URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 34 Ljubljana, četrtek 14. novembra 1974 Cena 8 dinarjev Leto XXXI 410. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti Razglaša se zakon o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 13. novembra 1974. zbora občin dne 13. novembra 1974 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 13. novembra 1974. Št. 020-43/74 Ljubljana, dne 13. novembra 1974. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem zakonom se določajo oblikovanje in volitve delegacij ter delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, ki na podlagi 175. člena ustave SR Slovenije enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti. 2. člen Delegacije, ki delegirajo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, volijo in oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (v nadaljnjem besedilu: v samoupravnih organizacijah in skupnostih), ki se v skladu 7- ustanovitvenim aktom samoupravne interesne skup-bosti določijo z njenim statutom ali drugim splošnim aktom kot člani te samoupravne interesne skupnosti. 3. člen Socialistična zveza delovnega ljudstva je nosilec in organizator družbenopolitične aktivnosti pri kandidiranju članov delegacij in volitvah delegacij ter v sodelovanju s sindikatom in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami organizira in usmerja družbenopo-litične aktivnosti, ki omogočajo delovnim ljudem in občanom najširšo pobudo in udeležbo v celotnem procesu oblikovanja in volitev delegacij za samoupravne interesne skupnosti. II. OBLIKOVANJE IN VOLITVE DELEGACIJ 4. člen Kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, volijo delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih posebne delegacije za skupščino vsake samoupravne interesne skupnosti, ali splošno delegacijo za skupščine več ali za vse samoupravne interesne skupnosti, v katere delegirajo svoje delegate. S statutom ali drugim splošnim aktom samoupravne organizacije ali skupnosti se določi, kakšne delegacije bodo delovni ljudje oziroma občani volili. 5. člen V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. 6. člen Delovni ljudje dveh ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko v skladu s samoupravnim sporazumom oblikujejo skupno delegacijo za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. 7. člen Aktivne vojaške . osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ oblikujejo in volijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih, za katera nimajo svojih interesnih skupnosti, ki se oblikujejo po posebnih predpisih. 8. člen' Člane delegacij volijo izmed sebe vsi delovni ljudje, ki delajo v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti; v delegacijo ne more biti izvoljen delovni človek, ki po ustavi in zakonu ne more biti član delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja. Delavci, ki trajno, delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, v kateri je sedež te organizacije, oblikujejo oziroma volijo svojo delegacijo. Ce ima taka enota manj kot deset delavcev, lahko ti določijo s svojim splošnim aktom, da bodo oblikovali enotno delegacijo skupaj z drugimi deli temeljne organizacije združenega dela na njenem sedežu. x Člane delegacij v krajevni skupnosti volijo izmed sebe delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. Volilni imeniki za volitve članov delegacij se sestavljajo v skladu z zakonom o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74). 9. člen Volitve članov delegacij so tajne; glasuje se z glasovnicami. • 10. člen Člani delegacije se volijo za štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana iste delegacije. 11. člen Sestavo in število članov delegacij morata zagotoviti takšno zastopanost delovnih ljudi, da se izrazijo interesi vseh delovnih ljudi samoupravne organizacije oziroma skupnosti, in se določi s statutom ali drugim splošnim aktom organizacije oziroma skupnosti. Posebna delegacija ima najmanj 5 članov, splošna pa najmanj 10 članov. 12. člen Volitve delegacij razpisujejo delavski sveti oziroma njim ustrezni organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti. Volitve skupnih delegacij' razpisuje organ ene izmed samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, ki se določi s samoupravnim sporazumom o oblikovanju skupne delegacije. / Volitve delegacij morajo biti razpisane najkasneje 30 dni pred iztekom mandatne dobe delegacij. Če organ iz 'prvega odstavka ne razpiše volitev v tem roku, razpiše volitve občinski organ, ki ga določi občinska skupščina. 13. člen Neposredno delo v zvezi s pripravami za volitve delegacij opravlja in volilne izide ugotavlja tričlanska volilna komisija v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki se oblikuje v skladu s statutom oziroma drugim splošnim aktom samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Nadzorstvo nad delom volilnih komisij v samoupravnih organizacijah in skupnostih opravlja občinska volilna komisija, ki je imenovana po zakonu o volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74). Republiška volilna komisija, ki je imenovana po zakonu iz prejšnjega odstavka tega člena skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na postopek, spremlja delo občinskih volilnih komisij ter predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona. 14. člen Glasovanje na volišču vodi in volilni izid na volišču ugotovi tričlanski volilni odbor, ki ga imenuje za vsako volišče volilna komisija v samoupravni organizaciji oziroma skupnosti. 15. člen Kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, se za postopek kandidiranja, za glasovanje ter za nadomestne in ponovne volitve primerno uporabljajo načela zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. III. DELEGACIJE PO ZAKONU OZIROMA PO ODLOČITVI ORGANA SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE OZIROMA SKUPNOSTI 16. člen Funkcijo delegacije delegatov temeljnih organizacij združenega dela, ki delegirajo delegate v zbor izvajalcev skupščine ustrezne samoupravne interesne skupnosti, opravlja delavski svet ali drug njemu ustrezen organ upravljanja; v skladu s statutom ali drugim splošnim aktom pa lahko take temeljne organizacije združenega dela tudi za izvrševanje te funkcije volijo posebno ali splošno delegacijo. Ne glede na drugi odstavek 8. člena tega zakona opravlja delavski svet funkcijo delegacije po prejšnjem odstavku tega člena za vse dele temeljne organizacije združenega dela, tudi če niso na območju sedeža temeljne organizacije združenega dela. 17. člen Funkcijo delegacije članov društva, ki delegirajo delegate v skupščino samoupravne interesne skupnosti, opravljajo člani organa, ki vodi delo društva in se določi s statutom društva. 18. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko,-obrtno in podobno dejavnost z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, lahko odločijo, da opravljajo funkcijo delegacije po tem zakonu njihove delegacije za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugačno poklicno dejavnost, lahko odločijo, da_ opravljajo funkcijo delegaciie organi njihove poklicne skupnosti oziroma njihovega drugega združenja. IV. DELEGIRANJE DELEGATOV V SKUPŠČINE ■ SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 19. člen Število delegatskih mest v skupščini vsake samoupravne interesne skupnosti določajo delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti. Od skupnega števila delegatskih mest skupščine posamezne samoupravne interesne skupnosti delegira vsaka delegacija organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti in vsaka skupna delegacija številu delovnih ljudi v organizaciji oziroma skupnosti sorazmerno število delegatov. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti se lahko določijo tudi druga merila za določitev števila delegatov, da se zagotovi ustrezna zastopanost delavcev temeljnih organizacij združenega dela, ki so izvajalci storitev na področju samoupravne interesne skupnosti. Delegacije, ki bi po načelu iz prejšnjega odstavka tega člena ne dobile delegatskega mesta, se v skladu s samoupravnim sporazumom združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v skupščine določene samoupravne interesne skupnosti; vsaka konferenca delegacij delegira po merilih iz prejšnjega odstavka tega člena določeno število delegatov. Delegacija krajevne skupnosti, ki delegira delegate v skupščino posamezne samoupravne interesne skupnosti, delegira v to skupščino po enega delegata; glede na pomen samoupravne interesne skupnosti za delovne ljudi in občane v krajevni skupnosti se lahko s statutom ali drugim splošnim aktom samoupravne interesne skupnosti določi, da delegirajo vse ali nekatere delegacije krajevnih skupnosti po dva ali več delegatov ali pa delegira več delegacij krajevnih skupnosti skupne delegate. 20. člen Samoupravna interesna skupnost določi v skladu z določbami prejšnjega člena tega zakona v svojem statutu ali drugem splošnem aktu število delegatov, ki jih v njeno skupščino delegirajo posamezne delegacije oziroma konference delegacij. 21. Člen Delegacije oziroma konferenco delegacij delegirajo na zasedanja skupščine samoupravne interesne skupnosti izmed sebe delegata oziroma delegate glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala v skupščini. Ni mogoče delegirati na zasedanje skupščine sa-moupravne interesne skupnosti delovnih ljudi, ki opravljajo funkcijo Člana delegacije po 5. členu tega zakona, pa ne morejo biti Izvoljeni v delegacijo po Prvem odstavku 8. člena tega zakona. 22. člen Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti, na zasedanje skupščine samouprav-ne interesne skupnosti ni mogoče delegirati funkcio-narjev v državnih organih, sodnikov in drugih funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje skupščina iste druž- benopolitične skupnosti, niti delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine iste družbenopolitične skupnosti niti delegatov, ki so glede vprašanja, ki se obravnava, sodelovali v drugem zboru skupščine iste družbenopolitične skupnosti. 23. člen Če so v samoupravni interesni skupnosti organizirane temeljne skupnosti ali enote, se delegati v organe temeljnih skupnosti in enot delegirajo iz delegacij za samoupravne interesne skupnosti po merilih, ki se določijo s samoupravnim sporazumom ali statutom samoupravne Interesne skupnosti. V. DELEGIRANJE DELEGATOV V SKUPŠČINE ŠIRŠIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN ZVEZE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI I • 24. člen V skupščino širše samoupravne interesne skupnosti in v skupščino zveze oziroma drugega združenja samoupravnih interesnih skupnosti delegirajo delegate skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom, s katerim so ustanovile tako skupnost, zvezo ali združenje. VI. ODPOKLIC ČLANOV DELEGACIJE 25. člen Delovni ljudje v. samoupravni organizaciji oziroma skupnosti lahko odpokličejo delegacijo kot celoto oziroma posameznega člana delegacije na način, ki se določi s statutom ali drugim splošnim aktom samoupravne organizacije oziroma skupnosti v skladu z načeli 50. do 52. