...... anatoma ptaflui o fotuslnl Leto LXXIL, it. 28 a LjaMjana, IfJf Gena Din Izhaja vsak dao popoldne lzvzemftl nedelje ln praznike. — In sera ti do 80 petlt vrat A Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, već jI inseraU petit vrsla Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. - »Slovenski Narod« velja meaecno v Jugoslaviji Din 12.—( za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VN1ATVO LJUBLJANA. Knafljeva ulic* štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 81-24, 31-25 ln 31-26 Podrutnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon ftt 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani ftt 10.351 Anglije: Lisce Anglije glede interesov v Španiji Anglija je pripravljena sodelovati pri reševanja praktičnih problemov za zato pa se mora oborožiti, da bo lahko usp ešno izvrševala svojo nalogo obranite v mira, prav I-ONDON, 4. febr. AA. Snoči je imel an-g'eški mr-'ster za zunanje zaceve lord Hali/a* v Hellu govor, v katerem se je dotaknil vprašanja angleške oborožitve in vladnega dela v tej smeri v zadnjih treh letih. Halifax je v svojem govoru demantira! Hitlerjevo trdi ev, da je bil namen svetovne vojne izključiti Nemčijo z vseh svetovnih tržišč. Nadalje je dejal: Zaradi mrzličnega tekmovanja v oborožitvi je Anglija danes na najboljši poti k stari mo~ či. Ako pride do preizkušenj kjerKojj na *ve u, mis' m, da n»Sa domovina ne bi dovolj skrl zase, ee ne bi uporabila vsega svojega pliva za to, da preneha javno mnenje delati napake. Mi bi vSe^aKor pietipeJi mnogo s^°de v novi vojni ter je zato potrebno, da se napravi vse, da do vojne ne pride, vendar pa angleški narod teli. ća ugladi %se nesporazume z drugimi narodi, dasi ni dvoma, kak bi bil njegov dogovor v primeru, če bi bil prisiljen sprejeti borbo. Glede sedanje razdvojenosti idej na sve- tu je Halifax dejal: To je spor raznih filozofij, ki fo ostale cd svetovne vojne in zaradi ka'erih je postala atmosfera na svetu nezdrava ter se potrpeilj'vo dostikrat smatra kot znak slabosti. Ali nismo ml, angleški narod in vlada, poklicani, da v tem ozračju skušamo utirani ti trajen mir? HaLfax je ca o izrazil svoje priznanje delu Ghamberlaina za ohranitev miru ter nadaljeval: če naši napori ne bi imeli u peha in bi bila država prisiljena stopiti v vojno, ne dvomim, da bi obžavovali, da smo hoteli ohraniti Evropi mir. AnglesKi narod bo ne glede na pripadnost k raznim idejam In strankam zedinjen v primeru napada. Nisem med onimi, ki smatrajo, da Je vojna neizogibna. Glede dogodkov v Španiji je Halifax dejal, da so zbudili veliko zanimanje v Angliji in Franciji, ker je njihova rešitev za obe državi življenjskega pomena Zaradi tega s a obe državi posebno vztrajali ta tem, da ća Mussolini getova jamstva v tej smeri, interesi Anglije in Francije se v Iflada odstopila Zaradi odstopa petih ministrov je dr. Stojadi-nović podal ostavko celotne vlade BEOCRADf 4. februarju. AA. Ker so prometni minister dr. Mehmed Spaho, minister za socialno politiko in na' rodno zdravje Dragiša Cvethovlč, minister za zgradbe dr. Miha Kreft ter ministra brez portfelja dr. Dzafer Kulenović in Fran Snoj podali snoči predsednika vlade ostavho, je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič dal kolektivno ostavko celega kabineta BEOGRAD, 4. februarja. Današnja sefa narodne skupščine, ki se je pričela ob 11.20, je bila zelo kratka, trajala je samo 2 minuti. Ko je predsednik Stevan ćirić otvoril sejo, je sporočil, da je prejel od min. predsednika dr. Stojadinovič a obvestilo, po katerem je podala ostavko celotna vlada. Zato mi je čast, je izjavil, predlagati narodni skupščini, da se seje odgode za nedoločen čas, knkor je običaj, kadar poda vlada ostavko. Narodna skupščina je sprejela predlog predsednika Ciriča soglasno, nakar je bilo objavljeno, da bo prihodnja seja sklicana pismeno. Katastrofa parnika »Avale« ob Južni Afriki Potopi se je ob rtu Dobre nade, vendar pa so posadko rešili London, 4 feb e. Na poti okrog južne Afrike se je včeraj zaletel v pečino jugo-slo venski tovorni parnik »Avala« in se kakih 50 km zapadno od rta Dobre nade potopil. Prvo poročilo o nesreči jugoslovenskega tovornega parnika »Avala« so sprejele pomorske in voiaške postaje v Captownu. Klic na pomoč se je glasil: »Ako nam ne pride pomoč v eni uri, «e bo potopila vsa posadka »Avale« Nahajamo se 30 milj od rta Cap Aguel.« Vojaške oblasti v Caotow-mi so ta poziv sprejele točno ob 5.30. Angleška knžarka »Neptun« je poslala na pomoč- takoj svoj hi-d-roplan, obenem pa je krenilo p oti rtu Aguel več manjših parni-kov Akcija za rešitev jugoslovenskih mornarjev je bila izredno razburljiva. Prvi je prišel na pomoč neki tovorni parnik, ki je pravočasno spejel klice SOS Točno ob 745 po našem času je bila »Avala« popolnoma zapuščena in vsa poadka rešena, nekaj minut pozneje pa se je parnik potopil. Tovorni parnik »Avala« ic b:l last »Jugoslovenskega Llovda« in mu je poveljeval kapetan dolge plovbe Josip Sitic" ki je obvestil »Jugoslavenski Lloyd« o nesreči z brzojavko: »30 milj od rta Aguel se je par nik potopil rešena je vsa posadka!