Poštnina plačana v gotovini.
28. januarja 1939	St'	5	Leto	m*
ova
LAV S T V A
I L O NAROD
Vedno k
IV
ujse
Veliko nazadovanje zaposlenosti. Redukcije delavstva v raznih industrijskih obratih
V zimskem času je za delavstvo naj težje. Na tisoče sezonskih delavcev je brez posla. Pa tudi druge industrije, ki niso sezonskega značaja, omejujejo obrate. Dnevno beremo v dnevnem časopisju o novih odpustili delavcev. I ako je tovarna usnja VVoschnagg v Šoštanju odpustila 100 delavcev, i i v-, Lesna industrija v Nazarjili pri Mozirju je spričo zastoja izvoza lesa odpustila 50 delavcev. Kamnolom A. E. Ehrlich v Čezlaku je odpustil 34 delavcev. Resovo podjetje v Mariboru je odpustilo 40 delavcev. Tovarna lepenke na Sladkem vrhu je odpustila 50 delavcev. Poroča se tudi, da namerava Stieger-jeva tovarna olja v Slovenski Bistrici odpustiti 50 delavcev.
Zanimivi so tudi podatki Suhorja o močnem nazadovanju zaposlenosti. Od septembra do konca novembra lanskega leta je skupno število
zavarovancev nazadovalo za 26.292. V istem času prejšnjega leta je bil padec le za 7116 članov. Vsa gospodarska znamenja kažejo, da poje-njuje tendenca večje zaposlenosti in da tudi v spomladanskih mesecih ni pričakovati, da bi dosegli število zaposlenih, kakor smo jih imeli prejšnje leto.
Odpuščeni delavci, če imajo v zadnjem letu dovolj zavarovanja, dobe podporo. Seveda pa podpora ne zadostuje. Zmanjkalo bo denarja za kruh in stanovanje. Mislimo, tla bi morala oblastva vsak slučaj posebej preiskati, če je res uteml jena redukcija delavstva. Če se podjetju ne bi posrečilo dokazati, da je ogrožen njegov gospodarski obstoj, potem bi že morala oblastva iz javnih ozirov preprečiti redukcije. Če pa že to ne, naj se pa odpuščenim delavcem preskrbi zaposlitev pri javnih delih.
Zl
Hvd
ocisi
na
J dovesbrom
Na eni strani trpe milijoni pomankanje, na drugi se pa uničujejo živi jenske potrebščine
Kakor vsaka zima, tako je tudi letošnja povzročila velikansko trpljenje in gorje milijonom ljudi križem vsega sveta. Več ko polovica človeštva se sleherno jutro ne vprašuje, kaj bo jedla, temveč, če bo sploh imela kaj za pod zobe. Znano je dejstvo, da tri četrtine človeštva živi kar najskromnejše le za ohranitev golega življenja, skrajno pomanjkljivo oblečeno in obuto ter v stanovanjih, ki ne zaslužijo imena j človeškega bivališča.
Na drugi strani pa beremo dan za dnem o cvelikanski hiperpro-dukciji živil» vseh vrst. čeprav se vsi zavedamo, da vlada dejansko le zmanjšana poraba dobrin zaradi splošnega obubožan j a in socialnega
ter gospodarskega nazadovanja sko-ro vseh lj uidstev in narodov sveta, in zato posega pridobitno gospodarstvo, zasnovano le na profitar-stvu in nesorazmernem kupičenju bogastva^ pio nečloveškem sredstvu, da uničuje zaradi svojega pohlepa in zaradi ohranitve visokih cen življenjskim potrebščinam neizmerne količine živil in drugih dobrin. Tako beremo neprestano, da vso uničili deset in deset milijonov vreč kave, žita, sto' in sto tisoče bal bombaža ter drugih pridelkov. Vest tistih, ki vodijo in odrejajo to nezaslišno uničevanje dobrin v trenutkih, ko milijoni ljudi trpe pomanjkanje, je neobčutljiva, ker je pač zavarovana s hladnim zlatim oklepam...
T
urnem
Zakladi, ki lahko ustvarijo obči napredek in blagostanje naroda
Naša država skriva v sebi neizmerna bogastva, vendar nam še vedno zelo primanjkuje podjetnih 'judi, ki bi pričeli z intenzivnim izkoriščanjem teh prirodnih, od Boga danih zakladov ustvarjati občo blaginjo in napredek našega naroda iu naše domovine.
Tak primer je predsvem tako imenovana «turistična industrija*. '^,icer smo v zadnjem času zabeležili skromen napredek, vendar je
vse to še daleč od onega,, kar J ugo-slavija na tem področju more ustvariti in organizirati. Pri rodne lepote naše države, tako raznovrstne in tako očarljive, so še vse premalo izkoriščane, čeprav se zavedamo, da so take, da bi iz njih igraje ustvarili eno najdonosnejših panog našega narodnegla gospodarstva. Ne zadostuje le, da imamo izredno krasne planine, kopališča, letovišča, gozdove, divno morje in
Socialne slurbst
vo oocin
Proračuni slovenskih občin. Sredstva za socialno skrbstvo so nezadostna. Pomanjkanje širokopoteznosti in sistema
V tem času sestavljajo občinske uprave nove proračune. Zato ne bo odveč, če se zanimamo, koliko potrošijo občine za socialno skrbstvo.
V Sloveniji imamo poleg avtonomnih mest 25 srezov, ki štejejo 1,039.674 prebivalcev. V proračunskem letu 1938/39 so potrošile občine v teh srezih 9,639.098 Din za ubožno ali bolje rečeno socialno skrbstvo. Vsi proračuni občin znašajo 78,891.499 Din, tako da je bilo za socialno skrbstvo izdanih 12 %. Na glavo' prebivalca je bilo proračunano za socialno skrbstvo izdanih 12 %. Na glavo prebivalca je bilo proračunano za socialno skrbstvo 9.2 Din.