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74). VII. UGOVORI IN PRITOŽBE 26. člen Zaradi nepravilnosti pri delu kandidacijskih kon-icrenc In pri delu volilnih odborov v zvezi z volitvami ali z odpoklicem članov delegacije ima vsak delovni človek oziroma občan, ki ima volilno pravico v samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, pravico vložiti ugovor. Ugovor se vloži na volilno komisijo v samoupravni organizaciji oziroma skupnosti najpozneje 3 dni potem, ko se je nepravilnost zgodila. Zoper odločitev volilne komisije v samoupravni organizaciji oziroma skupnosti se lahko vloži pritožba na pristojno občinsko sodišče najpozneje tri dni po odločitvi volilne komisije. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen Prve volitve članov delegacij morajo biti opravljene najpozneje do 8. decembra 1974. 28. člen Delo kandidacijskih konferenc, ki je bilo opravljeno za prve volitve članov delegacij pred razpisom teh volitev in preden je začel veljati ta zakon, je veljavno, če je bilo opravljeno v skladu s tem zakonom. 29. člen Ce se ustanovi nova samoupravna organizacija ali skupnost, v kateri se v skladu s tem zakonom in statutom samoupravne interesne skupnosti voli delegacija, se opravijo volitve delegacije skupno z volitvami delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa te samoupravne organizacije oziroma skupnosti. 30. člen Ne glede na določbo prvega odstavka 10. člena tega zakona poteče mandatna doba na prvih volitvah po tem zakonu izvoljenih delegacij hkrati s potekom mandata delegacij, ki delegirajo delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Mandat poteče vsem članom delegacije hkrati, ne glede na to, če so bili posamezni člani izvoljeni pozneje namesto članov delegacije, ki jim je prenehal mandat pred potekom njihove mandatne dobe. 1 31. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-43/74 Ljubljana, dne 13. novembra 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 411. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona' o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Razglaša se zakon d spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 13. novembra 1974, zbora občin dne 13. novembra 1974 In na seji družbenopolitičnega zbora dne 13. novembra 1974. St 191-27/74 Ljubljana, dne 13. novembra 1974. Predsednik Sergej Kraigher L r. ZAKON o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1. člen V zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72 in 26/73) se črtata 14.a in 109.a člen. 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 2. avgusta 1973. Št. 191-27/74 Ljubljana, dne 13. novembra 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 412. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Prešernovem skladu (Uradni list SRS, št. 8-57/65), 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241, člena poslovnika Skupščine SR §l°venije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 13. novembra 1974 sprejela ODLOK o imenovanju člana upravnega odbora Prešernovega sklada V upravni odbor Prešernovega sklada se imenuje Mitja Mejak, urednik uredništva kulturnih in litćramih oddaj Radia Ljubljana. Št. 111-5/74 Ljubljana, dne 13. novembra 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 413. Na podlagi 22. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, St. 8-49/73, 37-315/73 in 13-91/74) izdaja republiški sekretar za finance na predlog službe družbenega knjigovodstva — centrale za SR Slovenijo ODREDBO o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih oiganizacij združenega dela 1. člen Zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS. št. 8-49/73. 37-315/73 in 13-91/74) sestavljajo obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij zdru- ženega dela po obrazcu- in metodologiji za izpolnjevanje obrazca v prilogi, ki je sestavni del te odredbe. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni Ust SRS, št. 1-3/74 in 14-122/74). St. 42-18/72 Ljubljana, dne 28. oktobra 1974. RepubUški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r. OBRAČUN davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela — Uradni list SRS, št. 8-49/73) od 1. januarja do .. 1974. Zap. St. Elementi prejšnjega leta Znesek tekočega leta 1 2 3 4 001 CELOTNI DOHODEK 10. člen (ZD) 002 Materialni stroški (11. člen 1. točka ZD) 003 Stroški investicijskega vzdrževanja (11. člen 2. točka ZD) 004 Amortizacija (11. člen 3. točka ZD) 005 Obresti za kredite (11. člen 4. točka ZD) 006 Zavarovalna premija (11. člen 4. točka ZD) 007 Osebni dohodki (11. člen 5. točka ZD) 008 Odbite postavke za pogodbene org. združ. dela (11. člen ZD) 009 SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE po 11. čl. ZD (zap. št 2 do zap. št. 8) 010 Izredni izdatki (12. čl. 1. točka ZD) 011 Zakonske obveznosti (12. čl. 2. točka ZD) 012 Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje (12. čl. 3. tč. ZD) 013 Provizija in druga plačila za bančne storitve (12. čl. 4. tč. ZD) 014 Prispevki in članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim (12. čl. 5. tč, ZD) 015 Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov in sredstva za skupno porabo (12. čl. 6. tč. ZD) 016 Pokritje izgub drugih TOZD (12. čl. 7. tč. ZD) 017 Del dohodka, ki pripada tujim vlagateljem (13. čl. ZD) 018 Dohodek, ki ga je davčni zavezanec dosegel s poslovanjem v tujini (13. člen ZD) 019 SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE po 12. členu in 13. členu ZD (zap. št. 10 do zap. št. 18) 020 PRISPEVNA OSNOVA (zap. št. 1 manj zap. št. 9 plus 19) 021 Prispevek za izobraževalno skupnost SRS (8.14 "/o od zneska pod zap. št. 020) 022 Prispevek za raziskovalno skupnost SRS (LSC/o od zneska pod zap. št. 020) 023 DAVČNA OSNOVA (zap. št. 20 manj zap. št. 21 plus 22) 1 2 3 4 024 Naložbe v izgradnjo čistilnih naprav (8. člen 1. tč. ZS) 025 Združevanje sredstev za potrebe splošnega ljudskega odpora (8. člen 2. točka ZS) 026 Naložbe v kmetijstvo (8. čl. 3. tč. ZS) 027 Naložbe v opremo raziskovalnih organizacij (8. člen 4. točka ZS) 029 DOHODEK, od katerega se ne obračunava davek (zap. št. 24 do zap. št. 28) 030 ZMANJŠANA DAVČNA OSNOVA (zap. št. 23 manj zap. št. 29) 031 ZNESEK DAVKA (5 °/o od zap. št. 30) 032 Znižanje davka po 9. členu ZS (10 "/o od zap. št. 31) 033 Znižanje davka po 10. členu ZS (40 °/o od zap. št. 31) 034 Znižanje davka po 11. členu ZS (60 °/o od zap. št. 31) 035 Znižanje davka za obveznice federacije (6 %> od nominalne vrednosti neizkoriščenih obveznic) 036 Obveznost za plačilo (zap. št. 31 manj zap. št. 32 plus 33 plus 34 plus 35) __________ 037 Vplačane akontacije od 1. 1. do...........197 038 Obveznosti za vplačilo po obračunu na dan............197 (zap. št. 36 manj zap. št. 37) _____________________ 039 Preveč vplačano (zap. št. 37 manj zap. št. 36)_____________ 040 MESEČNE AKONTACIJE zap. št. 36 12 Vsi podatki v obrazcu soglašajo z evidencami zavezancev za davek. 2ig delovne organizacije Datum: Računovodja: Direktor METODOLOGIJA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA 1. Zneski se vnašajo v celih dinarjih s parami. Pojasnila v oklepajih pri posameznih elementih se nanašajo na: — zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73 in 13/74 — v nadaljnjem besedilu: ZD); — zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 32/74 — v nadaljnjem besedilu: ZS); — odlok o vlaganjih v kmetijstvo, ki so oproščena plačevanja republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela;* — odlok o vlaganjih v opremo raziskovalnih organizacij ;** ♦ Do sprejetja odloka o vlaganjih v kmetijstvo, ki so oproščena plačevanja republiškega davka iz dohodka. TOZD v letu 1874 se za devetmesečni obračun davka Iz dohodka uporablja odlok o vlaganjih v kmetijstvo (Uradni list SRS, št. 45/73). ** Odlok o vlaganjih v opremo raziskovalnih organizacij še ni sprejet, zato se v devetmesečnih obračunih ta odbitna postavka ne upošteva. . 2. Zneski za posamezne elemente se vzamejo to obrazca »Poslovni uspeh med letom« (v nadaljnjem besedilu: PU) ali iz obrazca »Bilanca uspeha« na koncu leta (Uradni list SFRJ, št. 71/72 — v nadaljnjem besedilu: BU). 3. Vsebina posameznih postavk v obračunu davka: V stolpec 3 se vnesejo zneski za isto obračunsko razdobje predhodnega leta. V stolpec 4 se vnesejo zneski za obračunsko razdobje tekočega leta. Zap. št. 1 — celotni dohodek — vzame se znesek pod zap. št. 33 obrazca PU oz. BU. Zap. št. 2 — materialni stroški — vzame se znesek pod zap. št. 16 — vsega porabljena sredstva iz obrazca PU oziroma'BU, zmanjšana za: — dejansko obračunane stroške investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev, evidentirane v razredu 4; — dejansko obračunano amortizacijo, evidentirano v razredu 4; — dnevnice za potovanja v državi in tujini, brez povračil izdatkov za nočnine; i — dejansko obračunana povračila za uporabo lastnega vozila v službene namene (kilometrina), evidentirana v razredu 4; — dejansko obračunana povračila za ločeno življenje, evidentirana v razredu 4; — dejansko obračunani terenski dodatek, evidentiran v razredu 4; — dejansko obračunani izdatki za 'strokovno izobraževanje, evidentirani v razredu 4; — izredni izdatki — celotna skupina 73; Zap. št. 3 — stroški investicijskega vzdrževanja — vzamejo se dejansko obračunani stroški, evidentirani v razredu 4 — v višini, ki jo določa družbeni dogovor, do sklenitve družbenega dogovora se investicijsko vzdrževanje kot odbitna postavka upošteva v višini 60 "/o zneska amortizacije, izkazanega pod zap. št, 4 tega obrazca; Zap. št. 4 — amortizacija — vzame se znesek dejansko obračunane amortizacije, ki ne sme presegati amortizacije, obračunane po predpisanih (minimalnih) stopnjah, izkazane pod zap. št. 8 obr. PU. oziroma EU, za več kot 75'%>. V pogodbenih organizacijah združenega dela se amortizacija po 3 točki prvega odstavka 11. člena ZD obračunava kol odbitna postavka tudi za osnovna sredstva, na katerih je po 30. člonu obrtnega zakona ustanovitelju zagotovljena lastninska pravica; Zap. št. 5 — obresti za kredite — vzame se znesek, izkazan pod zap. št. 36 obrazca PU oziroma BU; Zap. št. 6 — zavarovalne premije — vzame se znesek pod zap. št. 38 obrazca