Današnja številka je na 6. straneh.
Na 3. in k. strani te številke so vsi referati in resolucija zasedanja
Centralnega komiteja KP
Obnovljena izdaja leto II. štev. 102
DELO
glasilo osvobodilne fronte slovenskega
NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
V nedeljo bo ob 10 uri v Kinu ob morju
osrednja proslava
lllO-letnleo rojstva
FRANCATA PREŠERNA
največjega pesnika in genija našega naroda. Sodelujejo pevski zbori, orkester in dr.
TRST SOBOTA, 2. DECEMBRA 1950.
Cena 20 lir
IZVAJ AN J E BARANTANJA
Vojaška uprava je te dni izdala Ukaz, s katerim podeljuje stalno bivališče vsem, ki že leto dni bivajo ®a področju A STO in so do sedaj bili vpisani le v seznamu začasnih Prebivalcev.
Vsi italijanski šovinistični listi so začeli s svojo znano demagogijo kričati na vse grlo, da je ta ukrep Zelo dobrodošel in da se s tem daje možnost življenja in dela tisočerim Ubežnikom, ki se nahajajo na našem Področju in s katerim so oblasti do sedaj ravnale kot s smetjo in jih smatrale za manjvredne ljudi.
Toda ta ukaz nima nobenega namena, da bi okoristil ubežnike z možnostjo življenja in dela na našem področju. Ta ukaz je najbolj groba kršitev mirovne pogodbe, ki določa, da more biti polnopravni državljan STO le človek, ki je bil stalno pristojen na tem ozemlju Pred 10. junijem 1940. Sovjetska vlada je že večkrat v svojih notah opozorila vladi Anglije in ZDA, da sta do sedaj dosledno kršili vse določbe mirovne pogodbe z Italijo in sta napravili vse, da bi onemogočili Ustanovitev STO, ki bi bilo vsaj do boljše rešitve vprašanja crino Jamstvo za naše prebivalstvo, za norma-•izacijo našega življenja in za odstra-uitev grozeče nevarnosti nove vojne.
Ta ukaz VU pa je ponovni dokaz, da je sovjetska vlada imela prav. ko je obtožila ZDA in V. Britanijo kršitve mirovne pogodbe z Italijo, ker si očitnejše kršitve, kot je ta, ne moremo pričakovati.
Jasno je, da ima ta ukaz nekaj temnega ozadja. Kmalu bo v juniju *949. izvoljenim občinskim svetom Potekel dvoletni mandat. Prišlo bo *°rej do novih upravnih volitev in se zato protidemokratični krogi aktivno pripravljajo na to bitko. Vedo, da jih je njihova politika popolnoma razkrinkala pred ljudskimi mno Scarni, vedo tudi, da je komunistični in demokratični pokret v Trstu zelo močan in da se je v teh zadnjih dveh letih okrepil na njihovo škodo. Zato si mislijo, da si bodo s tem ukazom pridobili nekaj tisoč Volivcev, ki naj bi služili kot dobrodošla inekcija njihovim majajočim 5e pozicijam. Ta ukaz je tudi torej Zelo očiten in, rekli vi, skoro otroško naiven votivni manever.
Najvažnejše pa je le dejstvo, da sta VU in italijanska vlada s teni Ukazom, ki podeljuje ubežnikom Pfavico do stalnega bivališča na uašem področju, še preveč jasno povedali, da sta dokončno priznali cono b Titu in njegovim razbojniškim Pajdašem in da ima tudi pri tem ukrepu prste vmes beograjska vlada, ki je pa po svoji strani priznala čono a anglo-ameriškim imperiali-stom in De Gasperijevi klerikalni Vladi.
Ta ukaz pomeni za «ezule» tole: UUragi moji, dajemo vam pravico do stalnega bivališča na področju A STO, toda napravite križ vsake-*nu upanju, da bi se povrnili v cobo ti». Ni nič drugega torej, kot razbit krožnik najslabših lec revnim ubežnikom v zameno za odvzem Vsakega upanja ali pravice, da bi se Povrnili na svoj dom in ponovno Zaživeli srečno in boljše življenje.
dodelitev stalnega bivališča ubež-b*kom nam mora služiti kot /loveče opozorilo, da so se tajna pogajanja za nesramno barantanje zaključila, da sta se Tito in De Ga-sPeri sporazumela, da se izvaja načrt Daviesa in da so se zaceli prvi konkretni ukrepi za imperialistično fušitev tržaškega vprašanja, ki naj bi sedaj postalo vprašanje vojne, v°jnih provokacij in vojne sira-'eKije.
Lkaz VU je torej jasno povedal ubežnikom in ne samo njim, da je Prišel čas, ko je cona ti popolnoma Prepuščena titovskim tolovajem, cola a pa požrešnemu in umčujoce-'Uu zreiu anglo-amenških lmperiaii-tov ter na vse brce pripravljeni Ratanski klerikalni vladi.
Sedaj moremo z vso jasnostjo razumeti, zakaj je gen. Airey šel v Bim na razgovor s starim grolov skim bedakom, zakaj te dni ni biio v Trstu načelnika italijanske misije v Trstu, zakaj je novi gospodar Jugoslavije G. Atleti, Trumanov gau-fčiter prišel «na obisk» v cono B 'b zakaj pravi senator Connoliy, da V|ada ZDA zelo na široko in na globoko preučuje kritičen položaj Jbgoslavije.
Mednarodni položaj se je te dni *člo zaostril zaradi nenehnih ameriških provokacij. Imperialisti skusa-Jo na vsak način razširiti korejski ^bopad. Zato pa pripravljajo vse VoJe razpoložljive baterije na Daij-be,u vzhodu in v Evropi. Ena izmed eh baterij je prav Jugoslavija. U-bbz VU pa nam zelo jasno pove, je z začetkom konkretnega iz-UJanja nesramnega barantanja tu-ta baterija pripravljena na vojne
bfovokacije.
tn kdo naj bi trpel zaradi !eli btperiallstičnih, titovskih in kleri-*Mnih mešetarjenj v korist vojni?
Prav naše slovansko in italijansko ‘‘febivalstvo. Ukaz VU pomeni, da j® Tito prepustil tržaške Slovence btperialistom na milost in nemilost, so titovci za nekaj dolarjev in ekaj pušk zaprli oči nad raznaro-b° vanjem našega slovenskega pre-
bivalstva, prav tako kot so italijanski klerikalci zaprli oči in ratificirali nesrečo «ezulov» in italijanskega prebivalstva cone ti.
S temi zadnjimi dogodki prihaja najbolj do izraza nesramno litovsko izdajstvo slovenskih interesov v Trstu. Od Beograda pač ni bilo priča kovati kaj drugega, saj si Tito ne pomišlja, ko gre za utrditev protisovjetskega in protikomunističnega bloka, ko gre za utrditev vojnih provokacij.
Naša naloga je, da ne dopustimo izvajanja nesramne kupčije, ki nas ugonablja. Naša naloga je, da se mobiliziramo in zvežemo z najširšimi množicami našega ozemlja ter zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe, referendum proti barantanju in jamstvo odprtega ozemlja. Edino tako bomo mogli ščitili svoje slovenske interese, prebivalci italijanske narodnosti pa bodo mogli ščititi svoje. Ne dopuščajmo lorej, da bi nas Tito prodajal ljudem, ki so poznani kot najkrutejši koljaši svobodnih ljudi in ki nas hočejo ugonobiti s svojim ljudožvskim izvajanjem vojnih provokacij.
KAHEL SISKOVIC
Sirni mo se o It roti |ioliri‘ln partizanov miru, da rešim« mir in svoja življenja
Ameriški vojni zločinci grozijo
z uporabo atomske bombe na Koreji
--- - —-•
Zločinske izjave Trumana - Washingtonska vlada hoče po vsej sili začeti tretjo svetovno vojno - Ameriški ljudožrci se ne zanesejo niti na svoj volivni stroj v OZN - Ves svet protestira proti zločincem - Protestne stavke po zahodni Evropi - Angleška in francosko vlado nasprotujeta Trumanovim izjavam - Attlee pojde v Washington
WASHINGTON — Ameriški vojni zločinci so ubrali pot, ki lahko v kratkem privede do svetovnega konflikta in do velikanskega klanja. Ljudožrec Truman je predvčerajšnjim bral novinarjem izjavo, v kateri odbija vsako možnost rešitve korejskega spora v kateri pravi, da mora sedaj spregovoriti orožje (dejal je: «vsako orožje»), da se
preučuje možnost sjilošne mobiliza---------------
cije v ZDA, da se zahodne dežele
Evrope morajo z veliko naglico pripravljati na mobilizacijo svojih vojska. Toda najbolj zločinska njegova izjava se tiče atomske bombe. Truman je dejal, da se vedno upošteva možnost uporabe atomske bombe. Sklep o uporabi atomske bombe mora sprejeti vrhovni poveljnik (t. j Mac Arthur). Atomska bomba se lahko uporabi tudi brez vednosti OZN, češ da je atomska bomba eno
izmed ameriških orožij in nima prav nič opraviti z OZN.
Te zločinske izjave so pretresle ves svet. Na tisoče in tisoče brzojavk. je prišlo v Washington. Ljudje niso hoteli verjeti, da je Truman podal te izjave, toda Bela hiša je z nadaljnjim komunikejem potrdila ljudožrske besede. V Angliji vlada veliko razburjenje. Attlee je zahteval od Trumana takojšnji sestanek. Zato se je podal z letalom v Wa-
shington. Francoski politični in vlad. ni krogi so zelo presenečeni. Ne odobravajo in odbijajo Trumanove izjave in kriminalni predlog o uporabi atomske bombe. V Italiji se je začelo množično gibanje proti ameriškim kriminalcem, ki hočejo pahniti svet v novo vojno. Začele so se j» vsej deželi delavske stavke, na tisoče resolucij je bilo izglasovanih proti Trumanovim besedam.
Vse človeštvo pridržuje svoj dih. Smo v zelo kritičnem trenutku. Samo miroljubne sile morejo danes rešiti mir. In ga bodo rešile: za to so nam porok vsi, ki so podpisali stockholmsko resolucijo.
48 nr po začetku «poslednje» ame-
Kako izgleda ameriška pomoč "brez pogojev« Jugoslaviji
«VSAKOMUR, KI JE ZA NAS treba nuditi materialno pomoč»
Dogovor med ZDA in Titom določa, da je prvi obrok pomoči namenjen jačenju obrambne sposobnosti Jugoslavije - Bolgarska nota zaradi 28 obmejnih provokacij titofašistov - Grčija, Turčija in Jugoslavija bodo sklenile Balkanski vojni pakt - Dokončana je nova strateška železnica Solun-Beograd
Največja skrb Titove izdajalske tolpe je danes, kako bi prepričali jugoslan-sko ljudstvo,da bodo poslali Američani in Angleži pomoč v živežu brez vsakršnih pogojev.
