Sl PoitnfM pHiSini t nntoilnl-XII. lejtnlk. 10. numera. Mesečne verske novine. Vu imeni prSkmurske evang. šinjorije reditel i vodavnlk: FLISAR jANOŠ, Murska Sobota. Rokopisi se morajo v Puconce poSilati. Ček računa št. 13,586; Imč ,,Duševnl Ust" Puconcl. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvttnstvo 30 din., v Ameriko 1 Ool., edne numere 2 din. Naprejplačilo gorivieme vtaki evang. diihovnik i vučitel. Hvala. ~-" •"' nAr kakda moremo Bogl zadosta zahvalltl za vds za vso td radost, z šterov se radiije-mo za volo vds pred Bbgom naštm." (I. Thess. 3, 9.) Vezdašnje vremen z-razločnimi imčni raajo sego imeniiyati. Z-edne strani je za: osndvlanja, naprSidšnja, ževčenosti vremen prdvijo, z-drfige stržni pa: za materialne, nepobožnosti, nemirovnosti, nezadovolnosti čase imentijejo. Med večimi bi je pa lehko za nezahvalnosii hipe tudi pravili. Vu vez-ddšnjega človeka žitki vse driigo bole nai-demo, samo li hvaio zaman iščemo vu njem. Gde je vezdašnje vremen od apošto-lov vremena, gda so oni ne za sčbe, nego za gmajno, za vernike ddli Bogi hvalo?! Gde je vezdašnjega vremena človečanstvo od ti prvi krščanov žitka, ki so se eden tomi drugomi pred Božim licom z-hvalo-davanjem veseliii?! Vezddšnje pokolenje ne ve, ka je hvala. Nema vremena na hva-lodavanje. Vse drugo za napre valon drži, kak pa, ka bi si za Boži blagoslov na mo-litev vkiip djalo rokč i Bogi hvalo dal6. Mogoče si na to včasi — včasi vzeme teliko časa, ka pred začčtkom opravice od Boga blagoslov prosi, aii po dokonččtki njega i naimre po vzetji blagoslova, se spozabi hvalo dati. I ravno zato se vez-dašnji človek tfidi nemre z-pravoga srdca radiivati Božemi blagoslovi, ar vu njego-gotn srdci nega zahvalnosti občutžnja. I tudi zato, ki B6gi neščejo i nevejo za vzeti blagoslov hvdlo dati, od koga vsa dobra shajajo, kakda bi mogli eden tomi ovomi za časna dobra zahvdliti ? Jeli si nezmisliš brat, sestra krščanska, ka je nezahvalnost ono čemera puno rožjč, z-šterim to ndj-teškešo rano vderčš na Božem i na bliž-njega tvojega srdci. Ne davno je eden diihovnik z-prezbi-terom med svojimi gmajnarmi za ostavlene sirotice almoštvo proso i poberao. K-vsa-koj hiži se je notri naklono i poleg pre-tnoči proso aldove. K-ednomi cerkviogi-bajočemi gmajnari se tudi notri povrnovši, prosi almoštvo. Od šteroga je nakratci te odgovor dobo: Meni je nišče nikaj ne dao, jas tudi nikomi nika ne dam. Krotkoga srdca duhovnik njemi erčž: Što ti je dao oči pogled ? Komi maš to hvaliti ? - Oh kelko ji jeste, kl raajo telovne očf, ali vu diiši so slepi. Nevidijo, ar neščejo viditi, ka vsaki dober dar odnut zgoraj shdja doli, za štero smo diižni hvalo dati. K-koncovi se k-tebi obrnčm brat, se-stra krščanska pitajoči tebe: Jeli znaš ti hvalo dati za od Boga vz^ti blagoslov? Jeli znaš hvalo dati Bogi za lastiven žitek svoj? Jeli znaš hvalo dati za tvoje blfžnje i tuvdriše? Jeli znaš hvalo dati za svojo gmajno ? Jeli znaš hvalo dati za svojo evang. sv. mater cerkev? Či žnaš, teda se vu tvojem živlenji, kak sveklo bliščččega lanca verige edna v-to Stran 90. DOŠEVNI LIST september 20. drugo vkiip prikapčijo: dobra vola, prijttna dela, blagoslov i hvala. I teda se na istino obrne vu tvojem žltki tttdi to, štero obri spisanom svetoga pisma tšM vu 12 i 13 veršuši te apoštol svojim thessaloničanskim gmajnarom i tOdi tebi žele. F. J. .