PU oziroma BU; Zap. št. 7 — osebni dphodki — vzame se znesek, ki se izračuna tako, da se seštejejo mesečna stanja pogojno nekvalificiranih delavcev obravnavanega razdobja ter seštevek pomnoži z 2000; ta rudnike, ki plačujejo jamski dodatek pa z 2200. Pri ugotavljanju mesečnega stanja pogojno nekvalificiranih delavcev se izvzame število delavcev, ki se izračuna na podlagi neto izplačil po pogodbah o delu (civilno-pravno razmerje); Zap. št. 8 — odbitne postavke za POZD: — odplačila ustanoviteljevih sredstev po drugem odstavku 30. člena obrtnega zakona, — del ostanka celotnega dohodka, izplačan ustanovitelju po drugem odstavku 36. člena obrtnega zakona, — osebni dohodek ustanovitelja, izplagan po posebnih dodatnih meriljh po določbah tretjega odstavka 35. člena obrtnega zakona; Zap. št. 10 — izredni izdatki — vzame se celotna skupina 73 iz zaključnega lista; Zap. št. 11 — Pod to zaporedno številko obrazca se izkazujejo zakonske obveznosti v zneskih obračun-hanih po merilih 4. člena ZS, zmanjšanih za obračunane zneske prispevkov izobraževalnih skupnosti SR Slovenije in raziskovalni skupnosti Slovenije, ker se ti Prispevki obračunavajo od prispevne osnove izkazane Pod zap. št. 20 ter se evidentirajo kot znižanje davčne osnove na zap. št. 21 in 22. Zap. št. 12 — Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje — vzame se znesek i? 2aP- št. 62 obrazca PU oziroma zap. št. 72 obrazca BU, Zap. št. 13 in 14 — provizija in druga plačila za bančne storitve ter prispevki in članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim — vzame se znesek iz zap. št. 37 obrazca PU oziroma BU in zap. št. 39 obrazca PU’in BU; Zap. št. 15 — izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov in sredstev za skupno porabo se upoštevajo kot odbitna postavka v višini, ki je določena v 6. členu ZS, n^-gicde na dejansko izplačilo osebnih prejemkov. Izjema* so izdatki za strokovno, izobraževanje delavcev, katerih višina ne sme presegati 1,5 “/o zneska, izkazanega pod zap. št. 1 tega obrazca. Osebni prej.emki, našteti v drugem odstavku 6. člena ZS, se vzamejo v dejansko obračunanih zneskih. Odbitne postavke, naštete v 7. členu ZS, se vnesejo v višini: — regres za letni dopust — vzame se poprečno število zaposlenih delavcev obravnavanega razdobja, izračunano po stanju na koncu meseca in pomnoženo z ustreznim delom zneska za regres (npr. za razdobje januar—junij 450 dinarjev, za razdobje januar —september 675- dinarjev itd.); — sredstva namenjena za stanovanjsko graditev neposredno iz sklada skupne porabe, vendar tako, da skupno z obračunanim prispevkom v odstotku od osebnih dohodkov ne presežejo 9 °/o; Zap. št. 16 — pokritje izgub drugih TOZD — vzame se del zneska iz zap. št. 62 obr. PU oziroma zap. št. 72 obrazca BU. ki je bil uporabljen za pokritje izgub brez obveznosti vračanja. 4. Obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela se predlaga službi družbenega knjigovodstva na predpisanem obrazcu istočasno in v enakem številu, kot je predpisano za predlaganje periodičnih obračunov in zaključnih računov. 414. Uvodno poglavje Pričakovati je, da bo zaradi kasnitev v graditvi elektroenergetskih objektov v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji prihajalo do občasnih splošnih pomanjkanj električne energije. V takih primerih bo' treba razdeliti razpoložljive količine električne energije meti odjemalce sporazumno, da bodo zagotovljene osnovne življenjske zahteve prebivalstva in da bo gospodarstvo Slovenije utrpelo čim manjšo gospodarsko škodo. Udeleženci družbenega dogovora menijo, da je zato treba skleniti družbeni dogovor med proizvajalci oziroma dobavitelji in uporabniki električne energije oziroma njihovimi družbenimi predstavniki. ' Nadalje menijo udeleženci družbenega dogovora, da so vsi uporabniki, električne energije dolžni z njo varčevati in sprejeti vse ukrepe za njeno čimbolj racionalno uporabo, pri čemer morajo aktivno sodelovati tudi proizvajalci oziroma dobavitelji električne energije. Prav tako je elektrogospodarstvo dolžno sprejeti vse možne ukrepe, da bo uporabnikom zagotovljena optimalna možna preskrba z električno energijo. Zato mora elektrogospodarstvo predvsem: — zagotoviti za obstoječe in nove termoelektrarne zadostne količine goriv za njihovo proizvodnjo v skladu z letno elektroenergetsko bilanco; — poleg zadostnih količin premoga za bilančno proizvodnjo je treba pri termoelektrarnah zagotoviti ustrezne zaloge premoga, če bi se pojavila potreba po večji proizvodnji; te zaloge ne smejo biti manjše od zalog za njihovo 15-dnevno polno obratovanje; — v okviru jugoslovanske elektroenergetske bilance je treba zagotoviti potrebne količine manjkajoče energije z drugih področij Jugoslavije in zagotoviti po možnosti še potrebno energijo iz inozemstva z ustreznimi dogovori; — elektrogospodarstvo Slovenije je dolžno napraviti vse, da se čimpreje usposobi jugoslovanski elektroenergetski sistem za neovirano poralclno obratovanje po že zgrajenem omrežju za 220 kV; — elektrogospodarstvo mora opraviti remonte in popravila elektroenergetskih objektov v najkrajšem možnem času, kar je treba omogočiti tudi s sprejetjem ustreznih predpisov v zvezi z nadurnim delom; — sprejeti je treba ukrepe, da bodo novi elektro-energčtski objekti začeli obratovati najkasneje v pogodbenih rokih in da bodo žanje pravočasno zagotovljeni primarni energetski viri. Pri financiranju je treba dati absolutno prednost zgraditvi potrebnih elektroenergetskih objektov. Za realizacijo optimalne preskrbe uporabnikov z električno energijo bo elektrogospodarstvo Slovenije izdelalo svoj plan ukrepov, ki ga bo stalno dopolnjevalo in usklajevalo z nastalim položajem. Udeleženci: 1. Združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije 2. Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije 3. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 4. Gospodarska zbornica Slovenije 5. Republiški svet zveze sindikatov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci družbenega dogovora) ugotavljajo da je za porazdelitev bremen spričo omejitve dobav električne energije in nadomeščanja nastale škode potreben dogovor zainteresiranih gospodarskih in družbenih dejavnikov in zato sklepajo DRUŽBENI DOGOVOR o izvajanju omejevanja porabe električne energije v SR Sloveniji in nadomeščanju nastale škode Ta družbeni dogovor obsega:' I. Kriterije za omejevanje porabe električne energije II. Obseg in zaporedje izvajanja omejitev III. Odjemalce, ki so praviloma pri omejitvah izvzeti IV. Akcije in ukrepe v času trajanja nezanesljive dobave električne energije V. Obveščanje v zvezi z izvajanjem omejitev VI. Sankcije za neizvajanje zahtevanih omejitev ter za neobveščanje VII. Odškodnine zaradi izvajanja zahtevanih omejitev VIII. Nadzor nad izvajanjem družbenega dogovora IX. Prehodna in končpa določila. I. KRITERIJI ZA OMEJEVANJE PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Udeleženci družbenega dogovora se strinjajo, da so po tem dogovoru poleg političnih in splošnih gospodarskih vidikov osnovni kriteriji za omejevanje porabe električne energije v gospodarskih organizacijah združenega dela tile: 1. — izpad družbenega proizvoda na porabljeno kWh — izpad dohodka na porabljeno kWh — izpad ostanka dohodka na porabljeno kVVh — število nezaposlenih zaradi omejitev — vrednost osnovnih sredstev zunaj uporabe zaradi omejitev , — možnost nadomestila izpada proizvodnje II. OBSEG IN ZAPOREDJE IZVAJANJA OMEJITEV PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Ko nastopijo potrebe omejevanja dobav električne energije v SRS, se omejitve izvajajo v temle obsegu in zaporedju: A. Planirano omejevanje dobav, ki je odjemalcem javljeno vsaj 18 ur pred izvajanjem omejitev 1. Odjemalci na distribucijskem omrežju in neposredni odjemalci na prenosu, se ob zmanjšanju razpoložljivih količin električne energije v elektroenergetskem sistemu zavezujejo, da bodo s povečanim varčevanjem zmanjšali odjem električne energije v skladu z zahtevo dobaviteljev, ki za posameznega odjemalca ne sme preseči 10%> njegovega dejanskega odjema, pri> TGA Kidričevo pa ne več kot 2,5 "/o. Pri zahtevanem 10 o/o zmanjšanju odjema električne energije za posamezne odjemalce ali vrste odjema so nujni tile ukrepi: — v celoti se izključi razsvetljava reklam, razen napisov gostinskih lokalov — javna ulična razsvetljava se omeji za približno 50 %>, vendar tako, da so ulice in ceste vsaj minimalno osvetljene. 2. Za uporabnike električne energije pogodbenih odjemalcev, ki jim je elektrogospodarstvo Slovenije dalo samo pogojno soglasje za preskrbo z električno energijo, prične veljati popolna omejitev (100 °/o). 3. Ce omejitve po prejšnjih točkah ne zadostujejo, je treba preiti k nadaljnjim stopnjam omejevanja in sicer: — Tovarna dušika Ruše: karbid, ferosilicij do 50 odstotkov — Železarna Štore: elektroplavž do 40 °/o 4. Vse industrijske peči, razen naštetih v prejšnji točki, ki imajo instalirano moč nad 250 kW ali imajo v posameznih obratih skupno instalirano moč nad 500 kW do 50% — industrijske elektrolize, razen v TGA Kidričevo, ki imajo skupno instalirano moč nad 500 kW do 25 % — Tovarna dušika Ruše: karbid do 100 % — Železarna Štore: elektroplavž do 100% — Tovarna dušika Ruše: ferosilcij 50% — elektroliza aluminija v TGA Kidričevo: odklapljanje elektrolize v hali A do 90 minut, elektrolize v hali B do 60 minut, pri čemer pa časovni presledek med dvema zaporednima odklopoma ne more biti krajši kot 100 ur, — elektroliza aluminija v TGA Kidričevo, če so omejitve predvidene na več kot 15 dni do 25 "/o. O tej omejitvi porabe električne energije v TGA Kidričevo sprejme poseben sklep odbor za nadzor izvajanja družbenega dogovora. Ko odbor sklepa o navedeni omejitvi obvezno povabi na sejo TGA Kidričevo. 5. Vse industrijske peči navedene pod prejšnjo točko, ob upoštevanju tehnologije posameznih peči do 100 odstotkov. Če so omejitve predvidene za več kot en teden, skupna enotedenska omejitev v naslednjem tednu ne sme znašati več kot 50*/o, kar pa ne velja za karbidno peč v Tovarni dušika Ruše in elektroplavž v Železarni Štore. 6. Ostali odjem v železarnah Jesenice in Ravne (brez elektropeči); TGA Kidričevo ter odjem pogodbenih odjemalcev na elektrodistribucijskem omrežju (brez elektropeči) do 30 %> — nepogodbeni odjemalci na nizkonapetostnem distribucijskem omrežju do 20 °/o — odjemalci v skupini gospodinjstvo do 10 "/o. 7. Elektroliza aluminija v TGA Kidričevo vendar le, Če so predvidene omejitve za več kot 20 dni do 50 odstotkov. O tej omejitvi porabe električne energije v TGA Kidričevo sprejme poseben sklep odbor za nadzor izvajanja družbenega dogovora. Kq odbor sklepa o navedeni omejitvi obvezno povabi na sejo TGA Kidričevo. 