Dovolj pa je pogledati sporazum, ki sta ga sklenili vladi v Beogradu in Washingtonu glede prve pošiljke hrane, da spoznamo bistvo te pomoči «brez pogojev». Sporazum med ZDA in Jugoslavijo, ki je bil potrjen z notami obeh vlad dne 21. novembra, določa med drugim:
«1. Vlada FLR Jugoslavije bo uporabila pomoč izključno za namene, za katere je bila dana, namreč za dosego ciljev listine Združenih narodov, da se prepreči slabitev obrambe FLRJ.
3. Vlada FLRJ bo nudila Združenim državam Amerike vzajemno pomoč s tem, da bo še nadalje omogočala proizvodnjo in pošiljanje v ZDA surovi-
ne in polizdelke, ki so potrebni ZDA». Beograjska Borba od 25. nov. tudi izrecno priznava, da se bo ta pomoč morala porabiti za jačenje obrambne sposobnosti Jugoslavije.
To «nesebičnost» Amerike prav lepo potrjuje predsednik Truman v svoji poslanici pouličnim voditeljem: «Tito ima za sovjetsko armado največjo vojsko v Evropi in predstavlja važen laktor v obrambi zahodne Evrope proti sovjetskemu napadu. Prehranbeni in gospodarski položaj Jugoslavije je tak, da bi bil brez naše takojšnje pomoči Titov režim resno in usodno spodkopan in oslabljena odporna moč vojske proti napadu SZ, Ali smo ŽTvojaškega vidika zelo zaskrbljeni zaradi tega položaja in dobiti moramo način, da pomagamo Titu brez oklevanja. V poslanici senatu in kongresu ZDA, ki Jo je poslal v sredo obema zbornicama.
naša svetovalca pri prof. rubiniju
Predložena je bila
s p o m e niča o slov, šolah
Kot smo že omenili v svoji prejšnji številki sta šla kom. svetovalca Košuta in Ferlan k šolskemu super-intendantu prof. Rubiniju, da mu predložita in z njim diskutirata sjo-menico o slovenski šoli. Spomenica je bila sestavljena po nalogu oktobrskega posvetovanja slovenskih roditeljev, da bi osvetila sedanj« težke razmere slovenskega šolstva in postavila potrebo in nujnost po rešitvi osnovnih vprašanj v duhu razumevanja in spoštovanja obstoječih zakonov.
Spomenica podčrtuje, da je zahteva Slovencev na šolskem polju poziv na spoštovanje zakona in na priznanje ene izmed najosnovnejših narodnostnih pravic, t.j. pravice do lastnih šol in do izobrazbe v materinskem jeziku. Ta zahteva predstavlja najlažjo in najkrajšo pot za dosego odkritosrčnega prijaeljtstva med Slovenci in Italijani. Nadalje ugotavlja, da praktično slovenska sola ni enakopravna italijanski, prvič, ker nobena šola nima svojega organika, ki naj bi po zakonu dodeljeval vsaki šoli določeno število mest, ki jih bi bilo zasesti s stalno nameščenimi učnimi mačml; ln drugič, ker med nameščenci na slovenskih šolah ni niti enega stalnega učitelja, ki bi mu stalno pripadala katedra ali razred. Vsi ravnatelji in učitelji se na njihovo prošnjo imenujejo od leta do leta. Poleg tega pa morejo predpostavljeni organi odpoklicati imenovanje ob vsakem trenutku, ne da bi uči telj imel možnost pritožbe. To nam dokazuje, kako je težko stanje slovenske šote in kako to stanje kvarno vpliva na duševno stanje učnih moči, oz. šolarjev.
Temu je dodati še kopico ukrepov in zadržanje šolskih oblasti, ki mnogokrat nočejo razumeti šolskih in kulturnih potreb Slovencev bodisi zaradi napačnega ocenjevanja teh potreb, bodisi pa tudi zaradi svojega pristanka na zlonamerno gledišče italijanskih šovinističnih struj ali pa tiska.
Spomenica se zaključuje z resolu cljo, ki vsebuje glavne zahteve slo venskega šolstvu: 1. naj se uredi v
duhu spoštovanja in uveljavitve obstoječih šolskih odredb sistemizacija slovenskih šol vsake stopnje in učnih moči, tako da se čim-prej pride do uveljavitve načela d enakopravnosti slovenske z italijansko šolo; 2. naj se upoštevajo na slednje želje posvetovanja sloven skih roditeljev: a) otroški vrtci naj se združijo pod občinsko upravo, da se tako odpravijo vse zasovra-žene razlike na upravnem polju itd na polju ravnanja s slovenskim osebjem; potrebni so otroški vrtci v Kolonji, Rocolu, na Kolonkovcu, Proseku, Skoljetu, v Podlonjerju in Padričah-Gropadi; b) poleg petih razredov italijanske šole je potrebna otvoritev v-saj prvega, drugega in tretjega slovenskega razreda v Zg. Kolonji, zelo potrebni sta osnovni šoli v Rocolu in Podlonjerju; c) treba je poskrbeti za nov sedež slovenskim srednjim šolam, potrebna je dvoletna trgovska šola in marsikatera nadaljevalna šola
(Nadaljevanje na 6. strani)
pravi Truman med drugim, da je neodvisnost» Jugoslavije zelo koristna državnim interesom Združenih držav. Boljšega potrdila o neodvtsnosti Jugoslavije pač ne more biti kot to, da zelo koristi interesom imperialistov.
Se jasneje se je o tem izrazil državni podtajnik ZDA Perkins, ki je rekel, da je ohranitev Tita na oblasti bistvena za obrambo interesov ZDA in za njihove zaveznike v zahodni Evropi. Sovjetska «grožnja» Jugoslaviji je po njegovem mnenju ogrožanje varnosti držav atlantskega pakta, kakor tudi Grčije in Turčije. Zato tudi on podpira predlog za nujno pomoč Titovi vladi.
Na podoben način komentirajo in podpirajo ameriško in angleško pomoč Titu tudi številni reakcionarni časopisi. Pariški «Le Monde» ugotavlja, da ameriška politika temelji na stališču, da so jugoslovanske oborožene sile važen činitelj obrambe zahodne Evrope spričo nevarnosti «napada» s strani SZ. «Stališče Tita — nadaljuje list — se je v zadnjih mesecih zelo spremenilo neoziraje se na prisrčne besede, katerih učinek je bil zelo posrečen na ameriško javno mnenje. Tito se Je dokončno odločil v korejski zadevi, da se popolnoma strinja z OZN. Titov režim pa je doživel tudi spremembe, ki so navdale laburistične sindikaliste z velikim veseljem».
Najbolj odkrit pa je bil nedvomno ameriški senator Kilgore, ki je izjavil novinarjem: «Vedno sem bil mnenja, da je treba nuditi materialno pomoč vsakomur, ki je za nas».
Tito pa med tem iz same hvaležnosti za to pomoč «brez pogojev» izkazuje protiusluge. Tako je beograjska vlada podpisala z ambasadorjem ZDA Allenom dogovor glede prihoda ameriških strokovnjakov v Jugoslavijo, ki bodo nadzirali «razdelitev» živeža Iz Amerike.
Prav tako je Jugoslavija obnovila redne diplomatske odnošaje z Grčijo an katerih imajo ameriški vojni hujskači velike interese. Grčija je s svoje strani dogradila progo Solun - Florina - Bl-tolj, dokončana pa Je tudi direktna proga Solun-Beograd, po kateri bo dobival Tito večji del ameriške pomoči v živela in seveda tudi orožju. Istočasno so v teku razgovori med Titovo in turško vlado, da bi odpravili še poslednja nesoglaslja. Zblilanje Tita s Turčijo in Grčijo bo služilo ameriškim imperialistom, da stvorljo ponovno
Balkanski pakt, ki bo dopolnilo Atlantskega pakta. Vedno naprej pa izvaja 'Beograjska vlada provokacije proti ljudskim demokracijam. Tako je Bolgarska vlada ponovno morala protestirati v Beogradu zaradi 28 obmejnih incidentov, ki so jih zagrešili jugoslovanski obmejni oddelki ali letala.
Da bi odvrnili pozornost jugoslovan skega ljudstva od notranjih težkoč in pa od odkritega vstopa v imperialistični tabor, so titovci napravili veliko reklamo z imenom. Zujevlča, katerega so baje po dveh letih in pol izpustili. Vsekakor mora biti Titov položaj v Jugoslaviji silno šibek, če je moral poklicati na pomoč človeka, ki je med prvimi napadel njegovo izdajstvo in iz katerega so z znanimi gestapovskimi metodami izsilili izjavo, ki kaže na človeka z zlomljeno hrbtenico.
riške ofenzive v severni Koreji je Mac Arthur poslal v Washington poročilo, da so singmanrijeve divizije v popolnem razsulu, da se VIII. ameriška armada panično umika pred silovitim napadom korejske vojske in kitajskih prostovoljnih ‘oddelkov in da grozi vsej ameriški fronti nevarnost uničenja in obkolitve. Zato pa je Mac Arthur zahteval od ameriške vlade, naj izsili v OZN in VS dovoljenje za bombardiranje Mandžurije in za začetek vojnih operacij proti Kitajski.
Takoj na to, je v torek ameriški delegat v VS Austin dobil na začetku seje besedo, ki mu ni pripadala in mu jo je hlapčevsko zagotovil titofašistični predsednik Bebler, ter v imenu vlade ZDA predložil proti Kitajski ljudski republiki obtožbo, s katero zahteva, naj VS proglasi Kitajsko za napadalko in dovoli ameriškim imperialistom razširitev vojne na Daljnem vzhodu. To naj bi torej omogočilo novo «legalizi-ranje» ameriških pustolovščin in podpiranje ameriških teženj po sprožitvi tretje svetovne vojne. Austin je dejal, da je Kitajska preprečila Mac Arthurju «vzpostavitev reda» na Koreji in da je zato potrebno «kaznovati Kitajsko za vmešavanje na Koreji». Smešno je tudi zatrjeval kitajski ljudski delegaciji, ki je že od preteklega petka v Lake Suc-cessu, da prisostvuje debati o ameriškem napadu na Formozo, da kitajski prostovoljci «ne branijo lastnih interesov, marveč le ruske interese» (zgleda pač da so imperialisti to popevko pobrali titofaši-stom. ali pa je obratno,( o.p ur.)
V svojem odgovoru histeričnemu in provokatorskemu govoru Austina je načelnik kitajske delegacije gen. Wu osmešil trditev Austina, da kitajski prostovoljci ne branijo kitajskih interesov, opozoril ameriške satelite, naj ne hodijo po kostanj v žerjavico za ameriške imperialiste, ker si bodo opekli roke, postavil pred zatožno klop vlado ZDA, ki je zasedla Formòzo, napadla Korejo, izvršila težke vojne provokacije proti kitajskemu ozemlju in hoče razširiti korejski spopad. Dejal je tudi, da ni kitajsko brodovje zasedlo otočja Haway, marveč da je ameriško brodovje zasedlo Formozo in jo spremenilo v oporišče
za napad na Kitajsko. Opozoril je tudi OZN in VS, naj ne postaneta sokrivca ameriške napadalnosti. Zahteval je obsodite v napadalnosti ameriške vlade, umik čet in brodo-vja iz Formoze, umik vseh tujih čet s Koreje.