« Pri »Jusosloven vkem LIoydu« izjavljajo, da j*im Je glavno na tem. da se je posadka rešila-Poveljnik pones ečnega parnika je sposoben mornar in je nesrečo pripisati le gosti megli, v katero je zašla ladja na najnevarnejšem kraiu južne Afrike. Parmk je imel natovorjenega nad 10 000 ton premoga, ki ga je vkrcal v Ca d'fu^ in Je bil namenjen v Ourban v južni Afriki. Nesreča je do!etela pamik tik pred ciljem. »Jugo-slovenski Lloyd« je kupil ta parnik za 28 milijonov din v Angliji. Zavarovan je bil pri »Llovdu« v Londonu. Nosilnost »Avale« je znašala 10.760 ton. brutto registrirana tonaža pa 6278 ton. Družba »Jugoslovanski Llov-d« ima sestrsko ladjo »Triglav«, ki je »Avali« na Las slična. »Jugoslo-venskj LIoyd« upa, da bo zavarovalnica p'a-čala odškodnino v vi.';ni kupne cene iz leta 1929. Družba bo kupila novo ladjo, ki pa bo dražja, ker so se sedaj cene zaradi splošnega oboroževanja zelo dvignile. Članov obisk v Varšavi in Berlina Rim, 4. febr AA. Obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Varšavi je določen za 25. februar. Grof Ciano bo odpotoval iz Rima 23. februarja ter bo po obiska v Varšavi odšel bržkone te v Berlin. Varšava, 4, feb. AA Kakor trdijo, bo poljski zunanji minhter Beck imel svoj veliki ekspoze o poljski zunanji politiki, ki ga javnost z nest pno* jo pričakuje, šele po obisku italijanskega ministra ~imanjih zadev grofa Ciana v Varlavi. Nar. soc. stranka v Podkarpatski Rusiji Praga, 4. febr. AA. Vlada Podkapatske Rusije je dovolila ustanovitev nemške na-lorJno socialistične stranke. tem pogledu Krijejo ter žeH, zato angleška zunanja politi Ra, da se ustvarijo pri-»rčnejši odnošajo z Italijo. Nato je Halifax govoril o uspehu registracije v nacionalni register ter dejal, da se je že nad milijon prost;voljcev vpisalo in prijavilo za obrambo pred letalskimi napadi, kar smatra kot najboljši znak moči angleškega naroda. Pred nekoliko redni Je Anglija cula krepke besede predsednika Roosevclt*. To je bi lgtas naroda, kt čolguje svojo neodvisnost ln svoj obstoj ljubezni za svobodo. Ta duh Je danes močnejši KaKor kdajkoli prej. Ta duh je ustvaril angleški imperij. Nato je Halifax ponovno govoril o Hitlerjevem govoru v nemškem državnem zboru ter dejal: Hitler Je izjavil, da mora nemški narod Živeti in da mora izvažati ali pa umreti. Ni nobenega dvoma, da je to točno tako za Nemčijo kakor tudi za An glijo, samo da je Hitler netočno nag|asil, da se Je svetovna vojna vodila zaradi te- ga, da bi se Nemčija Izključila s svetovnih tržišč. Pred vojno Je bila Nemčija najboljši Kupovaiec angleškega blaga. Njena trgovina je cvetela in napredovala ravno kakor na£a ter je začela padati z nago vred. Mi verujemo v miren razvoj konkurence v -trgovskem poslovanju, toda razsipanje aH za oborožitev ter nezaupanje in strah pred vojno ovirata in uničujeta trgovino. Hitler je dejal, da veruje v »iolgo dobo miru. To želimo tudi mi in se pridružujemo tej njegovi želji. Kalifax je n~» kencu posebno naglasi!, da je treba v Evropi ustvariti čim več zaupanja na političnem in gospodarskem polju, ker se samo tako iahko prihrani osnova za trajen mir. Anglija Je vedno pripravljena sodelovati pri reševanja vseh praktičnih problemov, k| bi podprli mir, navzlic vsemu pa obstoja potreba ne samo materialne, temveč tudi mPralne oborožitve ter priprave za obrambo, Kajti "amo tako bo britanski narod lahko uspešno izvršil svojo nalogo za ohranitev mini. j? Gafencu o obisku v Jugoslaviji Sodelovanje malih in srednjih držav pogoj za uspešno politiko v Podunavjn Bukarešta, 4. febr. e. Rumunski zunanji minister Gafencu se je snoči ob 21. vrnil v Bukarešto. Na postaji so ga sprejeli jugo-sloven-ki poslanik Duč;č, turški poslanik, višji uradniki zunanjega ministrstva ter mnogi novinarji Gafencu je izjavil novinarjem, da je zelo zadovoljen z rezultati svojega obiska v Beogradu. Odgovorni krogi vseh evropskih držav so z največjo pozornostjo spremljali njegove beograjske razgovore. Obe državi. Jugoslavijo in Kn-munijo, vodi realno pojmovanje razmer, ki temelji na njuni moči, da lahko branita svojo integralnost in vse svoje pravice, na drugi strani pa želita, da ustvarita dobre odnošaje z vsemi sosednimi državami. Nove politike v Podunavju si ni mogoče zamisliti brez zbližan ja in sodelovanja malih in srednjih podunavskfh držav, ker je to pogoj za uspešno politiko v Podunavju. Politične smernice, ki so bile ugotovljene za sodelovanje Rum unije in Jugoslavije, imajo predvsem namen, doseči to zbliža -nje in sodelovanje na gospodarskem polju z vsemi državami. Ves rumunski tisk če-si'ta Gafencu k uspehu beograjskega obiska. Ministra Gafenca bo danes zaprisegel k-alj Karol in bo ob tej priliki tudi poročal o ob'cku v Beogradu in razgovorih z dr. Stoiad'novičem. List »Semnanul« pravi o Gafencovi izjavi poročevalcem listov, da kaže dostojanstvo :n veliko resnost. Jugoslavija in Rumunija upoštevata politične realnosti in radi stopata v mednarodno sodelovanje z vsem svojim velikim naravnim bogastvom, da se doseže evropska solidarnost. Obe dr-avi se zavedata svoje meči, zveza s Jugoslavijo pa je za Romunijo izrednega princa, ker temelji ra popolnoma enakih interesih. Vsi rumunski listi posvečajo tudi obširne Članke Jovanu Dučiču, ki je imenovan za prveea jugoslovenskega veleposlanika v Bukarešti, in poudarjajo njegove velike diplomatske in književniške sposobnosti, njegovo osebno avtoriteto kot največjega jugoslovenskega književnika svetovnega slovesa in njegove nesporno velike zasluge za domovino Novi veleposlanik razvija že leto dni plodno dedovanje za utrditev juso-slovensko-rumunskepa orijateTistva z bližnjim seznanjanjem cbeh narodov. Njegovo imenovanje za veleposlanika pomeni zasluzeno nagrado. Avtomobilska cesta Jadran — črno morje Bukarešta, 4. febr. AA. Rumunski listi objavljajo uradno poročilo o Gafencovem obisku v Beogradu in izjave o sodelovanju in pomirjenju v Podunavju. Pri tem omenjajo uradne razgovore italijanskega zunanjega ministra Ciana z dr. Stojadino-vičem na Belju ter poudarjajo, da je sestanek Gafenca in dr. Stojadinoviča neposredna posledica in nadaljevanje dobro začetega dela fašističnega zunanjega ministra. »Trimpul« govori, da je do sestanka v Beogradu prišlo neposredno po pomembnih razgovor'h dr. Stojadinoviča s Cianom in tik pred balkansko konferenco, ki pomeni kulminacijo v akciji