8. Ostali odjem v železarnah Jesenice in Ravne (brez elektropeči), v TGA Kidričevo ter odjem po-fiodbenih odjemalcev na distribucijskem omrežju (brez elektropeči) nad 30 o/o — nepogodbeni odjemalci na nizkonapetostnem distribucijskem omrežju nad 20”/o. — odjemalci v skupini gospodinjstvo do 20 %>. Navedena stopnja omejitev nepogodbenih odjemalcev in gospodinjstev se lahko izvaja tudi z izklapljanjem posameznih območij, in to praviloma podnevi. Opomba: Zaradi strukture elektroenergetskega omrežja bodo pri izklapljanju posameznih območij lahko odklopljeni tudi nekateri pogodbeni odjemalci. Pogodbeni odjemalci, ki imajo tako tehnologijo Proizvodnje, pri kateri bi ob neustreznem izvajanju omejevanja porabe električne energije lahko nastala večja materialna škoda, imajo pravico zahtevati od elektrogospodarske organizacije sklenitev ustreznega dogovora o načinu izvajanja redukcij. če do takega dogovora ne pride odloča o tem odbor za nadzor nad izvajanjem družbenega dogovora. B. Omejevanje porabe električne energije ob izpadu oečjih proizvodnih enot, ko je omejitev nujno treba izvršiti v roku krajšem od 18 ur 1. Dobava električne energije se glede na zahtevani obseg omejitev izvaja v obsegu in zaporedju navedenem v vseh točkah poglavja A. Ko kljub, obvestilu po sredstvih javnega obveščanja o nujnosti kratkoročnega pričetka izvajanja omejitev, pri čemer pa mora biti dano obvestilo najmanj dve uri pred samim izvajanjem omejitev, ni bil dosežen zahtevani obseg omejitev, se je treba v skrajnem primeru lotiti odklapljanja posameznih pogodbenih odjemalcev in posameznih območij, ki pa ne sme trajati dlje kot štiri ure. C. Ukrepi za preprečitev razpada elektroenergetskega sistema Za preprečitev razpada elektroenergetskega sistema je veljaven dogovor med Združenim podjetjem elektrogospodarstva Slovenije in Združenim podjetjem za distribucijo električne energije Slovenije. , S tem dogovorom je določena nastavitev pod-frek-venčnih relejev v distribucijskem omrežju in pri neposrednih Odjemalcih, pa tudi drugi ukrepi p^rebni za preprečitev razpada elektroenergetskega sistema. Ukrepi za preprečitev razpada elektroenergetskega sistema naj zajamejo tudi spiske daljnovodov iz posameznih RTF pri katerih pa ne bo možno ločevati vseh zaščitenih odjemalcev in jih bodo odklopi prizadeli. III. ODJEMALCI, KI SO PRI OMEJITVAH PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE PRAVILOMA IZVZETI Pri omejevanju porabe električne energije, navedenem razdelku II. v poglavju A — razen omejitve v točki 1 istega poglavja, so praviloma izvzete tele vrste odjema: — železniški promet — Luka Koper v obsegu, ki je potreben za natovarjanje in iztovarjanje ladij — premogovniki • — zdravstveni in terapevtski objekti po spisku — črpalne vodovodne postaje — objekti narodne obrambe po posebnem dogovoru — službeni objekti Republiškega sekretariata za notranje zadeve ter Uprave javne varnosti po spisku — klavnice — hladilnice po spisku — molžame — pekarne — mlekarne — plinarne — RTV — PTT — izdelava dnevnega časopisja — letališča — valilnice — perutninarske in prašičerej ske farme — žičnice po spisku — obmejna carinska služba — naprave, pri katerih bi prevelike omejitve lahko ogrožale ljudi in varnost objektov in postrojev L, — črpalne in čistilne naprave odpadnih voda, — sušilnice hmelja v času obiranja Zaščiteni odjemalci naj si v čimkrajšem času preskrbijo lastne agregate za proizvodnjo najnujnejših količin električne energije. Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije je dolžno pripraviti spisek pogodbenih odjemacev in drugih večjih nepogodbcnih odjemalcev, katerih odjem električne energije je pri omejitvah praviloma izvzet ter v njih navesti potrebne energetske podatke. Ta spisek odobrava odbor za nadzor nad izvajanjem družbenega dogovora. Izjemna zaščita spredaj navedenih vrst odjema a priori ne izključuje možnosti kratkotrajne prekinitve dobave električne energije nekaterim zgoraj naštetim odjemalcem, če so potrebni izklopi celih območij, in to izključnofle tedaj ko odjema navedenih odjemalcev ni mogoče zaščititi iz tehničnih razlogov. IV. AKCIJE IN UKREPI V ČASU TRAJANJA NEZANESLJIVE DOBAVE ELEKTRIČNE ENERGIJE Da bi omejevanje porabe električne energije tako v gospodarstvu kot v široki porabi zmanjšali na čim manjšo možno mero, se udeleženci dogovora strinjajo, da je treba uvesti in izvajati tele akcije in ukrepe: 1. V televiziji, radiu, časopisju in revijah je treba propagirati nujno varčevanje pri vseh uporabnikih električne energije. V to akcijo za racionalno porabo in varčevanje električne energije je treba vključiti organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, šole in vse druge zainteresirane dejavnike. 2. Organizacije združenega dela iz gospodarstva in negospodarstva pri katerih bi prekinitev dobave električne energije povzročila večjo materialno škodo za širšo družbeno skupnost ali ogrozila varnost ljudi, naj si oskrbijo rezervne agregate za napajanje kritičnih električnih naprav. 3. Usposobiti je treba vse obstoječe industrijske kapacitete za proizvodnjo električne energije, če za obratovanje niso usposobljene in zagotoviti zanje zadostne količine ustreznega goriva. 4. Pogodbeni odjemalci električne energije so dolžni ob sklepanju letnih pogodb za dobavo električne energije pripravljati samo realne pogodbene količine, ki smejo odstopati od dejanskih potreb največ za 5e/o. 5. Vsako prijavljanje letnih pogodbenih količin električne energije, ki presegajo dopustne toleranc^, navedene v točki 4. tega poglavja, je treba šteti za hujšo kršitev delovnih dolžnosti odgovornih delavcev v delovnih organizacijah — pogodbenih odjemalcih. 6. Prizadevanja nekaterih industrijskih panog po zgraditvi lastnih toplarn z električnimi agregati je treba načeloma podpreti, vendar le s pogojem poprejšnje presoje o ekonomski upravičenosti posameznih projektov. 7. Udeleženci družbenega dogovora zahtevajo prepoved dodatnega ogrevanja pisarniških in drugih poslovnih ter družbenih prostorov z električno energijo. V primerih večjega pomanjkanja električne energije naj se prepove tudi razsvetljava izložb ter naj se zahteva zmanjšanje razsvetljave v javnih poslovnih in družbenih prostorih, v trgovini, gostinstvu in v zasebnih obratih. 8. Udeleženci dogovora štejejo, da ni umestno reklamiranje prodaje naprav za ogrevanje z električno energijo v sredstvih javnega obveščanja. 9 Udeleženci dogovora se strinjajo, da bi uvedli poseben prispevek, namenjen za graditev elektroenergetskih objektov, pri vsakem nakupu električnih naprav za ogrevanje prostorov. 10. Priključevanje novih večjih porabnikov na električno omrežje naj ne gre ng škodo reduciranja že obstoječih uporabnikov. 11. Pogodbeni odjemalci in drugi večji odjemalci so dolžni izdelati interne redukcijske načrte za razne obsege zahtevanih omejitev, ter en izvod teh načrtov dostaviti dobavitelju, kar velja tudi za zmanjšanje porabe električne energije, navedene v razdelku II. poglavja A, točka 1. Distribucijske elektrogospodarske organizacije so dolžne izdelati konkretne akcijske programe racionalne porabe električne energije in izjemnega varčevanja za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka. 12. Udeleženci dogovora priporočajo, da v mestnih in občinskih mejah proučijo možnosti za prestavitve delovnega časa vseh proizvodnih organizacij, ki imajo organizirano enoizmensko delo. če je to tehnološko možno; nadalje prestavitve delovnega časa trgovske, gostinske in obrtne dejavnosti ter delovnega časa uradov in zavodov v čas. ko praviloma ni potrebna, električna razsvetljava prostorov. 13 Udeleženci dogovora štejejo za umestno morebitno sporazumno dogovorjeno -predisponiranje zahtevanih obsegov omejitev med posameznimi odjemalci v okviru območij posameznih občin oziroma skupin občin. V. OBVEŠČANJE V ZVEZI Z IZVAJANJEM OMEJITEV PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Elektrogospodarstvo je dolžno obveščati odjemalce glede omejitve porabe električne energije prek RTV in dnevnega tiska. 1. Ob predvidenih planiranih omejitvah dobave električne energije, navedenih v razdelku II., poglavje A, so elektrogospodarske organizacije dolžne obvestiti odjemalce o pričetku izvajanja omejitev praviloma 48 ur, vendar najmanj 18 ur pred pričetkom izvajanja slednjih. Poleg obvestila o začetku izvajanja omejitev, danega po RTV in dnevnem ti,sku, je treba obvestiti tudi neposredno direktne odjemalce na prenosnem omrežju in druge večje pogodbene odjemalce, ki jih določijo distribucijske elektrogospodarske organizacije. 2. Kadar elektroenergetska situacija narekuje pričetek izvajanja omejitev, navedenih v razdelku H« poglavje B. je elektrogospodarstvo dolžno obvestiti odjemalce prek RTV o zahtevanem obsegu omejitev ter o morebitnih izklopih posameznih daljnovodov vsaj 2 uri pred nameravanim izvajanjem omejitev. V krajšem času pa le izjemoma, ko ni mogoče ravnati drugače. Direktni odjemalci na prenosnem omrežju ter drugi pogodbeni odjemalci, ki porabijo letno več kot 10 GWh električne energije, morajo biti o zahtevanem izvajanju omejitev obveščeni tudi neposredno od dobavitelja. '3. Elektrogospodarstvo je dolžno sproti obveščati odjemalce o nastalih spremembah v razpoložljivosti električne energije, to je o izvajanju redukcij, o spremembah zahtevanega obsega in trajanja omejitev ter o vzrokih za nastale spremembe. Elektrogospodarske organizacije pa so poleg tdga dolžne seznanjati odjemalce tudi z dolgoročnejšimi prognozami obdobij, ko bo preskrba z električno energijo manj' zanesljiva. 4. Pogodbeni odjemalci in drugi večji odjemalci, ki jih določijo distribucijske elektrogospodarske organizacije, so v normalnih elektroenergetskih razmerah dolžne voditi evidenco o dnevnem odjemu električne energije vsako delovno sredo, v času trajanja omejitev pa so o dnevnem odjemu dolžni voditi evidenco vsak dan. Te podatke so dolžni sproti dostavljati dobavitelju električne energije. 1 VI. SANKCIJE ZA ZAGOTOVITEV DISCIPLINE PRI IZVAJANJU OMEJEVANJA PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE, OBVEŠČANJU TER ZA NEIZVAJANJE ZAHTEVANIH OMEJITEV PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Udeleženci dogovora se strinjajo, da mora biti pri izvajanju Omejitev porabe električne energije zagotovljena disciplina elektrogospodarstva in odjemalcev električne energije. 1. V elektrogospodarstvu mora biti zagotovljena disciplina pri obveščanju odjemalcev o zahtevanih omejitvah ter pri dobaviteljevem izvajanju dogovora glede obsega in zaporedja omejitev. 