Ameriški imperialisti so le končno odkrili svoje gnusne, razbojniške karte. Po blaznem, vojnohujska-škem govoru Austina v VS, se je oglasil tudi Acheson, ki je v svojem srednem radijskem govoru grozil svetu z vojno in skušal prepričati ljudi, da sta sedanjega položaja krivi Sovjetska zveza in Kitajska. Acheson je dejal, da bodo motale ZDA ukrepati, da bi zaustavile
Fašistično bistvo Scelbove milice
Začetek
"legalnih"i
votivnih sleparij
RIM — De Gasperi skuša vsiliti italijanskemu narodu tak volivni zakon za prihodnje upravne volitve, ki bi zagotovil demokristjanom in njihovim zaveznikom popolno o-blast nad deželo. De Gasperi je predlagal saragatovcem in republikancem «zvezo», ki naj bi omogočila zmago vladne koalicije tudi če bi prejeli manjšino glasov. Zaradi tega vlada veliko ogorčenje celo v krogih «tretje sile», ki so povezani z demokristjansko politiko.
Neki demokristjanski poslanec je v parlamentarni komisiji za notranje zadeve povedal, da bo Sc el bo v a «milica» Imela tudi nalogo preprečiti «politične in sindikalne agitacije», kar bi privedlo do državljanske vojne. Proti temu so ostro nastopili komunistični in socialistični poslanci, ki so zahtevali zaslišanje Scelbe.
PRAGA — Nadaljujejo se razprave proti devetim visokim duhovnikom, ki so sklepali zarote proti varnosti CSR. Na eni izmed razprav je bilo odkrito, da je bil znani mons. Cippico titofašistični agent še pred resolucijo I. U. in ga je Vatikan odslovil, ker mu ni več služil.
potek poraznih dogodkov na Koreji. Vojna histerija in živčnost je zajela ZDA. Ljudožrski senator Brewster je zahteval uporabo atomske bombe proti Kitajski, Marshall je izjavil, da bodo ZDA mobilizirale 3 milijone vojakov, Truman je dal poldrugo milijardo dolarjev za izdelavo vodikove bombe.
Istočasno pa se v britanskih in francoskih krogih opaža velika zaskrbljenost zaradi pustolovske politike ZDA, ki odkrito zahtevajo vojno proti Kitajski. Bevin je v svojem srednem govoru poudaril, da je za mirno rešitev sporov s Kitajsko in za čimprejšnji sestanek 4 zunanjih ministrov. Nekateri britanski krogi odkrito izjavljajo, da ne bodo podprli ZDA v njihovem prizadevanju po razširitvi konflikta. Prav tako so začeli vsi politični krogi Francije zahtevati ostavko Mac Arthurja, ki mu pripisujejo krivdo za sedanji kritični položaj. Odraz te zaskrbljenosti je tudi kriza Plevenove vlade, ki se je v tem tednu znašla v manjšini.
Vsekakor so poslednji dokodki potrdili, da je bil junijski napad na Korejo v ameriških načrtih le prva faza širšega napada na Kitajsko in Sovjetsko zvezo in za sprožitev svetovnega konflikta. Kitajski prostovoljci na Koreji pa s svojo odločnostjo in številčnostjo dokazujejo, da ne bodo dopustili, da bi se uresničile blazne ameriške sanje.
Etna bruha
CATANIA — Pretekli petek je nenadoma začel bruhati vulkan Etna. Takoj v začetku je začela prodirajoča lava spravljati v nevarnost okoliške vasi. Val strahu je zajel prebivalstvo, ki je izpraznilo nekatere vasi. V sredo se je začela pojavljati velika nevarnost za večje vasi Milo in Rinazzo. V nekaterih točkah je lava dosegla hitrost 44 m na uro.
TEL AVIV — Izraelska vlada je
sporočila komisiji OZN za premirje, da so 'čete Džordanje prekoračile izraelsko mejo in začele napade na vojaške in civilne objekte. Vlada je dejala, da je položaj zelo resen.
Francoska vlada
v razburkanih vodah
PARIZ — Francoska vlada je zaplavala v zelo nevarne vode. Zgleda, da bo prišlo do krize. V torek so komunistični poslanci predložili parlamentu predlog o obdolžitvi notranjega ministra Mocha, ki je bil vmešan v znanem generalskem škandalu. Predlog je bil sprejet. Zato je ministrski predsednik podal ostavko vlade, ki pa je predsednik Auriol ni sprejel. Zgleda pa, da bo Pleven zahteval zaupnico parlamenta.
Majajoči položaj vlade je predvsem posledica njene politike v prid ameriškemu imperializmu, kar je v poslednjem času vzbudilo množične ljudske proteste.
FRANKFURT — Preteklo nedeljo so bile v nekaterih večjih pokrajinah zahodne Nemčije, kot so Bavarska in Wuertemberg, volitve za deželne zbore. Na teh volitvah je dobila prvo mesto Schumacherjeva socialistična stranka, medtem ko so Adenauerjev! demokristjani izgubili preko polovico glasov. Izid volitev v teh pokrajinah nam dokazuje, da se nemško ljudstvo upira vojnohuj-skaški politiki Adenauerja in da noče slišati o ponovni oborožitvi dežele.
Korejci pozivajo poražene ameriške cete k predaji
Imperialistične čete so v zadnjih dneh doživele strahotne poraze - VValkerjeve divizije so ali uničene ali obkoljene od ljudske vojske - Številna mesta osvobojena V teku je borba za osvoboditev Pyongyanga, prestolnice severne Koreje
Ni še dva tedna od tega, ko je vrhovni poveljnik korejski ljudske vojske tov. Kirn Ir Sen Izdal proglas, v katerem poziva vse korejsko ljudstvo v protinapad za dokončno in trajno osvoboditev vse dežele, in že stojimo pred velikim preobratom položaja na Koreji. Med lem časom so korejske osvobodilne sile skupno s kitajskimi prostovoljci popolnoma spremenile ameriške načrte. Mac Arthurjeva napoved: «Za božič boste vsi doma!» pa se je nedvomno izjalovila.
Položaj ameriških čet, ki jim poveljuje gen. Walker in se nahajajo na severovzhodni fronti, je zelo kritičen. V enakem položaju se nahajajo one čete na severozahodni fronti in sicer 1. in 7. divizija, ki sta od vseh strani obkoljeni od korejske osvobodilne vojske ter od kitajskih prostovoljcev. Te osvobodilne edinice so v nekaj dneh ob-
Udkrltl prehod Titove zločinska tolpe v tabor ameriških imperialistov in vojnih hujskačev se poleg Jugoslo-vano» tiče najbolj neposredno nas prebivalcev STO. 2e dolgo smo predmet barantanja, ki ga na pobudo ameriških vojnih krogov sklepata De Gasperi tn Tito. Razdelitev našega Ozemlja med obe sosedi naj b/ bila cena sprave med njima, da bi moglt jutri njuni bataljo-lil skupno korakati pod ameriškim poveljstvom proti deželam socializma tn mti u.
Ameriškim netilcem vojne se zaradi težkih udarcev na Daljnjem vzhodu vedno bolj mudi utrditi atlantski vojni blok. Odstraniti je treba zato čim prej vse morebitne spore med njim odtajanimi vladami.
Na ta pritisk sta morali tudi beograjska in rimska vlada pospešiti svoja mešetarjenja za 400.000 prebivalcev obeh con Tržaškega ozemlja, ki naj sluti. v nameravani vojni kot eno naj vai nejšth i ojaško-strateškth baz za pošiljanje čet in oi ožja na fronto. -
Dogodki zadnjih dni najbolj zgovor-
Ne bodo jih premamili
no pričajo, da je barantanje prišlo o svojo zadnjo fazo. Po razgovorih, ki Jih Je imel gen. Atrey v Rimu, Je bil v sredo izdan ukaz VU o podelitvi stalne rezidence vsem ezulom v coni A. Na ta način je izpolnjena dejansko ena izmed točk barantanja, ki jo je predvidel angleški diplomat Dav les, to Je Izmena prebivalstva.
Tito/ašistt v coni B prav tako z vso naglico pripravljajo «pogoje» za dokončno tn formalno priključitev cone B Jugoslaviji. Po uvedbi dinarja kot zakonitega plačilnega sredstva, aprilskih volitvah, omejitvah na blokih ln podobnih samovoljnih ukrepih so sedaj razpisali še volitve SIAU.
Pri teh volitvah gre deloma za mednarodno propagandno potezo, s katero nameravajo «dokazati», da «ogromna večina» prebivalstva ne le podpira ti tojaštstično oblast, temveč da Je ta «večina» politično opredeljena v titov-
ski «množični» organizaciji, ki Je glav na opora terorističnemu režimu co» ne ti.
Jz te/i dejstev sl moremo razlagali ogromno mobilizacijo vsega titofašt-stičnega aparata v coni B za te volitve. Za vsako ceno hočejo zvabiti v «SIAU» večino prebivalstva. Kako naj oi sicer dokazali svetu, da so Istrani Titovi pristaši, In kako naj bi izgleda-• a «ljudska» oblast, katere znaten delež naj odpade na neznatno manjšino ljudstva, ki Je bila do danes vpisana v titovsko «množično» organizacijo.
Ker se dosedanje metode groženj in nasilja niso obnesle niti na aprilskih volitvah v «ljudske» odbore, na katerih so titojašisti doživeli popoln po-'om, je bilo treba seči po bolj «omeri kanskih» propagandnih metodah. Odprli so v Kopru in drugih krajih trgovine, v katerih dobiš use/l dobrot v izobilju — seveda le za lire, ki Jih de-
lavci tn kmetje kajpak nimajo. Zato so jim na predvollvnih sestankih «SIAU» obljubili, da bodo delavci lkajpak «po volitvah») dobivali polovico plače u dinarjih, polovico pa v lirah; kmetje tn drugi pa bodo lahko menjali dinarje o lire v številnih menjalnicah (ki jih bodo odprli «po volitvah»). Poleg tega uprizarjajo titovci celo vrsto pred-voltvnlh «Jager», razstav, koncertov tn pod. V lokalih «SIAU», ki so jih lepo prebelili in ozaljšali, sprejemajo pritožbe In prošnje prebivalstva, ki bodo vse «rešene» 10. decembra zvečer, kc bodo dobili njihove glasove. Višek hinavščine pa predstavlja preklic okraj-neg odbora «ES» v Kopru, češ da se ne preklicujejo boni za drva, kakor je «pomotoma» javil prvotni preklic.
