Rdeči nos se kakor hladne roke in noge pojavlja zlasti v jesenskem in zimskem času, pogostoma so njegove žrtve poskušale že vse mogoče, da bi se ga rešile, pa ni bilo uspeha. Uporabljale soj/piič .itečinoma samo pripomočke .zoper simptome, globljih IVERI | sveto. ; .Kdor stoji zunaj vrste, še ; Ničvredno imenujemo' Stvar, davno ni potrebno, da bi bil zato j ki je ne znamo ceniti, nekaj več. - Kdor gleda v svetlobo, ne Kar se ne da oskruniti, ni j vidi senc. žebih' zen" otvorila značilnim progr češkega jezika" seminar z mom "Lepota V neodvisni republiki so imele čehin je vse politične pravice, dostop do vseh šol in pok'ic;v< •Novi i;ež;m : :;^uo>nerja ženino zm.iensko pot po narodno-soci-alističnih načelih: k ognjišču in zibelki, seveda pa vendarle tudi v tovarne . . . česoipisi in oglasi materinskih, gospodinjskih in sličnih šol svetujejo ženski mladini, naj ne študira in naj se raje usposablja za gospodinjstvo. Umevno je, da se napredna češka žena ne more sprijazniti s tako ozkim področjem, zlasti ne Ivana Laha in velika ljubitelja i zato, ker ve iz vsakdanje izkuš naše zemlje. Ana Ziegloserova, urednica in plodna pisateljica, je obogatila češko pripovedno li~ Iusutucije morajo Sac Pohajajo v dru w ^ sistem po okolnostih in- A , .. . .... da se narod tega de- teratu[° s toplnni motivi iz na- ria " uoira n imnrsknira r/iv ioni!} tiar k« 'Ja in teh institucij tudi lah- ti uje. V ta namen so Posluž OVoli ki iu Jeni bankam posebni oddel- lahkoPOSebna u£odna Prilika> da kaij- P°sodijo vsakemu, če ima M^jJ0 Vrednost, na mesečna od- šega obmorskega življenja. . Iz sestavkov v poslednji številki "Ženskega obzorja" spoznamo marsikatero stran 'sedanjega tako spremenjenega živi j e-nia češke žene. nje, da življenjske težave same tirajo ženo v poklicno delo, največkrat tudi najbolj vdano ženo in naj skrbne jšo mater, češka, žena pa se kakor prej tudi sedaj zaveda, da je izobrazba naroda prav tako izraz ženskega kakor moškega duha in da more le prosvetljena mati pravilno voditi otroke in dom. besede materine, in gorje naro-!'krvi','se niso lotile. du ,kjer prizadevanja moških ne cenijo tudi žene." Začetek ženskega sokolstva predstavlja "Telovadno društvo pvnSV'1 in deklet," katerega soustaviteljica je bila znana pisateljica Z. Podlipska. Prvi voditelji so bili moški toda čehinje so se tudi v tem pogledu kmalu osamosvojile. L. 1911. je uprava "Obce sokolske" priznala popolno enakopravnost žen in mož v vsem sokolskem organizacijskem sodelovanju, ženski odseki so imeli tudi svoje rubrike po listih, že 1. 1913 je začel izhajati samostojni mesečnik "Sokolica," "Obec sokolska" pa je izdajala in eš izdaja mesečni priročnik "Telovadka." Ob 70 letnici te važne ženske in narodne organizacije se je češka žena globoko zamislila v slavno preteklost in težko sedanjost. . . P. Hočevarjeva. Pomoč je v vsakodnevnih izmeničnih toplih in mrzlih kope-lih rok in nog pred spanjem, nato drgnjenje rok in nog s fro-tirko. Zelo priporočljivo je tudi obilno gibanje na prostem. Motnje v krvnem obtoku se bodo potem kmalu odstranile in izginil bo tudi rdeči nos, ne da bi ga bilo treba sploh posebe obravnavati. če je pojav prav hud, tedaj si lahko nos zvečer lahko še toplo odgrnemo in namažemo s cinkovim mazilom, toda samo ta obravnava brez zgoraj navedene obravnave krvnega obtoka sploh ne bo zalegla. I v v Isce se Dekle za hišno delo. — Dobra plača. — Poizve se na. 7209 Superior Ave. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" vati 7 ^rez' moral lasto- dom ali imeti druge foloj1^6 za Posojila. V takem |Q ,ja0U pride v poštev tudi ta-«i d nienovani "mali človek", ki t« J^gag V 'la banki. Sojji "^ve ni mogel nabaviti po- te* M Založbe, ki so prej sleherni mesec javljale nove ženske knjige, govore sedaj o ženskem peresu le poredkoma. Vsakdo, ki zasleduje sedanje književno delo na češkem, je opazil, s kakšno ljubeznijo in otožnim hrepenenjem išče današnji češki človek vezi s starejšimi glasniki narodne bitnosti, kako gredo v denar stari in novi ponatisi klasikov. Med knjižnimi oglasi pa Naredil velik korak na- beremo vedno tudi imena žen- šla z vsemi ugod- t k na roko vsem rojakom, Hi Se lloteli Poslužiti takih po- g v«jrij je pa prepričan, da PHa V. Za domače rojake, ka Tg, 1 2a napredek za banko. lJiaVr; a Posojila, tudi državna u-v' °lj odobrava, ker je de-^o «iv.laita Posojila vložen ved-nd 11 denar, ki redno pri-k več^ v banko, s tem prina-< resti in se vedno znova V naPre.j ge - ' drugim roja- Ji M ^ bi se s tem opozarja, ! ^n n°vico vzeli z veseljem Srili.nJe in se poslužili tudi Z v vsakem slučaju. fni Posojili, katera se , Se učimo varčevati o!fa1ti'če ista redn°in & ali> ,j čuJemo- In' ker smo Hi j' a bomo s tem koristili ljetlilar°du, bomo to tudi z uPoštevali in drugim skill a\i:oric; znana praška založba L. Mazač je pravkar priredila novi ponatis večno lepe "Babice" Božene Nemcove. j Češka mati se zaveda, da mo-j ra prav danes vzgajati mladi rod v globoki ljubezni do rodne zemlje in maternega jezika ter mu vcepiti smisel za pristnost, čistost in lepoto češčine. Morda bi tudi nam ne bile odveč besede iz "ženskega obzora": Ali ljubimo svoj jezik? Gotovo bo vsak odgovor pritrdilen in i dvom v njegovo resničnost ni umesten. Toda mnogim izobražencem lahko očitamo čemu uporabljajo v govoru toliko nedostojnih nelepih, tudi tujih izrazov, pisateljem pa, zakaj se tako opajajo s surovimi beseda- Nove 1940 FRIGID AIRE LEDENICE 6 čevljev velike, dobite za samo $112.75 Mesečna plačila se pričnejo šele j 1. aprila Norwood Appliance and Furniture Company NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE GO. 6104 St. Clair Ave. 819 East 185th St. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. __PRoipect 0333 vam posodimo denar • § t'nar je na razpolago za posojila za vas! tiUj^^ete denar na posodo? Pridite v svojo domačo Dtiil, .' kupiti avtomobil, ledenico, radio, 1 »troj, pohištvo in drugo, vam SLOVENSKA BANKA ' Ihe North American Bank Co. °s°cli A aenar na vaše hišne vrednote na mesečna odplačila. Ky čistita 6 denar! To j"e lepa prilika za vsakega ' ^^ se poslužiti kredita in si izposoditi 0(1 banke. Poskusite vaš kredit! BOLEČINE V KITAH NAGLO ODSTRANJENE Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatič nih bolečin, bolečin v kitah in zgibili s priprostim drgnjenjem s Pain Expeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-fixpeller s sidrom na steklenici. : - > *><■> *> »> »X«X' ■:• •:* *>•> •:* *:» Oglašajte v — "Enakopravnosti" n m 'Ji w H I 31 i Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 I I /M * # i m NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 s. ^ cut acqtwlnted frith thia new woftder natml that cooks better, permancntiy Mteias its gleamin« lurtre, won't »tain, «wt or darken, cleans easier, lasts longer Md aafegnarda health. Try it m your kitchen—it's the best demonstra-tloo yoo can make of the economy and wahM oi this beautiful cooking war«. SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. ry El Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE « ' ■ ' • •• REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE; za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 64U St. Clair Ave. Cleveland, Ohio :f xgEjgrnx Prilegajte vaše pomladanske brisače s Izbera iz dveh lepih modelov Izključno s The May Company Block-Plaid Brisače 39c kopalne mero — 23x45 .nč Dodajte pomladanske barve in svetlost v vaši kopalnici s kompletno zalogo teh lepih 'block plaid" brisač. So velike, debele, in za dolgo vporabo . . . tudi lepe. Ozadje čisto belo... z lepim širokim robom n progami v "jade, maize, azure blue or peach." vsaka 25c mere /.a goste mere 15x27 inč vsaka 10c Wash Cloths mere 12x12 inč (i za ........... Solidne Barve Brisače SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... ravnosti STRAN '4. ri Leonida mu je izjavila, da ne mo- Gutenberg se je okrenil k Joggi-re, četudi jo pošlje v ječo, po- ju, ki je tudi sedel na klopi za vedati drugega, kakor da oprav- priče. Toda stari očak je bil trd lja pošten položaj dojilje in da oreh! Takoj spočetka se je bra-ljubi Terezo zaradi njene nežne nil priseči. vdanosti otroku umrlega, sicer pa nima navade vtikati nosu v zadeve drugih ljudi. "Ah!" je zaklicala nazadnje. "Srce mi poka, ko ju vidim sedeti na zatožni klopi! Uboga, ljuba človeka!" Da, imenovala ju je "uboga, ljuba človeka" in niti najmanj je ni brigalo, če so to razumeli ali ne. Ostala je zvesta morilcu, ki ga je dojila. Bala se je, da bodo oba vtaknili v ječo, bala se jerf da bo moral maji Amadeus dora-sti brez očeta in matere. Vedela je, da bo skrbela zanj, dokler bo živela. To je bilo že vredno par laži. Leonida je vzdržala do bridkega konca. Ni se strašila krive prisege. Ni še ji zdelo zločin, da je tu zamolčala resnico. Čutila je, da dolguje onim, ki jih je ljubila, vse, vštevši njo samo, ničesar pa ne družbi na splošno. Da, nekako sovražila je človeško družbo. Vse preveč idiotov je videla priti na ta svet, vse preveč potomcev te človeške družbe je spitala. Popoldne je poklical Gutenberg Matildo na pričevanje. Povedala je med drugim, da je enkrat ali dvakrat videla, kako sta se gospod in gospa Mullerjeva poljubila za omaro. Tereza je Matildo ledeno pogledala. "Ali ste sicer še kdaj opazili?" je vprašal Gutenberg, ko je opazil Terezin pomenljiv pogled. Matilda je oklevala. Toda državni pravdnik ni popustil. "Povejte porotnikom natančno vse, kar ste opazili, in nič se ne bojte!" "Opazila sem, kako je gospod grabil gospo Mullerjevo!" "Kako?" "Njeno obleko mislim in tako dalje." "Kakšno obleko?" Matilda ni takoj odgovorila na Gutenbergo-vo zadnje vprašanje. In zdaj se je oglasil predsednik, da mora gospodična Matilda povedati porotnikom, kaj je prav za prav opazila. Matilda je priznala, da to, kar je videla, ni spodobno. Videla je gole noge gospe Mullerjeve in gospod Muller jih je hotel neprestano