2. Kršitev določila, navedenega v točki 1, se šteje za hujšo kršitev delovnih dolžnosti, za katero so odgovorne vodilne osebe elektrogospodarskega podjetja. 3. Vsi odjemalci el4ktrične energije so dolžni disciplinirano izvajati zahtevane omejitve, določila o evidentiranju odjema električne energije ter upoštevati obvestila in določila o obveščanju dobaviteljev. 4. Kršitev določila točke 3 se pri pogodbenih in drugih odjemalcih šteje kot hujša kršitev delovne dolžnosti, za katero so odgovorne vodilne osebe v organizaciji združenega dela. 5. Odjemalca, ki zahtevanih omejitev porabe električne energije ne bi izvršil, bo dobavitelj po poprejšnjem opozorilu izklopil iz omrežja brez pravice do kakršnekoli odškodnine. Vil. ODŠKODNINE ZARADI IZVAJANJA OMEJITEV PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN UPRAVIČENI DO ODŠKODNINE 1. Do odškodnine zaradi izvajanja omejitev porabe električne energije so upravičene samo gospodarske organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo. Reducirano kWh predstavlja razlika med dejansko dobavo pred redukcijo in dejansko porabo v času re- dukcije, ob upoštevanju spremembe dinamike pogodbenega odjema. 2. Od pravice do odškodnine so v celoti izvzete omejitve porabe električne energije, ki imajo naravo varčevanja in, ki so navedene v razdelku II. v točki 1 ter omejitve porabnikov s pogojnim soglasjem za oskrbo z električno energijo, navedene v razdelku II. v točki 2. 3. Do odškodnine prav tako niso upravičene tiste organizacije iz prve točke, pri katerih obseg omejitev v času njihovega trajanja ni bil tolikšen, da bi zaradi omejitev izgubljenega delovnega časa, tega ne bi bilo mogoče nadomestiti z delom med letom ob prostih izmenah in ob dnevih, ko ni omejitev porabe električne energije. Do odškodnine niso upravičene tiste temeljne organizacije združenega dela, pri katerih zahtevani in realizirani obseg omejitev porabe električne energije ni bil večji kot 8 °/o od dejansko odvzete letne količine električne energije v obračunskem obdobju, vštevši količine, ki so bile omejene; druge temeljne organizacije združenega dela pa so upravičene do odškodnine, ki ustreza zahtevanemu in realiziranemu obsegu omejitev čez 8 °/o. To določilo pa ne velja za tisti odjem elektrometa-lurgije, elektrokemije in elektrolize, ki zaradi tehnološkega procesa ne more nadomeščati, izpadle proizvodnje. Osnove in merila za odškodnine V skladu s kriteriji za omejevanje porabe električne energije navedenimi v tem dogovoru, je praviloma treba kot osnovo za odškodnino upravičencem upoštevati ekonomske kriterije v zvezi z zmanjšanjem proizvodnje in le izjemoma tudi škodo na proizvodnih napravah in zaradi uničenih surovin. 1. Udeleženci dogovora se strinjajo, da za ugotavljanje višine odškodnine služi metodologija navedena v naslednjem poglavju tega razdelka. 2. Določitev obsega odškodnine za materialno škodo, povzročeno na proizvodnih napravah in z uničenjem surovin, je sestavni del oziroma posebna funkcija metodologije za ugotavljanje odškodnine. 3. Kompenzacija škode upravičencem prihaja po tem dogovoru v poštev izključno le tedaj, če se omejitve porabe električne energije izvajajo zaradi splošnega pomanjkanja električne energije v Sloveniji. Metodologija za ugotavljanje odškodnine zaradi omejitev porabe električne energije ■ Sestavna dela odškodnine, ki se obravnava po tem družbenem dogovoru sta: A. del odškodnine, ki je posledica zmanjšane proizvodnje zaradi omejitev porabe električne energije B. del odškodnine za nadomestilo pomembnejše škode nastale na proizvodnih napravah in z uničenjem surovin, zaradi zahtevanih in izvedenih omejitev porabe električne energije. Al. Odjemalci imajo kot posledico omejevanja dobave električne energije zmanjšano proizvodnjo in s tem zmanjšani družbeni proizvod. Izpadli družbeni proizvod predstavlja nastalo škodo zaradi redukcije. Skoda se izračuna iz števila reduciranih kWh električne energije in družbenega produkta. ki ga je temeljna organizacija združenega dela oziroma del organizacije združenega dela dosegla na porabljeno kWh električne energije v letu redukcije. Kot osnova za izračun odškodnine zaradi zmanjšanja proizvodnje je upoštevati izpadli družbeni produkt, zmanjšan za dobiček in za pospešeni del amortizacije, kar pomeni: a' osebni dohodki (po določilu 11. člena 5. točke ZD); b) amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah (zaporedna števika 8 v obrazcu bilanca uspeha); c) zakonske obveznosti (po določilih 12. člena 2. točke ZD); d) obresti za kredite (po določilih 11. člena 4. točke ZD); e) zavarovalne premije (po določilih 11. člena 4. točke ZD); f) provizije in druga plačila za bančne storitve (po določilu 12. člena 4. točke ZD); g) prispevki in članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim (po določilu 12. člena 5 točke ZD); h) izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov in sredstva za skupno porabo (po določilu 12. člena 6. točke ZD). Opomba: ZD pomeni zakon o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73 in 37/73). 2. Celotna masa odškodnine je zmnožek tako dobljene specifične vrednosti in obračunske količine zahtevanih in izvedenih omejitev porabe električne energije v kWh po tem družbenem dogovoru v obračunskem obdobju. B.l. V odškodnino pod naslovom nadomestilo škode na napravah in zaradi uničenih surovin je treba upoštevati dejansko pomembnejšo škodo na proizvodnih napravah in uničenih surovinah, nastalo zaradi ” « občini 1. Murska Sobota 4 Litija / 2. Lendava 2 22. Domžale 1 3. Ljutomer 1 Ljubljana Bežigrad 4. Gornja Radgona 1 Ljubljana Center 5. Ormož 1 Ljubljana 6. Ptuj 3 Moste-Polje 7. Lenart 1 Ljubljana Šiška 8. Maribor 2 23. Ljubljana Vič- 9. Slov. Bistrica 1 Rudnik 1 10. Radlje ob Dravi 1 24. Kočevje 1 Dravograd Ribnica Ravne Grosuplje Slovenj Gradec 25. V rhnika 1 11. Velenje 1 Cerknica Mozirje Logatec 12. Celje 1 Idrija Žalec 26. Kamnik 1 13. Slov Konjice 1 Škofja Loka Šentjur , 27. Jesenice 1 14. Šmarje 1 Radovljica 15. Laško .' 1 Kranj < Sevnica Tržič 16. Brežice 1 28. Nova Gorica 1 17. Krško 1 29. Ajdovščina 1 18. Črnomelj 1 Tolmin Metlika 30. Sežana 1 19. Novo mesto 2 31. Postojna 1 20. Trebnje 1 Ilirska Bistrica 21. Hrastnik 1 32. Koper 1 Trbovlje Izola Zagorje Piran III Začasr/a skupščina skupnosti bo s posebnim sklepom pozvala skupnosti kmetov v občinah, da pošljejo svoje delegate na sejo, kjer se bo oblikovala nova skupščina skupnostL IV Ta sklep prične veljati jn se uporablja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 2/7-266/3-74 Ljubljana, dne 6. novembra 1974. Začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov Predsednik Janez Žampa 1. r. 418. Na podlagi 64. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je sprejela začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 6. novembra 1974 STATUT skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji I. SPLOSNE DOLOČBE , 1. člen Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji iv nadaljevanju: skupnost) je samoupravna interesna skupnost zavarovancev-kmetov, ki so na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72, 26/73 in 45/73), (v nadaljevanju: zakon) na območju SR Slovenije obvezno zavarovani in v kateri le-ti po načetih vzajemnosti in solidarnosti in ob solidarnosti družbenopolitičnih skupnosti določajo v skladu z zakonom in tem statutom pravice iz starostnega zavarovanja kmetov, določajo organizacijo skupnosti, njene organe ter izvajanje zavarovanja. Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona. ^tega statuta ter na njihovi podlagi sprejetih predpisov. 2. člen Člani skupnosti so zavarovanci-kmetje, ki v njej zlasti skrbijo: — za urejanje medsebojnih razmerij na samoupravni podlagi z določitvijo takšne organizacije skupnosti in odločanja, ki omogoča smotrno in najnepo-srednejšo udeležbo kmetov-zavarovancev pri uresničevanju starostnega zavarovanja kmetov: — za zakonitost in racionalno gospodarjenje s sredstvi skupnosti; 1 — za obveščanje zavarovancev — kmetov o vseh pomembnejših dogajanjih v skupnosti; — da pridobi mnenje zavarovancev-kmetov, preden sklepa o pravicah in obveznostih le-teh; — za sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami v občini in republiki ter drugimi interesnimi skupnostmi in organizacijami pri uresničevanju nalog, ki jih ima. 3. člen Kmetje-zavarovanci v skupnostih samostojno določajo v mejah zakona pravice in obveznosti iz starostnega zavarovanja kmetov ter pogoje, način in sredstva za uveljavljanje teh pravic in obveznosti. 4. člen Splošni akti skupnosti so: statut, pravilniki in sklepi. Splošni akti skupnosti se objavljajo v Uradnem listu SRS in začnejo veljati osmi dan po objavi, če v splošnem aktu ni drugače določeno. V splošnem aktu se posebej določi tudi začetek uporabe posameznega akta. 5. člen Skupnost je pravna oseba. Sedež skupnosti je v Ljubljani. Skupnost ima pečat, ki ima obliko kroga in v njem napis- »Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Slovenili«, v sredini pa sedež: »Ljubljana«. II. ORGANIZIRANOST 6. člen Skupnost starostnega zavarovanja kmetov je organizirana za območje SR Slovenije, III. ORGANI SKUPNOSTI 1. Skupščina skupnosti 7. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina skupnosti. sestavljena po delegatskem načelu. «• Delegate v skupščino skupnosti izvolijo zavaro-vanci-kmetje, združeni v skupnosti kmetov v občini. Skupščina skupnosti šteje 40 delegatov. Natančnejše določbe o izvolitvi delegatov v skupščino skupnosti ter združevanje občinskih konferenc delegacij kmetov za skupščinski sistem za izvolitev delegata določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom. 's. člen Skupščina skupnosti: 1. sprejema statut skupnosti in druge splošne akte ter njih spremembe in dopolnitve, 2. sprejema program dejavnosti s katerim določa in uresničuje politiko starostnega zavarovanja kmetov, 3. sprejema finančni načrt in zaključni račun skupnosti, 4: sprejema prispevne stopnje v skladu z zakonom, 5. upravlja s sredstvi skupnosti in določa politiko uporabe teh sredstev, 6. sklepa o razširjenem zavarovanju zavarovancev-kmetov, določa njegov obseg, način poslovanja in financiranje, 7. sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, 8. sprejema poslovno poročilo skupnosti, 9. voli in razrešuje svoje izvršilne organe ter imenuje stalne in občasne odbore in komisije in jim določa delovna področja, 10. določa poslovnik za svoje delo, 11. odloča o tem, kdo opravlja strokovne finančne in administrativne zadeve za skupnost, in sklepa tozadevne pogodbe s skupnostjo, ki to delo opravlja, 12. opravlja tudi druge zadeve, za katere je po predpisih pristojna skupnost, pa s tem statutom ali drugim splošnim aktom ni izrecno določena pristojnost kakšnega drugega organa skupnosti. Skupnost sprejema ustrezne sklepe iz 1., 2., 3., 4., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka z večino glasov vseh delegatov skupščine skupnosti, ostale sklepe pa z navadno večino glasov. Skupnost mora dati predlog statuta skupnosti ter njegove spremembe in dopolnitve, preden ga sprejme, v izjavo zavarovancena-kmetom, združenim v skupnostih kmetov v občini in družbenopolitičnim skupnostim ter organizacijam združenega dela s področja kmetijstva in sklepati o hjihovih pripombah in predlogih; enako daje v 'izjavo tudi uvedbo razširjenega zavarovanja. Finančni načrt skupnosti prične veljati, ko da nanj soglasje Skupščina SR Slovenije. 