Toda ne obljube, ki ne bodo nikdar izpolnjene, ne grožnje, ki jih titovci dnevno izpolnjujejo tudI brez obljub ne bodo premamile prebivalstva cone B, ki se zaveda, da bi s svojim vpt som In glasom za «SIAU» pritisnilo še poslednji pečat na svojo smrtno ob sodbo.
kalile celotno področje velikih elektrarn na Cošinu. Na tem področju so popolnoma odrezane od zaledja tudi enote 8. ameriške armade, 10. korpusa ter nekatere skupine 7. divizije, ki so se pretekli teden povzpele skoraj do mandžurske meje. Popolnoma jasno je, da se tudi te enote nahajajo v zelo resnem položaju.
Tudi skupinam 8. armade, ki se nahajajo ob reki Congčon zelo trda prede. Pretekli teden so te skupine vodile frontalno borbo na 120 km dolgi črti, danes pa je ta črta skrčena le za nekaj desetin km. Vse kaže, da bo v najkrajšem času treba poiskati «strateško ugodnejše položaje».
Iz poročil, ki prihajajo iz operativne cone je razvidno, da težijo sile osvobodilne vojske za tem, da bi čimprej odrezale celotno glavnino ameriške vojske od ostalega zaledja. To potrjujejo tudi nekatere tiskovne agencije, katerih dopisniki opazujejo potek boja zelo od blizu.
Močne enote ljudske vojske prodirajo v smeri proti Fenjangu, od katerega so oddaljene le še nekaj desetin km. Del teh sil se je pri Congčonu že združil s številnimi partizanskimi edinicami, ki so že dalj časa vodile borbe za hrbtom 8. ameriške divizije.
Ameriške čete se umikajo na vseh koncih. Vsepovsod jih na svojem begu napadajo junaške partizanske skupine.
1., 2., 24. ter 25. ameriška divizija so do sedaj utrpele največje izgube. Nedvomno stoji med temi na prvem mestu 2 divizija, ki je ob u-mik-u z bregov onstran reke Congčon doživela težko preizkušnjo. Na mestu je morala pustiti mnogo o-rožja ter vso težko opremo, da o človeških in drugih materialnih izgubah sploh ne govorimo. Torej «primerno» plačilo za svoječasno «naglo» prodiranje .. .
Tudi turška brigada, ki je prišla na pomoč Američanom tedaj, ko so
z veliko naglico «prodirali proti se vernim mejam», je te dni doživeli svoj «ognjeni krst». Le po čudnerr naključju se je lahko prebila 1: močnega obroča korejskih ljudski! sil in kitajskih prostovoljcev. Utr pela je mnogo izgub. Ranjen je bi celo njen. vrhovni poveljnik, mnogi vojakov pa se je predalo, To je i ostankih brigade povzročilo še več jo paniko in zmedo.
Iz poslednjih poročil je razvidno da je gen Mac. Arthur izdal povelj za splošen umik na vseh bojiščih «Naj se reši, kdor se more». Polo žaj ameriške vojske na Koreji j skrajno obupen. Med tem, ko to pi šemo, so se že pričele borbe z Pyongyang. Vsak poizkus Američa nov, da bi ustavili napredovanj ljudske vojske ter kitajskih proste voljcev, je propadel
Bliskovit preobrat položaja vojn na Koreji je dokaz ,da je bil za man ves trud ameriških in drugi! napadalcev, da bi strli in uničili K ir Ir Senovo ljudsko vojsko. To je do kaz, da ljudska vojska ni bila h ne more biti poražena Zato pa a meriški napadalci grozijo z atomsk bombo.
Medtem so močne skupine partiza nov, ki jim poveljuje gen. Kir Cheik osvobodile mesti Syugie ii Ichon, ki se nahajata na 38. vzpo redniku. Iste partizanske čete za dajajo hude udarce Walkerjevir divizijam na begu v smeri prol Pyongyangu.
Posebno hude borbe so v teku n frontalini črti Congčon - Sungčon Pyongyang. Tu je po zadnjih veste 2. ameriška divizija popolnoma ol koljena. V teku so srditi jurišni boj
Korejska letala so odvrgla na m lijone letakov, s katerimi pozivaj ameriške čete, naj se predajo, dc mače prebivalstvo pa vabijo n splošno vstajo proti tujim zavoji valcem.
Na fronti se je uprl filipinski bi taljon in je bil odstranjen z bi jišča.
RAZKRINKANJE
titov«h«jfa provokatorja
Ameriška delegacija na kongresu partizanov miru v Varšavi z aplavzi odobrava Howardov odgovor Roggeju, ki sedi s svojo ženo.
Ključ do socialistične graditve in dviga blagostanja delovnega ljudstva
gospodarsko Sodelovanje in pomoč
MED ZSSR IN LJUDSKIMI DEMOKRACIJAMI
Pred drugo svetovno vojno je bila izmena blaga med Sovjetsko zvezo in državami centralne in ju-»ovzhodne Evrope zelo neznatna. Kapitalistični režimi v teh državah -,o bili sovražno razpoloženi do dežele socializma, poleg tega pa so bili gospodarsko in politično popolnoma odvisni od Francije, Anglije 'n drugih velikih imperialističnih sil, ki so jim diktirale gospodarsko naslonitev na Zahod. Vse te države =o bile več ali manj gospodarske ko. lonije velikega kapitala velesil. Nasprotno temu pa slone gospodarski odnosi med državami ljudske demokracije in Sovjetsko zvezo na načelih popolne enakopravnosti, bratskega sodelovanja in medsebojne pomofli. Ta stalinska načela so vsebovana v vseh pogodbah, ki so jih po zadnji vojni sklenile ljudske demokracije med seboj ali s Sovjetsko zvezo. Na teh načelih je osnovan tudi Svet za vzajemno pomoč, ki je bil ustanovljen januarja 1949. in v katerega so kot enakopravne članice vstopile ZSSR, Poljska, Romunija, Češkoslovaška, Madžarska
piše tov. Mikojan — je ustvarjen tak sistem medsebojnih gospodarskih odnosov med državami ljudske demokracije, ki zagotavlja bratsko sodelovanje, tovariško koordinacijo gospodarskih načrtov. Vzpostavlja se izmenjava blaga, ki ni odvisna od kapitalističnih kriz in tržnih nihanj, menjava, ki omogoča ljudskim demokracijam, da nabavljajo iz ZSSR surovine in naprave, ki jih ne morejo dobiti iz kapitalističnih držav; na drugi strani pa dobe tržišče za svoje blago.»
Do druge svetovne vojne je bila izmenjava blaga teh držav s SZ zelo neznatna; kajti reakcionarne in tujemu kapitalu predane vlade so vodile protisovjetsko politiko tudi na gospodarskem polju, čeprav je bilo to v največjo škodo tem deželam samim. Tako je izmenjava blaga s SZ predstavljala le en odstotek celokupne zunanje trgovine Češkoslovaške republike, dočim je v zunanji trgovini Poljske znašal promet s sosedno Sovjetsko zvezo celo 'anp p"i odstotka.
Pe za časa osvobajanja držav cen-
in Bolgarij i, mesec kasneje pa tudi traine in jugovzhodne Evrope iz-
li. Pomaga pa tem državam tudi s svojimi tehničnimi kadri, ki s svojimi izkušnjami pomagajo razvoju industrije in gospodarstva sploh. Vsa ta podpora SZ je omogočila, da gredo te mlade države trdno po poli socialistične graditve z naraščajoči! m blagostanjem in kulturnim napredkom. ,
Neprestano pa se veča izmenjava dobrin tudi med ljudskimi demokracijami samimi. Leta 1999. je znašal izvoz Madžarske v Romunijo le 2,9 odst., uvoz pa 3,1 odst. od celote; izvoz Bolgarije v Češko 3,3 odst., uvoz pa 4,1 odst.; madžarski izvoz v Bolgarijo 2 odst., uvoz pa le 0,9 odst. celotnega uvoza Madžarske iz inozemstva. Od leta 1945. pa izmenjava med temi državami neprestano narašča.
Vse te države zaznamujejo po vojni velikanski porast v svoji zunanji trgovini. 0,1 leta 1947. do 1948. je zunanja izmenjava Poljske narasla za 82,9 odst., Češke za 99, Madžarske za 56,7, Bolgarije za 61,4 in Romunije za celih 170 odstotkov. Se bolj se je povečal trgovinski promet v naslednjem letu in 'etos pre I-
PORAZ KAMPANJE
za titovske volitve v coni B
Izraz ljudskega ogorčenja v Materadi - V Izoli je prišlo na sestanek le 8 oseb - V Novem gradu se je titofašist Perič sam razkrinkal - Prazni sedeži v Piranu
Albanija. V septembru 1950. pa je bila vanj sprejeta tudi Demokratična republika Nemčija. Namen tega Sveta je, da na osnovi enakopravnosti in spoštovanja neodvisnosti vseh držav-članic organizira izmenjavo gospodarskih izkušenj, nudi medsebojno tehnično pomoč, kakor tudi pomoč v surovinah, tehnični o-premi itd.
«Na pobudo tovariša Stalina —
no d fašističnega jarma je Rdeča ar-j videva nadaljnji porast lzmenjn-
TUP1 LETOŠNJO BOŽIČNICO NESTRPNO PRIČAKUJEJO
Mladina z veseljem deluje za obdarovanje naših otrok
Med mladino so v teku velike priprave za Otroško božičnico. Kot gobe po dežju so se začele ustvarjati skupine, ker se mladinci zavedajo, da Je tudi letos treba obdariti naše najmlajše, ki kot vsako leto pričakujejo božičnico z največjim veseljem, z upanjem na raznovrstna darila. Mladina ve, da mora dati vse od sebe, posebno pa v teh hudih časih, da bodo naši malčki res veseli in zadovoljni.
Ko sem obiskal mladinsko sekcijo pri Sv. Ani, sem slučajno opazil dva otroka, ki sta se čudila že izdelanim lepim igračam in nista mogla prepričati eden drugega katera je lepša. Eden je rekel, da je lepši avto, drugi pa, da je lepši voziček itd. Mnogo Je takih prizorov in naša mladina z veseljem deluje za obdarovanje otrok, ker že danes vidi njih vesele obrazke! Kaj bo pa šele tisti dan!
