250. številka. Ljubljana, v sredo 2. novembra. XXV. leto, 1892. Uhaja viak dan sveeer, isimči sedeije m p ratnike, ter velja po pofit* prejemat- sa avstro-oger?k. dežele sa vse leto \b gld., br pol leta H gld., «a četrt leta \ «ld., za jedon nsaec 1 gid. <0 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom ea ne leto l'o gld., ea četrt leta 8 gld. : kr., zb jeden mesec 1 gld. H) kr. Za pošiljanje na dum računa se po tO kr na mesec, ;>o 30 kr. na cotrt leta. — Za tuje dežele toli. o več, kolikor poštnina /naftn. £a osnanila pijenje ie od fetiristopne pet i t-vrste po 6 kr., će cn omanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.. će ae dvakrat, in po 4 kr., te se trikrnt ali večkrat tiska Dopisi naj se izvoli fra u k i rat i. — Rokopisi Be ne vračate — Uredništvo in upravnietvoje na Kongresnem trgu ftt. 12. fjpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila. I. j. administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. li- obcinatvo nljndlno vabimo nt* novo naročbo, »tare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meaeca naročnin«, prosimo, da Jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In tla dobe vse številke. 19 SLOVENSKI NAROD" velja xa Ljubljanske naročnike bres pošilja- ufh na doni: Vse leto . . . gld. IS*— I Četrt leta . . gld. »•»© Pol leta ... 6*50| Jeden meaee. ,, I -1<» Za pošiljanje na dom se računa 1<» kr. tia mesec, HO kr. za četrt leta. S p«i sli j «n J «'in po p o rit I veljat Vse leto . . . gld; 15*—I i''virt leta . . . gld. 4-— Pol leta ... ,, 8*—I Jeden mene« . l-io fJtW~ Naročnje se lahko z vsakim dnevom, a H kratu se mora poslati tudi naročnlua, drugače ae ne oziramo na dotično naročilo. _Upravništvo »Slovenskega Naroda". Češka konferencija. V Ljubljani, 2. novembra. Včeraj sešli so no v Pragi odposlanci vseb čeških frakcij na posvetovanje, katero obrača nase pozornost političnih krogov. Na tej konferenciji, ki je le nekak pripravljalni sestanek za nameravani shod vseh čeških poslancev, zastopane so vse dežele krone češke in že to ni brez pomena, če se uvažuje, da so doslej zastopniki iz Češke in z Mo-rave hodili po raznih potib in si celo nasprotovali pri važnih iu nevažnih rečen. Konferencija ima namen, ustvariti temelj vkup-neniu in složnemu postopanju vseh parlamentarnih zastopnikov čeških, in da so doseže, določila se bodo nekatera vprašanja, najnujnejša za narodni prospeh, pri katerih je složno postopanje mogoče navzlic obstoječemu nasprotstvu mej strankami. Prvotno imela je konferencija bistveno drugačen namen. Prvi so sprožili to misel moravsko-češki poslanci in sicer kmalu potem, ko jim je grof Taatie z odpustom ministra rojaka baroua Pražaka nedvoumno pokazal, da ne reflektira več na njihovo podporo in na njihove glasove. Stranka dvornih svetnikov, ki se je nekdaj tako preširno ločila od ostalih čeških po- slancev, Bpoznala je pri tej priliki vso svojo onemoglost. Pri zadnjih volitvah zmagali bo ti gospodje le s pomočjo vladnega aparata, a Se tedaj ho se na svojo žalost prepričali, da nimajo večine naroda več za soboj, nego da se volilci vse bolj in bolj na-vzemajo mladočeškega duha. To bpoznauje je napotilo moravsko-češke poslance, da so zopet začeli premišljati o vkupnem delovanji z drugimi češkimi zaBtopniki iu plod tega premišljevanja je bil nasvet, naj se akliče konferencija vseh čeških poslancev in naj se določi nov narodni program. — StaroČehi oklenili ho se tega nasveta s Burano gorečnostjo. Kakor se lovi utopljenik za peno, tako so se oni poprijeti te ideje, računajoč, da bodo prišli zdaj na krmilo, ker bodo na konferenciji imeli s pomočjo Moravanov in veleposestnikov absolutno večino. Z neverojetno najivnostjo so se nadejali, da se jim bodo Miadočehi kar na lahko udali, oziroma, da bi se narod obrnil od Mladočehov, če bi ti ne hoteli postaviti so na stališče, določeno na tej konferenciji. — Te nadeje pa ho splhvale po vodi. Miadočehi bo se gledć konferencije držali zelo reservi-rano, trdeč, da oni ne moreio zapustiti Btališča, na katerem Btojš, da ne morejo zatajiti ven in ven narodnega programa, na čigar podlogi so bili izvoljeni, in ker bo StaroČehi uvideli, da se njihove nakane ne dajo uresničiti, so odnehali in dognalo se je Bporazumno, naj določi)o posebni odposlanci predmete obravnavam bodoči konferenciji. Ti odposlanci Bešli bo se, kakor rečeno, včeraj in prav radovedni smo, kakov uspeh bodo imela njih posvetovanja. Staročeška glasila povdarjajo, da morajo odposlanci posebno skrbno uvaževati vse okolnoBti glede ustanovitve nove državnozbornke desnice. StaroČehi želo obnoviti „železni obroč", v katerem so oni igrali sicer važno a narodu češkemu le malo koristno ulogo; oni bi radi oživili desnico, postali zopet vladna stranka, katera bi podpirala grofa Taaffea sistem, kakor še pred dvema letoma in kakor ga podpirajo še danes moravsko-č"ški poslanci in v to Bvrho zastavljajo sedaj ves svoj upliv, meneč, da bi jedina in složna češka stranka hitro pri vabila k sebi vse nekdanje zaveznike in za njimi tudi samega grofa Taaiiea. Sudimo, da se odposlanci Čeških frakcij ne bodo mogli zjediniti za ta nasvet. Narod češki zdrobil je sam železni obroč in razpršil bivšo desnico, ker ni bil zadovoljen z vladnim sistemom, niti s podpiratelji tega sistema, Svojimi poslanci. Mlado-Češki poslanci voljeni so bili kot nasprotniki desnice in Taatfeovega regima, delali bo dotlej vladi odločno opozicijo in imajo narod za seboj le dokler bo ne maknejo b tega stališča. Nam se vidi naravnost nemogoče, da bi mladočeški odposlanci vzpre-jeli stavljeni nasvet, ker bi morali s tem zatajiti svoja politična načela in vso svojo