Da lahko ocenimo vsoto 9.2 Din, ki pride v podeželskih občinah na glavo prebivalca, naj navedemo, da potroši na glavo prebivalca od svojega proračuna za socialno skrbstvo Ljubljana 77.4 Din, Maribor 87.7 Din, Celje 41.7 Din in Ptuj 44.5 Din,
V povojni dobi so naša avtonomna mesta pod pritiskom novih razmer znatno zboljšata socialno skrbstvo. Z marsičem pa še vedno nismo zadovoljni. Še več sredstev bi hoteli, da se izroče socialnemu skrbstvu. Predvsem pa, da bi se socialno skrbstvo* izvajalo na osnovi sodobnejših gledanj na probleme, ki teže ljudstvo. Tudi se mora iz socialnega skrbstva izločiti vsak vpliv dnevne politike. Pravilo bi moralo obveljati, da je za podpiranje iz javnih sredstev odločilen izključno le socialni in gospodarski položaj prosilca.
V razmerju z izdatki, ki ji Ji potrošijo mestne avtonomne občine za socialno skrbstvo, je pa trosek podeželskih občin v znesku 9.2 Din na glavo prebivalca veliko prenizek. Ta majhen izdatek za socialno skrbstvo le dokazuje, da podeželske občine socialnega skrbstva nimajo izgrajenega in da hodijo s svojimi proračuni ob njem, kakor bi ga ne bilo.
V podeželskih občinah spadajo v okvir socialnega skrbstva prav tako obsežne naloge, kakor v avtonomnih mestih. Saj vendar za podeželske občine prav tako obstoja skrb za onemogle in revne občane, skrb za zapuščeno mladino, skrb za brezposelne delavce, skrb za zgradbo cenenih stanovanj, javnih kuhinj in drugih obče koristnih javnih ustanov.
Vse socialno skrbstvo podeželskih občin se po večini omeji le na skromen del nalog, ki bi jih morale izvršiti. Navadno prevladuje mišljenje, da je že mnogo, če ne vse storjeno, če se je razdelilo med občinske reveže nekaj stalnih ali enkratnih podpor. Zelo redke so občine, ki imajo svoja ali sreska zavetišča za onemogle. S sveta še ni spravljen običaj, da se občinske reveže pošilja od hiše do hiše, kjer naj bi dobili v imenu občine hrano in ležišče. Žalostnemu življenju teh revežev sledi še bolj žalosten konec, ko brez oskrbe umirajo po hlevih in šupah. Vemo, da občine s sedanjimi sredstvi same ne morejo graditi zavetišč za onemogle. Lahko bi pa to napravili celi srezi, če bi bilo le nekoliko socialne uvidevnosti.
Tudi brezposelne delavce podeželske občine le skromno podpirajo. Iste usode je deležno tudi mladinsko skrbstvo.
Vse socialno skrbstvo se v podeželskih občinah vrši bolj slučajno. Nikjer ni širokopoteznosti in sistema. Mislimo, da bi bil že skrajni čas, da sc pri sreskih načelstvih organizirajo posebni referati za socialno skrbstvo. Sreskemu referatu za socialno skrbstvo naj bi stal ob strani odbor odposlancev iz vseh občin, ki naj bi imel tudi svoj proračun za skupne potrebe sreza.
Če hočemo biti res napreden narod, potem moramo poznati kulturo srca. Ta kultura, ki je v življenju edina resnična, ne bo nikdar dopustila, da bi bližnjega, ki je v nesreči in si sam ne more pomagati, pustila na cesti brez pomoči. In še nekaj: vse poudarjanje o plemenitosti slovenske narodove duše je prazno, če smo v vprašanjih socialnega skrbstva nazadnjaški.	  ti'
prelestna jezera, smučišča, spomenike in nešteto druglih lepot, ki predstavljajo za razvajeno inozemsko turistično občinstvo naj večjo privlačnost; če hočemo razviti našo turistično industrijo, je nujno potrebno, da so zrušita in tesno povežeta zasebna in državtna iniciativa ter da pričneta nemudoma z načrtnim delom na graditvi cest, hotelov, planinskih koč, tujskih pen-
zionov in na ureditvi ter moderniziranju našega prometa, kopališč in letovišč ob morju in na suhem. Vsak dinar, ki ga bomo investirali v našo bodočo veliko turistično industrijo, nam bo stokrat povrnjen, premnogi naši kraji pa, ki so danes pasivni in živijo v najhujši bedi ter skrajnem pomanjkanju, pa bi vzcveteli v splošni blaginji in občem napredku.
«N OVA PRAVDA*
Stran 2.
Podražitev mlelca
Prekupci bi radi zaslužili 5 milijonov na leto za prodano mleko v Ljubljani
Dobavitelji mleka so sporočili konsumentom, da bo od prvega januarja stal liter mleka 2.50 Din, to je za 25 par več kakor prej. Kon-sumenti so se podražitvi mleka po veliki večini uprli in je zelo verjetno, da bo obveljala v Ljubljani še naprej cena za mleko 2.25 Din za liter. To je oficielma cena. V resnici je pa vse polno dobaviteljev, ki računajo še vedno le 2 Din za liter mleka, dostavljenega na dom.
Letna potrošnja mleka znaša v Ljubljani 9,400.000 litrov. Leta 1907. je bila cena mleku 2 Din in so kon-sumenti plačali na leto 18.8 milijonov dinarjev. y letu 1939. naj bi pa konsumenti plačali 2.50 Din za mleko, ali 23.5 milijona dinarjev. Ljubljanski konsumenti bi morali potemtakem leta 1959. izdati 4.7 milijona dinarjev več kakor pa leta 1937.
Dokler se govori samo o porastu cen na pare, ne zgleda stvar tako huda. Vendar, če se upošteva celoten konsum, vidimo, da je tudi s parsko podražitvijo nastala nova
Pri ustvarjanju boljše bodočnosti našega naroda in naše države moramo imeti stalno pred očmi geslo: Dovolj dela in kruha za vse! Če pa hočemo to geslo uresničiti, je potrebno, da ustvarimo neprestano nove načrte v okviru lastnih možnosti in če le mogoče brez tuje pomoči. Bodoča blaginj a naše domovine more in mora biti zgrajena edinole na dveh mogočnih temeljili: Na industriji in poljedelstvu.
ogromna obremenitev konsumentov. Tako v celoti kot za posameznika. Mleko je najvažnejše živilo. Veliko, posebno delavskih družin, živi po večini od mleka. Podražiti to važno živilo se pravi še bolj poslabšati mizerne razmere delavstva.