«, ..»,, Veččr. ~~~ Ci se ratak približa, ' , ... , Tenje $e vtegnejo, ,:-n ~i Dnčva tezke skrbl K-koncovi pridejo. Oupra?ic dndsrna skrb ObnStni i preide, Mlrovna tihoča , Celi svet obsčde. ¦.'..¦ ' ' ' ¦ 'i Počitie si človek - Obtriidjen' vu deli, Pred počinkom v-duhi Z srdca Boga raoli. Vkup si skiaCi rok6, Goi' si zdšhne k-nčbi — Za vse, ka ma, lada, — fe.- Hvalo dava Bogi; Oh, ddj mi i viitro Zdravje, delo i moč, Zda pa, oh Gospodne, Mirovno, lehko ndčl ^./. Roditelje i deca. Pisao: Hiifl LIp6t, ev. dflhovnlk. Sepfembra meseca vse šole znova odprčjo svoje vrata. Med iolskov dec6v opazimo n6ve obraze, to so tisti, šteri so I^tos prilli prvikrat v šdlo. Deca od septetnbra do juniuša hodi v iolo, oh kak dostakrat prehodi t& pot v ednom leti od domače hiže do lolc i nazaj. V celom iolskom leti džn ža dnevom račun morejo dati od tistoga, ka so se navčili. Ali ne samo dčca dava račun, nego tiidi roditelje njihovi. DčcL guč, oponaSanje, pridaost nam dosta pove od rodite-lov, pove naro, kak so spunjdvali svojodužnost proti svojoj d6ci. Skoz tč male decž preveč leko spoznamo njihove slariže. Jeste edna v6ra, gda najbole ieko spcznamo tnale dccž stariše, to je prva v6ra verotavuka v prvom šolskom leti. Vse tisto ka toalo dete prcd šolskim včenjom z se-bov prinese v šolo, je od svoji starišov erbalo, za vse tisto so edlno oni odgovorni. Z-drfigi predmetov je deci nikaj ne polrebno z doma v Šolo prinesti, ali verska vzgoja, osnovno versko znanje se more že pri cajti v domačoj hiži zač-noti. či se je to resan zgodilo i kak se je zgo-dilo, nam očivesno pokaže prva v6ra veronivuka. Ta prva vOra natn dostakrat blaženo, svčto veselje spravi, ali dostakrat nas pa tiidi v veliko žalost spravi, gda viditno i čfijemo <6 gfngavo malo ddco, kak odgovarja na naia pitanja. Veki- Z ednoga premedlenoga zvezha. (Nadaljavanje.) Za tnali čas setn čiio ofč zezavajfifi glas. Strsno setn se, kak te prvi par !udi na Gospodna zezdvajoEo r&č. Rad bi se skrio i tivi prvivi dve zezavajočivi reči ne čQti. Oča so me omurno, ali ne čcmerno sprejali. — No tak sta spokradnola cuker vldva, vriiva sinka? Po etom toga ga boroo pred va-tna zaklepali. — Jas ne, jas ne — sva oba naednSk odgovorila. — Jas bi bogmc raj bio, či bi vaj šterl tak povedao : ,jas sem bio," ar bi se tak cgvii-šao, ka več nede člnio; ali zda pa da oba ta-jita, sam morem delnika- preiskati. Prlncsi vo cukreni papžr, Karoly! Po njega sem bežao i vu toj dtfigoj mi« nuti sem že v-kunji bio Žnjim. ~ Vidite, sinki 1 ete cukreni prah ovadi tata — so pravli i eden tanjer so vzeli napre, šteroga dno so na spodnjem kraji malo z mast-jov natnazali i z-cukrom natnali posipali, k-koncovi so sahe zmenoli vkGp i žnjitni tanjera tnasno