9. člen Skupščina skupnosti ima predsednika in namestnika predsednika. Predsednik predstavlja skupnost, vodi skupščino ter podpisuje splošne akte. ki jih sprejema skupščina. Predsednik oziroma njesov namestnik, kadar ga nadomešča, sta za svoje delo odgovorna skupščini skupnosti. Skupnost zastopa predstojnik strokovne službe ki opravlja za skupnost zadeve iz 12. točke 8. člena tega sporazuma in je hkrati odredbodajalec za izdatke skupnosti. Le-ta lahko prenese posamezne pristojnosti s tega področja z individualnim pooblastilom na druge vodilne delavce strokovne službe. 10. člen Delegati v skupščini skupnosti so za svoje delo v skupščini odgovorni konferencam delegacij kmetov v občinah za skupščinski sistem, ki so jih izvolile, in za-varovancem-kmetov. 2. Izvršilni organi skupščine skupnosti 11. člen Skupščina skupnosti ima izvršilni odbor kot svoj izvršilni organ. Skupščina skupnosti ima lahko tudi druge izvršilne organe, katerim določi pristojnosti s posebnim sklepom. 12. člen Izvršilni odbor skupščine skupnosti: 1. skrbi za izvrševanje splošnih aktov skupnosti in posamičnih sklepov skupščine, 2. skrbi za pravilno uveljavljanje pravic iz starostnega zavarovanja kmetov in s tem v zvezi predlaga skupščini skupnosti ustrezne sklepe, 3. daje smernice za delo strokovne službe, 4. razpravlja in sklepa o prošnjah, pritožbah .in predlogih zavarovancev-kmetov, 5. opravlja tudi druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti. Izvršilni odbor šteje sedem delegatov. Skupščina skupnosti izvoli delegate izmed članov skupščine. Izvršilni odbor izvoli izmed sebe predsednika in njegovega namestnika. Predsednik izvršilnega odbora oziroma njegov na-ntestnik, kadar je predsednik zadržan, pripravlja, sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora in skrbi, da se sprejeti sklepi izvajajo. IV. POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC 13. člen Pravice iz starostnega zavarovanja kmetov lahko uveljavi zavarovanec-kmet, ki ima lastnost zavarovanca po zakonu. 14. člen Postopek za uveljavljanje pravic zavarovancev-kmetov je dvostopenjski. Zoper dokončno odločbo skupnosti je možen Upravni spor. 1. Postopek na prvi stopnji 15. člen Postopek za uveljavljanje pravic se začne na zahtevo zavarovane osebe. Zahteva za začetek postopka za uveljavitev pravic iz starostnega zavarovanja kmetov se lahko vloži pismeno ali da ustno na zapisnik pri skupnosti. 16. člen Odločba, s katero se ugotovijo pravice iz starostnega zavarovanja kmetov, mora imeti v dispozitivu navedene pogoje za pravico do pokojnine in znesek dajatve. Vsaka odločba mora obsegati tudi obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu. 17. člen Skupnost mora izdati odločbo o pravici iz starostnega zavarovanja kmetov v dveh mesecih od sprejema zahteve. Odločba, izdana v postopku o zadevah iz starostnega zavarovanja kmetov se vroči zavarovani osebi, ki je dala pobudo za uvedbo postopka, kadar pa se hkrati s to odločbo odloča tudi o varstvenem dodatku, ki ga določi občina, pa se en izvod odločbe dostavi tudi njej. 2. Postopek na drugi stopnji 18. člen Zoper odločbo o zadevah iz starostnega zavarovanja kmetov, izdano na prvi stopnji, ima stranka pravico pritožbe. 3. Sprememba dokončne odločbe 19. člen Dokončna odločba se sme razveljaviti ali spreme-meniti z novo odločbo: 1. če se zve za nova dejstva, ki vplivajo na pravico stranke; ta dejstva pa so nastala po izdaji odločbe, 2. če je bilo o kakšnem pravnem vprašanju kasneje zavzeto stališče, ki je za stranko ugodnejše, 3. če je bil s prvo odločbo prekršen materialni zakon v škodo stranke. 20. člen Pravica po odločbi iz prejšnjega člena gre od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je stranka predlagala spremembo oziroma razveljavitev prejšnje odločbe, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uradno uveden. Ce se izda odločba po 1. točki 17. člena tega statuta. se za izdajo nove odločbe uporabijo predpisi, ki ' veljajo ob uvedbi postopka. 4. Sodno varstvo pravic 21. člen Odločba, izdana o pritožbi na drugi stopnji je v upravnem postopku dokončna. Zoper njo je mogoč upravni spor. V. UŽIVANJE POKOJNINE 22. člen Odločba o priznanju pravice iz starostnega zavarovanja kmetov se začne izvrševati takoj, ko je izdana. 23. člen Pokojnina iz starostnega zavarovanja kmetov se izplačuje upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po izpolnitvi pogojev, če upravičenec vloži zahtevo v šestih mesecih po izpolnitvi pogojev. Ce vloži zahtevo po preteku šestih mesecev po izpolnitvi pogojev, se mu pokojnina izplačuje največ za šest mesecev nazaj računano od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. VI. OPRAVLJANJE STROKOVNIH, FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH ZADEV ZA SKUPNOST 24. člen Opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za skupnost, poveri skupnost drugi skupnosti ali organizaciji, razen zadev, ki jih opravljajo v zakonu posebej določeni organi. Za opravljanje zadev iz prejšnjega odstavka sklene skupnost z izvajalcem posebno pogodb v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Volitve skupščine izvede začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji najkasneje do 31. decembra 1974. Začasna skupščina skupnosti sprejme tudi vse potrebne splošne akte za izvedbo volitev. 26. člen S sprejetjem tega statuta preneha veljati začasni statut skupnosti starostnega zavarovanja kmetov na območju SR Slovenije št. 126-27 22 z dne 9. junija 1972. 27. člen Ta statut začne veljati in se uporabljati naslednji ' dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 2/7-266/4-1974 Ljubljana, dne 6. novembra 1974. Začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov Predsednik Janez Žampa 1. r. / z PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN SKUPŠČINA OBČINE CELJE 1012. Izvršni svet pri Skupščini občine Celje je na podlagi določb 140 člena statuta občine Celje ter na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na svoji 14. seji dne 23. oktobra 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi variante »magistrala jug-F« I Javno se razgrinja varianta »magistrale jug-F«; varianto F ponazarja grafična dokumentacija, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje. z III Varianta »magistrala jug-F« se razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. V Času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na varianto »magistrala jug-F« delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani. St. 351-24/74-2 Predsednik Izvršnega sveta SO Celje Marjan Ašič 1. r. II Varianta »magistrala jug-F« se javno razgrne v prostorih Skupščine občine Celje, sejna soba št. 22/11. 1013. Izvršni svet pri Skupščini občine Celje je na podlagi določb 140. člena statuta občine Celje ter na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na svoji 14. seji dne 23. oktobra 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe urbanističnega načrta »Dobrne« I Javno se razgrinja predlog spremembe urbanističnega načrta »Dobrne«; predlog spremembe urbanističnega načrta ponazarja grafična dokumentacija, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. 787/74. II Predlog spremembe urbanističnega načrta »Dobrna« se javno razgrne v prostorih krajevne skupnosti Dobrna in v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve občine Celje. III Predlog spremembe urbanističnega načrta »Dobrna« se razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano spremembo delovne in druge organizacije, krajevna skupnost in občani. St. 350-4/74-2 Predsednik Izvršnega sveta SO Celje Marjan Ašič 1. r. 1014. Izvršni svet pri Skupščini občine Celje je na podlagi določb 140. člena statuta bbčine Celje ter na Podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67) na svoji 14. seji dne 23 oktobra 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta »Ljubečna« I Javno se razgrinja predlog zazidalnega načrta •Ljubečna«; predlog zazidalnega načrta »Ljubečna« Ponazarja grafična dokumentacija, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, pod št. 226/74 II Predlog zazidalnega načrta »Ljubečna« se javno razgrne v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve občine Celje. • III Predlog zazidalnega načrta »Ljubečna« se razgrinja za čas 3o dni, računano od dneva objave tega sklepa. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagani predlog delovne in druge organizacije, krajevna skupnost in občani. St. 350-12/74-2 Predsednik Izvršnega sveta SO Celje Marjan Ašič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 1015. Na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. oktobra 1974 sprejela O D I, O K o Izvršnem svetu Skupščine, občine Ljubljana Šiška I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnh aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov. Izvršni svet izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave z zakonom, statutom občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: občinski statut) in drugih predpisov. 2. člen Izvršni svet. — skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine; — skrbi za izvrševanje zakonov, družbenega plana občine Ljubljana Šiška, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; — skrbi in je odgovoren, da občinska uprava dobro deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu in občinskem statutu; — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji; — daje občinski skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma jih ustanavlja sam, kolikor je za to z zakonom pooblaščen; . — lahko predlaga pristojnemu zboru, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta; — predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine; — predlaga družbeni plan občine; — predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna; — izvršuje proračun občine; — sprejme poslovnik o svojem delu; — izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; — ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti; — izvaja ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov; — usklajuje Ln usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; — nadzoruje delo občinskih upravnih organov; — odloča o sporu, o pristojnosti med .posameznimi občinskimi upravnimi organi; — opravlja druge zadeve določene z ustavo, zakonom oziroma občinskim statutom. 