poljubljati. Nato je nenadoma zaihtela. t "To je bilo mesece pred umorom," je godrnjal Gutenberg. "In temu pravi gospod Muller 'nobena zaupljivost'!" Pričeval je tudi neki natakar iz Berna. Ničesar drugega ni vedel povedati kakor, da je nekega popoldneva postregel s čajem gospodu in gospe Mullerjevi v spalnici gospoda Mullerja. Za njim je izpovedala neka hotelska sobarica, da je bila postelja v sobi gospoda Mullerje dvojna postelja, in včasih se ji je zdelo, ko da sta spali v njej dve osebi. Vendar pa ni nikdar opazila, da bi gospa Mullerjeva prestopila ali zapustila sobo gospoda Mullerja. i Gutenberg je klical pričo za pričo. Že je utrujal sodnike in porotnike. Toda zasliševal je čedalje bolj naglo, dasi je često pregledaval svoje papirje in stavljal nekatera vprašanja trikrat ali štirikrat. Izpraševal je vse prebivalce iz Gama, ali so v pogledu duševnega stanja obtožencev opazili kaj nenavadnega. Nihče ju ni nikdar štel za drugačna kakor za popolnoma nor- pravdnik jih je prebiral. Nisoihovi živci, ki so jih vzdrževali v bila zaljubljena pisma v navad- j stalni napetosti, so za trenutek 1 katera dejstva," je spregovoril nem pomenu besede; pač pa so I popustili. Vse oči so se obrnile v|Teo. "Bral sem v svojem časopi- obtoženca in se ustavile nazad-, su poročila o razpravi in prese-nje na čokatem, zdravem von ; netilo me j-?, da si obtožnica, ka-Breitenwylu. Saj je moral biti j kor se zdi, prizadeva dokazati, vsekakor levje pogumen odvet- da si je Muller priskrbel strup z nik, ko je prevzel obrambo v takem primeru. ( Kaj za božjo voljo, bo mogel povedati, da bo razvezal zanko, | ki jo je spel Gutenberg okoli j vratov obtožencev? Ali je bilo j šal, če bo gospod župnik izjavil mogoče le najrahleje podvomiti j pod prisego. "Prišel sem da ugotovim ne- j brez njega ne bi bil danes žup- j bel strup z namero zastrup'1. malna, so dejali. Zlasti je pouda ril, da sta zmogla svoje ljubezen sko razmerje strogo prikrivati s hladnim premislekom. Na stotine oči ju je obdajalo, toda s skoraj diabolično premetenostjo sta se izognila javnemu opazovanju. "Mene hočete prisiliti, da bi govoril proti gospodu Muller ju? Kdo me bo prisilil?" je hr^ščal. "Priseči in krivo priseči, ko i-mam slab spomin? Ničesar ne vem! Le vtaknite me v kletko — to mi je vseeno! Kamor gre gospodov sin, tja pojdem tudi jaz, to pravim! In nobeno prase ne bo verjelo, da sta gospod ali gospa Mullerjeva kriva. Pa četudi bi sam videl, ne, ne bi verjel! Pet in šestdeset let na Gamhofu! Vse sem videl, kako so prišli na svet v teh pet in šestdesetih letih. Jaz naj odprem usta in pomagam tožilcu? Zaradi mene raje v ječo, to pravim. Drugega pa ne bom rekel nič!" Medtem ko mu je tekla voda iz oči in nosu, niso vedeli poslušalci, ali bi jokali ali se smejali. Časnikarji so si ogledovali starega Joggija kot krasen primerek stare generacije. Njegovo volovsko zvestobo in njegov odpor so odkrito priznavali. Gutenberg si je še na vse načine prizadeval, da bi izvabil Joggi-ju par primernih odgovorov, to da vse brez uspeha. Sodni sluga je moral odvleči starca s klopi za priče. Toda zdaj se je v joggiju vzdramila besnost. Precej kozarčkov žganjice se je bleščalo iz njegovih oči. Nazadnje so ga morali odstraniti iz sodne dvorane, ker je neprestano obsipaval državnega pravdnika z