dno posipali. — No zda prvle notri idi, Karoly; za te-bom bode 16 jani. Tanjer je na ognjišče pod-veznjeni. Vidla sta, ka je njega dno z sajavnitn mazalom namazano. Po tom z petitni prstami vdiljek po^gneta, erkočiva: »H6kus, pdlcus," jas sem ne včino. Teda roke nazaj djavša v6 pridetg; iteroga prsti do sajavi, tisti je tat; to-ga ncdužnoga prsto? se neprimlejo saje. Brezi svedoka setn stopo k-tanjžri, devao setn se tak, da bipo tanjera dne vdiljek vlekao prste; bajavne reči stm glasno pravo, potomsera si rokč naza djao i posmejčS sem vo stopo. Za menom je brštiek šd notri. Napamet setn vzeo, ka v5 pridoč *i je rokč od kapiita sepfember 20. DUSEVNI LIST Strdn 91. večna Istina bode i ostdne, da vera, vadlflvdnje talcio moi, mž v sebi, itera zemelskoga človeka oživava, štera njemi blijženstva svčto čistočo podeljžva, tečžs pa nevernost 8amo ruSi i v gre-ha smetji vniči človeka. T6 vekivečno istino bi vatn rad notri pokazo. Hodite, predragi moji bratje i sestre, zdaj v začetki šolskoga leta, vzemte lal na prvoj vori veronavuka tiste vaie decč, Štera je letos obprvim prišla v šolo, vidli te tu svojo deco, kžkša je v (eli i v duši, ali vidli bodete tfidi satnoga sebd, kak stariie tč AbcL Te naši najrcčnSi bojazlivo scdfjo v klopžj. Vse njim je novo, nemorejo razmiti, zakaj tno-rejo oni tii sedeti i odgovarjati na različna pi-tanja. Na pitanja sramežlivo i bojazlivo odgo-varjajo. Gda se malo bole spoznamo, na moje pitanje, ali ste že bili v cčrkvi? Ta i tam se eden-eden mali zasmejč i zadosta batrivno pravi: Jaz satn že bio; jaz sam z mamov bio, jaz s papom, jaz pa z staiov mamov. Potom njim dam drfigo pitanje: šteri vas pa ž€ zna Bogž moliti ? Odgovori so vsigdar bole i bole batrivni eden pravi: jaz molim vsdki veččr, driigi pa: jaz iQdi vgojdao molim i poldne, jaz pa ešče pred jestvinov i po jestvini, i jaz i€ znam OČa nai i Apoitolsko verevadliivdnje. Tretje moje pitanje: Što vds je pa včio moliti: Zdaj so ešče vejeleši naii mali i niiterni z radostjov odgo-varjajo: matna, papa, brat ali 6estra. Najde se ešče Ižkši, šteri že ztia nišierno cerkveno pesetn, to so tlsta dčca, šteri roditelje ffidi domd radi popevajo naie lepe pesmi. Že na prvoj vori opazim, da so tisti najbole živi, srečni i vesčli, šteri največ odgovorov morejo dati na moja pi-tanja. Te drage male dOšice občtnijo, da takši kinč tnajo v sebi, iteroga vsakoml človeki od-krito leko pokažejo. Na vsakoga tdkšega deteta obrazi vidim tisto ponizno zahvainost za tisto vremen, da ga je njegova liiblena mamica v svoje naroča vzela, mdle roklce njemi je vkijperdj^la i v poniznoj raolitvi njetni je spoztiati ddla tisto-ga, ki obri nas kraliije i ki je vsake dobrdte, lub^znosti i blagoslova vekivečna vretina. Ne-more se z rečdtni vopovddati tista diiševna vred-nost, štero roditelji te ddjo svojoj deci, gda vu njihova gingava srca vero, vadliivanje, Boga, Kristuša vcčpijo. Iz te dčcž večinotna pošteni i pravico liibeči ludj^ zrastejo gori, šteri do na hasek i poštenjš svojitn starišotn, svojoj cerkiv svojoj