3. člen Poleg nalog, naštetih v prejšnjem členu, Opravlja Izvršni svet tudi naloge, za katere je pristojna občinska skupščina, ki prenaša pristojnost na Izvršni svet v skladu s predpisi: — razpolaga s proračunsko rezervo v višini, ki je določena z odlokom; — daje soglasje k spremembi namembnosti poslovnih prostorov; — daje soglasje k odprodaji stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov družbene lastnine v uporabi občine; — daje soglasje oziroma mnenja in pripombe k samoupravnim aktom delovnih in drugih organizacij, kadar je tako soglasje predpisano; — potrjuje predloge komisije za urejevanje nedovoljenih gradenj po merilih, ki jih sprejme občinska skupščina ali mestna skupščina; — potrjuje izračune sklada za komunalno urejanje zemljišč, o plačilu stroškov ureditve in priprav stavbnega zemljišča: • — potrjuje investicijske programe predvidenih, gradenj osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov; — sprejema sklepe o graditvi in financiranju objektov iz sredstev občinskega proračuna; — izbira izvajalce del in imenuje nadzorne organe; — odobrava odpise družbenih obveznosti občanov na predlog davčne uprave; — odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, kadar je ena od pogodbenih strank občina; — odloča o ugodnejšem načinu izplačila odškodnine prejšnjim lastnikom nacionaliziranih nepremičnin; — odloča o prenosu pravice uporabe nepremičnin od občine na krajevne skupnosti ter na prosvetnokul-turne, socialnozdravstvene in družbenopolitične organizacije in društva; — odloča o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč iz 2. in 3. odstavka 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št 26'73). če je ta v skladu z občinskim prostorskim planom in če je k spremembi poslala soglasje kmetijska zemljiška skupnost; — določi izvedbo fluorografskih in drugih splošnih zdravstvenih akcij; — daje soglasje k spremembi namembnosti stanovanjskih hiš in stanovanj v poslovne prostore. 4. člen Pri opravljanju svojih nalog sodeluje Izvršni svet z organi republiške skupščine, z organi skupščine mesta Ljubljane, z družbenopolitičnimi in temeljnimi samoupravnimi skupnostmi. 5. člen Izvršni svet ima pravico zahtevati od Skupščine občine Ljubljana Šiška mnenja in stališča o posameznih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike sprejetih odlokov in drugih splošnih aktov Skupščine občine Ljubljana Šiška. Na zahtevo Skupščine občine Ljubljana Šiška je Izvršni svet dolžan proučiti posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti in zavzeto stališče sporočiti predsedniku Skupščine občine Ljubljana Šiška, kakor tudi priskrbeti Skupščini občine Ljubljana šiška podatke in drugo potrebno gradivo, s katerimi razpolaga Izvršni svet in občinski upravni organi, Skupščina občine Ljubljana Šiška pa jih potrebuje za opravljanje svojih funkcij. Izvršni svet zagotovi Skupščini občine Ljubljana Šiška strokovno sodelovanje občinskih upravnih organov. 6. člen Izvršni svet zastopa občino Ljubljana Šiška kot pravno osebo, kolikor ni glede posameznih vprašani z zakonom drugače določeno. 7. člen Delo Izvršnega sveta je javno. Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu. Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti, oziroma da bodo na razpolago javnosti šele po preteku določenega časa. 8. člen Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi Izvršni svet, skladno z določili tega odloka, svojo notranjo organizacijo, način dela in druga za hjegovo delo pomembna vprašanja. II. SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV 9 člen Izvršni svet sestavljajo predsednik in 12 članov, ki jih voh občinska skupščina. 10. člen Predstojnik temeljnega upravnega organa ima lahko namestnika, ki ga imenuje Izvršni svet. 11. člen Predsednik in člani Izvršnega sveta podajo po svoji izvolitvi pred predsednikom Skupščine občine Ljubljana Šiška tole slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom zaupano mi dolžnost člana Izvršnega sveta opravljal vestno, da se bom pri svojem delu ravnal po ustavi, zakonih in občinskem statutu in da bom svoje moči posvetil uresničevanju ciljev samoupravne socialistična družbe ter interesom narodov in narodnosti, delovnih ljudi in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije. Socialistične republike Slovenije in občine Ljubljana Šiška.« 12. člen Predsednik Izvršnega sveta predstavlja Izvršni svet ter skrbi za uresničevanje politike in za izvajanje sklepov Izvršnega sveta. Predsednik Izvršnega sveta sklicuje in vodi seje Izvršnega sveta ter predlaga dnevni red »eje, skrbi za organiziranje zadev v zvezi z delom Izvršnega sveta in uravnava delo v Izvršnem svetu. Predsednik Izvršnega sveta podpisuje predpise in druge akte ter sklepe Izvršnega sveta, kolikor ni za to pooblaščen drug član Izvršnega sveta. 13. člen Predsednika v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomešča podpredsednik Izvršnega sveta. Predsednik Izvršnega sveta lahko v mejah svojih pra-v’c in dolžnosti tudi pooblasti podnredsednika, da ga stalno nadomestuje v določenih zadevah. 14. člen Podpredsednik Izvršnega sveta je odredbodajalec za sredstva finančnega načrta upravnih organov. Podpredsednik Izvršnega sveta ima pravico in dolžnost predstojnika glede delovnih razmerij delavcev v občinski upravi. 15. člen Izvršni svet ima sekretarja, ki ni član Izvršnega sveta. Sekretar Izvršnega sveta pomaga predsedniku pri pripravljanju sej Izvršnega sveta m skrbi, da so pripravljena gradiva zaeseje, skrbi za tehnično usklajenost dela v delovnih telesih Izvršnega sveta, skrbi za javno obveščanje, vodi delo sekretariata Izvršnega sveta in opravlja druge zadeve v žvezi z organizacijo dela v Izvršnem svetu, ki mu jih poveri Izvršni svet ali predsednik Izvršnega sveta. Sekretarja Izvršnega sveta imenuje in razrešuje Izvršni svet.. 16. člen Predsednik Izvršnega sveta je odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna in posebnih računov proračuna občinske skupščine, katerih nosilec je Izvršni svet. 17. člen Predsednik, podpredsednik in drugi člani Izvršnega sveta imajo enako pravico in dolžnost udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja oziroma idloča Izvršni svet na svojih sejah m opravlja druge naloge iz njegovega delovnega področja, ki so jim poverjene. Člani Izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike m stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri Izvršni svet, kakor tudi pri delu občinskih upravnih organov, ki jih vodijo. Člani Izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo Izvršnemu svetu o problematiki na delov, področju, za katerega so odgovorni in da dajejo pobudo in predloge za reševanje vprašanj' iz pristojnosti Izvršnega sveta. 18 člen • * Člani Izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imuniteti člana Izvršnega sveta odloča svet. Predsednik Izvršnega sveta obvesti Skupščino občine Ljubljana Šiška, kadar nastopi primer vprašanja Imunitete člana Izvršnega sveta. 19. člen Člani Izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka za opravljanje funkcije po določilih samoupravnega sporazuma o nagrajevanju voljenih in imenovanih oseb Člani Izvršnega sveta imajo pravico do povračil za službena potovanja po Zgoraj navedenem samoupravnem sporazumu. III. NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA 20. člen Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah. 21. člen Izvršni svet razpravlja na svojih sejah o splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo pomen za izvajanje oziroma določitev politike na posameznih družbenih področjih in sprejema stališča do takih vprašanj, obravnava in sklepa o predlogih za izdajo odlokov ter o osnutkih in predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema Skupščina občine Ljubljana Šiška oziroma njeni zbori, sprejema splošne akte in druge sklepe, za katere je pooblaščen, obravnava delo občinskih upravnih organov ter usmerja in usklajuje njihovo delo, razpravlja in sklepa o vseh drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti. Vsak član Izvršnega sveta lahko zahteva, da Izvršni svet na svoji seji obravnava in zavzame stališče glede posameznega vprašanja s področja občinskega upravnega organa, ki ga vodi oziroma s področja dejavnosti, ki jo opravlja, kadar je mnenja, da gre za vprašanje splošnega oziroma načelnega pomena za izvajanje politike Skupščine občine Ljubljana Šiška ali za vprašanja, ki jih je treba reševati usklajeno z drugimi upravnimi organi. Izvršni svet odloča na sejah z večino glasov vseh članov Izvršnega sveta. 22. člen Seje Izvršnega sveta sklicuje predsednik Izvršnega sveta po svoji pobudi ali na zahtevo predsednika Skupščine občine Ljubljana Šiška ali na zahtevo najmanj 5 članov sveta. Na sejo Izvršnega sveta so redno vabljeni člani predsedstva skupščine in predstavniki družbenopolitičnih 'organizacij občine. Na povabilo predsednika so lahko na seji Izvršnega sveta navzoči tudi drugi funkcionarji oziroma strokovnjaki iz občinske uprave, predstavniki drugih samoupravnih organizacij, da dajo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava Izvršni svet. 23. člen Izvršni svet sprejema odredbe za izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine občine Ljubljana Šiška. V mejah zakonskih pooblastil izdaja Izvršni svet odločbe v upravnem postopku. V drugih primerih odloča Izvršni svet s sklepom. 24. člen Izvršni svet sprejema splošne smernice za delo občinskih upravnih organov glede izvajanja politike, izvrševanja zakonov in drugih splošnih aktov zvezne in republiške skupščine ter odlokov in drugih splošnih aktov Skupščine občine Ljubljana Šiška. Izvršni svet lahko naloži občinskim upravnim or- . ganom, da ukrenejo, kar so v posameznem primeru upravičeni ukreniti, lahko jim tudi naloži, da raziščejo razmere na posameznem področju in mu poročajo o tem ter dajo ustrezne predloge za ukrepanje, lahko na-ložj občinskim upravnim organom, da pripravijo predloge za izdajo odlokov, osnutke ali predloge odlokov in drugih aktov skupščine, kakor tudi predloge odredb in drugih aktov Izvršnega sveta in jim da smernice za sestavo teh aktov. 