Podražitev mleka se zagovarja, češ, da moramo pomagati kmetu, ki tudi težko živi in ne dobi za m leko niti produkcijske cene. V resnici je pa položaj ta, da kmet' po; večini poviška cen sploh deležen nebo. Večino trglovine z mlekom V Ljubljani imajo v rokah prekupci. Povišanje cen gre predVsem tem v dobro. Prekupci plačujejo mleko kmetu največ po 1.50 Din. V ljubljanskem primeru prodajo prekupci na leto 5 milijonov litrov mleka. Do sedaj so zaslužili pri litru bruto 75 par, kar je znašalo 3.7 milijonov dinarjev na leto. Zdaj, z na jnovejšim poviškom bi pa radi zaslužili po 1 dinar pri litru, kar bi zneslo kar 5 milijonov dinarjev bruto na leto. Takega zaslužka pa konsumenti ne morejo priznati!
Če zberemo pred seboj vse, kar je bilo doseženega v nekaj kratkih povojnih letih stvarne borbe za industrializacijo naše države, potem moramo ugotoviti, da nudi naša domovina v tem pogledu neizmerne možnosti tudi še naprej. Žal, da so doslej uživali v tej panogi našega narodnega gospodarstva in pri dosedanjem izkoriščanju prirodnih zakladov ter našega delovnega ljudstva skoro ves dobiček in za-
Nemško gospodarstvo
Ob vstopu v novo leto je prav zanimiv vsaj bežen pogled v gospodarsko situacijo, v kateri se nahajajo razne evropske države, predvsem pa naše bližnje sosede, s katerimi imamo tudi mi pomembne in obojestransko koristne gospodarske in druge žive stike. Iz letnega poročila berlinske «Reichs-Kredit-Gesellschaft» je razviden po-vdarek, da sta se produkcija in zaposlenost v Nemčiji v preteklem letu zopet občutno dvignili. Industrijska produkcija se je v primerjavi z letom 1928. povečala za dobro tretjino, zlasti pa pada v oči povečanje proizvodnje surovega jekla na 23 milijonov ton, kar spravlja Nemčijo v tesno bližino Zdrnženih severnoameriških držav, ki slovijo kot največji producent jekla na vsem svetu. Celotni narodni dohodek nemškega naroda je znašal lani 76 milijard mark napram 45 milijardam leta 1932. Kljub vsem tem uspehom pa stoji celotno nemško gospodarstvo še vedno pred velikimi nalogami, katerih obseg in težave zahtevajo največje žrtve od nemškega gospodarstva, od nemške produkcije in nemških financ in ki se dajo premagati zgolj z načrtnim postopkom po navodilih pooblaščencev Giiringove gospodarske štiriletke. Ta štiriletni gospodarski načrt je postal zlasti preteklo leto odločilen činitelj v vseh vprašanjih nemške produkcije in porabe. Zato danes v vsem nemškem gospodarstvu ni več nobene panoge, ki je ne bi vodil Goringov špecijalni pooblaščenec.
— Položaj republikancev v Španiji je vedno težavnejši. Franco nevzdrtžema napreduje proti Barceloni. Vojni poročevalec «Prage r Tagblatta» pravi:	«Za	branilce
Madrida, Barcelone in Valencije bo v kratkem šlo le še za to, ali bodo njihovi sedanji oblastniki prekoračili francosko mejo štiri tedne prej ali pozneje. Strahotne krvave žrtve so postale brez slehernega pomena. Lakota, porazi, razočaranja in teror so notranjo odpornost že zlomili. Zgoditi hi se moral že pravi čudež, ako bi general Franco še to poletje ne postal gospodar1 vse Špani je.»
— Predsednik nemške državne banke Schacht je odstopil in je na njegovo mesto stopil dr. Funk.
— Vsearabski kongres v Kairu je sklenil, da se -mora ustaviti vsako
služek le — tuji kapitalisti, včasih celo odkriti in zagrizeni sovražniki naše države in našega naroda.
Veliko bogastvo v prirodnih surovinah daje pi-i nas možnost za nepopisen razvoj industrije. 1 o-la, če upoštevamo možnosti, ki jih poljedelstvo lahko nudi razvoju naše industrije, tedaj posegajo načrti za industrijsko izgraditev naše države res že skrajne meje še tako bujne fantazije. Poljedelstvo, preusmerjeno na pridelovanje industrijskih rastlin, mora dati krepak impuls razvoju industrije, obenem pa bo naravno zagotovilo blaginje vsem, ki živijo od njega. Ustvariti tesno in pravilno sodelovanje med našim poljedelstvom in našo i.acn-strijo, ki pa bi morala preiti v čim večji meri v resnično domače roke, bi pomenilo, zagotoviti dober, stalen in obilen kruh vsem jugoslovanskim državljanom, s tem pa seveda tudi blaginjo in splošni napredek vsej naši lepi domovini.
f %o>	weiu
nadaljnje naseljevanje Židov v Palestini, ki naj bi .postala samostojna in neodvisna republika, s katero bi Anglija sklenila podobno pogodbo kakor jo je sklenila z Irakom. Arabsko zahteve zagovarja pri Angliji egiptska vlada.
— Za nemške delavce so britanske strokovne organizacije zgradile posebno radio oddajno postajo.
— Italija je kolonizirala v Libiji tekom zadlnjih dveh let 160 tisoč oseb.
— Sto tisoč židovskih beguncev se bo stalno naselilo v republiki San Domingo.
— Nov ravnatelj Mednarodnega urada dela. Mednarodni urad dela je s 1. januarjem dobil novega ravnatelja v osebi Amerikanca Johan G. Winant, odličnega socialno-poli-tičnega strokovnjaka, ožjega svetovalca Roosvelta. Dosedanji ravnatelj, Anglež H. Butler, se vrne v domovino, kjer bo prevzel vodstvo slavnih angleških kolegijev. Ravnatelj Butler je pričel svoje delo v mednarodnem uradu dela 1. 1932., po smrti prvega ravnatelja M. u. d. Alberta Thomasa.
— Delavski sindikati v Italiji so prevzeli s I. januarjem 1939 tudi dolžnosti uradov za posredovanje dela.
— Reformo bolniškega zavarovanja pripravljajo na Češkem. Zaradi novih razmer je Češka izgubila 700.000 zavarovancev.
— Delovni pogoji v Ameriki. V Združenih državah je objavl jen zakon, ki ureja delovni čas in minimalne mezde. Prvo leto po objavi zakona znaša delovni čas 44 ur tedensko, drugo leto 42 in tretje leto 40 ur tedensko. Minimalne mezde se gibljejo od 25 do 40 centov na uro.