Res so se to leto mladinci vrgli z vso vnemo za čim boljši in lepši uspeh otroške božičnice. Toda priznati moramo, da tudi pri tem mladini ne teče vse gladko. Mnogo Je
težkoč, katere pa bo mladina vsekakor odstranila in lahko pričakujemo, da bo letošnja božičnica res nekaj velikega. 17. decembra bo otvoritev razstave, na kateri bo prikazano vse, kar so mladinci naredili za otroke. Ob tej priliki se bodo izbrala najboljša dela, ki bodo brez dvoma tudi dobro nagrajena. Za tokrat moramo pohvaliti mladinsko
Po vseh mladinskih sekcijah vidiš mladino, ki pridno deluje za otroško božičnico.
sekcijo pri Sv. Ani, ki Je izdelala nič manj kot 180 igrač. Tudi mladinke so dobro delale. Spletle so mnogo rokavičk, maje, sešile copatke itd. Tudi mladinci pri Sv. Ivanu so se do danes prav dobro izkazali. Naredili so več kot 100 igrač in kar pridno nadaljujejo s svojim delom. Tudi mladinci pri Mitnici imajo že 54 igrač. Slišali smo, da tudi v Skednju, na Rocolu, v Rjemanjih, v centru mesta, na Kolonji, Kolonkovcu in v še mnogih drugih sekcijah prav pridno delajo za o-troško božičnico. Zato pa jih moramo prihodnji teden obiskati in seveda «povedati javnosti» o njih delovanju. Zato mladinci korajžno s pripravami, da ne bomo pisali o slabih rezultatih, ker Mladinsko besedo čitajo tudi naši najmlajši in Jim seveda ne smemo kratiti veselja, s katerim pričakujejo darila. Vemo da je za otroško božičnico tekmovanje in da bodo tudi lepe nagrade. Zato pa mladinci pohitimo s pripravami, zmagati moramo v tekmovanju!
L. R.
"v>da n 'lila pomembno pomoč tem deželam: pri obnovi prometa, mestnega gospodirstva, električnih central, industrijskih podjetij ter je oskrbela prebivalstvo z najnujnejšimi predmeti.
V oktobru 1944. je ZSSR sklenila s Pol iško trgovski dogovor, na podlagi katerega so osvobojeni predeli Poljske dobivali premog, naftine proizvode in druge predmete. Tudi Češka je po osvoboditvi trpela pomanjkanje surovin, zlasti goriva in bombaža za svojo industrijo; SZ ji je priskočila takoj na pomoč z velikimi dobavami teh surovin, kakor tudi z živežem in drugimi surovinami. «Samo bratska pomoč SZ je rekel predsednik CSR tov. Golt-wald nas je rešila v povojnih letih gospodarskega kaosa in lakote ter nam omogočila obnovo in razvoj našega gospodarstva».
Bolgarska je prejela že v prvem letu vlade Domovinske fronte 11.000 ton bombaža, 73.000 ton kovinskih izdelkov in kovin za izdelavo poljskega orodja, 120.000 ton naftinih proizvodov, 20.000 ton pšenice, 30.000 ton koruze in veliko količino drugih proizvodov. S to pomočjo je Sovjetska zveza rešila bolgarski narod lakote in gospodarske katastrofe ter omogočila razvoj njene industrije.
Neprestani razvoj gospodarskega sodelovanja med ZSSR in ljudskimi demokracijami zagotavlja industrializacijo ljudskih demokracij, njihov gospodarski razvoj in neprestano dviganje življenjske ravni delovnih slojev. SZ izvaža v te države stroje, tehnično opremo in druge neob-hodne predmete za hitro obnovo industrije in za razvoj socialističnega gospodarstva teh dežel. Leta 1950, je v primeru z lanskim letom narasla izmenjava blaga med SZ in Poljsko za 30.4 odst., z Romunijo nad 30, z Madžarsko in Bolgarijo pa nad 20 odstotkov. Povečanje izmenjave
ve in sicer: med Poljsko in Romunijo za 30 odst.. Poljsko in Češko za 25, med Poljsko in Madžarsko za 35 odst. v primeri z letom 1949. (meri zadnjima državama za preko 200 odst. v primeri z letom 1948.); od leta 1947. je narasla izmenjava med Romunijo in Češko za 40 odst., med Poljsko in Romunijo za 50 odstotkov.
Industrijski proizvodi zavzemajo vedno večji del mednarodne izmenjave blaga, kar kaže na velik razvoj industrije v teh deželah po vojni. Zelo lepo pa se razvija tudi medsebojno sodelovanje na industrijskem polju. Poljska in Češka pa gradita tudi skupne industrijske naprave. Za električno centralo v Dvoru dobavlja Češka kotle in druge naprave, dočim izvršuje Poljska zemeljska in hidroelektrična dela ter gradi transportne objekte. Ti dve državi bosta s skupnimi napori zgradili tvornico sintetičnih in viskoznih tkanin. Češka pomaga dalje graditi na Poljskem velik kombi-j nat, kjer bodo letno izdelali 12 mi- j lijonov parov obutve. Predvidenih' je še okrog 20 drugih skupnih podjetij. Z gospodarskim sodelovanjem se zlasti lepo razvija specializirana proizvodnja teh držav. Romunja dobavlja električni tok mnogim industrijam v severni Bolgariji. SZ in ljudske demokracije s svojo pomočjo pomagajo Albaniji k gospodarskemu razvoju.
To te "no sodelovanje ljudskih demokracij in SZ je omogočilo, da vrve ne le uspešno izvajajo svoje gospodarske plane, temveč da jih izvršujejo pred rokom in jih od daleč prekoračujejo. Nasprotno temu pa Jugoslavija, ki jo je Titova izdajalska tolpa prodala ameriškim tru-stom, ne more doseči v večini panog niti polovice določenega plana ter je danes pretvorjena v poljedelski in surovinski privesek imperialističnih monopolov.
Cim linij se bliža dar volitev fantomske titovske Sl At/ v coni B tem vetji postaja odpor tamkajšnjega prebivalstva, ki se dobro zaveda kakšnega pomena so za tito/ašiste te volitve.
S postopnim ojačanjem moralnega pritiska na prebivalstvo se titofaši-stični oblastniki cone B pripravljajo
sva obeh con.
Toda že v tej jazi lahko vidimo, da ljudstvo ni nikakor pripravljeno nase dati njihovi propaganai in note, spiai1 slišati o vpisovanju v to njihovo M' štstično organizacijo.
To nam najboljše dokazujejo le m' katera izmed neštetih zborovanj, ki j'1
Ob proslavi AVNOJ-a so se Križani oddolžili žrtvam fašizma.
na «plebiscit», ki naj bi po njihovih željah potrdil in odobril vso njihovo zločinsko politiko izmozgnvanja ljudstva, vdtnjanja ameriškim vojnim hujskačem in barantanja na škodo prebival-
Titovci so na yse mogoče načine ovirali vojne operacije bolgarske armije
Kova dejstva o izdajstvu
titoveev med II. svetovno vojn«
Bolgarski list «Rabotničesko delo» je objavil članek polkovnika bolgarske vojske Aleksandra Getma-na, v katerem so prikazana dejstva, ki razkrinkujejo izdajalsko vlogo Titove klike za časa vojnih operacij bolgarske armije na jugoslovanskem ozemlju po 9. septembru 1944. leta.
Tl dogodki potrjujejo dobro znano dejstvo, da je klika Tita-Rr.nko-viča delovala v Jugoslaviji kot a-gentura anglo-ameriških imperialistov. Razen tega razkrinkujejo ti lovce kot rušilce bratstva jugoslovanskih narodov do bratskega bolgarskega naroda, bratstva, ki se je skovalo v borbi proti fašizmu.
«Za Churchilla piše Getman —. je bilo stalno napredovanje sovjetske armije v Romuniji in Bolgariji koncem meseca avgusta ter pričetkom septembra leta 1944. nepričakovano. S tem je izpodletel njegov načrt okupacije Balkana po anglo-turških četah. Po izjavi obtoženca Brankova na procesu Rajka na Ma-
džarskem, je Churchill zadal nalogo omogoča SZ z zelo ugodnimi posoji-1 anglo-ameriškim oficirjem obvešče-
11*11
Mmžm • ••••••••••• • • •
Uredništvo in uprava goriške izdaje «DELA» : GORICA, ulica XXIV. Maggio, štev. 18, prvo nadstropje. Telefonska štev. 666.
DOVOLJ JE PROVOKACIJ
proti osvobodilnemu gibanju«
Aretacije garibaldinskih komandantov tovarišev Lina Zocchi, Valerija Stella, Marija Fantini in Ivana Padoana v znamenju priprav na prihodnje volitve so groba žalitev vsega demokratičnega ljudstva
GORICA —• Vrsti aretacij in uprizor, enih procesov proti borcem za svobodo, boljšo bodočnost in mir v svetu so se pretekli teden pridružile še aretacije bivših komandantov—garibaldincev v Gorici in v Vidmu Pretekli petek zvečer so go-riški karabinerji na povelje, ki so ;■ -1 prejeli od beneškega državnega tožilstva, aretirali v Gorici tov. Lina Zocchi (Nincija), bivšega komandanta garibaldincev ter sedanjega partijskega inšpektorja za Goriško pokrajino in Furlanijo. Naslednjega dne t. j. v soboto 25. nov. pa je bil aretiran na svojem stanovanju v Vidmu drugi bivši komandant garibaldinskih edinic tov. Valerio Stella. Pozneje je bil aretiran tudi bivši komandant brigade Garibaldi —: Natisone tov. Mario Fantini ( Sasso). Istočasno s poveljem za aretacijo omenjenih treh bivših komandantov garibaldincev je bilo od Istega tožilstva izdano zaporno povelje tudi za predsednika videmske ANPI tov. Ivana Padoana.
Vest o aretaciji se je takoj razširila po vsej deželi in je zelo vznemirila vse demokrate. Koj nato so začele prihajati od vseh strani protestne resolucije.
Izvršilni odbor Zveze italiajnskih partizanov (ANPI) za Goriško pokrajini) je na svoji izredni seji takoj po aretaciji tov. Zocchija izdal resolucijo, v kateri pravi med drugim tudi naslednje:
«Izvršilni odbor ANPI pozdravlja zaslužnega borca tov. Nincija, ki je bil za zasluge v osvobodilni borbi odlikovan z zlato kolajno. Njegova aretacija v zvezi z dogodki v Porzusu je prav gotovo povezana s procpsom, ki naj bi se vršil v času bodočih volitev. Tudi ta aretacija in morebitni bodoči procesi so del velikega in neprestanega blatenji ter žalitev žrtev težke osvobodilne borbe. Obenem je ta aretacija v vzpodbudo onim, ki si želijo povrat-
ka sramotne preteklosti».
Tudi izvršilni odbor ANPI za furlansko pokrajino je izdal proglas in protestno resolucijo v zvezi z aretacijo tovarišev garibaldincev. Ta odbor je tudi napovedal za 10. decembra t. I. veliko protestno zborovanje v Vidmu, katerega se bodo udeležili tudi bivši partizani iz sosednjih pokrajin, z Goriške ter iz Trsta.
Kongres sekcije KPI v Pevmi
PEVMA" Tudi v Pevmi se je že vršil kongres sekcije KPI. Na njem je bil izvoljen poleg delegatov za pokrajinski kongres KPI, tudi nov sekcijski komite.