za solidno organiziranje odnosov v Podunavju. Pri tem poudarja, da se je v Beoeradu utrdilo realistično pojmovanje; ki ga imata Jugo- slavija in Rumunija glede mednarodnih razmer in mednarodne politike. Nadalje objavljajo listi vest, da se bo v kratkem začela gradnja velike avtomobilske ceste, ki bo družila Jadran s Črnim morjem iz Trsta Preko Postojne, Ljubljane. Zagreba, Beograda, Tu rn-Se ver ina, Bukarešte v Konstanco. Ta velika cesta bo vezala Italijo z Jugoslavijo in Rumu* nijo, zidalo pa jo bo, kakor se je zvedelo, neko italijansko velepodjetje, ki se je specializiralo za gradnjo velikih sodobnih prometnih cest. Zboljšanje odnosajev Nemčije in Rumunije Bukarešta, 4. febr. e. V Bukarešti se mudi že več dni nemški letalski ataše polkovnik Gerstenberg, akreditiran v Varšavi, ki je osebni prijatelj Goringa in je bil med vo-no tudi v sloviti letalski eskadri-li v. Richthofna. V diplomatskih krogih tolmačijo to kot znamenje zboljšanja od-nošajev med Rumunijo in Nemčijo. Ger-stenberga je sprejel kralj Karol v avdi-jenci, bil pa je tudi pri posameznih članih vlade in pri ministru za letalstvo Te-odorescu. Zatrjujejo, da ima ta obisk poleg političnega tudi čisto vojaški značaj, ker gre za naročila orožja za rumunsko vojsko. Pogajanja v zvezi s temi naročili napredujejo zadovoljivo. Akcija glede zbolišanja odnošajev med Nemčijo in Rumunijo je na najboljši poti. Te dni bo odpotoval v Berlin s posebnim namenom Georges Brat i a nu. Glede na njegove dobre zveze v Nemčiji pričakujejo, da bo imelo njegovo potovanje ugodne posledice. Bukarešta, 4. febr. e. Včeraj je bil objavljen ukaz o ratifikaciji rumunske gospodarske konvencije z Italijo in Nemčijo. Demobilizacija v ČSR Praga, 3. feb. AA. (CTK). Uradno objavljajo, da je vlad« sklenila ukiniti 28. februarja pripravljenostno stanje češkoslovaške vojske, ki je bilo razglašeno ob mobilizaciji 23. septembra. Dne 28. februarja preneha veljavnost vseh ukrepov v zvezi s priprav-ljcnostnim stanjem češkoslovaške armade, Z dekretom predsednika republike se general Krej^i razreši funkcije general isima, ki jo je zavzemal med mobilizacijo in pri-pravljenostnim stanjem. General K rejci bo tudi nadalje obdržal svoje prejšnje posle; ostal bo namreč načelnik štaba češkoslovaške vojske. Vsi letniki, ki so še pod zastavo, bodo ob koncu februarja odpuščeni domov. Bombe prod Židovsko petHlcnl eCictnik Budimpešta, 4. febr. e. Snoči okrog 18. sta v sred šču mesta pred sinagogo . hany ulici eksplodirala dva postroja. Ker je bila Istočasno v sinagogi služba božja in je bilo v nji polno ljudi, je eksplozija zahtevala več človeških življenj, več ljudi pa je bilo tudi huje in lažje ranjenih. V zvezi z atentatom so bile aretirane tri osebe. Zveza združenih delavcev na novi poti »Slovenec« in po njem »Hrvatska »fraza*, »Novosti«, »Obzor« in »Delavska politika« poročajo, da je Zveza združenih delavcev, ki je vodi župnik v Tunjicah Andrej Krizmana vstopila v Jugoras. Združitev sta izvedla Andrej Križman in predsednik J. Pre~ zel j. V kratkem pridejo delegati J ugor asa iz Beograda, da izvedejo formalno to združitev v Ljubljani, Andrej Krizman odgovarja Zvezi akad. izobraženih žen Znana kulturna delavka Angela Vodeto-va je spisala in izdala knjigo »Spol in usoda«. Radi te knjige je gospo surovo in pro> stoško napadel »Slovenski delavec«, ki ga urejuje Andrej Križman. Proti takemu načinu kritike je poslala Zveza akademsko izobraženih žen vsem našim dnevnikom in tednikom protest, ki ga je večina teh listov tudi objavila. Xa ta protest odgovarja sedaj »Slovenski delavec« v daljšem članku in izvaja: »Angela Vode t ova je izdala knjigo »Spol in usoda«. Z njo ruši temelje krščanske družbe. Duh, ki veje iz nje, pomeni smrt zakonske in predzakonske čistosti. Razdira temelje družinske sreče in zdrave narodne rasti. Družino samo podkopava. Posredno, vsaj po duhu, je v stužbi komunizma ... Za nas je postranskega pomena, kdo take nauke UrL Je to lahko na zunaj lepa gospodična, je lahko v strasteh osiveli dedec. Narod ima za tiste »gospodič-ne«9 ki tako žive, kot uči in propagira Angela Vodetova, svoj krepki izraz, ki namah izloči ie tako stasito dekle kot nevredno Iz občestva poitenih deklet. Narod obo mimo mirne preudarnosti in treznega upogfeda v Uvijene j narekovala le trenutna čustvena rat-položenost, prava ženska sentimentalnost, v kateri se trudijo, da bi plemenito gledale na delo bratov in sester. Toda življenje v tako usodnih stvareh čustva voditi na smejo. Razum pa kaže v drugo smer. T Jat prosim, obrnite svojo borbo, da bo narod zdrav.« O opostolotu „Hrvatske straieti Klerikalna »Hrvatska straža« se bori a velikimi finančnimi težkočami. Nima do* volj naročnikov, da bi lahko uspevala, a sa ti naročniki ne izpolnjujejo svojih dolino* sti tako, kako bi bilo pot teb a. Zato Ust poskuša vsa sredstva, da bi pridobil nove naročnike in zbudil vest pri onih, ki so mo naročnino na dolgu. Tako vestno imenoma zabeleži v listu vsakogar, ki je poslal naročnino za vse leto ali vsaj za pol lata naprej, kakor tudi vsakega, ki se ja končno vendarle spomnil, da je postal za več let dolžno naročnino. Na naslov onih, ki ao ostali gluhi na vse opomine, pa čitamo v »Hrvatski straži« tole milo tožbo: »ln spet stoji pred našimi očmi apostolaf katoMka-ga dnevnika. Bolj kakor kdaj do sedaj je treba braniti tn zagovarjati katoliško resnico. Ta resnica mora biti polna, borba brezkompromisna. Radi vzvišenih Kristovih načel je nastala ločitev duhov na vsaj črtL Liberalci so ostali vedno istil Danes sa morda kažejo v lepši luči, toda ie jutri sa pojavi v njih z neugasnlm ognjem stara borba proti katoliltvu. Potreba je, da smo brez prestanka in brez daha na straži. »Kle-rikalizem« je postal splošno strašilo in naj-silnejše agitacijsko sredstvo naših sovražnikov. Vse je nastopilo proti pošasti »klerikalizma*, dasi ni o njem ne glasu, na sla* du. Ostala je na poprišču gola gotcata svata katoliška vera — napadana, osovražena, preganjana, na križ razpeta, po licu Ma In s klevetami in lažmi zasipana s pomočjo izmišljenega klerikalizma •. *e Borzna poročila. Curih, 4. febr. Beograd 10.