domovini i človečanskoj driižbi. I jeli tisti roditelje, šteri to ne včinijo s svojov d^cov — znajo, kakšo vrednost, kakši kinč vkradnejo svo-joj d&ci i kakie lagvo i slabo svedočanstvo vfi-postavijo od satnoga sebč? Znano je pa, da na prvoj vori veronSvuka tiidi dosta žalostnoga vidimo i sktisimo. Po ve> sčli odgovoraj, med blaženim občUtenjom ništerne decč, šteri so vekiveSne kinče i vrednosti pri-nesli sebom z doma v iolo, tQdi dosta takie male decč pride v idlo, šteri nikšega odgovora skrivomd brisao. Oča so tQdi napatnet vzčli i na njega se obrčgnoli: Ne je slobodno doj bri-sati, ti fliboster! Ne mi je prav spadnolo, ka si tak prljaz-nivo žnjitn denejo, geto se na njega posvedoči tatlja. ZagvUSno bi nači bild, či bi na mčne prišlo. Tak se je nevošččnosti i nepravičnosti želnosti greh tfidi poprijao vu meni. — Zda pa hodta pred mčne i gda bora tri pravo, te obddva naedndk pokžžta prste. — En' — dvž — tii! Pokšzala sva. Jas sem z-mirovnov zavčdnostjov stao, bržtšek bKdo i trepetajoS, kak llst na v6ki. Prsti so njemi sajavi bili, moji pa Člsti. Jani je jočžč obino očč kdlina i kričao: NL setn jas bio, držgi moj 5}ta I Oča so si vkap potčgnoli strahotne ozmi- ce, proti meni so se obrnoli i omurno erkli: Ti si bio tdvaj, Karoly ! Okoren sem gržtao. Zaklinjao sem se, pri-sčgao, kak sem že prvle od vilični pojbarov čtio, ali v-lampaj so tni pred t€m ešče nigd&r ne bilč. Prisčganje tni je tak teklo z lamp, kak od toga nžjbole vSnavčenoga razbojnika, ali oča so na vsa 1a nika ne džli. Jania so v-nL-roče zdignoli i sksiiivali so ga. On je z-dvema rokama očL šinjek obino, i ne je mdrao ka nje-tni erdeči obrdv z-pikajdčov brddov ešče bole poškrablejo. Gda sem it obtretjim Bpri mojoj duši, ka setn ne" zazino, so doli djali bratšeka i z-ost-rim, trelčžčim glšsom na mene skrlčali: — Edno reč ne več, jas bora giičao! Potom so začnoli: — Ti si bio lakotar, tovaj si bio, jdlnik, lažec, nesramnjak, zda pa Bogž kuneš. Istina, Strdn 92. DUSEVNI LIST sepfember 20. ne dajo na moja pitanja. Gda čtijejo lepe odgo-vore svoji tovarišov, v njihovi očaj boldčo žalost i briike skuze opazitn. Tiidi njihova nema vfista glasno gučijo. Ta deca ne hv&li, nego toži svoje roditele, šteri so po božem zrendeiavanji na to bili pozvani, naj svojo deco že v gingavosti navčijo na ono lepo zapoved z svojira pobožnim vernim živlenjom i delom: Pošfflj očo tvcjega i mater tvojo. Šteri roditelje to ne včinijo, oni samoga sebč i svojo deco orčpajo od najvek-šega blajženstva človcče diiše. Dve preveč vel-kivi napaki naprdvijo. Že nspre dolipovšjo z tiste dobrote, da bi ednok svoje dece liibez-nosti i poštuvanja fžlnicke posfali. T6 je prva napaka, la druga pa ešče vekša. Oni ssmi z svvjov nemarnostjov i mlačnostjov napreponsa-gajo svoje decč lagvo živlenje, žr fa deca po nemarnosti svoji starlšov nigdar ne bo zdržaia štrte bože zapovedi. . ,_ Poglednimo tfidi te naše roale. Oni so ni-kaj nč prinesli z doiua v šolo. Pomali se tadi njihova viišta cdptčjo. TLi se ne bojijo od m€-ne, zavupajo mi vse