zmerjavkami. Senene vile mu bo potisnil v vamp, utopil ga bo tam, kamor ne vtakne niti hudič svojega nosu! "Da, pa temeljito! Sakrament vendar!" Predsednik je prisodil staremu Joggiju denarno globo dvajset frankov zaradi upornosti in sramotilnega zmerjanja. Medtem ko je Rothlisberger plačeval globo, se je polagoma polegla vese-lost, ki jo je povzročil ta prizor. Nato so spet poklicali Terezo in jo še enkrat zaslišali. Gutenberg je ponovil eno izmed njenih prejšnjih izjav, ki se je nanašala na način, kako si je priskrbela ar-zenik. "Nekega dne ste ga vzeli iz njegove listnice. Kdaj je bilo to?" "Pred davnim časom! Ne spominjam se točno," je odvrnila. "Nekega dne je visel njegov suknjič preko stola, on pa je odšel ven. Takrat sem vzela strup." "Kako ste vedeli, da ga je i-mel v žepu?" "Nisem vedela. Po naključju sem ga našla." "Ali vam je dal arzenik gospod Muller?" "Ne," je zatrdila Tereza, "vzela sem ga brez njegove vednosti." "On trdi, da ga je nosil s seboj vse do noči petnajstega." "Laže!" Gottfried je hotel poskočiti in govoriti, toda ni imel več moči. Le utrujeno je zmajal z glavo. Kak smisel je imelo vedno znova zatrjevati njeno nedolžnost? Srce ga je bolelo. Njegov duh je bil v zoprni zmešnjavi. Muke so bile sčasoma neznosne. Najbolj nore stvari so se mu podile po glavi. Začutil je vroč impulz, da bi vstal in poljubil Terezo na u-sta. — Ah! Vdajva se! Kaj naju briga! Končajva! Povesil je glavo in zaječal. Von Breitenwyl je poprosil Terezo, naj sede. Predsednik je nervozno pokaš-ljeval. Naslonil se je v stolu nazaj, vsekakor nekoliko utrujen. Ljudje v sodni dvorani so šepetali med seboj. Nato je bil precej dolg odmor. Gutenbergov pomočnik je brskal po papirjih, čudno na novo osvetlila življenje obeh obtožencev; jasno so doka-da teh dveh ljudi spočetka ni vezala ljubezen, marveč prijateljstvo. Pokazala so Tere-zinino žejo po znanju in kako je bil Gottfried ponosen na vlogo mentorja. Vedno bolj jasno je bilo iz teh pisem, s kakšno vnemo in resnobo se je Tereza poglobila v Nietzschejeva dela. — Pod Gottfriedovim vodstvom je postal Nietzsche njen oboževani : namenom, da bi zastrupil svojega očeta---" * nik. Tega ne ugotavljam zato, da j svojega očeta. Jaz pa veffli f bi vplival na javno mnenje, mar- j takrat tega namena ni imel'1 več, da preciziram mojo zvezo 1 ga je sploh kedaj imel. Že P1^ in poznanje z Gottfriedom Mul- J leti sem vedel za ta strup. G°t!' Štiji lerjem. Seveda sem sledil tej raz-1 fried je bil takrat še pravi z veliko pozornostjo; u-žalošča me v dno duše." Za kratek čas je utihnil in se vidno ga- Ali bi prosim stopili v ogra- . njen ozrl v Gotfrieda. "Dokaz in- jo za price! Ubogal je. Gutenberg je vpra- učitelj. V naslednjem obdobju e- žaj porotnikov. Ne, prav zares, o krivdi teh dveh ljudi ? Vsak po-1 "Izjavil je, da bo ugotovil lo sameznik se je umišljal v polo-1 nekatera dejstva," je rekel pred- nega leta si nista nič dopisova-' nobenega dvoma ni bilo več la, nato se je dopisovanje obnovilo. Spregovoril je predsednik. Po-vedal, je da je prejel pismo ne-"To niso yeč filozofska raz- kega tujca, ki je prišel sednik. ! prava. Povedal sem že, bila zaupna prijatelja. Ta^' — in od tega so minila že mi je priznal, da je zaljubijo dicijev v obtožbi zlasti upošteva vprašanje, v kak namen si