Izredno živahno je bilo na teni kongresu. Tovariši so se z velikim zanimanjem udeležili živahn» diskusije. Razpravljali so o borbi za mir v svetu, o borbi za delo in za demokratične svoboščine ter o borbi proti titovstvu, ki je danes poleg angloameriških imperialistov in vojnih hujskačev, poglavitni sovražnik miru v svetu. Ob zaključku k. n-gresa je bila izglasovana protestna resolucija zaradi aretacije tov. Zocchija in Sassa.
Ponesrečen beg zagrebške študentke
GORICA — Skoraj ne mine dan, ne da bi kdo poskušal zbežati čez mejo pri Gorici. Med nesrečnimi begunci je opaziti ljudi, ki pripadajo najrazlič-nješim slojem ali poklicem. Le v nečem so si vsi enaki, ali vsaj zelo podobni in t. j. v želji, da se čimprej rešijo Titovega fašističnega režima.
Pretekli teden so na meji pri gorl-ški bolnici Jugoslovanski obmejni stražniki prekrižali načrte neki študentki iz Zagreba Zasačili so jo praV v trenutku, ko je hotela napraviti
zadnji skok čez žico. Očividci so poro čali, da so jo titovski janičarji že na meji strahovito mučili.
Za klanje prašičev je treba dovoljenje
GORICA — Kmetovalci, ki nameravajo zaklati prašičke, morajo za-kolj prijaviti 24 ur pred klanjem. Zaklati pa smejo le tedaj ko prejmejo potrebno tozadevno dovoljenje. Zivinozdravnik bo pregledoval zaklane prašičke ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah v mestu, ob ponedeljkih in četrtkih v Iočniku in Podgori, v torek in petek v Pevmi, St. Mavru Oslavju ter v Standrežu.
GORICA — 2., 3. in 4. decembra bo v Gorici tradicionalni Andrejev sejem
INJU S
Bred nedavnim Je bila najdena podoba Svetogorske matere božje, ki so jo bili leta 1947 «neznani» tatovi neko noč odnesli iz goriške stolnice. To se je namreč zgodilo neka] dni pred priključitvijo Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Tedaj bi bili morali vrniti podobo svojemu pravemu lastniku, t. j. svetogorskemu svetišču, ki Je pripadlo Jugoslaviji.
Ob priliki «velike skrunitve milostne podobe» je goriška duhovščina na čelu s škofijskim ordinarijatom zagnala v javnost velik krik. Ce se ne motimo so bile zn tem tudi spravne pobožnosti po raznih goriških cerkvah. Goriški nadškof pa je «neznane» tatove Izobčil iz cerkve.
Zelo značilno je bilo dejstvo, da se ni nihče resneje potrudil, da bi izsledil ukradeno podobo. Zdelo se je celo. da je nsa zadeva popolnoma zamrla in da je za vselej pozabljena. «Neznani tatovi» so podobo ukradli, ker je res dragocena umetnost, povrh tega pa je ovenčana z dvema dragocenima zlatima in z biseri in diamanti posutima kronama. Tako nekako sl Je preprosto verno ljudstvo tolmačilo «neuganljivo» skrivnost. Tudi ordinarijat se ni po
OTROŠKE VRTCE V SLOVENSKE VASI!
Vprašanje otroških vrtcev je tudi pri nas zelo vužno In. pereče, vprašanje To Je tem bolj pereče, v kolikor se tiče slovenskih otroških vrtcev. Pred zadnjo svetovno vojno so sicer obstajali po vseh večjih krajih. Zanje je skrbela fašistična oblast in Opera Italia Redenta. Seveda so imeli takrat, kakor vse fašistične ustanove tudi otroški vrtci svojo posebno nalogo. V slovenskih vaseh je bil poglavitni namen otroških vrtcev potujčevanje slovenskih otrok. To delo je z vso marljivostjo opravljala prav Opera Italia Redenta.
Po vojni je fašistično ustanovo za otroške vrtce nadomestila nova ustanova, ki pa žal skrbi predvsem za otroške
vrtce z italijanskim učnim jezikom. Seveda so tega krive v prvi vrsti sedanje demokrščanske oblasti, ki se v treh letih niso niti toliko pobrigale za slovensko podeželje, da bi obnovile vsaj tiste otroške vrtce, ki so obstajali že za časa fašizma in da bi v njih uvedle slovenski učni jezik.
Taka primera sta tudi v Petimi in v Sovodnjah. Nekateri otroci iz Pevme morajo hoditi celo v oddaljeni slovenski otroški vrtec v Gorico, kar je vsekakor nedopustno.
Ker je zadeva slovenskih otroških vrtcev tudi na Goriškem zelo velikega pomena, Jo bomo podrobneje obravnavali v prihodnjih številkah našega tista.
izobčenju «tatov» več zanimal za iskanje svetogorske podobe.
Po dolgem času, menda lani, je «Demokracija» opozorila javnost, da je nekdo podobo našel in da goriški verniki zahtevajo, da se jo vrne v Gorico. Po kratkem «alarmu» je ponovno zadeva šla v pozabo.
Bred časom pa je skrivnost kar naenkrat bila razjasnjena. Izvedelo se je, da je svetogorska podoba v Rimu. Časopisje pa je poročalo, da je bila skrita nekaj časa v Vatikanu. Zelo čudna zadeva, kaj? Od goriškega nadškofa izobčeni tatovi so svetogorsko podobo skrili v Vatikanu. To dejstvo nam potrjuje, da so podobo odnesli tja ljudje, ki uživajo veliko zaupanje vatikanskih in nedvomno tudi nadškofijskih krogov.
Tako je farsa izobčenja iz cerkve popolnemu razkrinkana in z njo tudi tisti, ki so izobčenje izrekli.
Obsodba
tržiškega delavca
GORICA 22. t. m. je goriško sodišče obsodilo pogojno na 9 me seeev in 10 dni zapora delavca Josipa Intrepida, ki je zaposlen v trž -ških ladjedelnicah. Obsojen je bil zato, ker se je udeležil delavskih akcij preteklega decembra ob priliki protestne zasedbe tržiških ladjedelnic. Omenjene zasedbe so se namreč udeležili vsi de'avci, policija pa je le nekatere zaprla in jih predala sodnim oblastem. Proti obsodbi je prizadeti vložil priziv.
vaine službe pri titovskem štabu generalu Maklmu in polkovniku Hamiltonu. da potom Tita, Rankoviča, Djllasa in Kardelja preprečita osvoboditev Srbije in Beogrgda s strani Rdeče armade. Takrat pa titovci niso imeli toliko poguma, da bi odkrito nastopili proti sovjetski vojski, ker bi se na ta način razkrinkali in so zaradi lega stisnjenih zob «sprejeli» pomoč Rdeče armade.
Druga bolgarska armada je branila južno krilo tretje ukrajinske fronte. Pod vodstvom kompartije je imela popolnoma drugačne naloge od vojske carja Borisa, bila je prežeta z iskreno željo, da pomaga pri osvoboditvi bratske zemlje.
V Pirotu je bil štab vojnih akcij ter središče za splošno preskrbo. Ker so se titovci zavedli, kakšnega pomena je preskrba, ki je bila potrebna za hitrejšo zmago, so v ozadju delali vse mogoče prepreke. V teku nekaj dni so cele vojaške e linice ostale brez hrane. Zaradi bližnjih vojnih operacij je bilo nujno potrebno organizirati v Pirotu vojaško bolnico ter razne magatine. Čeprav je v tem mestu bilo mnogo praznih poslopij, komandant mesta podpolkovnik «Brka» ni hotel staviti niti enega na razpolago. Večkrat so titovci bolgarski vojski odvzemali na železniški postaji v Pirotu ves živež ter ga odpošiljali v dolino reke Timoka in v mesto Zaje-čar. Ravno tako so z zahtevo, naj se jim stavi na razpolago kamione in druga prevozna sredstva, vedno ovirali ostalo preskrbo.
Nadalje piše Getman, kako je litovski predstavnik «Brka» na Titov ukaz zahteval od bolgarske vojaške komande, da se mu stavi na razpe-lago 20 kamionov za prevoz delegatov skupščine prav takrat, ko jih je ista nujno potrebovala za prevoz svojih čet. «Brka» je izjavil:	«V
imenu Tita zahtevam, da bodo ti kamioni jutri točno ob 6. uri v Nišu, bolgarska vojska pa lahko tudi pogine od lakote».
Da se je po nalogu titovskega vodstva vršila sabotaža v ozadju druge bolgarske armije, potrjujejo tudi naslednja dejstva: 3. oktobra so prišli v štab armije znani angleški špijon sedanji podpredsednik Titove vlade dr. Blagoje Nesicovič, inženirski polkovnik, sedanji minister financ Melentije Popovič, načelnik milice za mesto Pirot Kosta Rakič ter komandant istega mesta podpolkovnik «Brka». Ta titovska delegacija je stavila naslednje zahteve: 1) da njih obmejne straže prevzamejo mejno črto iz leta 1941 ; 2) da se Jugoslaviji preda uprava železnic; 3) da bolgarski nameščenci zapuste poštno-telegrafski oddelek v Pirotu; 4) da se prekinejo prijateljski odnosi med 'bolgarskimi oficirji in vojaki z mestnim prebivalstvom.
Titovska delegacija pa je na te
zahteve dobila odgovor, da ta vprašanja spadajo v kompetenco vlade Otečestvenega fronta. Obenem je bila naprošena naj svoje zahteve na redi pismeno, kar pa ni hotela sprejeti ter vztrajala na takojšnji rešitvi teh vprašanj, ne da bi za to vprašala bolgarsko vlado, ter pod pretnjo, da jih bo v nasprotnem primeru rešila sama. ,
Getman še navaja številne primere, ko titovsko vodstvo ni dovolilo jugoslovanskim partizanskim edinicam, da koordinirajo svoje akcije z akcijami druge bolgarske armije za uničenje hitlerjevih okupatorjev.
Po osvoboditvi Niša, je v mesto prišel Koča Popovič ter v imenu Tita zahteval, naj bolgarske čete takoj zapuste mesto ter predajo vse vojne trofeje titovcem. Nato je še izdal ukaz, da bolgarske čete ne smejo iti po glavnih ulicah mesta, ter zagrozil prebivalstvu, da bi pisalo po svojih hišah kakršna koli pozdravna gesla. V zvezi z vojnimi trofejami je nastal oster spor. 17. oktobra leta 1944. je g. Popovič naslovil jugoslovanskim silam v Srbiji naslednji ukaz: «Telegram maršala Tita glavni komandi narodnoosvobodilnih sil in partizanskih edinic v Srbiji. Bolgarske edinice morajo takoj zapustiti Niš. Vse vojne trofeje in magacini morajo ostati na našo razpolago. Obvestite komando bolgarskih sil, da je to moj ukaz. Maršal Tito».
Bolgarska komanda ni mogla verjeti, da je Tito podpisal ta telegram, ki je bil popolnoma protibolgarske-ga značaja, ter zahtevala potrdilo, ki ga je tudi dobila. General Koča Popovič je overovil kopijo telegrama in napisal, da «prepis odgovarja originalu. Potrjuje generalni poročnik Koča Popovič». Zmedena in ogorčena zaradi takega ravnanja, je bolgarska vojska zapustila mesto Niš.