tisto, štero so do etogatnao v svoje srce zaprili. Ta deca pred menom toži svoje roditele. Povejo rai, da nevejo moliti, ar titdi raati i oča nigdar nemolita, nfi So bili eš-če v cčrkvi, žr tiidi oča i mati ne hodita v cčr-kev. Vidira da je med tčmi takše dete, štercga roditelje ne živ^jo vkuper, nego ločeno, pridru gotn dobro znatn, da doma nigdar nega mfra, ka či bi te na tatviji zadrobižao, — bi te zbio. Ali zda si že teliko greha na kiip zvršo, nateliko si se pogruzo v-njega, ka bi bitje nebi pelalo k-ciJi. — Pri mojoj duši, Bogme! — sera njim vsžkao v-reči. — Naj mi v6 ste?6jo . . . — Dale sem ne tnogao praviti, ar so oča gori zdignoli roko i tak močno so me po lampaj vdarili, ka so mi vsi živci obdreveaili. Razvuz-dana naklonost je v-gnfisnom govorenji i larmi vdarila vo. Na td larmo so mati tiidi vdprilazili. J — Njaj, dragi oča! — so pravli, — či nas t6 pogfiblčni pojeb v-grob namgni spraviti, naj njemi bode. Bog nas je dao vu njegove rokč. — Naj nds pokopa — so se skuzili oča i bratšeka so si v krilo prijali, raater so pa za roko vu hižo pelali. Sam jedini sem ostano. Čfito sem hiidobe nego samo svaja i preklinjanje, pri drugom so oča i mati pijdnci. Viditn med tetni lakše d^te, šteroga starišje so bogaici, iteri pred svetom vsigdar veseli obtaz kažejo, v svojoj hiži pa v strainom diiševnom siromaštvi životarljo svoje ptazno i nesrečno živlenje. Med tov dec6v, štera v šolo prihajajoča ne ve moliti, so tiidi dostakrat te edinci, šterotni je vse dopiiščeno, štcri že vsega dosta zna i pozna, gda v idlo pride, samo Boga, Kristuša ne pozna. Roditelje, očevje, materel Bojdite vi vsi svoje dece prvi i najbčgši vzgojitelje. Vaše cžlo živlenje, vaše dčlo naj bode posveženo vašoj ded, ar samo tak ieko čakate ednok zahvdlnost, poŠtuvanje i liibčzen od svoje i& odralene dčce. Kakie semen ste sšjali v gingavo srce svojega deteta, takši sad bodete ednok bržliz toga srca. Roditelska hiža naj postane eden krasen, boži hram, gdž se deca nžjprvo navči Boga v dfihi moiiti. T6 mi\o dete na prvoj v5ri veronavuka voposlavi dobro, ali lagvo svedočanstvo od svoji roditelov. Roditelje paščite sej na to glč-dajie, na) to včpostavleno svedočanstvo dobro bode za vas i ne lagvo. Nezahv&lnost. Tungenjew edno legendo pripovedavle: pozvao je ednok Bog vse jakosti k gostšenji. Priile ste ta dve takšivi, naj si pri cnovoj sedeta, šterivi se na zerali nigdžr nesrč-čata. Gospod je niorao njidvi enovoj obprvira notripokazati: dobročinenje i zahvdlnost. svoje brernea, ali (a mi je dala telko mdči, ka sem se znao odpoveddvati. Edno malo sladčeca je bilo vsel i z-takšim so se ešče drflgi hvaliti meli lego. Tajio setn ? Ti driigi so ravno tak meli iego činiti i ka bi znao drfigo činiti, či sem ne šteo, ka me naj naveke za lakotaikoga, to-vaja ne titulalivajo. Či bi ovado, kreganja bi se mentiivao. Tak so me že zadosta zovlačili; bit sem tiidi bio, bole liki bi za takšega maloga siimeta volo vredno bilo, za toga tnaio cukra volo, šteri je vse desčt grošov ne bio vreden. Či bi zdaj ovado, bi pa znova začnoli. I k-totni me je tak sram. . .