—> 11.7125, London 20.725, New York 44244, Bruselj 74.75, Milan 23.30, Amsterdam 238.30, Berlin 177.75, Praga 15.15, Varšava 83.65, Bukarešta 3.40. * - č 'U Stran S »SLOVENSKI NAROD«. 4. fite*. 28 Osebni izdatki v proračunu Med debato o novem mariborskem raviuvalo tudi vpraianje nrodnilklk plač in loob- Maribor, 3. februarja V okviru proračunske razprave mariborskega mestnega sveta se akoro vsako leto načenjajo tudi važna vprašanja osebnih izdatkov, aaj tvorijo proračunski ose> ni izdatki običajno izdaten odstotek ce, lotnega. mestnega proračuna. Letošnji odstotek izkazuje 12.56% celotnega proračuna. Ob priliki razprave o novem mestnem proračunu za 1939-40 v mestnem svetu pa je bilo govora zlasti o vprašanju usiuž-benskega davka v skupnem znesku 200.000 din, ki ga. plača mariborska mestna občina za pragmatične uradnike mestnih podjetij, za upokojence in pragmaLizirajie uradnike mestne uprave. V tem pogledu Je podal izčrpen referat mestni svetnik g. Otmsr Megič, ki je naglasal, da je po* vsem v redu, da so plače mestnih uslužbencev taksne, da jim nudijo dostojno živ. ljenje. Izrazil je mnenje, da bi bil celo za to, da bi bile plače boljše, če bi bilo dopuščale mestne finance, kar pa žal ni mogoče, saj so mestni davkoplačevalci že sedaj preobremnjeni z mestnimi davščinami, dokladami in taksami. Ta preobremenitev se kaže zlasti pri občinskih davščinah, ki obremenjujejo predvsem hišno posest Poglavje zase pa tvori vprašanje plači, la uslužbenskega davka, ki zadene v smislu zakona o neposrednih davkih uslužbence same. Pred leti je to vprašanje že bilo na dnevnem redu, vendar pa je takratni mestni svet navzlic čl. 121 službene pragmatike sklenil, da plačila uslužbenske ga davka za svoje uslužbence ne more prevzeti. Pri tem je ostalo do letos, ko vsebuje novi proračunski osnutek tudi postavko 200.000 din za plačilo us"užbenskes ga davka za pragmatizirane magistratne uslužbence. Mestni svetnik g. O. Meglic v svojih izvajanjih graja, ker se vsota uslužbenskega davka izkazuje v proračunu v zaokroženem znesku, četudi se ta davek na podlagi službenih prejemkov lahko do slednje pare točno izračuna. Mestni svetnik gos p. Meglic je ugotovil, da znala celotna vsota uslužbenskega davka skupno s 1% izrednim državnim doprinosom okoli 180.000, vendar pa aa ta vsota nanaša la na uslužbence mestne uprava in na upokojence brez pragrnaUzlraoih uslužbencev, U eo zapos jeni pri Mestnih podjetjih. Sklepati je, da bo znašal dejansko celotni davek, ki ga prevzame mestna občina v svojo plačilno obvezo, najmanj 290.000 dinarjev. To pomeni nad 20% socialne davščine za podporo brezposelnih, ki je predvidena z zneskom 850.000 dinarjev in ki ae je uvedla mesto prejšnjih prostovoljnih pri, spevkov za pomožno akcijo. V svojih nadaljnjih ugotovitvah je mestni svetnik g. Meglic nagiašal, da stoji strogo na stališču zakona in pravičnosti. Če morajo mizerno honorirani državni uradniki plačevati od svojih kosmatih pre. jemkov uslužbenski davek poleg 5% pokojninskega prispevka ter 1% doprinosa, potem bo pač v redu, če tudi mestni prag-matizirani uslužbenci, ki imajo znatno večje prejemke, izpolnijo svojo državljansko dolžnost s tem, da sami plačajo davek, ki jim ga nalaga davčni zakon. Razen tega pa je treba Še ugotoviti, da imamo poleg pragrnatizi ranih uslužbencev pri mestnih podjetjih tudi pogodbene urad, nike.. Ti pa morajo med drugim plačevati tudi uslužbenski davek, 1% državni doprinos in pol odstotka prispevka v banovinski bednostni fond. Ki mogoče razumeti, zakaj naj bi se delala .med pragmatizira-nimi in pogodbenimi uradnik: takšna "*az-lika glede davčnih bremen. Pa tudi mestnim delavcem se od njihovin prejemkov, ki so precej skromnejši, odteguje uslužbenski davek in razen tega dajatve za banovinski bednostni fond. Načelo pravičnosti in socialnosti veleva, da mestna občina plačilo uslužbenskega davka odkloni ali pa da ga plačuje za vse kategorije svojega uradništva in uslužben, stva, tako za pragmatizirane uradnike, za pogodbene ter druge uradnike in tudi za mestne delavce. Lepi sadovi vztrajnega sokolskega dela Matični Sokol pri Sv. Lenartu v Slov. goricah ima pod svojini okriljem že osem čet in eno društvo Sv. Lenart v Slov. gor., 3. februarja Pred 30 leti je zajela sokol&ka misel tudi naše Slovenske gorice. Sirila je poleg sokolske rudi nacionalno misel, ki jc iz Sv. Lenarta prodirala na vse strani. Sokol pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah se je pretvoril v močno sokolsko trdnjavo, ki izpolnjuje svoje poslanstvo že skozi 30 let Lepe sadove je v teh desetletjih rodilo vztrajno delovanje. V okolici so se porajale sokolske edinice. Danes vodi matično Sokolsko društvo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah pod svojim okriljem že osem sokolskih čet in eno društvo. Deset sokolskih edinic je danes krepko povezanih v slovenjcgoriskem sokolskem okrožju. Lepi sadovi idealizma in požrtvovalnosti so se pokazali tudi na letošnjem občnem zboru Sokola pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Članstvo je z zanimanjem sledilo poročilom sokolskih funkcionarjev. Posebno zanimivo je bilo poročilo, ki pravi, da dobi svetolenarški Sokol v okviru sokolske Petrove petletke tudi svoje kopališče. Navzlic oviram in težkočam stopa slovenjegoriško sokolstvo po svoji začrtani poti. To je pot