preteklost. Ako bi pa to storili, obrnil bi se narod od ujih in volil druge zastopnike. Izključeno je torej, da bi bilo pridobiti mladočeške poslance za zvezo z elementi, udanimi grofu Taatfeu, unetimi za zloglasne punk-tacije in nasprotnimi vsemu, kar tirjajo Miadočehi v imeni naroda. Neverojetno pa je tudi, da bi se privrženci staročeške stranke oklenili mladočeških nasvetov, to je, da bi se postavili na državnopravno stališče in se izrekli za odločno in brezozirno opozicijo. Tega že z ozirom na veleposestnike ne bodo storili in zato tudi ni pričakovati, da bi He na konferenciji doseglo popolno Bporazuraljenje vseb Čeških strank in frakcij. Nasprotstva bo deloma načelna, deloma taktična, na vsak način pa vsaj sedaj še nepre-mostna. Navzlic temu pa ne bode konferencija ostala brez vsega pomena, ampak nadejati se je, da bode obrodila dober sad. V nekaterih vprašanjih so namreč češki poslanci popolnoma jedini iu ker je več takih nujnih vpraŠHuj, združili se bodo na vkupno delovanje glede njih iu tako morda vender navzlic vsemu drugemu uasjirotstvu kaj dosegli, česar bi drugače ne mogli. Namesto sloge v vseh vprašanjih, doBegla se bode sloga v nekaterih, a že to bode ne samo praktične vrednosti, ampak bode gladilo pot nadalnjemu porazumevanju. Kjer so stranke po-šteue in se boto za pravico in za korist naroda, tam se da navzlic vsi razliki v mnenji vender le to doseči, kar se je zadnji čas, žal, da brez uspeha, ludi v nas ponavljalo in nasvetovalo, namreč: in necessanis uuitus. LISTEK. Čakal je na engagement (OeSkt spisal Bogdan Kaiuinsky, preložil Vinko.) Prihaja mi na misel vitka, slabo oblečena postava z obritim, skoro ženskim obrazom, kot sem jo bil prvikrat zagledal pred nekaj leti v gledališki selski družbi zadnje vrste. Bil je to ljubimec in junak družbe, ki je z vodjo imela vsega Bkupaj štiri osebe. Vodja je bil igralec značajev, igral je intrigante, šarže, tragične in komične očete iu sploh vse, kar ga je doletelo. Ženske uloge, napovedovanje, spuščanje in vzdigovanje zagrinjala, vse to je bilo složno razdeljeno mej ravnateljico in gospodično Kfinecko. Sicer pa je napovedoval, kdor liaš ni bil na prizorišči. Kadar je bilo treba za igro več oseb, igral je ta ali oni dve, tudi tri uloge. Prišel je izza kulis ter govoril z drugim glasom, ogrnil si kakov plašč, pred posebno izbranim občinstvom vzel si naglo drugo brado — in dobro je bilo. Igralo se je in ne igralo, jedlo in ne jedlo, kakor je naneslo. Ime uboge družbe mi je že izginilo iz spomina. Le toliko vero, da sem se sešel ž njo v Vo- dniki. Prišel jei takrat k meni prijatelj z vabilom, naj grem ž njun v Vodolko, ako hočem videti za uimive ljudi. Nisem se dolgo pomišljal. Peljala sva se z železnico do ltoztoka ter od tam preko Klecan peš prišla v Vodolko. Bilo je baš poludne. Po selškem trgu sva krenila proti gostilni in v veži odprla vrata, držeča v dvorano. Vzprejel naju je glasen, presunljiv vzkrik in tisti hip sva videla bežati mlado, razmršeuo, boso žensko v obupnem negližeji, v nočni umazani jopici in jedne m samem krilu Jedva je švignila pred nama, že jo je zakrilo kockovano pogrinjalo s postelje, namizen prt ali kaj takega, kar je kot draperija viselo na obeh straneh zagrinjala. Na drugem konci dvorane je bil priprost oder in tja je utekla pred nama ta grozna prikazeu, koje divji beg je Hpravil v veliko zadrego naju in bledega mladića, ki je planil od mize, pri kuteri je baš obedoval, ter gledal naju s takim strmeujem, kot bi imel kako pošastno prikazen. ,Za Boga, Adolf, kaj pa delaš tu ?" vzklikne moj prijatelj ter mladeniču poda roko kot staremu znancu. Po naključji sta se srečala tu dva znanca, ki sta nekdaj v zavodu sedela skupaj. Sodeč po izrazu njih obrazov, spravil je sestanek oba v zadrego. „A?U veli junak selske glumaške družbe ter imenuje prijatelia po imenu, atisnivsi mu roko z nekak m obotavljanjem in sramom Prijatelj naju jiredstavi. „Veseli me," dejal ie dramatični umetnik; laskam si, da me je gledal delj č*tsa. Pokazalo se je, da si prijatelja po prvem utisu snidenja, kot ae pogostem zgodi, nista imela ničesar več povedati, ko ata menjala prve fraze. Jaz sem se oziral okolo. Na levi pri vratih je bila miza, pri njej dva stola in na njej v dveh krožnikih uekaj grdega iu brezbojnega, kar se je le s veliko domišljijo in po lastni jiokušnji moglo spoznati za cmoke. Sreča, da je mojo pozornoBt drugam obrnilo zakašljanje za odrom. Junak je bil v očividni zadregi. Segel je v temne, kodraste lase, o katerih se je moglo po pravici soditi, da bržkone niso bili česani z glavnikom od zadnjega stiiženja. „Oprostite, VBtal sem šele pred kratkim Časom," veii mi igralec, videč, da ga moirim. „ Danes nismo imeli skušnje, torej DiČ opravila.8 Kašljauje za odrom se ponovi. .Bodete li igrali nocoj Vu vprašam ga, samo da bi kaj rekel. Bilo mi je nekako mučuo . . . Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubijmo i, 2. novembra. Uriavni zbor. V soboto so snide državni zbor. Finančni minister predložil bo koj v prvi seji državni proračun za leto 1893 in prosil, naj se reSi po skrajšani obravnavi. Ako bi ta nasvet vlade zadel ob večji odpor, zahteval bode finančni minister, da se dovoli budgetni provizorij do konca meseca marcija. V prvi seji opirali se bodo tudi Nemci in sicer liberalci in na-cijonalci. Nacijoualci stavili bodo glede* razpuBta Liherškega obč. Bveta poseben predlog, in sicer nujni predlog, čigar nujnost se bode brez dvoma odklonila; levičarii bodo vlado interpelovah za uzroke razpustu in grof Taatie je že obljubil takojšnji odgovor. Privolil bode tudi, da se začne debata o njegovem odgovoru. Praktičnih konsekvencij vsa ta debata ne bo imela; Nemci se bodo pač vpirali, ker jih pečejo očitane jim veleizdaiske tendence. — V parla mentarniti krogih se zopet enkrat razširja vest, da se bo dr. Sruolka umaknil Chlumeckemu, na čigar mesto bi prišel dr. Kathrein. Gospodska, zbornica. Cesar imenoval je 21 novih članov gospodske zbornice in sicer večmoma pristaše nemško-hberalue stranke. Konservativnemu klubu bode pristopilo šest teh novih članov, deset levičarskemu, ostali pa bodo pristopili Bredn|i stranki Med novimi člani bo samo štirje Slovani, trije Poljaki in dalmatinski deželni glavar, Hrvat grof Vojnović. — Podpredsednikom gospodske zbornice imenovan je namestu kneza Czartorvdkeg* knez Alfred VVmdischgratz. Koroški liberalci. Nemško-liberalna stranka sklicala je*na dan 6. novembra shod stranke ter povabila nanj tudi vse levičarske poslance. Zvonec bode nosil znani baron Dumreicher. Doslej ne še nič ne vo, ali bodo tudi drugi nedoruači poslauci prišli Češki deželni zbor. Koj po državnem zboru, torej po Božiču, se smdeio dež. s bori. Posebno se zanima politični svet za dež. zbor češki, ker bodo tam prišle znova v razpravo punktacije. Nemški listi pripovedujejo že sedaj, da bodo levičani zahtevali, uaj se dež. zbor , razpusti, če bi ne hotel rešiti j)redlog. Oficijozna „Sonti- und Montags Zeitung" se tudi bavi s tem upravičenjem ter opozarja levičarje, da bi bile punktacije z ra/pustom dež. zbora definitivno pokopane, ker bi novovoljeni poslanci ne bili vezaui na punktacije. Alladobeiki banket. V predvečer konf rencije odposlancev napravila je mladočeška stranka svojim somišljenikom z Mora ve sijaien banket. Gostom je napil dr Vaclav Škarda in naglašal, da so končno tudi moravski Cehi spoznali, da je samo z radikalno opozicijo kaj doseči ter zato volili dra. TuČka. Za moravske Mladočehe zahvalil se |e dr. TuČek, katerega je zbrauo odlično občinstvo burno pozdravilo. Rekel je, da pomeni zmaga njegova pri volitvi, da moravski Čehi poznajo svoje dolžnosti in bo pripravljeni boriti se za prava in za celokupnoBt dežel češke krone. Dr. llerold napil je v krasnih besedah slovanski vzajemnosti, dr. Edvard Gregr pa je rekel: Mla-dočeški program |e jasen. Vse kar zahtevamo, je samostalnost češke države na podlagi naših svetih prav StaroČehi pravijo sicer, da tudi stoje na podlogi drž. prava, ali vprašanje je, kako si je tolmačijo in ali se bomo mogli ž njimi dogovoriti kako je je doseči. Dve poti sta nam odprti: Po jedni poti hodili smo pod vodstvom Staročebov dvanajst let, a dosegli nismo ničesar; druga pot. je radikalna „Nocoj ne Igrali smo včeraj in Blab obisk Bino imeli. Prišlo je kakih devet ljudij. Kaj je to ... ■ „To je malo," opomnim in ta hip so se mi smilili ubogi glutnači. „0, ko bi to bilo le vaak dan!" potoži junak ter si zapne suknjo do vratu, da bi se ne videla srajca, ki že dolgo ni bila oprana. nČaaih pride po pet, šest 11 ud i . . . uiti igrati se ue more, ne skupi se uiti za svečavo. Ljudje dobe novce uazaj in predstave je konec." »In vi greste lačui apat in lačni vstanete," mislil sem si. „A motiva vas, vi obedujete," velim na to. Žensko obLčje ju.iakovo zarudf „0 prosim," pravi. D Končal sem že tt To je grozuo, mislil sem Bi, ko smo šli čez nekaj časa po vodolskem gaju. To je grozno, kako žive ti ljudje! Gledališče, kaka strašna, grozna mi č je to, da spravi človeka v tako bedo, da se srce krči o njenem pogleda. Lahko bi ae reklo: svo-boiiuo živlienje, slava ... a za Boga, kakšna slava, ko v pozabljeni vasi, v slabi krčmi, z lačnim želodcem v cunjah igrate pred nekoliko malomarnimi ljudmi, ki vas gledam, a ne i takim zanimanjem kot komedijo s punčkami ter vas puste* polagoma a dolgo umirati od gladu. Igrati pred ljudmi, ka- opozicija. Dobro bi bilo, če bi se nam pridružili Staročebi, upanja pa nt. Kadar bodo StaroČehi izgubili vse svoje mandate, potem bo tudi sloga dosežena in tedaj bode narod govoril drugače kakor sedaj. — Tudi iz teb napitnic je vidno, da tudi na konferenciji čeških odposlancev ne bo doseči popolnega soglasja v vseh vprašanjih, kakor povdar-jamo to na drugem mestu. ViianJ«* drž«?«. Belit/rajski župan v zaporu. Javili smo že, da je preiskovalni sodnik dal zapreti Beligrajskega župana Milovana Marinkovića in oba podžupana Ilica in Veljkovića, ker bo nekega trgovca zaradi tihotapstva obsodili na 74 dnij zapora in prisilnega dela, čeprav bi tega ne smeli po zakonu Pravosodni minister ukazal je izpustiti zaprte dostojanstvenike proti primerni kavciji. Kazenska obravnava, pri kateri se bodo še druge sa movoljnosti odkrile, vršila se bo te dni. Radikalna stranka izgubi vsled tega mnogo svojega ugleda mej Beligrajskimi meščani. „Sovra&tvo proti Rusiji." Bismarckov organ „Hamburgische Nachrichten* priobčil je pod gorenjim naslovom jako zanimiv članek, kateri zasluži splošno pozornost List piše: U nobeni drugi dtžavi se ne trosijo takšne neresnice, kakor o Rusiji. Kar pišejo nemški, angleški in avstrijski listi, nadknlia najsmelejše izrodke bujne domišljije amerikanskih reporterjev. če se kje primeri kaka nesreča, takoj dokazujejo liati, da jo je zakrivila Rusija. Njo dolže, da so v Bulgariji nezakoniti odnošaji, oua je kriva vsega zla, kar ga je na svetu, odkod to sovraštvo? Z avstrijske in angleške strani moči je govoriti o nekaki koliziji interesov, mej tema dvema državama in Rusijo vodi se že dlje časa odkrit boj in to z vsemi sredstvi. Ni se torej čuditi, da odmeva to tudi iz časopisja. V drugi vrsti izvira sovraštvo od demokratičnih elementov, ker je Rusija glavna ovira, da se v Evropi ne uvedeio razmere, kakor bi bile po volji demokratom. Vrh tega pa so vsi židi nasprotniki