Nadalje se v članku govori o sporu, ki je nastal v zvezi z neupravičeno zahtevo titovskega predstavnika Koče Popoviča, naj bolgarska armija prepusti zaplenjene vojne trofeje.
«Spor — piše v članku — je rešil maršal Tolbuhin, ki je izdal ukaz, da vse vojne trofeje ostanejo na razpolago bolgarski armiji, ker po vojnih običajih, trofeje pripadajo tistemu, ki jih izvojuje. Pri osvoboditvi Niša je bolgarski narod dal 1545 svojih najboljših sinov.
Druga bolgarska armija je bila pripravljena nastopiti za Niš že 25. septembra. Titovci pa so ta nastop zavlekli za 13 dni, kar je bilo vsekakor v korist hitlerjevcev. Bolgarska komanda se je vedno uporno borila proti titovskim saboterjem. Sovjetsko poveljstvo nam je izkazovalo pri odstranjevanju ovir neprecenljivo pomoč».
skušajo organizirati v vseh, tudi najt>0') zakotnih vasicah cone B.
Na tako zborovanje, ki je bilo novembra v Materadi, organizirano '' okrajnem merilu, je prišlo le pičlih 5C oseb, čeprav šteje okraj preko 2600 prebivalcev. Svoje demagoške frazo i” kopico obljub je na tem zborovanj11 trosil titovski krajevni učitelj Dni0"' Brisotni so poslušali ves njegov g°oor s popolno brezbrižnostjo in nihče ,e ni hotel priglasiti k diskusiji. K°ln[ pa se Je nekdo le opogumil in zabtu sil titojašistlčnemu govorniku v obto* naslednje besede: «Se 1944. leta se V mnogo govorilo, da bodo vse pr'i°' bltve le v korist ljudstvu, danes Pa ravnaste z ljudstvom kot z živin09' Njegove besede so sprejeli vsi P°s^. šalci z burnim ploskanjem. Titofašist'Cl govornik, ki si prav gotovo ni pričah0' val te upravičene opazke, se je na te besede molče In s povešeno glavo P°“ bral iz dvorane.
Se večji neuspeh pa so doživeli 0 lovski organizatorji v Izoli. Dne 1' novembra so sklicali zborovanje, ki se moralo vršiti u šolskih prostorih
Ul. RpVPD oh 1 Kihih ji eoi rtrn n/ldd^ '
Besenghi. Kljub vsej propaga'1
M
0seh'
vabilom in raznim pritiskom, Pa ^
prišlo na zborovanje le osem Tako je titovski poskus klavrno Pr<f padel.
bil°
pri‘
V	Bujah se Je zborovanja, ki Je 16. novembra, udeležilo le 38 oseb. šotne sta skušala prepričevati til0'1 šlsta Stipančlč Bruno in Zlobec
lij, toda brez uspeha. Kot edini rezui sta dosegla, da je nekdo Izmed P°s,b šalcev ostro grajal postopanje h10 , šistične oblasti, ki nalaga vtnoerltJr. nikom visoke globe, ako so si Priiv žali za domačo uporabo le nekaj i'tr vina več kot je predpisano.
V	Novem gradu pa so 16. novem0* sklicali vse člane tamkajšnje Pr0l( vodne zadruge. Titofašist Perič jih L skušal na vse načine podžigati k °e aktivnosti, bodisi v zadrugi In pose ^ še glede propagandnega dela za bod volitve. Le na ta način bomo lafl jC preprečili — je dejal titofašist per a — da bi prišlo do nasilstev kot za « aprilskih volitev, ki so še P°seb škodovala pokretu. S tem neinteligel>l nim izvajanjem pa je titofašistični t drepnik le izdal prave namene, ki snujejo njegovi oblastniki ter obehe ^ potrdil, da so se aprilske volit00 resnici vršile r ozračju nasilstva 1 terorja.
V	Piranu se v priganjanju Prcb,t!?o stva na titovska zborovanja še P°se j odlikujeta titovska podrepnika p°sS0. in Taučer. Toda tudi v Piranu so l>sl skusi titojašistov, da bi organizsa sestanke po vseh hišah brezplodni, * jim prebivalstvo množično obrača » bet. Tudi njihovi terenski sedeli, so jih za to priliko okrasili so °ed prazni, čeprav skušajo privabiti P' j bivalstvo z demagoško propagand0' ^ se obrača na SIALI za katere koli P tožbe, nasvete Ud. Kot bele vTC a. redkim prebivalstvom, ki v s.ft3. hu pred fašističnimi represaljaml Prl jajo na njihove sestanke pa oblJU" ^ jo, da ho ttto/ašistična oblast °dPr^pj. druge trgovine, kjer bo vsega 0
lju, seveda le za metro-lire, rieiobe pa obljubljajo, da bodo prejemali ^ lavico plače v metro-lirah, ostalo P ,| vico pa v dinarjih ter da bodo 0 u najkrajšem času posebne urada zamenjavo valute.
GORICA - Pred nekaj časom je policija aretirala tov. Josipa Gorjupa iz Vermeljana, ker je osumljen, da je sodeloval pri požigu vencev na raznih spomenikih. Izkazalo pa se je, da je bil sum neutemeljen in da je tov. Gorjup popolnoma nedolžen. Zaradi tega je bil pred nekaj dnevi izpuščen iz zapora.
GOHICA — Mestno županstvo naznanja, da je od 1. decembra dalje občinska klavnica odprta ob ponenti jkih, torkih in sredah od 8. do 12. ure, ob četrtkih in petkih od 8. do 13., ob sobotah od 9. do 11. ure.
y:x' jt
' )f
ŽENIN IZ AMERIKE : « -udno, kako je težka ta sestradana Jugoslavija. Toda ker mi je tako všeč, ti jo plačam v najboljši valuti». T1TLER : «Veš, takemu ženinu je treba iztočiti nevesto z vsem nakitom. In tega sem ji preskrbel v izobilju».
Ali je tudi to
"inf ormbirojevsk0
------laž..?
" '	'TYr'
Poslovalnica «Kolonialen 82 na
ševt cesti je dobila pred nekaj ^ jt 1000 kg mokrega krompirja, ki * na. poslovodja, ne vemo po člgaoeP\ 0gi-logu, uskladiščil v vlažno klet. <<|e pir Je začel gniti In so ga moral zaboje spraviti na gnoj. Tudi p0. ravnajo s krompirjem u ntiveden ^nl slovalntct zelo malomarno, ves P p0d krompir odlagajo na peščena <1° pr streho «Stadiona», namesto, da |ci slovodja preskrbel nekoliko das • naj bi Jih poprej polotili na (
(Iz «Ljudske pravice» z dn oktobra 1950.)
• • •	sVet°
Poverjeništvo za kulturo in Pr° j0 OLO Kranj-okolica je obvesti LJudske prosvete Slovenije. da «-rava uprava «Zito/onda» v ^ranLiii' porabiti kulturne domove hot *
Iča v zimi 1950-51.	.(jči<‘
Omenjeni okraj mora usk ^ ga-preko zime okrog ISO ud8on°ln'(]y se stopnik Zitofonda Je predlagal' ran> uporabi 20 kulturnih domou I rajanle za skladišča. S tem bi rešili vP vskladtščenja koruze.	,pe 31,
(Iz «Ljudske pravice» z oktobra 1950.)
SESTANEK CENTRALNEGA KOMITEJA KP STO 18., 19. IN 20. NOVEMBRA 1950
itični referat tov. Vittoria Vida
Od zadnjega sestanka C. K.
danes je bilo v mednarodnem in krajevnem položaju mnogo političnih dogodkov. Problemi, ki smo jim Posvetili svojo posebno pozornost, so ostali isti, le da so postali še Važnejši spričo zaostritve splošnega Položaja. Tu ugotovitev velja za vse naše poglavitne probleme: borbo za mir, borbo za rešitev tržaškega vprašanja, borbo za gospodarske in politične pravice delovnih slojev in borbo za demokratične svoboščine.
V središču delovanja naše Partije, kakor vseh drugih komunističnih partij, je vedno borba za trden in, trajen mir, borba, na katero se Povezujejo vse druge borbe proti ofenzivi imperializma na vseh poljih (političnem, gospodarskem, ideološkem, diplomatskem), borba, ki je $e posebne važnosti v Trstu zaradi njegove sedanje vloge kot anglo-anoeriška strateška baza.
! Velik razvoj sil miru je dobil Potrdilo v veličastnem kongresu partizanov miru,, ki se vrši v teh dneh v Varšavi. Ovire, ki jih je angleška Vlada postavila sklicanju tega kon-Sresa v Sheffieldu, so prikazale strah ki ga ima imperializem spričo vedno Večjega razvoja sil miru, kateremu je tudi Tržaški odbor miru prispeval 7 nad 100.000 nabranimi ' podpisi.
in po zamenjavi vojaških uprav o-beh con s civilno upravo, ki naj jo imenuje Varnostni svet in katere člani naj bodo predstavniki njegovih stalnih članov.
Da se prepreči kakršno koli ba i rantanje naše zemlje. Partija zahteva, naj se upošteva volja slovenskih, hrvaških in italijanskih prebivalcev, ki naj pride do izraza v referendumu pod nadzorstvom OZN.
Sedanja politična situacija potrjuje pravilnost 1 analize, ki jo je Pred tremi leti podal tov. Zdanov »a Informacijskem Uradu.
Delitev sveta na dva tabora, na tabor miru in tabor vojne, je danes očitnejša kot kdaj koli prej. Silo-rito se je zaostrila borba, bodisi ^hed kolonialnimi narodi in imperijem, bodisi med proletariatom in
Sekretar KP STO tov. VITTORIO VIHALI
Stališče Partije glede tržaškega vprašanja moramo popularizirati med najširšimi sloji prebivalstva, tako da ga more razumeti in ga ostale stranke, ki skušajo na razne načine skriti barantanje za predajo naše luke titovski kliki in zato skušajo tudi vcepiti neupravičeno zaupanje v Anglo-amerikance in pasi-vizirati svoje člane, ne bodo preslepile
Potrebno je, da vsi tovariši smatrajo za eno izmed svojih najvažnejših nalog v okviru obrambe miru vprav nalogo iskanja in učvrstit-te onih vez z vsemi prebivalci našega ozemlja, ki nam omogočajo najširšo razjasnitev resne nevarnosti barantanja in njih pritegnitev na naše stališče, ki to nevarnost odvrača in je sprejemljivo za večino prebivalstva ne glede na posebne in različne želje glede dokončne rešitve.
buržoazijo, tako med socialističnim n kapitalističnim sistemom, kakor med silami miru in silami vojne. Dočim se notranja protislovja kapitalističnega sistema kažejo z vedno večjo silo, postaja razmerje sil med obema sistemoma vedno ugodnejše socialističnemu ustroju.