Tvrševe ideologije in nacionalne misli. Svetolenar'iki Sokol je izdal lično spomenico o svojem 30-letnem delovanju. Posebna hvala za posrečeno ureditev spomenice gre br. Zoranu Poliču Kakor prod 30 leti tako sta bila tudi na letošnjem občnem zboru izvoljena za starosto br. dr. Milan Gorišek, za načelnika pa br. Davorin Polič. Skozi 30 let sta z vzorno požrtvovalnostjo posvetila vse svoje sposobnosti rasti in napredku sokolske misli v osrčju naših Slovenskih goric Njuno ime jamči za to, da bo sokolsko delo v Slovenskih goricah tudi v nadaljnjih desetletjih želo lepe uspehe. ljubitelji gleda tiske umetnosti sprite kon- Dva brata sta ponarejala kovance Za to sta se morala danes zagovarjati pred mariborskim sodiščem Maribor, 4. januarja Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bilo v zadnjih letih več kazenskih razprav proti ponare jalcern denarja. Zlasti mnogo dela je povzročil oblastem zloglasni ponare-jalec Rupnik. V svoj kreg je spretno vabil posestnike in ljudi, za katere je vedel, da imajo denar in ki so se ga še več zaželeli. Včasih pa se pojavi v prometu tudi kakšen ponarejen kovanec, vendar oblastva po-narejalce in razpečevalce kmalu izslede. Tako jc bilo tudi lani 5. aprila, ko se je zgla&il v Šketovi trgovini v Lošečki vasi pri Poljčanah 24-letni delavec Rudolf D:eo in zahteval za dinar cigaret in žemljo. Hotel je plačati z 10-dinarskim kovancem. Toda trgovec Sket je že na prvi pogled ugotovil, da je kovanec ponarejen. Ko je Drea vprašal, kje je kovanec dobil, mu je Dreo odgovoril, da ga je prejel v konzumu v Poljčanah. Trgovcu je še povedal, da bo kovanec sam nesel nazaj ter se nato odstranil. Trgovec je gledal za njim. Ko pa je videl, da gre v nasprotno smer, je odiel k orožnikom in jim prijavil, da je dobil ponarejen kovanec. Orožniki so nemudoma najeli avtomobil in ^e odpeljali v Kočno, kjer je stanoval Dreo, ki so ga dohiteli v vasi Podplat. Drea so aretirali, vendar pa ni imel pri sebi nobenega ponarejenega denarja več, ker ga je med potjo vrgel proč. mi zaslišanju je takoj priznal, da je kovanec ponaredil njegov 26-letni brat Maks Dreo, ki je kovaški pomočnik. Orožniki so takoj napravili hišno preiskavo pri Dreovih v Ročnem. Našli so 60 komadov kovancev po 1 din, 8 komadov po 10 din ter vse priprave za izdelovanje ponarejenih kovancev. Tudi Maks Dreo je orožnikom takoj priznal, da je izdeloval ponarejene kovance. Dejal je, da je med potjo vrgel proč. Pri zaslišanju je brezuspešno iskal dek> in ker je bil v denarni stiski. Izpovedal je, da je kovance vlival iz cina in da se mu ponarejanje ni povsem posrečilo niti po barvi, niti po zvoku. Nadalje je izpovedal, da je hotel ponarejene kovance uničiti, pa mu jih je brat brez njegove vednosti ukradel in skušal spraviti v promet, B~ata Dreo sta se morala danes dopoldne radi ponarejanja denarja zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Tudi pri današnji razpravi sta oba priznala svoje g-ehe. Sodba ob času poročila še ni bila izrečena. Nova premiera na mariborskem odru Skrbno pripravljena in spretno režirana revijska komedija „Avtomelodija" Maribor, 3. februarja Mariborska drama je spet uprizorila novo premiero. >Avtomeiodijac je neke vrste dramska reportaža revijska komedija pisatelja Andjelka štimca v šestih slikah. V tem svojevrstnem odrskem delu si mrzlično sledijo diskusije, ae nizajo dogodki, razvlečeni in namalokrat celo eksotični. Glavna nit se prelamija. osnovna misel se razvlačuje. Brez škode bi to in ono lahko še Črtali. Sicer kleno in mestoma tudi globoko zajete misli ae razprsujejo brez pravega zvoka in pečata. Človek iz nizine se z lastno močjo in po srečnem naključju vzpne v najvišjo družbeno plast. Dokler je v nžmah življenja, uživa ljubezen bogatega dekleta, čim se dvgne v visino, se razmaje toplota in prisrčnost njunega razmerja. Glavni junak Krnil mora nazaj v nizino, da si znova osvoji njeno srce. To naj bi bilo jedro te dramske reportaže. Zal pa se to Jedro izgublja v preobilici filozofije m diskusije, tako da je osnovna misel potisnjena ob stran. Režiser Vladimir Skrbinsek je uprizoritev »Avtomelodije« skrbno in vešče pripravil. Scenarija je vsa v neki slikoviti pestrosti. Odrski okvir kaze precej domiselnosti ter iznajdljivosti. Vsem sedmerim slikam je vtisnil močan pečat, ki je zabrisal nedostatke dela samega. Skrbinsek je poskrbel za brezhiben potek brez vsakršnih motenj. Četudi so bili odmori kratki, se je predstava vendarle zavlekla skoro za uro čez napovedani čas. TJpr-'zoritev pa je nedvomno prepričala vsakogar, da nalaga režija tega dela režiserju izredne naloge, ki jim je dorastel le mojstrski umetniški tvorec, kakor je V. Skrbinsek. V vodilni ženski vlogi milijonarjev© hčerke Ethel je nastopila gdč. Majda Skrhin-akova. hčerka ljubljanskega režiserja Milana Skrbnika, ki je fttimčevo delo mojstrsko prevedel. Mariborska gledališka uprava je angažirala gdč. Majdo Skrtta-Skovo aa vse predstave »Avtomelod!je« v letošnji sezoni. V krogih mariborskega gledališkega občinstva je bik) precej zanimanja za njeno kreacijo, aaj al nmrfborski Ujo. CMC. Majda Skrtrialkora je v čem očitovala znamenja temeljita očetov« šole. Zdi aa pa, da ai bOo najbolje, če Je gostovala v tej vlogi, ki ni bagre kako hvaležna ta ki ji je lahko euvereno doraatla izključno umetrufiko zrela, preizkušena odrska iimataVn. Navzlic pomanjkljivostim odrskega dela in tsflBoflam vloga pa je Majda Skrbin&kovs v splolnem kot Ethel uspela ta Je občinstvo prepričala o svojem nespornem odrskem talentu. Prestala je nemale preizkušnje, zlasti ob zaključku 4. slike. Glavne odlike njene Ethel so predvsem v elegantni prepričevalni pojavnosti, v smislu za dobro pretehtano podajanje ter že usidrano sigurnost na