Rusije, ker ona ni zidom naklonjena, će se vse to uvažuje, se ni čuditi silnemu sovraštvu Slabo in nevarno pa je grditi Rusijo, katera ima pred soboj sijajno bodočuost. Šesti del vsega sveta je ruska zemlja, Rusije kulturni uspehi v Aziji so velikanski, me vojska je največja na svetu, in kar se tiče nje finančnih razmer, je treba omeniti, da še nihče ni zgubil pri ruski državi svojih denarjev, česar o drugih državah ni moči trditi. Notranje razmere Rusije ne brigajo Nemčijo in tudi glede Črnega morja ni treba skrbeti Čim bo dobila Rusija ključ v roke, zaprla bo hišna svoja vrata in se zopet obrnila proti Aziji. Anglija naj sama varuje svoje interese. Nemčija ne more v vojni z Rusijo nič pridobiti, pač pa sila mnogo izgubiti. Priprava za italijanske volitve. Bivši minister MicelJi razvil je pred svojimi volilci v Cosenzi svoj program in zavračal trditev, da je trojna zveza kriva velikega deficita. Trojna zveza ima namen varovati najvišje interese Italije in evropski mir Hploh in je močno povzdignila ugled vse drŽave. — v istem zmislu govoril je tudi bivši državni tajnik Rosano v Averzi na Siciliji. Sploh je konstatovati, da se je doslej večina vseh kandidatov izrekla za trojno zvezo; protivniki še vedno molče in se samo pripravljajo, tako da jih bodo vladni elementi najbrž prehiteli. &trajk v Cartneauxu. Štrajkujoči rudarji lotili so se zopet dela. V nedeljo vršil se je ,splošen ubod vseh delavcev, na kateri bo prišli tudi radikalni vodje C omeuceau, Pelletau in Millevoye. Ker je družba vzela odpuščenega delavca-župana zopet v delo, ker je vlada pomilostila obsojene delavce, udali so se ŠtrajkujoČi teri vas jedva trpe mej seboj, ako ne gledajo na vas kot na /avržence . . . Slava ... ta norost, strašna, obupna laž. tema, propast ... Tu se ne da govoriti o Častihlepji, tu se mora talent, in ko bi tudi bil, ubijati z obupnimi oduošaji ... tu v tem groznem životarjenji od dne" do dno je velik, kot jaz mislim, le tisti, kdor Bi ohrani le malo iskro v ugodnejšo usodo, kdor se splob ne izpo-takne, ne pade prav na dno . , . A spomnil sem se svojega življenja, tega, kar je zadelo meoe, spomnil sem se tega, zaradi česar človek žrtvuje svojo bodočnost, vse življenje svoje, hviij pokoj, svojo srečo, srečo in mir drazih svojih zaradi nečesa, kar je negotovo, zaradi meglenih nadej, katerih se ne more uresničiti nobena, zaradi nečesa, česar tisoč ljudij ne umeje, nad čimer majo z ramami in kar je za te vob svet. . . spomnil sem se svojih bojev, svojega trpljenja in zatajevanja svojega, spomnil sem se, kaj me je vleklo, zakaj sem trpel in kaj me čaka za vse to . . . primerjal sem sebe s temi ljudmi, svoje življenje z njihovim življenjem ... in umel sem, zakaj morejo trpeti glad, zakaj morejo prenašati bedo, in vedel sem, zakaj morejo mreti in boriti se za nekaj, kar bržkone boja niti vredno ni . . . (Dalje prib.) rudarji, ker so si v svesti, da se jim vlada ni mogla upirati, da so torej zmagali s svojimi tirjatvami. Dopisi. In Radeč* pri Zidanem mostu 1. novembra. [Isv. dop.] (Pozor pri volitvi župana!) Pred 14 dnevi so bile pri nas občinske volitve. Imamo par Nemcev v našem tržiču in pa nekaj domačinov, ki bi radi a temi Nemci hodili. Na čelu Nemcev stoji naš zdravnik g. dr. Mahr, podpirajo ga pa naš notar g Schonvvetter in nekateri tržani. Posrečilo se je nemški stranki, da je zmagala v prvem volilnem razredu. Voljeni bo sledeči kandidatje: gg. dr. Mahr, Schonvvetter, Ča-mernik, Koschsl, Rižoar in Ktlssel. Prvi trije se za Nemštvo ob Savi silno zanimajo, g. Koscbel je bolj iudiferenten, ravno tako g. Rižuar, g. KUssel, c. kr. davkar, pa že bolj na nemško stran obrnjen. V drugem razredu je g. Schever jedini Nemec, v tretjem so vsi narodni Boj gre zdaj za župana, katerega bode voliti prihodnjo soboto. Proti dozdanjemu županu g. Juvančiču gre boj od nemške strani in jemlje se v pošte v g. Riinar. Pošten mož, tudi dober za župana, samo to je sitno, da ga dvojica dr. Mabr in Sel ouvvetter protežujeta; mož jima je moral obljubiti koncesije glede nemškega upliva v administraciji našega županstva, ker se lako ognjevito Nemci zanj potegujejo. Da dobijo Nemci g. župnika na svojo strau so g. Rižuarju Burlirali, naj se izjavi, da stoji na podlagi katoliškega shoda v Ljubljani. Na to limanico se je nemara naš sicer jako pametni g. župnik usedel. Z njegovo pomočjo se bodo morda tudi drugi občinski odborniki iz druzega in tretjega razreda potegnili za g. Rižnarja. Ne bom rekel, da je g. Juvančič preveč naroden, ali on je oseben neprijatelj naših Nemcev in to brez pardona. Narodni volilci naj premislijo, ako bi ne bilo dobro, ^katoliško podlago" g. Rižnarja dati na zadnjo polico in računati s kandidaturo sedanjega župana g. JuvančiČa. G. Juvančič je neodvisen mož in mu nič ni na tem, če se kakemu g. Nemcu zameri ali ne. On je tudi že veliko let županoval in, kakor se vidi, dobro gospodaril. Ni vse jedno, ako ta ali oni v našem tržiču župani. Kako bodo v „Deutsche VVacht" ter v Ljubljauskem „VVochenblattu" vpili, da je Nemštvo ob Savi udrlo v slovensko trdnjavo. Našim Nemcem ne gre toliko za to, da oni gospodarijo s premoženjem kake občine, za to so Časih nevešči in časih preleni, gre jim le za to, da lahko rečejo: ima ves zustop nemško barvo in da oni Župana držijo na vrvici. Naši Nemci mislijo tudi ločiti se od kmetov in za naš trg ustanoviti posebno občino. Ne vem, če bode to dobro za kmete, ker zdaj se lahko vse v jedni občini z manjšimi stroški opravi in kmet naj zmiraj gleda v občinskih stvareh na to, da s svojim uplivom malo ob tleh drži trško gospodo, kateri je kmet prav za prav le molzna krava. Naj tedaj