je! SV0J° mačeho. Pošteno in i dobil Muler arzenik od dr. Mur-!mi mogočimi sredstvi si je P1 glija. Nekateri izmed vas so ne mara prepričani, da si je priskr- _ [zadeval, da bi se uprl tej stra- j (Dal)e sledi.) "Vztrajam pri tem, da prise- "Gospoda župnika ni na se-danes j znamu prič. Lahko pa poda svojo izjavo kot stranska priča. Prosim!" Predsednik je napravil vljudno kretnjo proti Teodorju Straubu. "Kratek bom," je dejal Teo in se obrnil s tihim, toda razločnim glasom v prenapolnjeno sodno zgolj, da obtoženca v večini pri- j poslušati. Če je nemara navzoč j dvorano. "Predvsem moram primerov nista rabila dopisovanja, v sodni dvorani, naj se javi. Ko so imenovali njegovo ime, j je Teodor Straub tako] stopil k glabljanja," je suho pripomnil zjutraj v Obwyl. T& tujec je du-Gutenberg. "V teh novih episto-1 hovnik, gospod župnik Teodor lah mrgoli zaljubljenih namiga-1 Straub iz Lutzikona, in v pismu vanj in so prežete žareče strasti, sporoča, da mora podati važno skoraj nenaravne so v svoji in-1 izjavo. Tujčeva prošnja je nena-timnosti. In dejstvo, da je le ze- j vadna; če pa upošteva človek lo malo teh pisem, dokazuje njegov ura dni položaj, ga mora ker sta bila po večini skupaj pod okriljem očetovske strehe." Prebral je pisma in časnikarji pregraji s klobukom v roki in se so si jih marljivo zapisovali. je priklonil sodnikom in porot- Neposredno nato je Gutenberg nikom. sedel. 1 "Ali na j vas zaslišimo kot pri- Občinstvo si je oddahnilo. Nji- j čo?" "je vprašal predsednik. znati, da dolgu jem Gottfriedu Mullerju zahvalo. Skupaj sva študirala, dve leti sva stanovala v isti sobi in sva poznala drug drugega zelo intimno. Brez njegove velikodušne podpore ne bi bil nikdar zmogel stroškov za i svoje študije. Da, prav zares, Clearance Qrdina 6111 ST. CLAIR AVE SPECIAL 65 Party dresses ... 50c to 1.95 ioao: j Knjige:- 49c kopalne mere — 22x44 inč / Ni nobenega boljšega načina, da dodate pomladansko lepoto v vaši kopalnici kakor z mehkimi, "pastel" brisačami. Debele, gobaste kvalitete, trdne za roke, tudi mehke za o'braz . . . cenene za vaš žep. Izbero imate v barvah "jade, maize, azure blue, peach or dusty rose" s kontrastnim robom. The May Co. ... Domestics ... Fourth Floor 39 c vsaka 35c mere za goste — mere 16x27 inč vsaka 15e Wash Cloths — mere 12x12 inč vsaka ...... 12c Da preženemo dolgčas se največkrat za' tečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imam0 še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalog1' po | Qc vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za nino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošlji lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite P° ki/jige dokler s<- še y zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio aroz=roi privlekel je šop pisem in državni UUiaiBHBHBlHSHlSilSISHlllilEllSiBilliaiHHSBBK^lB^HfflBW Ravnokar je izšla... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIM HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. KlanČftf • # Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer Je rojena mladina, da se mladina seznani 2 zgodovino Slovencev. Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue OE 53485353482353234823235348485353482353234823482348235323484848 532353235323482353234848482353484853482348534853539123534853