— Prirastek na rojstvih znaša v Italiji 9.4, v Nemčiji 5.8, v Franciji
0.5, v Angliji 2.8, v Jugoslaviji in Bolgariji 13.6 in v Poljski 12.3%. Prirastek na rojstvih je pri slovanskih narodih največji.
— Kupna moč ameriških mezd. Narodna zveza industrijcev je izdala studijo, iz katere je razvidno, da je delavstvo v demokratičnih državah veliko boljše plačano kol pa v totalitarnih državah in to s stališča kupne moči. Za svojo urno plačo lahko ameriški delavec kupi štirikrat toliko hrane in obleke kot nemški delavec, devetkrat večjo količino kot italijanski delavec in dvanajstkrat več kot ruski delavec.
— Brezposelnost v Nemčiji, število brezposelnih je na starem ozemlju Nemčije v mesecu novembru padlo za 12.000 na 152.000 oseb. Prvotno ozemlje Nemčije ima torej polovico manj brezposelnih koi novo pridobl jene pokrajine. V bivši Avstriji je bilo p° nemških uradnih ugotovitvah 1- decembra 112.700 brezposelnih, v sudetskih krajih pa 196.000.
— Brezposelnost v Ameriki narašča. Po uradnih poročilih ponovno narašča brezposelnost v severnoameriških državah. Koncem novembra 1938 je znašalo število brezposelnih 9,211.000, dočim je znašalo koncem meseca oktobra istega leta le 9,100.000 in koncem novembra 1937 pa le 7,750.000.
Agrarna reforma
Tudi madžarska aristokracija bo morala izročiti zemljo onim, ki jo obdelujejo
Življenje jo močnejše od vseh naukov, zastarelih zakoinov, plesnivih senatorskih dognanj in preživelih se predpisov o delitvi državljanov v dve ali celo še več vrst. To dejstvo se opaža slcoro v vseh državah sveta, in sicer predvsem v povojnih letih. Privilegiji velikašev in pretežno degenerirane «aristokracije* kopnijo drug za drugim in ta «boljša» človeška pasma postaja vedno bolj podobna navadnim zemljanom. Pripomniti moramo, da brez škode za najširšo javnost in za splošno javno dobrobit.
V	raznih državah, pred vsem pa v onih, ki so nastale šele po končani svetovni vojni z osvoboditvijo in samoodločbo narodov, je bila izvršena precej pomembna agrarna reforma. Tako tudi pri nas, čeprav ne s polnim uspehom. Toda o tem drugič. Zadnji čas vzbuja v tem pogledu občo pozornost naša soseda
—	Madžarska. Agrarna reforma, ki jo je izvedla Češkoslovaška kot ne-obhoden socialen ukrep, je bila ves čas trn v očesu pretežnega dela češkoslovaške veleposestniške aristo-
Kruh za vse
kracije in, ker plemstvo stalno tvori lastno internacionalo, se da tudi zagrizenost konservativne Anglije' proti Češkoslovaški razlagali r-mio s to agrarno reformo. Nksprotno pa je Madžarska, na katere veleposestvih je bila angleška aristokracija pogost gost, vedno uživala tople simpati je in zaščito teh krogov, kar nedvomno ni ostalo brez -vpliva na sijajen madžarski delež pri razkosavanju Češkoslovaške. Zdaj pa je zašla Madžarska v zagato. Ker živijo kmetje v okupiranih krajih znatno bolje od kmetov v stari Madžarski, so se pričeli slednji vedno lx>lj upirati in godrnjati, zahtevajoč tudi zase ustvaritev enakih razmer in življenjskih pogojev, kakor so vpeljani v okupiranih, bivših češkoslovaških krajih, Vlada, prisiljena po javnem mnenju in v straiiu pred ljudsko grožnjo, se že nagiba k agrarni reformi po češko-slovavškem vzgledu, čeprav zaenkrat še študira tak način izvedbe, ki plemenitaških veleposestnikov ne bi preveč zabolel in oškodoval.
Bogastvo sirovin daje možnost za neomejen razvoj industrije
TEKOM TEDNA
Na delo!
Predpriprave za volitve obratnih zaupnikov so v polnem teku. Kakor znano, se vrše letos volitve obratnih zaupnikov meseca februarja.
Zdaj se pripravljajo volilni odbori, ki bodo imeli nalogo, da izvedejo volitve v posameznih obratih. V podjetjih, kjer so delavci tudi prej volili svoje zaupnike, sestavljajo ti zaupniki volilni odbor. V onih podjetjih, kjer delavci doslej niso volili svojih zaupnikov, izvede volitve odoor, sestavljen iz najstarejših delavcev dotičnega podjetja. Volilni odbor ne sme imeti manj kakor tri člane. Volilni odbor mora potrditi inšpekcija dela, ki določi tudi na predlog odbora dan volitev.
V	podjetju, v katerem je zaposlenih 20 delavcev, volijo vsi enega zaupnika, od 21 do 50 delavcev največ tri zaupnice, v podjetjih od 51 do 100 delavcev največ štiri zaupnike, v podjetjih od 101 do 150 delavcev največ pet zaupnikov, v podjetjih od 151 do 450 delavcev največ šest zaupnikov in v podjetjih, kjer je več ko 450 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika, toda skupaj ne smejo voliti več nego 16 zaupnikov.
Nujno je potrebno, da takoj postavite volilne odbore in prijavite inšpekciji dela odbor in dan volitev. Ne odlašajte s prijavo. Pričnite pa tudi takoj sestavljati kandidatno listo. Seveda morate postaviti za kandidate delavce, ki so najsposobnejši in imajo največji ugled. V podjetjih, kjer naša organizacija nima zastopnika v volilnem odboru, pazite na potek predpriprav za volitve in v pravem času vložite kandidatno listo. Volitve so tajne. Obratni zaupniki so izvoljeni pro proporcu. Noben oddan glas torej ne bo izgubljen, če že ne morete dobiti v posameznih obratih večine, jc važno, da imumo vsnj manjšinsko zastopstvo.
— Cianov obisk na Bel ju. Pretekli teden je obiskal italijanski zunanji zunanji minister Ciano Jugoslavijo. Po uradlnih poročilih je imel Cianov obisk namen poglobiti dobre ochicšaje med obema državama. Italijanski tisk napoveduje ob priliki Cianovega obiska tudi živahnejše gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo'. Uredili se bodo tudi odnosi Jugoslavije d’o Madžarske.