volilci druzega in tretjega razreda v soboto dobro pazijo na to, kako bodo volili; zmiraj bjdo naši ljudje najbolje v političnih stvareh uganili, ako ravno nasprotno temu ravnajo, kar jim svetujejo gospodje dr. Mabr, Schonvvetter ali Schever; slednji je sicer precej miren Nemec. Naj se pozabi na osobne mržnje, kjer gre za čast dežele. Nemški naši kolovodje še ničesar niso storili v prid naše občine, nobenih zasdug nimajo za deželo, za ljudstvo, ki jih redi; — tudi ne najdem ne pri tem in ne pri onem Bog ve koliko duševnega razvitja, da bi jih bilo zaradi večje duševne moči posebno čislati in ubogati ; tudi v socijalnom življenju se ti možje b svojimi družinami od nas dru-zih tržanov močno ločijo in to še kako. — Torej pozor, g. volilci, pri volitvi župana prihodnjo soboto v našem trgu ob Savi. Naše upravništvu prejelo je sledeči popravek : Spoštovanemu upravništvu .Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Na podlagi §. 19 tiskovne postave se naj v tamošnjem cenjenem listu št. 246, tiBkani dopis iz Celja „Celjski glavar in nemške šole" popravi v prvi po prejemu tega popravila izišli številki lista „Slovenski Narod" sledeče: Nij res, da bi bila nova šola na Laškem šul-feranjska šola, temveč ta šola je javna ljudska šola; nij reB, da bi se bil jaz udeležil otvoritve le gori imenovane šole, bil sem tudi pri otvoritvi dru- gih ljudskih Sol s slovenskim poučnim jezikom, tako D. pr. pri sv. Jederti dne 5. vinotoka 1890; nij res, da bi bil jaz« ukrep visokega c. kr. Štajerskega deželnega Šolskega sveta glede nemške Sole v Konjicah predrugačil; res je pa, da sem sam popisoval brez pri-in odgovarjanja nemške in alovenske roditelje v Vojniku in Konjicah, ker se mi je po visokem c. kr. Štajerskem deželnem šolskem svetu zaukazalo, to osobno izvršiti. Celje, dne 31. vinotoka 1892. C. kr. okrajni glavar: Dr. VVsgner. Domače stvari. — (Voditelju deželne vlade gospodu dvornemu svetniku baronu He i n u) poklonil se je včeraj mestni zastop pod voditeljstvom gospoda župana in pa narodna društva Ljubljanska pod voditeljstvom Čitalničnega predsednika dra. viteza Blei-weiaa. Na ogovor gospoda župana odgovoril je gospod dvorni svetnik v gladko tekoči slovenščini: da bode vedno rad pospeševal razvoj občine, katere pripadnik je v smislu obstoječih zakonov vsled svojega imenovanja za voditelja deželne vlade postal. Omenjal je, da je že prejel od naučnega ministra pismo glede zidanja novega gimnazijskega poslopja in da se je isto tako nadejati skorajšnje rešitve vprašanja o zgradbi poslopja za poštni in brzoiavni urad. Tudi je obljubil pospeševati za razvoj mesta tako važno premestitev vojaške bolnice in vojaškega preskrbovališča. Konečno je izrekel priznanje za dosedanje uspešno delovanje mestnega zbora in nado, da se bode mestne uprave vse prebivalstvo složno udeleževalo. Pri predstavljanji mestnih odbornikov in členov mestnega magistrata zanimal se je gospod dvorni svetnik zlasti za odbornika Prosenca, po katerem je še posebej vprašal. — V imenu društev „Čitalnica", „Slov. Matica", „Sokol", „Slovensko društvo", „Dramatično društvo", „Glasbena Matica", ^Pisateljsko društvo", „družba sv. Cirila iu Metoda", „Ljubljana", „Slavec" in „Veteransko društvo" ogovoril je gospoda dvornega svetnika gospod dr. vitez Bleiweis-Trsteniški naglašujoč, da društvom, katerih odposlanstva se mu poklanjajo, je smoter duševni, gmotni in politični napredek slovenskega naroda in da zato, ker so si v svesti, da so delovala vedno lojalno in strogo v mejah zakonov, smejo pričakovati blagonaklonjenosti vlade. Gospod dvorni svetnik odgovoril je po priliki tako-le: Literatura, telovadba in umetnost so za vsak narod veiicega pomena, ker deloma krepo* telo, deloma pa dajo duši onega vzvišenega užitka, katerega potrebuje za oddih od napornega vsakdanjega truda. Hvalevredna je torej naloga slovenskih narodnih društev in jaz Vam, gospoda, morem dati zagotovilo, da bodo v meni in v cesarski vladi vedno nahajala pospeševalca Bvojih namenov. — Naprošeni smo konstato-vati, da je mej korporacijami, ki so se poklonile minuli teden načelniku dež. vlade, dvornemu svetniku baronu lleinu, bilo tudi vodstvo gremija kranjskih lekarjev. — (S pokopališča pri sv. Krištofu.) V velikih trumah potovalo je včeraj prebivalstvo Ljubljansko iu iz bližnje okolice na rairodvor k sv. Krištofu. Navzlic toliki množini pešcev in voz je bil red po Dunajski cesti in po stranskih potih in ulicah, kakor tudi na pokopališči reB izboren, za kar gre našemu mestnemu redarstvu v resnici zaslužeuo priznanje. Posebno pohvalno omeniti nam je o tej zadevi novo sprejete redarje, ki so svoji nalogi popolnem ustregli. Pokopališče pri bv. Krištofu mrgolelo je lučic in vencev in nekateri grobi BO bili res izredno lepo okrašeni. Na grobu našega prvega narodnega pesnika Vodnika bil je krasni venec Šišenske Čitalnice z lepimi vezenimi trakovi. Očeta Bleivvois-a grob bilje letos nekako tužen, videli smo samo sveži venec njegove rodbine. Lepo okrašen je bil grob Jurčič-a, prav krasno piramida Resselnova, izuajditelja parobrodskoga vijaka, posebno lepo pa skupni grob bratov Ha i če v, Levstikov in Želez nikar-jev z jako ukusni mi piramidami, na katerih je blesketalo mnogo in mnogo lučic. Na grob Dežmanov so položili njegovi prijatelji hribolazci dva krasna venca planinskih cvetlic. Na Čopa, Koritkota, Hradezkega in še na marsikaterega druzih naših slovenskih odličnih mož pa se je že precej pozabilo; brez kinča so bili njih spomeniki. Pri piramidi telovadnega društva „Sokola", katera je bilo jako lepo in ukusno okrašena, pelo je pevsko drufitvo „Ljubljana" res iz- borno tri žalostinke. Pri križu