-;. ..n.^i Na dvorišči me je sčgno večernice zvon. Večer je vsebole kraičen gratflvao. Sose-dov hiže so počasoraa doj zaprle oči. jeli do tne zvžli notri ? setn sam sebč pitao i gori sem djao pri sebi, ka nebom io tečas notri, dokeč me nedo zvali. sepfember 20. DUŠEVNI LIST Strdn 93. s; Porkol&b Gyula. Genlivi svetek je tnela augusta 26-ga Pu-conska gmana, na štere brutivi je td dčn bla-goslovlen gtnane bivšega diihovnika, Porkoldb Oyulo grobski spomenek, šteroga je fara posta-vila. Porkolab Gyulo je 1913-ga leta pozvala nanagli boža previdnost z sredine, či ravno nš z srdc svoji dobri vernikov, šterl so potom skoz diigl let hržnili vu srdci svojem to želenje, ka Porkolab Gjuli za znamenje zahvalnosti i pietete grobski spomenek postavijo. 21 oblžtnico smrti njegove je ponflcala gori fara na zvršenje st?ojega davnoga želenja. Što je bio Porkolab Gjula, vu kom je pu-consko gmano skoz 12 let jdko blagoslavlao Bog? Z pobožne, lfidne familije je stdponapot žitka 1871. apr. 18 ga v Bobi, Vaškoj županiji: Narodno žolo je doma obiskavao, srednjo šolo i triletnike teologije v Soproni. Štrti i peti lStnik je v Požoni skončavao, gde je razločne pred-mete na fiiosovskom fakulteti tiidi poslfihšao. Ali želenje diiše njegove ga je pelalo k sveta najbole trnavomi, donok pa k najjakšemi žitka pozvanji, k-dUhovniškoj česli. Leia 1897. je b!o posvetšen za duhovnika v starinskoj sopronskoj velikoj cčrkvi po Gyurdtz Ferenc piišpeki. Že vu istom leti je postao pomožni profesor evg. gim-nazije vu Felso!6v6ji, gde je dve leti ostao. 1899. leta je v Papo prišao za pomožnoga diihovnika K-koncovi je vč5 prišao Janek i notri me je zvao. Oča so stolnjek prčstrili, eden tanjer, nož, rašoške so djali na sto, po totn so gori prinesli na ednom tanjeri z-zrnočajom zmešani kisilak i kivnoli z-glavov, naj si doli s^dem. — Ne sem lačen, — sem zmrtnrao — na štero so oča gori spobrali prestret i začali so postelo razpresterati. Pri obloki je bila edna visika postela, tna-terč moje dvanajstletni trfidov sad. Na eden drfigoga naklajeni blazin i vankišov kiip je sko ron do plafona segno. Te so pazlivo doli sklali. Zgornji pokriv so lepo na štiri kiiklč vkflpvug-noli; postelino so med dva vkup djaniva stolca zdevali, tak skrbno, ka je nji vsako gibanje to dalo viditi: vse to miliivati i poštOvati trbe, ar či ednok matere nede, nikoga nebode, što bi kaj ponovo. Kak so td odpravili, bratčeka so začali k Gyuratz pušpeki. Odt^c je v Sarvar prišao, gde je po leta bio. Vu istom leti, 1901. maj. 20 je zgObila pu-conska velka fara svojega diihovnoga paslčra, Czipott Rudolfa. Okoli zeberanja novoga dQhov-nika so se nesrečni, dugi boji vlekli. Tčda je ese poslo Gospod cerkvi Porkolab Gjulo i od novetnbra 1901. mao je vu evangeličanska srdca puconske f*re kapalo obilno sejanje diiše njegove. Nš je bilo tfi lehko njegovo delanje že zato, ar dober čas kakše težine je njemi davala ne-znanost jezika vernikov. Ali njegova energia se je ne zbojala nikši teždv,