== Staroradikalni poslanec Stosic je prestopil v JR Z.
= Za brezposelne je vardarska banovina dovolila izreden kredit 4,2 milijona dinarjev. Izvršila se bodo za ta znesek javna dela.
— Pri obiranju hmelja v Savinjski dolini je bilo lansko leto zaposlenih osem tisoč oseb, ki so zaslužile 3.4 milijona dinarjev.
= Madžarska manjšina v Jugoslaviji šteje 468.000 oseb, jugoslovanska manjšina na Madžarskem pa 465.000 oseb.
Stavkati je pričelo v tovarni cementa «Dalmacija» v Splitu 400 delavcev, ki se^ bore za višje mezde.
= Gospodinjske pomočnice zbira neka posredovalnica v Mariboru, da jih zaposli v Angliji.
= Rudarjem v Dalmaciji preti brezposelnost. Premogovniki družbe Monte Promina, ki obratujejo v Veluščiču in Sivericu, imajo tako veliko zaloge neprodanega premoga. da bodo morali ustaviti delo. Prizadetih je 1100 rudarjev.
= Gradbena delavnost je bila tudi preteklo leto v Beogradu velika. Zgradilo se je 441 novih poslopij, v kateiih je dva tisoč stanovanj.
= Novi kovanci pridejo kmalu v promet, Kovanci po 2 in 1 Din, po 50, 25 in 10 par bodo iz aluminijevega 'brona. Kovanci po 10, 20 in 50 Din bodo vsebovali 75% srebra in 25 %• bakra.
= Premogovnik Motnik bo na dražbi prodan, Vzklicna cena je okrtaia 1,000.000 Din.
— Za kraljev spomenik, ki bo‘ postavljen v Ljubljani, so umetniki predložili 25 osnutkov. Spomenik bo stal pri vhodu v Tivolski park in bo verjetno še letos postavljen.
...	s-- '-'vv
;alo
=s Prvo tranšo novega štiriinili-jardnega posojila bo finančni minister emitiral ob koncu aprila.
= Tečaj za sadjarske pomočnike
so bo v teku letošnjega leta vršil na vseh kmetijskih banovinskih šolah. Udeleženci tečaja dobijo hrano in stanovanje na zavodih brezplačno.
= Proračun za socialno skrbstvo
v Mariboru znaša za tekoče leto 4.2 milijona dinarjev, ali 16% napram celokupnim izdatkom mestne občine brez podjetij. Na glavo prebi-valca odpade v Mariboru 119 dinarjev izdatkov socialnega skrbstva. Ljubljana, ki je svoj čas imela najbolj zgrajeno socialno skrbstvo, izda v tekočem proračunskem letu le 94 din za socialno skrbstvo na glavo prebivalstva. Torej znatno manj kot mariborska občina.
— Dobiček Poštne hranilnice je znašal v preteklem letu 68.2 milijona dinarjev. Od dobička bo pripadlo državni blagajni 43.8 milijona dinarjev. Na centralo v Beogradu odpade osem, na podružnico v Zagrebu 6.9, na Ljubljano 6.6, na Sarajevo 2.4, na Skoplje 0.1, na Podgorico 0.1 in na Sušak 0.1 tisoč čekovnih računov. Doberšen del dobička za Poštno hranilnico je torej izšel iz Slovenije.
= Tuji kapital je vložil v jugoslovanska podjetja samo za povečanje obratov v letu 1938. okrog 34 milijonov dinarjev.
= Tekstilna industrija Vukojiči-ea v Beogradu je znatno razširila svoj obrat. Za nove milijonske investicije je bil na razpolago inozemski kapital.
= Obmejni promet preko Št. lija je preteklo leto imel 233.000 potnikov, med temi 90.000 Jugoslovanov.
= Izvoz lesa je silno nazadoval v Italijo in zlasti v Anglijo. Nekoliko smo izvozili v Nemčijo, kar pa ne popravi naše izgube, ki smo jo utrpeli pri izvozu v druge države. Posebno slovenski kraji so zelo oškodovani zaradi slabega izvoza lesa. Saj so celi okraji odvisni izključno le od dohodka, ki ga da lesna trgovina.
= Prirastek na prebivalstvu znaša v naši državi vsako leto 200.000 oseb.
= Pri Privilegirani agrarni banki so dolžni kmetje iz Slovenije 480 milijonov dinarjev. Na enega kmečkega dolžnika pride povprečno deset tisoč dinarjev dolga.
= Obrtniških delavcev je v Ljubljani 6164, industrijskih pa 10.832. Od skupnega števila delavcev torej zaposluje obrt 32.5%, industrija pa 17.5%.
= Novi železniški most v Zagrebu bo dograjen meseca oktobra.
Razbita pogajanja
Kako so potekla pogajanja za novo tekstilno pogodbo. Nesprejemljivi predlogi delodajalcev
Veljavnost dne 51. decembra 105$ odpovedane kolektivne pogodbe za tekstilno delavstvo poteče z 51. januarjem ter bi s 1. februarjem nastopilo brezpogodbeno stanje, akti ne bo dotlej podpisana nova kolektivna pogodba.
Delavske strokovne organizacije so obenem z odpovedjo dosedanje pogodbe predložile predlog za novo, s katerim zahtevajo v glavnem:
1.	Povjšanje vseli tarifnih postavk za 15%.
2.	Priznanje dopustov in zboljšanja
• : socialnih ugodnosti delavstva.
5. Ureditev delovnega razmerja strojnikov in kurjačev.
4. Dopolnitev tarife s postavkami za novo uvedene oddelke, stroje in blago.
5. Reševanje lokalnih sporov in urejevanje lokalnih vprašanj direktno med organizacijo in podjetjem.
6. Možnost prilagoditve tarif draginj-skim ■ spremembam brez odpovedi pogodbe.
Stališče delodajalcev
Pogajanja za novo pogodbo so se pričela dne 18. januarja in nadaljevala v četrtek dne 19. januarja. V imenu -zveze delodajalcev tekstilne stroke je njen tajnik g. dr. Golia pojasnil stališče delodajalcev, ki odklanjajo splošno povišanje mezd,-češ da bi tako povišanje zmanjšalo konkurenčno sposobnost tekstilne industrije v Sloveniji napram jugu in napram uvozu iz inozemstva.