odru. Jezikovni defekt, ki smo ga opazili pred leti. je že skoro popolnoma, trg1**11 As vedno pa prehaja mestoma njen povzdignjen glas v rahlo zadirčnost, ki moti. Navzlic vsemu pa je bila njena Ethel. ki predstavlja pozitiven odrski lik, iskreno doživljena. Glavno moško vlogo Emila pa je prevzel V. Skrbinsek sam. Ta Emil ni tako zamotana in zapletena odrska podoba, kakor je na primer Ethel. Vsebuje značilne poteze življenjskega zagona, ki ga dvigne v visino in ki ga potem spet pahne v nizino. Prikaz Emil ove podobe je združen s precejšnjim fizičnim naporom, ki ga je V. Skrbinsek skozi vseh sedmero slik uspešno zmagoval. Notranji prelomi so ae tudi na zunaj žarko odražali, zlasti ob koncu prve slike, v peti in sedmi sliki. Njegov Emil je sad zrele umetniške ustvarjalnosti. Emilov drug Kent je v gotovih ozrih Emil ova protipodoba. Kent ostane v nižini. kjer je zadovoljen ta arecen. Njegovo Uvijen jako naziranje se čvrsto oklepa realnosti in poteka v povsem drugo smer. Odtujenost, ki nastane med njima kot nujna posledica različnih duseslovnih predpostavk in ki se v sklepni auki vendarle zabriše, se je vidno odražala ob Nakratovem Kantu. D.Gorisakov direktor. BJtheiin oče, je bil v ^™«™jn» potezah dobro poudarjen. Puti. farktai Čari so posebna odlika Mije E. Starčeve. L. Craoborl se Je a svojim šoferjem Dimitrijem Dimitrijevicem zelo postavil. To je ena njegovih najvidnejših odrskih, stvaritev. Kosieev finančni svetnik, P. Ko-vieev rnaharadza, dama v Črnem E. Kraljeve, J. Kolutov rasno podčrtani Kohn in princ E. Groina, tradicionalnega nosilca prinčevih aa podobnih vlog na našem mariborskem odru. so bili vsi globoko zatopljeni v globoke skrbi za izdatne dividende. S silno prijaznostjo se postavlja v drugi sliki polizani brivski mojster E. Verdonika. V ep'zođnejsih vlogah so se primerno uveljavili se Micheline Branke Basberger-jeve, tajnik Petra Malca, sobarica Danice Savinove, Atandekerjev lakaj, manikerke S. Gorinškove. M. Turkove ter M. Križajeve, nadalje stenot\piatka Marije Vddlnove in delavec O. Turka. Celotna predstava je bila v nekem velemestnem ambientu, v vihravem tempu nade dobe. Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo mariborsko gledališče, je poteku in razpletu dejan-fa sledita s strnjeno pozornost io. Ni skoparlo s toolim priznanjem vodilnem igralcem ter igralkam. Ni pa >Avtomcio-diia« nasla tiste era odziva in tistega stika med odrom in občinstvom, kakor ga je na primer nedavno uprizorjena «Matura>. Zasluži pa vsekakor priznanje in pohvalo. —V. Novice z Murskega polja fov nečak umri. V Radoslavcih pri Mali Nedelji je pred dnevi umrl 84-letni Alojz Razlag, nečak znanega govornika na slovenskih taborih Radoslava Razlaga. Pokojni je bil vnet konjerejec hi znan dirkač ter lovec. Na raznih dirkah je dosegel mnogo odličnih uspehov. Kako je bil priljubljen med ljudmi, je pokazal njegov pogreb. Naj počiva mirno v svobodni zemlji, za katere svobodo so se njegovi predniki borili z odločno besedo. — Dve poroki v narodno zavedni dru, zini. Znana nacionalna Senčarjeva družina, ki si je s trudom, delom in veliko ljubeznijo do trgovskega poklica ustvarila tri veletrgovine pri Mali Nedelji, v Ljutomeru in fitrigovi, je imela na svečnico lepo domače slavje. V družini sta bili dve poroki. Poročil se je sin Ciril Senčar, lastnik trgovine v Ljutomeru, značajen in iskren Sokol ter aktiven član vseh narodnih in kulturnih društev z gdč. Zofijo Crotllbovo, učiteljsko abiturientko Iz ugledne trgovske hiše v Križevelh. Kot drugi par pa sta takrat stopila v zakonsko zve« zo hčerka Slavica Senčar, učiteljska abi-turientka in dolgoletna načelnica malone-deljske Čete in odvetnik g. dr. Slavko Jane, zaveden Sokol iz Maribora. Obema sokolskima paroma želimo tudi mi mnogo sreče in zadovoljstva v zakonskem življenju, vsej nacionalni Senčarjevi družini pa mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. — Nase ceste so izredno slabe. Cesta Križevci, Mala Nedelja, Sv. Jurij je v obupnem stanju. Ta banovinska cesta ima zelo mehko podlago in je sedaj razorana kot njiva, tako da je ves promet z vozili in lahkimi avtomobili skoraj nemogoč. Po tej slabi cesti je precejšen promet 8 težkimi tovornimi avtomobili, ki so to cesto ob priliki zadnjega južnega vremena naravnost razor ali. Ponekod so do 50 cm goboke »brazde«, da je sploh nemogoče voziti. Promet s težkimi avtomobili je tako velik, ker vozijo tod živino iz Prek-murja in Murskega polja v Maribor in pa tudi perutnino in jajca, katero pobira neko podjetje iz Apač in potem izvaža. Ta cesta se mora temeljito popraviti. In ta popravila bodo stala težke tisočake. Naj« bolje bi bilo, da se vsa cesta začne postopno temeljito popravljati, da bo enkrat na trdi podlagi, ker vsako malenkostno netemeljito popravljanje nič ne pomaga. — Kulturno delo. Gasilska četa pri Mali Nedelji je vprizorila znano igro Ivana Vuka »Petkov Tonekc, ki je privabila v Sokolski dom mnogo gledalcev. Igra je imela prodoren uspeh in zadivila vse gledalce. Vrli malonedeljski Sokoli pa pripravljajo igro »Davek na samce«, za katero vlada precej zanimanja. Sokoli v Ver-žeju pa so zelo dobro igrali »Legionarje<: Hedžetova dvorana je bila na svečnico nabito polna. — Mala Nedelja je dobila brzojav. 20. januarja je bil otvorjen brzojavni promet na pošti pri Mali Nedelji. — Nova imena ulic v Murski Soboti. 