na starem pokopališči pa je pelo del. pevsko društvo .Slavec" tudi tri žalostinke prav dobro. Petje obeh društev je poslušalo na tisoče občinstva. Vreme je bilo res krasno, toplo in jako prijetno, tako da smelo rečemo, da že dolgo vrsto let ne pomnimo tako krasnega praznika vseb svetnikov, ko letos. Oniak bil bi še mnogoštevilneji, da se ni raznesla mej občinstvo neresnična vest, da bode pokopališče pri sv. Krištofu zaradi kolere zaprto. — (Za družbo sv. Cirila in Metoda) poslal je Xy pet goldinarjev Bkot odgovor na predrzne in čisto nedomoljubne napade na to družbo". Ob jeduem izraža pošiljatelj nado, „da se bo sklical kar najpreje mogoče shod rodoljubov iz vse Slovenije, na katerem naj bi se pretresale narodne potrebe in zahteve". — (Slovensko gledališče.) Na dan vseh svetnikov že tradicijooeloa igra „Mlinar in njegova hči" privabila je včeraj toliko občinstva, da je bilo gledališče popolnoma razprodano, mnogi pa niti ustopnic niso mogli več dobiti. Vsi igralci, v prvi vrsti seveda gospa Borštnikova in gg. Borštnik, Danilo in Sršen Želi so obilo zaslužene pohvale in b svojim igranjem marsikatero rahločutno gledalko ganili do solz. Uprizoritev je bila zelo skrbna, dekoracije pa tako izredno krasne, da se jih ni bilo nagledati. — (Mrtvega našli so) včeraj zjutraj ob prehodu južne železnice preko ceste na Rožnika inizarBkega pomočnika Malenšek-a, ki je bil po obrazu nekoliko pobit in s krvjo oblit. Pokojni bil je priden delavec in je delal več let pri c. in kr. dvornemu založniku g. MathiaDU. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv Krištofu. Rsztelesenje bode pokazalo pravi uzrok smrti. Ker jo le teško misliti na zločinstvo, sodi se, da je bil morda malo vinjen in da Be je pobil, ko je obnemogel ter da ga je zadel mrtvoud. — (Redek lovski plen.) Na lovu gospoda V. Ogorevca pod Škofeljco ustrelil je včeraj gospod dr Dolenec malo d ropi jo ali malo amšo (Zwerg-trappe), ptico, kakeršne že okoli 30 let na Kranjskem ni bilo vidi ti. Izročila se je muzeju. — (Ces. kr. okrajno sodišče v Cerknici.) Iz Cerknice nam poročajo: Ravnokar je došla vest, da je Njega Veličanstvo dovolilo ustanovitev okrajnega sodišča. Mej prebivalstvom trga in okolice zavladalo je nepopisno veselje. Zastave in streli naznanjajo radostno to vest. — (Čitalnica v Celji) ima v nedeljo 6. novembra t. 1. letošnje občno zborovanje h sle dečitn vsporedom: 1 Nagovor predsednika. 2. Poročila tajnika in blagajniku. 3. Volitev novega odbora in revizorjev. 4. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Za mnogobrojno udeležitev prosi odbor. — (Nov tamburaški zbor.) Kakor se nam poroča iz Celja, snujejo tudi tamošnji rodoljubi tamburaški zbor. Za početek štel bode Celjski tamburaški zbor 7 članov, a pomnožil se bode, kader bode nanesli potreba, lahko z člaui akade-miškega tamburaškega zbora v Gradci. Tako si pridobiva ta jugoslovanska godba vedno več tal tudi v naših slovenskih pokrajinah. Vi vat sequens! — (Nova hranilnica.) V Šmarii j>ri Jelšah ustanovilo se je, kakor se nam poroča,' novo društvo .Hranilnica in posojilnica", zadruga z neomejeno zaveso, katera je že registro-vuna. Poslovati začne na ukoreni. — (Grozna nesreča.) V Doklecah pri Črni gori v l\u|skem okraju šla sta kajžar Radošek in žena njegova po opravkih z doma in pustila svoja otroka, triletno deklico in dveletnega dečka, sama doma. Deklica zanetila je pod posteljo bratca ogenj. Deček ni mogel iz postelje in je zgorel, deklica pa se je zadušila, ker ni mogla iz sobe. Ko Be je mati vrnila, našla je oba otroku mrtva. — (Akademično društvo .Triglav" v Gradci) sklenilo je zaradi notranjih društvenih razmer praznovati Preširnovo slavnost še le po novem letu. — Odbor za zimski tečaj 1892/93 sestoji iz sledečih gospodov : stud. med. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški, predsednik; stud. med. Emanuel Dereani, podpredsednik; stud. iur. Edvard Pajuič, tajnik; stud. iur. Josip Faganelj, blagajnik; stud. iur. Martin Zvvitter, gospodar; stud. med. Anton Gregorec, knjižuičar; stud. med. Bela Stuhec, od-bornik-namestnik. — (Izpred državnega sodišča.) Razsodba drž. sodišča, s katero Be je odbila pritožba občine Bistriške zoper koroški deželni odbor, vzbuja v nemških srcih silno radost, a .šmoki", kateri jej po raznih listih dajejo duška, je gotovo ne umejo sicer bi spoznali, da nima tiste načelne važnosti, katero jej pripisujejo. Rtzsodba je res neugodna, a principijelno važna je ie v jednero ozirn, kakor je vidno iz razlogov, iz katerih se je odbila. Drž. sodišče smatra obč. odbor za deželnemu odboru podrejen organ v vseh rečeh, katere izvršuje v izročenem področju, kjer torej ni samostalen, in kot takemu mu odreka pravico pritoževati se na državno sodišče. Torej samo v rečeb, v katerih ni obč. odbor samoBtaleu, ampak dež. odboru podrejen organ, v takib rečeh mora dež. odboru dopisovati v uradnem jeziku, v drugih pa ne Upamo, da ta neuspeh ne bo oplašil koroških rodoljubov, ampak da bodo z vsemi silami delovali, da priboie* slovenskemu jeziku zakonito pristoječe pravice. — (Kolera v tostranski državni polovici.) Na j viftji sdravatveni svet na Dunaji kon-statoval je, da te bilo dozdaj v Galiciji v 51 dneh 13G slučajev kolere, na Češkem 1, na spodnjem Štajerskem 2 iu na Dunaji 3 sluča|i. — (Električna razsvetljava v P u 1 j i. ) 0'činski zastop Puljaki skleni je, da se vse mesto razsvetli električna, ker se je poskus električne razsvetljave v Via Serpia obuesel prav izborno. — (Velika uesreča v cerkvi) pripetila se je v nedeljo mej božjo službo v Vinigori na Hrvatskem, Neka ženska začela je kričati* da se stolp podira, u i kar je nastala