Enako iz načelnih razlogov odklanjajo uvedbo dopustov ter prepuščajo to vprašanje v rešitev naši socialni zakonodaji.
Tudi rešitev vprašanja strojnikov in kurjačev odklanjajo z motivacijo, da je vprašanje kurjačev že itak rešeno z dosedanjo pogodbo, kjer so izenačeni profesiouisti, strojnikov pa je komaj
18, katerih delovni pogoji so itak posebej urejeni.
Tudi glede splošnega dela kolektivne pogodbe vztrajajo delodajalci v glavnem na starem besedilu, predlagajo pa, da naj se ukine izplačevanje 100%nega poviška za delo ob praznikih in se prizna le 50% poviška, za vzdrževalna in pripravljalna dela pa naj bi se povišek ukinil. Delodajalci so tudi proti direktnemu reševanju sporov med organizacijami in posamezni podjetji, za individualne spore, katerih podjetja na po-posredovanje zaupnikov ne bi rešila, pa predvidevajo sodno pot. Naposled smatrajo delodajalci v času, dokler traja kolektivna pogodba, za nedopustno poravnalno postopanje v eventualno nastalih sporih ter izvajanje konsekvenc po uredbi o minimalnih mezdah.
Kaj pravijo delavci?
Delavske strokovne organizacije so k tem izjavam delodajalcev soglasno zavzele naslednje stališče:
Odločno odklunjajo vse one proti-predloge delodaju leev k splošnemu delu kolektivne pogodbe, ki pomenijo poslabšanje doslej zagarantiranih ugodnosti in pravic delavstva. Vztrajajo na tem, da morajo ostati vse doslej zaga-rantirane pravice še nadalje v veljavi ter se morejo dopolniti s potrebnimi novimi določbami.
Vztrajajo na izvedbi splošnega povišanja delavskih mezd za 15 %, ker je ta zahteva utemeljena s porastom draginje v teku zadnjih dveh let in z
dejstvom, da že pri pogajanjih leta 1936. niso bile določene take mezde, da bi ustrezale tedanjim draginjskim razmeram. S 15%nim zvišanjem mezd se bo ustvarilo vsaj približno normalno stanje skladno s poviškom draginje in življenjskim položajem tekstilnega delavstva.
Organizacije so poudarile, da more le zadovoljiva rešitev teh dveh točk garantirati uspešna nadaljnja pogajanja. Istočasno so organizacije vztrajale na uvedbi dopustov in ureditvi delovnega razmerja strojnikov in kurjačev ter intervencijah organizacij pri reše* vanju sporov v podjetjih.
Delodajalci se posvetujejo . . .
Zveza delodajalcev tekstilne stroke je po posvetovanju izjavila, da obstoja možnost glede obvarovanja vseli doslej zagarantiranih ugodnosti, odklanja pa se splošno povišanje plač ter bi delodajalci pristali na povišanje po skupinah, in sicer nizkih mezd pod Din 3.25 ter mezde Din 3.25 za kvalificirane delavce, t- j. one, ki so že dalj časa zaposleni v podjetju. Glede ostalih točk splošnega dela pogodbe bo mogoč sporazum, glede povišanja mezd, da bo mogla za-intervencij pa vztrajajo na odklonilnem stališču.
Delavska delegacija je zahtevala, da naj delodajalci predlože svoj predlog glede povišanja mezd, da bo mogla zavzeti končno stališče.
Delodajalci so predložili skupno povišanje za 28 postavk kolektivne pogodbe, pri katerih bi se mezde zvišale za Din 0.10 do Din 0.25 na uro, vse ostale postavke pa bi ostale nespremenjene. Za predilnice lanu pa bi znašale začetne plače za delavke Din 2.75, za delavce pa Din 3.25, za tkalce gasilnih cevi Din 3.70.
Ne moremo sprejeti!
Delavska delegacija tega predloga ni mogla sprejeti niti za podlago za nadaljnja no^ninn*" ker je iz njega razvidno, da žele delodajalci obdržati dosedanje mezdno stanje nespremenjeno ter je ponovno poudarila zahtevo, da smatra lo splošno zvišanje sedanjih tarifnih postavk vsemu delavstvu za današnjim življenjskim potrebam ustrezajočo rešitev.
Ker tudi delodajalci niso hoteli pristati na splošno zvišanje mezd, so se pogajanja razbila.
Delavske strokovne organizacije bodo o nadaljnjih svojih ukrepih v teku pri-hodniih dni obvestile organizirano delavstvo, apelirajo pa že danes na vse tekstilno delavstvo brez izjeme, da se
zave in spozna, da je uspeli odvisen od organizirane moči in enotnega nastopa delavstva. Zato pozivamo vse delavstvo: Organizirajte se!
„OBNOVA“
NOVAK, MARIBOR
Jurčičeva 6
Najceneje kupite pri nas:
pohištvo, tapetniške izdelke, linolej preproge, zavese, odeje, železno pohištvo, otroške vozičke itd.
Iz naših delavskih krajev
Ljubljana
Zveza gospodinjskih pomočnic izdaja svoje glasilo «Gospodinjska pomočnica*, ki jc glasilo hišnega uslužbenca. Izhaja že deveto leto in je s svojo pestro vsebino res glasnik naših gospodinjskih pomočnic. Med pomočnicami in gospodinjami je zelo priljubljen, saj si preko njega povesta dva stanova vse tisto, kar bi bilo potrebno, da se kolikor mogoče izboljšajo razmere gospodinjske pomočnice. V listu se obravnavajo vprašanja pravic in dolžnosti, izpopolnitve stanovskega znanja, uvedbo nadaljevalnega šolstva, o zaščiti pred onemoglostjo in starostjo itd. List vodijo gospodinjske pomočnice same.
Prihodnja številka izide v mesecu februarju in bo med drugim pričela izhajati povest «V okovih sužnjev*, katero je spisala znana pisateljica Lea Faturjeva.
Maribor
Nujen poziv članstvu mariborske podružnice NSZ! Vse člane mariborske podružnice NSZ nujno pozivamo, da se takoj, ko bodo prečitali ta poziv, zglasijo v tajništvu NSZ zaradi nujnega in važnega obvestila. Opozorite drug drugega in se takoj in neodložljivo javite v tajništvu.