2e delj časa je na vidiku vprašanje novih imen ulic v Murski Soboti, kjer so žara* di naglega razmaha mesta nastale nove ulice. Upamo, da bo odbor, ki to zadevo proučava pravilno krstil nove ulice in sicer po naših slavnih in zas užnih možeh, katerim bi se na ta način oddolžili za zasluge storjene našemu narodu. — Kuharski tečaj. Sedaj je bil v Ljutomeru končan kuharski tečaj, ki je dosegel lep uspeh. Tudi v Murski Soboti bo sedaj kolo jugoslovenskih sester priredilo sličen kuharski tečaj kakor je bil oni v Ljutomeru. — Vinski sejem v Ljutomeru obeta biti dobro založen z vsemi pristnimi vinskimi pridelki vsega okoliša. Prijavljenih je že mnogo razstavljalcev in upamo, da bodo \ 28. februarja imeli razni trgovci obilno izbiro naših pristnih in žlahtnih vin, ki so letos posebno dobra. — sest let se bo pokoril Leopold Trat-n jak. ki je lani meseca novembra v Bakov-cih 8 ko'om ubil soseda Antona Buzetija. Te dni se je zaradi umora zagovarjal pred sodniki okrožnega sodišča v Murski Soboti in dobil zasluženo kazen. Pokojni Bu- i zeti je zapustil ženo in 7 otrok. Umor je izvršil radi starega sovraštva, ki je vladalo med obema sosedoma. Mariborske in okoliške novice — Mladina JNS priredi ju*ri ob 16- v Grmekovi dvorani v Studencih svoj precl-pustni zabavni in prijateljski večer. Ze lanska prireditev je zbrala ob tej priliki našo nacionalno mladino v prijetnem to-variškem razpoloženju, h kateremu pa so pripomogli tudi pripadniki starejše generacije, ki so pi ihiteli med mladino. Tudi le.osnja prireditev bo nudila pester in slikovit program, ki vabi nacionalno zavedno javnest, da podpre našo nacionalno mladino. — Pri SenjOrjevem domu na Foh°rju bo jutri ob 7. maša za smučarje. — Slovenjcgoriške novice. Pri Sv. Lenartu se je poročil g. Alojzij Pavlortč s posestnikevo hčerko Cilko Grušovnikovo. Vrlima Članoma Sokolskoga društva obilo sreče. Tudi pri Sv. Lenartu prihajajo v modo avtomatični biljardi. Vse pridno igra in se zbira ob zabavni lgn. rravijo, da bodo zanimanci ustanovili poseben bi-ljardni klub. Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah so zaprli znanega brusača Friderika C, ker se je u.ihotapil v kurnik posestnika Kranjca in odnesel najlepše kokoške. Je 36krat predkaznovan. _ 1435 tujcev je obiskalo Maribor v januarju. Nočnin je bilo 4562. Iz Nemčije jih je bik) 238 s 701 nočnino, iz Italije 42, iz Madžarske 51, CSR 34, Rumunije 7, Bolgarije 2, Anglije 4, Nizozemske 1. Norveške 1, svice 4, Poljske 1, Turčije 1, Vzhodne Evrope 8, I« raznih krajev Ju-gcalavije 1071 s 3641 nočnino. _ Mariborsko obrtništvo k starostnemu zavarovanju. Zbornica za TOI je sklicala v prostorih Okrožnega odbora obrtniških združenj v Vetrinjski ulici anketo, ki se je je udeležilo 38 zastopnikev obrtnskih združenj. Anketi je predsedoval načelnik zborničnega obrtnega odseka g. Ivan Ogrin. O osnutku je izčrpno poročal taj. nik zborničnega obrtnega odseka g. dr. Josip Pretnar. Potem, ko je pesamezne točke temeljito obrazložil, se je razvila živahna debata. Navzoči obrtniški predstavniki so izražali svoje pomisleke glede višine zavarovalnega fonda in starostne meje. Izrazili so se preti centralizaciji zavarovanja. V smislu sklepa morajo obrtniška združenja te dni sporočiti zbornici svoje predlogu k osnuku, ker se bodo vsi dodatni predlogi v februarju predložili ministrstvu. Obrtništvo ne odklanja osnutka starostnega zavarovanja. Gre le za to„ kako to socialno zavarovanje Izpeljati, da bi bilo v čim večjo korist in v čim manjše breme obrtništva _ Srebrni umetnis*l Jubilej V»ls Bra-ttae. Jutri prispe v Maribor bivši rav. t nateij mariborskega gledališča in vodja drame g. Valo Bratina, ki bo naštudiral Bevkovo »Partijo šaha«, ki jo bodo uprizorili v proslavo 25 letnice umetniškega in odrskega delovanja režiserja Vala Bra-tine. — Mariborski svinjski sejem dne 3. februarja. Pripeljanih je bilo 168 svinj. Povprečne prodajne cene: 5 do 6 tednov stare 75 do 95 din, 7 do 9 tednov 100 do 125 dinarjev, 3 do 4 mesece 260 do 300 din, 5 do 7 mesecev 330 do 425 din, 8 do 10 mesecev 450 do 530 din. Eno leto stare 740 do 980 din. Mesne cene: 6-50 do 9 dinarjev .cziroma 9 do 11.50 din za kg. Prodanih je bilo 97 rilcev. _ K »okolsKemu smuča rs Kemu zletu v Guš tanju. Snežne razmere v G uš tanju so ugodne. Vsem udeležencem se nudi prilika, da si na smučeh ogledajo lepote koro, ške zemlje ob meji. Odhod udeležencev je v nedeljo zjutraj ob 5.40. Tekmovalci naj potujejo že v soboio. Prenočili bodo lahko v Sokolskem domu v Gustanju. Po prihodu jutrnjega vlaka bo odhod k tekmam v Rimski vrelec. Priče tek tekem ob J0 s smukom tekmovalk na progi 2 km z višinsko razliko 150 m. Ob 10.30 spust za člane in moški naraščaj na pregi 3200 metrov z višinsko razliko 300 m. Ob 13.30 oziroma 14. je tekma v smužkiii bikih, nato sestanek vseh udeležencev v Sokolskem domu v Gustanju, kjer bodo razglasih rezultate. Odhod iz Guš tanja z vlakom ob 1646- — Poses'na Spre^nemba. Tukajšnji mesar Vinko Pirš je kupil od g. Mirka Sela enonadstropno stanovanjsko hišo z vrtom v Jadranski ulici 40 za 350.000 din. — Sokolsko društvo Pobrežje predvaia danes v soboto 4. februarja v kinu pobrežje ob 15. uri za deco in ob 20.30 za odrasle zvočni film »Oj letni, letni sivi So. kole«. Ker je film krasne vsebine vabimo vse članstvo in prijatelje sokolstva k obilni udeležbi. Zdravo! — Občni zbor 8K Železničarja bo dre vi ob 19. v dvorani tribune na stadionu. Člani, prijatelji in atmpatizerji kluba vljudno vabljeni. — Zgodovinsko društvo v Mariboru bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo 12. t. m. ob 10. uri v čitalnici studijske knjižnice. Val člani vabljeni. 