silna zmešnjava. V gneči bilo je kakih 70 osob manj ali več poškodovanih, posebno žensk in otrok. Govori Be, da je več mrtvih, ki so bdi stlačeni. Telegrami „Slovenskomu Narodu4': Dunaj 2. novembra. Cesar se je peljal danes zjutraj v Maierling in bil pri maši v ondotni samostanski kapelici. Cesarica peljala se je ob 7. uri zjutraj v kapucinski samostan, kjer se je dlje časa mudila pri rakvi pokojnega prestolonaslednika Rudolfa in tiho molila. Dunaj 2. novembra. „Wiener Zeitung" prijavlja izjavo distančnih jezdecev, v kateri zavračajo splošna očitanja „Berliner Tagblatta" kot popolnoma neresnična in izmišljena, očitanja proti nadporočnika Miklosu pa žigosajo kot podla obrekovanja, ker je Miklos v vsakem ozira ravnal točno v smislu določeb. Krakov 1. novembra Iz Dembije došel potnik zbolel za kolero, odnesli so ga v bolnico. V okolici konstatovali štiri nove slučaje kolere. Etažne vesti« * (Kako se zabava belgi)ska kraljica.) Te dni obiskala je belgi|Hka kraljica Bruseljsko opero in izrekla ieljo, ogledati si gledališko živl|enje za kulisami. II i • untelj vodil jo je na to po gledališči m ji razkazoval vse priprave. Kraljica se je za vse zelo zanimala, si je ogledala stroje, garderobe, počastila posamne igralko in igralce z ogovori in ntijMisled zlezla tudi na šepetalčev sedež, da Bi s tega mesta ugleda prizornico. Šepetalcc je bil silno pres::ečen, ko se je moral umakniti, kajti kaj takega se mu pač še ni nikdar primerilo * (K I a t i v i t e z a) prijeli so na Dunaji in sicer prav nevarnega. Imenoval se je baron Ritter-Zahonv in delal dolgove, kjer je mogel. Visoki kavalirji podpisovali so mu menice, misleč, da je v rodu z znanimi Goriškimi Ritterji. — V Berolinu prevaril je neki .Stevvard Charles Scot" ondotno diskontno banko za 21000 mark. Predstavil se je kot tajnik angleškega poslaništva in prezentiral ponarejen chek, katerega mu je neoprezni blagajnik izplačal. Moža iščejo na vse kri pije, pa ga ne morejo zaslediti. * (Grozen umor.) Pri Dunajskem mizarju Konstantinu Seiboldu učil se je 18letni Janez Witt-ui it n 11 in s svojo ljubeznijo nadlegoval 161etno mojstrovo sestro Kozo Ker ta jako nesramnega fanta lina ni marala in ni hotela slušati njegovih nedostojnih prošenj, ubil jo je Wittmann v nedeljo zvečer z lesenim kladvom, potem pa šel naznanit policiji, da je nekdo ubil sestro njegovega mojstra. Ko je prišla komisija na lice mesta in se je vršila preiskava, obnašal se je morilec tako sumno, da ga je sodnik dal zapreti. Fant je več ur tajil, uapoaled pa priznal, da je b kladvom udaril pošteno Rozo trikrat po glavi, ker se mu ni hotela udati. Izročili so ga sodišču. * (Igra prirode.) Iz Sarrjeva se poroča, da so sredi minulega meseca oktobra našli na Ivau-planini, visoki 1010 metrov nad morjem, še popolnoma Bvežih in lepih jagod. D>biti jih je bilo tudi v gostilni, ki je na Ivanplanini za obiskovalca te gore. Za prebivalce mast, uradnike Itd. Proti teS-tcotauo prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornemu duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,,Moll-ov Seidlitz-prašek", ker upliva na prebavljen je trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld Po pofttnem povzetji razpoSilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalngatelj, na DUNAJI, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi jo izrecno zalitovati MOLb-ov proparat, zaznamovan z varnoBtno znamko in podpisom. Manj od 2 škatljic Be no poSHja. 3 (42—16) i LJUBLJANSKI ZVON" sa vae leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. 'rilJCli : 1. novembra. Pri n n 11 <■ t Scbrfcker, Horu, Hurkhardt, Kuller-in.ui. Kaiser, Riihman, Spiulman, SchnaderbUck z Dunaja. — VVinkler, Matzrr, Kettner iz Gradca. — Ciechak, Fucha iz Urna. — Pl. Fichtenau iz (Jolja. Pri hioiiu : Celst, Kondela. Etger, Fttrber z Dunaja. — Dematir, lioskovits iz Buriimpoite., — Troger iz Beljaka. -- Schrochonfiicha iz Trsta. — Žužek iz Kranja. Pri liHtarNkfiu dvoru : VVach iz Ljubljane. 30. oktobra: CiUar Striegol, solmi slikar, 27 let, Ulice na Grad št. 12, kron. tuberkuloza. 31. oktobra: Viktor Schrey pl. Redlvvertb, hranil-niCiii uradnik, J8 let, Rožno ulicu št. 7, jetika. 1. novembra: Janez Sajovic, Cuvnjev sin, 2 leti in 8 mesecev, SireliSke ulico št. 11, bvdrocephalus chron. — Franc Malenšek, inizurski pomočnik, 41 let, je bil na Bi-čiju mrtev najden — umrl za kapom. — Marija Katerža-bek, tiskarjeva vdova, 76 let, Krakovske ulice št. 24, oslabljenjo. — Viljem JeloCnik, krojafiev sin, 5 let, Rožno ulice Št. 39, pvaetnie. V d u i u I d i bolnici: 29. oktobra: Antonija Pokorn, gostija, 59 let, empbysem. 31. oktobra : Helena Majetic, gostija, 73 let, ma-rasmiiB. Meteorologično poročilo. J Čas o[)k-'•:o vauja !stau;o imrometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. J* 7. zjutraj V 36 ti mm. 46° C si. zah. d. jas. 0 SI. p6pol, 737 2 mm. 144u C al. jzh. obl. 0-00 mm. 9. zveftar 7309 um 110" C si. jih. jasno 1. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 786*0 mm. 7.-H-7 mm. 784-1 mm. 88" C 15K»C 118" C si. vzb. si. jzh. si. jzh. d. las. d. jas. obl. 1 0 90 mm. ■ dežja. Srednja kMtippratura 100° in 119°, ca 27° in 4H° nad norma >o) dne 2 novembra t. I. včeraj — danes Papirna renta .... glđ. 96*815 — gld 9665 Srebrna renta - . . „ 96 35 — p 9b 45 *,lat.a renta......„ 114*80 — „ 114 85 5°,0 marčna renta ... , 100*30 — „ 100*80 Akcije uarodne banke . . , 986-— — „ 98b-— Kredilne akcije .... „ 31125 — , B10'B0 London......, 119*60 — „ U9-70 Srebro ..... „ —"— — „ —'— Napol. ... „ 953 — „ 9'6S C. kr. cekini.....„ 569 — , 570 NemSke marke .... , 58-72'/, — „ 5875 4u/0 državne sreAke iz 1. 