Vaje tamiburaškega zbora pričnejo v nedeljo 29. t. m. ob 9. uri dopoldne v predavalnici NSZ. Vsi prijavl jeni naj pridejo točno in zanesljivo!
Zaupniški tečaj. Podružnica NSZ v Mariboru prične v prihodnjih dneh s praktičnim zaupniškim tečajem, katerega bo vodil okrožni tajnik tov. Kravos in v katerem bodo predavali strokovnjaki. Vsi, ki hočete postati dobri organizacijski zaupniki iu funkcionarji, se vpišite v tečaj. Prijave v tečaj sprejema tajništvo NSZ ob uradnih urah.
Uradne ure tajništva NSZ v Mariboru so dnevno od 8. do 12. in od 13. do 19. ure. Ob praznikih in nedeljah od 9. do II. ure predpoldun.
Mežica
Občni zbor podružnice, ki se je vršil 15. januarja t. L, je zopet pokazal, da je mežiška podružnica v preteklem poslovnem letu napravila v vsakem oziru svojo dolžnost, in to ob dejstvu, da vodijo podružnico funkcionarji, ki sc v polni meri zavedajo svoje odgovornosti in katerim je v pomoč zavedno članstvo, prežeto z duhom nacionalnega socializma in stanovske zavednosti.
Zastopnik centrale tov. Pušenjak je podal poročilo o strokovnem pokretu, nakar so se izvršile volitve in je bil izvoljen res delovni odbor s tov. Mlakarjem Milošem na čelu.
Po občnem zboru se je vršil zabavni večer, ki jc potekel v najlepšem tovariškem razpoloženju.
Jesenice
Bratovska skladnica ima na Jesenicah okrog 9500 članov. Za vse te člane ima pa v svoji bolnišnici le 50 postelj na razpolago. Upravni odbor bratovske skladnice se že dolgo bavi z načrti za zgradbo nove bolnišnice in išče tudi finančna sredstva. Nova bolnišnica bi imela okrog 130 postelj. V bolnišnici bi bilo tudi stanovanje hišnega zdravnika ter upravitelja in uradni prostori uprave. Za infekcijske bolezni bi bil zgrajen poseben paviljon. Proračun za novo bolnišnico bratovske skladnice znaša okrog sedem milijonov dinarjev. Prostor za bolnišnico je Bratovska skladnica žc kupila. Skrajni čas je, da
vendar enkrat že pridemo preko projektov in proračunov in dobimo bolnišnico, ki jo nujno potrebujemo. Vemo, da se velikim projektom vedno stavijo nasproti tudi velike težkoče, ki jih je treba premostiti. Mislimo pa, da se bo z gradnjo bolnišnice le pričelo, če bodo faktorji, ki imajo izvesti veliki načrt, našli dovolj razumevanja pri vseh onih, ki morajo biti zainteresirani na gradnji moderne bolnišnice na Jesenicah.
V	nedeljo dne 22. januarja t. 1. smo spremili na zadnji poti tov. R a v n i k a Lovrenca, upokojenca KI D. Tov. Rav-nik je umrl v starosti 71 let ter je bil zaposlen pri KID 43 let. Zasluženi pokoj je užival le kratek čas, ves ta čas pa je bil privezan na bolniško posteljo. Vedno jc stal v naprednih vrstah ter je bil splošno priljubljen, kar tudi priča velika udeležba pri pogrebu. Njemu bodi blag spomin, ostalim pa iskreno sožalje!
Člansko zborovanje podružnic Jesenice-Javornik se bo vršilo v nedeljo dne 29. januarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih Sokolskega doma na Jesenicah, na katerem se bo obravnaval položaj delavstva pri KID in o volitvah delavskih zaupnikov. Vse tovariše podružnice Jesenice in Javornik opozarjamo, da se sestanka zanesljivo udeleže.
Zveza narodnih žena in deklet vabi na predavanje, ki bo v četrtek dne
3.	februarja t. I. ob 3. uri popoldne v prostorih NSZ Sokolski dom. Predava g. dr. Viktor Marčič o «bolezni žene in dekleta in kako se iste obvaruje«. Odgovarjal bo tudi na anonimna vprašanja o raznih boleznih, ki more vsaka vprašati na ta način, da že eno uro pred, začetkom predavanja lahko izroči tudi vprašanje na listku, ki ga vloži v za to pripravljeno šalo. Opozarjamo vse žene
in vsa dekleta, da se v lastnem interesu udeleže predavanja.
Člane opozarjamo, ako ne prejemajo v redu našega lista «Nove pravde*, da to javijo v naši pisarni, med uradnimi urami. Zadnji čas sc slišijo razne pritožbe, da tovariši ne dobivajo redno lista, zato ponovno nnglašamo, tla je treba sporočiti vsako spremembo naslova v naši pisarni. Z ozirom na sklep, ki je bil izrečen na izrednem delegatskem zborovanju, prejema obvezno vsak član tedensko «Novo pravdo*, ki doplača Din 2.—.
Žerjav — Črna
Občni zbor podružnice NSZ žerjav-Črna se bo vršil v nedeljo 5. februarja 1939 o!) 9. uri dopoldne v posebni sobi gostilne ITobel v Čnri. — Dnevni red: I. Otvoritev občnega zbora, in pozdrav. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo funkcionarjev. 4. Referat zastopnika centrale.
5.	Volitev odbora. 6. Slučajnosti. — Članstvo naprošamo, da se občnega zbora v polnem številu udeleži.
Družabni večer priredi podružnica v Žerjavu pri g. Eisingerju s pričetkom ob 7. uri. Vstopnine ni. Na družabni večer vljudno vabimo!
Laško
Nova postojanka v Laškem. Dne 20.
t. m. se je vršil v Laškem sestanek delavstva pivovarne Laško, katerega se je udeležil tudi zastopnik centrale, ki je tolmačil delavstvu pomen, namen iu smisel organizacije ter o važnosti obratnih zaupnikov in izvedbe volitev obratnih zaunikov. Na tem sestanku je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor, ki je vložil pravila za ustanovitev podružnice na bansko upravo. V ta pripravljalni odbor, je bil izvoljen za predsednika tov. Kerše Alojzij in v odbor naslednji tovariši: Eržen Franc, Ilren Ivan, Majcen Karel, Arnuš Jožef.