25. člen Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov pri izvajanju politike in pri pripravi odlokov in drugih splošnih aktov z zavzemanjem stališč oziroma sklepov o vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče rešiti v okviru posameznega upravnega organa ali s sodelovanjem med posameznimi upravnimi organi. Izvršni svet lahko tudi določi, kako naj posamezni upravni organi sodelujejo med seboj pri izvajanju politike oziroma pri pripravi odlokov ter drugih predpisov ter kako naj ti organi sodelujejo z družbenopolitičnimi. delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Izvršni svet skrbi za to. da delajo občinski upravni organi racionalno in učinkovito, da so jim za ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva, kakor tudi. da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode. / 26. člen Izvršni svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa, komisije ali odbore za obravnavanje določenih vprašanj in za priprave stališč o reševanju teh vprašanj. 27. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška ima naslednje odbore in komisije: — odbor za ekonomsko-finančna vprašanja, — odbor za gospodarstvo, — odbor za davčno politiko, — odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, — odbor za urbanistične in gradbene zadeve, — odbor za komunalne in stanovanjske zadeve, — odbor za premoženjsko-pravne zadeve. — odbor za vzgojo, izobraževanje, kulturo, prosveto in .telesno kulturo, — odbor za1 zdravstvo, socialno varstvo in delo. — odbor za samoupravo in samoupravno sporazumevanje — odbor za krajevno samoupravo. — komisija za samoupravne akte OZD, — komisija za likvidacijo OZD, — komisija za urejanje nedovoljenih gradenj. 28. člen Sestavo, naloge in način dela odborov in komisij določi Izvršni svet s sklepom. Odbori in komisije so za svoje delo odgovorni Izvršnemu svetu, kateremu so dolžni poročati o svojem delu. 29. člen S sklepom lahko Izvršni svet ustanovi tudi druga občasna delovna telesa in določi njihovo delovno področje in sestavo. 30. člen Odbori in komisije Izvršnega sveta imajo 5 do 11 članov. Predsednike odborov in komisij imenuje Izvršni svet praviloma izmed svojih članov. 31. člen Izvršni svet lahko zadolži posameznega svojega člana za opravljanje določene stalne ali začasne dejavnosti. ki se opravlja pri Izvršnem svetu ali pa za izvršitev posamezne naloge iz pristojnosti Izvršnega sveta. IV. KONČNE DOLOČBE 32. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 1-020-025/74 Ljubljana, dne 24. oktobra 1974. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. skupščina obCine Šmarje pri jelSah 101«. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 2. odstavku 55 člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Urad-nl list SRS. št. 26/73). v skladu s statutarnim sklepom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora zdru-ženega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 22. oktobra 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo 1. člen Odlok o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Uradni list SRS, št. 8/74) se dopolni tako, da se za sedanjim 3. členom doda nov 4. člen, ki se glasi: »Prispevka po 3. členu tega odloka so oproščeni občani, ki gradijo nadotnestne objekte in so .uvrščeni v IV. potresno kategorijo.« 2. člen Besedilo dosedanjega 4. člena odloka se črta. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-105/74-1 Šmarje pri Jelšah, dne 28. oktobra 1974. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. SKUPŠČINA OBCINE ŽALEC 1017. Skupščina občihe Žalec je na podlagi 29. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1974 sprejela ODLOK o soglasju k cenam geodetskih storitev 1. člen Daje se soglasje k cenam geodetskih storitev, ki jih je določila geodetska uprava občinske skupščine in sicer: din — za uro dela geodetskega strokovnjaka na terenu 60. din — za uro dela geodetskega strokovnjaka v pisarni 50 — za uro dela figuranta 25 — za uro dela geodetskega risarja 30 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o zaračunavanju geodetsko-tehničnih storitev (Uradni vestnik Celje, št. 15/70). 1 SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI od 5,59 “/o na 5,21 °/o od bruto osebnih dohodkov; za otroško varstvo za občino Nova Gorica pa se prispevek za november in december 1974 zniža od 0,45 %> na 0,39 odstotka od bruto osebnih dohodkov. St. 106-1/74 Nova Gorica, dne 31. oktobra 1974. Temeljna izobraževalna skupnost Nova Gorica Predsednik izvršnega odbora Rajko Korenč 1. r. SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA 1018. Izvršni odbor Temeljne izobraževalne skupnosti Nova Gorica je na seji 31. oktobra 1974 obravnaval dovoljeno porabo sredstev za Izobraževanje in otroško varstvo v letu 1974 in zaradi predvidenega večjega dotoka sredstev sprejel SKLEP o znižanju prispevkov Za Temeljno izobraževalno skupnost Nova Gorica in o znižanju prispevka s" otroško varstvo za občino Nova Gorica Prispevki za Temeljno izobraževalno skupnost Nova Gorica se znižajo za november in december 1974 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-5/74-1 Žalec, dne 29. oktobra 1974. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. L r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA KOPER 1019. Na podlagi 122. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 5V71, 43/72, 26/73 in 26/74), IV. in VII. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (Uradni list SRS, Št. 45/73) in v zvezi z začasnim sklepom Izvršilnega odbora Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper z dne 1. avgusta 1974 o akontacijah na povišanje nadomestila osebnega dohodka, je skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 30. oktobra 1974 sprejela SKLEP e povišanju nadomestila osebnega dohodka v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi izravnave s porastom življenjskih stroškov 1. člen Zavarovancem, ki prejemajo nadomestilo osebnega dohodka v primeru začasne zadržanosti od dela, ko bremeni skupnost in za čas. ko bremeni zasebnega delodajalca, se od 1. avgusta 1974 dalje poleg nadomestila Izplačuje tudi povišani znesek nadomestila zaradi podražitve živil. Povišano nadomestilo se izplačuje zavarovancem, ki prejemajo nadomestilo v mesečnem znesku do 3.000 din po naslednji lestvici: Višina nadomestila dinarjev . Višina povišanja dinarjev mesečno dnevno mesečno dnevno do 1.500 57,6923 120 4,6154 od 1.501 do 2.000 76,9231 90 3,4615 od 2.001 do 2.500 96,1538 60 2,3077 od 2.501 do 3.000 115,3846 30 1,1538 2. člen* Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1, avgusta 1974. St. 190-51/1974-3 Koper, dne 30. oktobra 1974. Skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. 1020. Na podlagi 68. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71, 43/72, 26^73 in 26/74), IV. in VII. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper (Uradni list SRS, št. 45/73) je sprejela skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper na seji dne 30. oktobra 1974 V SKLEP o določitvi višine pavšalnega povračila za stroške Prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju 1. člen Povračilo stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potovanjem in bivanjem v drugem kraju znaša: a) 100 din, če zavarovana oseba prenočuje v drugem kraju oziroma, če potovanje traja več kot 24 ur; b) 60 din, če potovanje traja več kot 12 ur in manj kakor 24 ur; c) 30 din, če potovanje traja več kot 8 U£ in manj kakor 12 urr Zavarovanim osebam starim pod 7 let pripada polovica povračila iz prvega odstavka. 2. člen * / Povračilo zapade v plačilo z dnem opravljenega Potovanja in prebivanja v drugem kraju. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati • sklep o določitvi višine pavšalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju (Uradni list SRS, št. 10/72 in 26/73). 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-dnem listu SRS. St. )90-68/74-3 Koper, dne 30. oktobra 1974. Skupščina Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper Predsednik dr. Vida Vadnov 1. r. VSEBINA Stran 410. Zakon o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupičine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti 1933 411. Zakon o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 193$ 412. Odlok o imenovanju člana upravnega odbora Prešernovega sklada 1935 413. Odredba o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 1937 414. Družbeni dogovor o izvajanju omejevanja porabe električne energije v SU Sloveniji in nadomeščanju nastale škode 1933 SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 415. Družbeni dogovor o programu In načinu opravljanja strokovnih Izpitov 1945 416. Sklep o uskladitvi pokojnin od 1. julija 1974 1943 417. Sklep o določitvi delegatskih mest, ki Jih imajo skupnosti kmetov (konference delegacij kmetov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti) v občini v skupščine skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji in način oblikovanja skupščine skupnosti 1949 418. Statut skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji . ' 1949 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN 1012. Sklop o javni razgrnitvi variante --magistrala jug-F- (Cclje) ' 1952 1013. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe urbanističnega načrta -Dobrne- (Celje) 1953 1014. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta -Ljubečna- (Celje). 1M3 1015. Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Šiška 1953 1016. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki se ne bo več .uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Šmarje pri Jelšah) 1957 1017 Odlok o soglasju k cenam geodetskih storitev (Za- lec) 1958 SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI 1018. Sklep o znižanju prispevkov za Temeljno izobraževalno skupnost Nova Gorica in o znižanju prispevka za otroško varstvo za občino Nova Gorica 1968 SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA 1019. Sklep o povišanju nadomestila osebnega dohodka v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi izravnave s porastom življenjskih stroškov (Koper) 1958 1020. Sklep o določitvi višine pavšalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju (Koper) 1999 Izdaja Časopisni tavod Uradni Ust SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Rlber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1974 110 din. Inozemstvo 200 din - Rek laniaciit se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke - Uredništvo m uprava Ljubljana. Veselova 11 pošt m oredal 179 Vil - Telefon: direktor uredništvo, uprava 'n knjigovodstvo: 20 701. orodaja. orekllcl In naročnine 23 579 - Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka oo mnenlu Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije St 421-1/72 t i t v / N < / % \\ /• ■ * /