1854 . 250 gld. 140 t>\d. — kr. Državne srečke iz l. 1864 . . 100 „ 185 . 75 „ Ogerska zlata renta 4"/«.......112 , — „ Ogemka papirna renta 5%......100 „ 40 t Dunava reg. srečke 5°/u . . . 100 gld. lv;3 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4«zlati zast. tisti . . 117 „ 50 . Kreditne srečke......100 gld. 191 „ — , Rudolfove srečke...... 10 „ 23 , — , Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 B 151 , — „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 236 „ — „ Zahvala. Za (mnogobrojno dokaze sočutja, došle nam od več stranij povodom prebritke izgube našega nepozabnega sina, oziroma brata, bratranca itd., gospoda Maksimilijana Demšar-ja dijaka VIII. gimti. razreda in za mnogobrojno spremstvo do zadnjega počivališča izrekamo vsem napakronejšo zahvalo. Osobito nas veže doižnoat, zahvaliti se gg. zastopnikoma gimn. učiteljstva pri pogrebu: c. kr. ravnatelju, veleSastitemu gospodu Andr. S ene k o-vičn in mnogozaslužnemu gospodu dr. Svetini, dalje gospodom gimnazijskim pevcem in gospodom pevcem Škofjeloškega slov. bralnega društva za ginljivo petje, gospodom Škofjeloškim dijakom in bogoslovcetn in gospodom dijakom osmošolcein za darovane prekrasne vence in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, kar nam je bilo v največjo tolažbo. Najtopleje se zahvaljujemo tudi za obisk in tolažbo v dolgi bolezni predrazega umrlega častitim gg. duhovnikom v Ljubljani in v Skofji Loki. V Škofji Loki, dne 2. kimovca 1892. (i2i) Žalujoči ostali. C«8t mi )e, izreči tem potom slavni Ljub-luinski požarni hrambi osob to u|eiiemu načelniku gospodu Franu D o be r I e t u, kakoi tudi vsemu vodstvu iu moStvu svojo najpriarčnejAo zalivalo za hitro pogasilo krutega ognja pri požaru dne 28. oktobra t. I. Prisrčna hvala tudi gospodu zdravniku Fr. Fincu za prvo zdravniško pomoč glede moje opekline, gospodu mestnemu županu.Petru Graf* sel liju, komisarju gospodu J. Tome u za pr-jazno tolažilo v najhujši bedi in sploh vsem prijateljem iu znancem za prijazno sočutje moje uesreče. Ob jednem izrekam še slavni banki „Sia viji" osobito njenemu načelniku , gospodu Ivanu Hribarju za točno in vestno izplačilo škode, svojo najtoplejo zahvalo, ter bodi banka „Slavijaa radi solid-nosti in točnosti vaakateremu najtoplejše priporočena V Ljubljani, due 2. novembra 1892. (121T)_Proslav Dolenec. Sveže došlo! MAG GI JEV mesni ekstrakt v posameznih kosili po 8 kr. pri Jan. K. *iVut*«,li«>r-{-* uuHl««lnlkn: Viktorju Nchiller-Ju. (1099) l dobrimi spričevali, izurjen v vseh odvetniških in notarskih poslih, inče priiin-m«' nI u/!»<>. Ustopi takoj. — Ponudbe vzprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (1216—1) Jubilejske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje s tem za I. 1892. osem cesar Franc-Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 20. novembra t. I. in priloži naj se jim od^zup-ui|Kkega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj kaki obrt samotitalno (na svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemogloBtt ne more več delati in da je ubog. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1892. Trgovska in obrtniška zbornica za (1198-3) Kranjsko. Valentin Lapajne trgovBc In posestnik Franja Lapajne r0j. Agnola poročena. Idrija Ljubljana dne" 3. novembra 1S92. (1213) MEJ NARODNA PANORAMA v „Tonlialle". Od danei do prlhodn|effi» petkn IV. serija: (1167—8) Betlehem, rojstvo Jezusovo, Jeruzalem, Božji grob, nadalje Egipt, Carigrad, Atene, Neapelj, Pompeji, Pariš itd. itd. ===== Uatopnliitt IO kr., otroci In vojnUi 5 kr. _ Jutri v četrtek, dne 3. novembra 1892. leta ob 3. uri popoludne prijateljski shod gostilničarjev in kavarnarjev v gostilnici gospoda F. Tome-a „Pri vrtnarji" v Gradišči. (1214) _ Za mnogobrojni obisk se prosi. 1 lifnl»l|aiia, SpftttlNke ulice &1. IO. Risalnice, risalni ogel, risalni čavljički, risalne || šine, risala, predloge za ronile pisavo, peresa i! za ronde pisavo, škriljnati klinci, škriljne ploščice, pisalne mape, pisalni papir, pisanke, šolske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, predloge za pokončno pisavo, peresa za pokončno pisavo, sindetikon, bela kreda za tablo, no-žičevke, mape za pisanke, tinte črne in barvaste, tintni gumi, tintni črtniki, črnilec, tint- q niki, kvadratna črtala, risalniki, risarski bloki, j risarski papir, predloge za risanje, orodje za n (1024) risanje. IV. (8) q \I313I3I3IBS&J&J3U&IG2I3I3IE3I3SE313XBb. 0 0 0 o D i Daliiltt liu PJ naravno, ukusno, prodaja na debelo JjJ toli nizki ceni, da je . , ^ vsaka konkurenca izključena. ^ tf\ Častite kupce najoljudnejše vabi na ^ obilo uuročbo (1196—3) Častite kupce najuljudnejše bilo uaročho (in>6 a »pt štovanjem Ivan Vladiskovich vinotrž«c, VoloBka ^t. 35 Za sezono! Čast je najudaneje podpisanim naznanjati p. n. cenjenim naroeitcljem, da so (I2ir>) prodajalne cene premogove za sezono 1892/93 od 1. novembra t. 1. nastopno določene: I do 10 čolnih centov v vrečah po 52 kr. 10 20 fj ff 1f 50 fj 20 „ 30 „ „ „ „ „ 48 „ 30 i, 50 „ „ n „ „ 46 „ ter se premog brez daljnih troškov postavlja v hišo. w Celi nakladi po 200 čolnih centov v vagonih po vsako- w kratnem dogovoru. Ljubljanski trgovci s premogom. I IBItka pri Kustoci! | o •H n M •Hi U x n Plastična slika i bitke pri Kustoci v dan 24. junija 1866. leta vidi se vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer v redutni dvorani. — 1189—3) UMtopiiiuii ob delavnikih *~SO kr. za osebo; ob nedeljah in praznikih IO kr. BSBi I v dan 24. junija 1866. leta. §£. W M" H* pr p H H« w c n O 0 T Izdajatelj iu odgovor »i urednik: Josip N o 11 i. l,a*i.ai«a >u tlak .Narodne Tih* ai nu. 695313