Vidi se, tla delavstvo pravilno pojmuje strokovno organizacijo in pomen ter izgleda, da bo to močna podružnica narodnega delavstva, ki bo znala ščititi interese vsega delavstva.
Luče
Narodno delavstvo se je v Lučah organiziralo. Dne 22. januarja t. I. se je vršil v Lučah članski sestanek, na katerem je bil izvoljen pripravljalni odbor, in sicer za predsednika tov. Viktor Hladnik, za podpredsednika tov. Franc Matijovc, za tajnika tov. Anton Žager, za blagajnika tov. Franc Močilnik; v odbor pa tovariši: Jožef Pustoslenišek, Avgust Prodnik, Anton Lojen; v nadzorstvo tovariši: Jože Volcr in Alojz Lojen, za namestnika pa tovariša Jože Breznik iu Franc Kakor.
tovariši so takoj pričeli z resnim delom in upamo, da bo to podružnica, na katero bo Narodna strokovna zveza lahko ponosna. Delavstvo pa vabimo, da se organizira, da bo potem lahko podružnica lažje in uspešnejše zastopala delavske interese.
*
V	nedeljo dne 5. februarja t. I. se bo vršil članski sestanek ob 12. uri iu prosimo vse tovariše in prijatelje, da se tega članskega sestanka udeležite v polnem številu, kajti prišel bo zastopnik centrale, ki bo dal vsa potrebna pojasnila in navodila za nadaljnje uspešno delovanje.
Iz lastne pietarne
damske jopice od Din 25.— naprej moške „ od Din 35'—	„
otroške H od Din 12*—	,,
tudi po meri tekom 6 ur po najnovejših modelih in barvah izdeluje
„LUNA“ samo Maribor, Glavni trg 24
Karel Novy:	49
ŽIVETI HOČEMO
(Roman.)
«V kompanijo! V kompanijo, se razume!* je vpil. «Pojutrišnjem lro imel vsak od naju stotak v žepu kakor bi ga na cesti pobral. čez tri dni v najslabšem primeru pet sto'. Ali veste, kaj se to pravi, prodajati na romanju svetega Matije? Če bi tam prodajali pomalane oblance, iztržite zanje denar.*
«Dve sto kron,» je preudarno dejal Ditricli, «je čedna vsota. To ni kakor dvajsetega ali dva in dvajsetega.*
«A štiri sto je še lepša vsotica. Kajpada, če jih pustite 'ležati doma, ne morejo donašati, ostane jih pač dve sto. Po prevratu ali pa danes. Kaj je bilo dve sto po prevratu! Nič. Smeti. In danes? Seveda, danes več, ker je manj denarja med ljudmi. Pa vendar, če jih pustiš v kovčegu .. .za to vam jamčim s svojo glavo, gospod, kako, če je kdo trgovec, smejali se boste, kako zna ravno danes trgovec iztisniti iz ljudi zmerom še in še. Takšno srce iz lecta stane na božji poti dve kroni. Veste, koliko damo zanj? Sedemdeset vinarjev. Razumete? in drobne sladkarije? Napravi se velik, ogromen škrnicelj, tu imaš, za krono! In vas stane to dvajset vinarjev. Kdor zna ponujati, proda tudi suhe češplje za delikateso. Torej velja, jutri poj deva kupovat. Poznam trgovine. Seve, to ni nikak Sterba in Fischer ali Myšnk ali pa Berger. Tu je roka, jutri pojdeva. Takoj zjutraj boni tu. Oh, človek, izborno misel ste imeli, morem vam samo čestitati!*
Komaj sta z Venouškom odšla, je zahrumelo kakor velika voda.
«Razite se!« je rekla Ditrichovka in prva pretrgala tišino. «Pošten človek je, za to ne gre. Toda dve sto je dve sto.»
«Kaj pa vi pravite, gospod Ditricli?* je vprašal Jože nekoliko v zadregi.
«Jaz?» je zakašljal stari. «Jaz ne rečem ne tega ne onega. Kaj jaz vem. Mogoče napravite dobro kupčijo. Vemo pa tudi, da se pri kupčiji kakor bi tlesknilo more priti ob vse. Na kratko povedano, ne smete se ganiti od njega.*
«Saj veste,* je pristavila Ditrichovka, «dve sto je več ko dva meseca stanarine.*
Jožeta je začela preganjati skrb pred nepremišljenim korakom, toda črhnil ni nobene več. Bilo mu je jasno, da mu tisti denar, ki bi ga vtaknil v trgovino z Rehkom, ne bi tako zanesljivo prinesel blagoslova.
«Zakaj ne?» je menila Magdalena, ko je prišla domov. «Samo paziti se moraš, iztrženi denar moraš sam pobirati in spravljati v svoj žep. To si zagotovi prej, drugače ,ne liodi zraven.*
Toda Jože od skrbi ni mogel zaspati. Kaj če pride sneg ali dež in bi ne mogli prodajati? In če nič ne prot lat a in jima vse ostane? Zadnjih dve sto!
«Kaj vzdihuješ? Misli si, da se b» gladko izteklo in zaspal boš», je rekla Magdalena. «Trgovanje ni brez tveganja.»
«Najbolje bi storil, če se ne bi spustil v to. Veš kaj, jutri zarana bom odšel in ti porečeš Reliku, tla jih nimam več, da sem moral nekje plačati obrok, na katerega sem pozabil.*
«Ja-z pa ti svetujem tako,» je dejala, «da se primi te kupčije. Za zdaj nakupita za stotak, za naprej boš pa videl.*
«Prav», pravi Jože, misli pa si: «Ne morem tvegati nič, ker sam sebi ne zaupam ...»
Drugo jutro jc priropotal Rehek veder in vesel. «No, pojdiva!* je rekel. «Človek božji, mislil sem, da ste že zdavnaj na nogah.*
«A jaz sem si premislil*, je mirno rekel 'Jože. «Nc znam tega posla in tistih dve sto potrebujem za drugo reč. Dolžan sem obrok.*
(Dalje prihodnjič.)
Izhaja vsako soboto. — Naročnina: mesečno Din 4'—, četrtletno Din 10*—, polletnoDin 20'—, celoletno Din 40*—. Posamezna številka Din U—> Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. I ošini predal stev. 74. Za konzorcij «Nove Pravde« izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani France Pintar. Vsi v Ljubljani.