6*M. — Grob pri grobo. V apKSni bolnici je umrla soproga upokojenega zvaničnika državnih železnic Ka'arina Kttrbos, stara 72 let. V splošni bolnici Je umrla zasebnica Terezija Kamer, stara 68 let. Žalujočim nase globoko soSa'je. — poučno predavanje je priredila tukajšnja »Vzajemnost« v Delavski zbornici. Odlični predavatelj prof. Stupan Je ▼ agososnm obrisih zajel zgodovino angleškega imperija in njegovo veljavo v evropski politiki. — Totba zaradi zastrupljenih klobas. Mariborsko okrožno sodišče je obravnavajo primer zastrupi jen j a a klobasami. Neki trgovec je tozU večje mesa rako podjetje na plačilo odškodnine, ker se je zastrupil z jetrnimi kl; basa mi dotkmega trgovca. Kot priče oziroma izvedenci so bili ZAfilfrTQTMl tudi trije mariborski zdravniki. Sodišče je obsodilo toženega mesarskega podjetnika na plačilo odškodnine v znesku 6000 din. — Kadvaojs*l glas. Prejeli smo s prošnjo za objavo; Srečni tis-i, ki jim ni treba v Maribor mimo Scherbaumovega posestva. V deževnem vremenu se kotanje napolnijo in se pretvarjajo v miakuže in barja. Ubogi pešec, ki mora tod mimo, ko pridiTvi avto ali drugo podobno vozilo. Kdor nima umih krač, da jo odkuri na bližnji travnik, je izgubljen. Pred. meseci je bil nekdo v Ra4\*anju, ki je obljubil p^moO zaradi obupno razrvane ceste v ,a-močttjd okolici. Zal pa doticnika ni več na spregled, da bi ga povprašali, kako je z njegovim vplivom pri merodajnih ter odločilnih mariborskih činit eljih. _ Ljudska univerza. Snoči je s prodor. nim uspehom predaval v Ljudski univerzi univ. dcceaat dr. Zwitter iz Ljubljane o predhodnikih sodobnega nacionalizma. V ponedeljek 6. t m. pa bo predaval prof. dr. Leonid Pitarnic iz Ljubljane o temi, kako deluje državno pravni ustroj Združenih držav ameriških. V petek 10. t. m. bo predaval univ. prof. dr. Evgen Spek-torski iz Ljubljane o ne Tisk em in francoskem pojmovanju države. — Drobne novice. Natakarju Viktorju sobru s Koroške ceste 10 so ukradli črno zimsko suknjo, vredno 2200 din. Med Igro se je ponesrečil 6 letui Branko Lesnik iz Pobrežja. Padel je na tla m si pregriznil jezik. Zdravi se v bolnici. Zasebnici Gize-li čeraioki iz dr. Rosinove ulice 9 je izginil muf iz perzijske kože, vreden 300 do 1000 din. Policija poizveduje za zlikovcem. 12 letna posestnikova hčerka Alojzija Pišek iz Gornjega Dupleka si je pri padcu zlomila desnico. Prepeljali so jo v bolnico. Andreju Roškarju, trgovcu iz Fo-chove ulice 13 so odpeljali kolo znemko >Styriac z evid. št. 2-22764. Kolo je vredno 1400 din. Z lestve je zadel zasebnik Ježe Haber iz Razvanja. ko se je spravljal na počitek na skedenj. Potolkel se je po obrazu in se je moral zateči v bodico. Trgovski pomočniki Ivanki Beribak iz Pii-namižke ulice 15 so odpeljali kolo znamke »Neroc z evid. št. 136000-2. Po stopnicah je padla 55 letna posestnica Jož^ia Kos iz Stanovskega pri Poljčanah. Zlomi la si je levo nogo. Prepeljali so jo v bolnico. Marlbcrsko gledališče Sobota, 4. februarja, ob 20. Automelodv. Red B. Nedelja, 5. februarja, ob 15. Aida. Ob 20. Kralj na Betajnovi. Znižane cene. ★ Konec tedna v mariborskem glcdalisču.V SObOtO 4. t. m. prva ponovitev uspele Stim-čeve dramske reportaže Automelody za vrstni red B. V nedeljo sta dve predstavi. Popoldne se vprizori edina popoldanska predstava >Aide*, da bodo užitka te veličastne Verdijeve opere lahko deležni tu*ii okoličani. Zvečer pa se vprizori — zadnjič pred gostovanjem mariborske drame v Ljubljani — ze'o lepo uspeli Cankarjev >Kralj na Betajnovi« ob znižanih cenah. Iz Ptuja — Občni zbor Sokola se je vršil v sredo zvečer v zgornji dvorani Narodnega doma ob številni udeležbi članstva, iz obširnih referatov, ki so jih podali posamezni fisnJccionarji, je raz vi dno, da so os.ale vrste scikolstva trdne in da se je število članstva celo pomnožilo. Pri volitvah je bJ soglasno izvoljen dosedanji starosta brat dr. Šalamun, podstarosta br. Milko Senčar, tajnik Pertekel Karol, blagajnik Ma-koter, gospecar pa Nagelschmid MiSko. Po občnem zboru se je razvila neprisiljena zabava, — Razširitev električnega omrežja. EHektricno omrežje se bo po razširitvi pri Sv. Vidu sedaj razširilo tudi na občine Sv. Marjeta, Moškanjci in Sv. Marko. Prizadete občine so ukrenile že vse p:trebno pri banski upravi, la dobe primerno denarno podporo. — NepoKlicni trgovci s čevlji. Orožniki so izsledili več kiošnjarjev, ki so ponujali strankam v nakup čevlje. Orožniki so pri is.ih zaplenili več parov čevljev, za katere niso mogli izjasniti, od kod izvirajo. Prizadeti se bodo morali zagovarjati pred sodiščem in pred obrtno oblast jo*. — Vlom. Tatovi so vlomili v vinsko I klet posestnika Jožefa Florjančiča v Preradu ter odpeljal en s:d jabolčaika s 300 litri vsebine. Za vlomilci pcizvedujejo orožniki. — Svinjski sejem. Na zadnji svinjsld sejem je bilo pripeljanih 146 svinj, od teh je bilo prodanih samo 62. Cena prolenkom S arim od 6 do 12 tednov je bila 160 din Za komad. Debele svinje so se prodajale po 7.80 do 8 din, plemenske svinje pa po 6-50 do 7 -nn za kg žive teže. Iz Sloven]gradca — Nedeljski župni zlet. Kljub dr sedaj neugodnemu vremenu bodo v nedeljo ob priliki smučarskega zleta mariborske sokolske župe v Gustanju smuike tekme. Tekme boro v okolici smučarske koče SK Gustanja-Kotlje cto vznožju Uršlje gore, kjer je sedaj krasna smuka in je na 90 centimetrov podlage v zadnjih dneh padlo mnogo pršića. Prenočišča so pripravljena za tekmovalce iz Murske Sobote, Slovenske Bistrice, Slov. Komjic in Varaždina, ki so pravočasno pcslali svoje prijave v smučarski koči, ostali tekmovalci pa naj gredo v nedeljo zjutraj iz Maribora. Ob 1030 bo slalom, ob 11.30 oziroma ob 14. pa smuk po senčnatih in odprtih terenih preti Gustanju s ciljem pri Rofteju. Letošnje župne tekme bodo ena najlepših smučarskih revij, oaj bo poskušalo svoje sile na belih poljanah v enem najlepših alpskih predelov ob podnožju Uršlje gore 190 dosedaj prijavljenih tekmovalcev. Snežne razmere so najideal-nejše. Torej v nedeljo vsi v nas obmejni Guš tanj. Smuk-Zdravo! — Sokolski občni rbor. v sredo ob 20. bo v veliki dvorani Sokolskega doma občni zbor slovenjgraskega Sokolskega clm-ttva. Občni zbor je za vse članstvo obvezen!