HUDA POLITIČNA KRIZA
in nevarnost tretje svetovne vojne
Današnja kriza v mednarodnem Političnem položaju je najhujša, kar jih je bilo od leta 1945 dalje, *h nevarnost tretje svetovne voj-ne je neprimerno resnejša. To dokazuje prehod od hladne vojne k dejanski vojni v raznih predelih sveta, yelìko povečanje izdatkov v vojaške namene, oboroževalna tekma, Ponovna oborožitev zahodne Nemčije in Japonske, vključitev Frankove Španije v načrte za vojne prijave, ustvaritev atlanskega glav-hega stana in vojske, spreminjanje Sospodarskih načrtov imperializma v odkrito strateške načrte, težnja sPremeniti OZN v orodje gospodstva *h napadalnosti, kakor se je to zgodilo s provokacijo vojne v Koreji.
Na vprašanja, ki nam jih zasta-rijajo široki sloji našega prebivalstvu, kdo je napadalec, kdo hoče mir kdo vojno, kdo krši načela OZN *P kdo se drži obvez, ki so jih velesile prevzele na konferencah med *P po vojni, kdo hoče iz vojne dopiti koristi, kdo se zavzema za uničenje in kdo za mirno sožitje obeh ^Sternov, kdo pomaga ostankom fašizma, da bi se ojačil, kdo podpihuje k fašistizaciji držav, kdo organizira hladno vojno, kdo začenja v°jno, kdo se vmešava v notranje žadeve drugih držav, mi moremo in fuoramo odgovoriti z izjavami in dejstvi, osnovanih na stvarnih temeljih, ki na široko in nedvoumno Ukazujejo velikansko odgovornost imperializma, na drugi strani pa Imprestano vlogo prednje straže in panika miru, ki jo izvršuje SZ na čelu enotne socialistične in derno-kratične fronte.
Vrtoglavo pospešenje vojnih prijav je zaneslo ZDA v vojno gospodarstvo, ki more le začasno in ^elno olajšati gospodarsko krizo, a Opravlja še hujšo.
Napad v Koreji je bil in je po-skus ameriškega imperializma spremeniti sebi v prid položaj, ki se je Zauj zelo poslabšal z ojačenjem re-v°lucionarnih gibanj kolonialnih na-t()dov z zmagovitim kitajskim načelom na čelu, kakor tudi z ojačenem demokratičnih gibanj v vseh kapitalističnih državah in silovitim !azmahom sil socializma s SZ na =eiu.
LE MIRNA REŠITEV
Korejskega vprašanja Ko PREPREČILA nadaljnje IMPERIALISTIČNE PROVOKACIJE
baznim fazam vojne v Koreji mommo siediti v gotovosti, da korej-ski narod v obrambi neodvisnosti in /hotnosti države pred oboroženo in-ervencijo imperializma uživa pod-°r° vsega svetovnega gibanja za Jmr s SZ na čelu, katera zahteva in rani mirno rešitev korejskega
iti
, Prašanja, ki bi jamčila zajezitev °Uec spopada; istočasno pa bi prendila imperialistične provokacije, 1 teže za razširitvijo in zaostritvijo
jPora, da bi našli izhod iz pustolovci
hf.
he, ki se izkazuje težja po zaslugi
abrih korejskih vojakov in parti
a»ov ter kitajskih prostovoljcev "fted oblikami imperialistične napadalnosti vidimo protikomunistič-
Propagando, protisovjetske kle-
V-, *•
yte, protidemokratično zatiranje, °dporo fašizmu, popolno us-užnje-0?ev desne socialne demokracije, Učenje delovanja špijonaže im pro-u||kacij, ščuvanje k atentatom in ^morom komunističnih voditeljev, tl’ jih ameriški imperializem orga-^'■tira v notranjosti drugih držav — asU onih, ki so gospodarsko im . Niteško njemu usužnjene — ob odpoj-i vseh najbolj reakcionarnih in neposredno samega Vatikama.
jj.v nasprotju s splošno krizo ka-v u'hnia opazujemo po drugi strani *j. ‘ki gospodarski, industrijski, kme. fisici in tehnični razvoj Sovjetske 6Ze- ki zastavlja vse svoje sile za ?.mičitev velikih del, ki so že re Cj' iat postopnega spreminjanja so-. olističnega v komunistični režim *>6:
ljudske demokracije Evrope in Azije, ki se vedno bolj utrjujejo, vedno bolj borbene komunistične in demokratične sile kapitalističnih dežel, s katerimi korakajo partizani miru vsega sveta im katerih razvoj predstavlja za imperialiste najvažnejšo oviro za uresničenje vojnohujska' ških želja.
TITO V SLUŽBI IMPERIALIZMA IN VOJNE
Titovstvo je po nainovejših dogodkih notranjega in zunanjega življenja Jugoslavije prešlo v fazo svojega jasnega in dokončnega raz krinkanja, kar pomeni, da je bank rotiralo v svoji vlogi zadnje imperialistične rezerve.
Potem ko je prišlo skozi vse raz lične faze varanja, skušajoč razbiti mednarodni komunistični in demo krajični pokret ma podlagi lažne ideološke borbe, na podlagi zarot in najpodlejše demagogije, se je titov stvo razkrinkalo kot orodje vohunstva, provokacije in fašističnega te ronzma v službi imperializma in vojne. Z dejstvi, ki označujejo notranjo in zunanjo politiko titovske klike, z majnovejšimi odkritimi izjavami Tita in njegovih hierarhov je titovstvo prevzelo nedvoumno vlogo podrejanja jugoslovanskih nacionalnih interesov imperializmu, se je izkazalo kot sredstvo njegove napadalne protisovjetske .politike in njegove protikomunistične borbe.
Prekinitev diplomatis-kih odnonov z Albanijo je poslednji člen verige, provokacij, ki jih je titovska klika organizirala proti oni deželi od 1942. dalje in je v zvezi z nalogo, ki sd jo imperialisti zadali Titu na balkanskem polotoku. Ze prej dolo čeni provokatorski načrt je izjpedle-tel, zahvaljujoč se budnosti mednarodnega komunističnega pokreta v Albaniji in v ostalih deželah. V sedanjem trenutku pa Tito prispeva h konkretizaciji Sredozemskega pakta, učvrščiujoč svoje veze z grško monarhofašistično vlado, s Turčijo in z De Gasperij-em, da bi sprožil v Albaniji provokacijo korejskega tipa po ukazih in s pomočjo vlad Washingtona in Londona.
Prekinitev odnosov z Albanijo je najznačilnejša poteza v akcijah njenega postopnega popolnega razkrinkanja, ki ga je titovska klika pospešila v poslednjih petnajstih dneh, in v teku katerih je prišla na dan z ukrepi in izjavami, ki jih ne moremo primerjati nobenemu njenemu prejšnjemu dejanju.
Težko stanje v Jugoslaviji im beograjska provokatorska zunanja politika sta pospešili in okrepili organiziranje hrabrega jugoslovanskega revolucionarnega pokreta, ki bo obnovil zgodovinske pridobitve ljudske demokracije in vodil Jugoslavijo po poti izgradnje socializma in tako preprečil njihove napore za tiranje dežele v protisovjetsko vojno.
Dogodki na balkanskem področju so za Trst in za rešitev njegovega vprašanja velike važnosti, ki jo tovariši morajo globoko občutiti.
Jasne izjave Daviesa, Sforze, Pac-ciardija, Kardelja, Beblerja glede Trsta .tajna pogajanja, vzajemne kocesije, ki si jih izmenjujeta vladi v Rimu in Beogradu pripravljajo dejansko barantanje, ki ima namen zagotoviti našo luko Jugoslaviji, da bi jo uporabila za strateške cilje ameriškega prodiranja na Balkanu.
Sovjetska zveza s svojo zahtevo po spoštovanju mirovne pogodbe brani naše mesto in prebivalstvo pred posledicami, ki bi izhajale iz njegove uporabe v vojne svrhe.
Zato pa naša Partija vztraja na stališča uveljavitve mirovne pogodbe, ker bi ta rešitev, ki jo je že odobril Varnostni svet, otvorila mo-žnost dokončne boljše rešitve po združitvi obeh con in odhodu anglo-ameriških in jugoslovanskih okupacijskih čet.
Kot takojšnjo in slučajno rešitev naša Partija podpira zahtevo Tržaškega odbora miru po proglasitvi
Naša borba za rešitev tržaškega vprašanja je središče naše borbe za mir, ki je že imela velik uspeh s kampanjo za nabiranje podpisov za stockholmski poziv Preko 100.000 nabranih podpisov, za katere so člani naše Partije odločilno prispevali, je omogočilo znatno politično in organizacijsko okrepitev partizanov miru. Ta okrepitev ne predstavlja cilja, marveč odhodno točko za vedno bolj učinkovito in široko borbo za obrambo miru.
Odločno se moramo spoprijeti z razvijajočim -se fašizmom in voditi borbo tudi z vzgojnim delovanjem med mladinskimi množicami, ki zaradi svojega težkega stanja more1» lažje pasti pod vpliv fašizma. Ob 20. obletnici našega komunističnega pokreta mora Partija proslaviti vse junake in žrtve borbe proti fašizmu in nacizmu, se mora spomniti vseh slavnih dogodkov našega pokreta v tej borbi in mora poostriti "budnost komunistov in demokratov proti poskusom obnovitve fašizn-.a.
razdražljivi del tega sistema so našega ozemlja za odprto ozemlje
Potrebno je, -da vsi tovariši ob« drže in utrde svojo predstražno vlogo v tej borbi, da dokazujejo svoje razumevanje glede nujnosti prema-ganja vsakega ostanka skepticizma, fatalizma, ekstremizma in oportunizma, ki bi še vedno obstajal v naših vrstah in med prebivalstvom na plošno. Vsak -tak pojav moramo premagati s trajnim in požrtvovalnim prepričevalnim delom, ki naj omogoči vedno večjo utrditev slo-vansko-italijanskega bratstva in e-notnosti ljudstva.
Nedvomno je, -da smo na tem polju želi precejšnjih uspehov z akcijami in konkretnimi borbami, ki so prispevale z združitvijo delovnih ljudi in prebivalcev k prepričanju onih sektorjev prebivalstva, ki so jih dalj časa varale ostale stranke.
Kriza, ki jo preživlja -nam sovražna fronta in -ki je postala jasna v Legi Nazionale, v Delavski zbornici, v istrskem CLN, v raznih strankah Giunte dTntesa in v sami Deni ocrazi ji Cristiani, vedno bolj organsko povezani z nenfašizmom, z odkritejšim razkrinkanjem titov-stva, indipendentizma in belogardistov, je posledica tudi dejstva, da so te stranke bankrotirale v svoji prevari na podlagi tržaškega vprašanja.
n ost tržaškega gospodarskega položaja, rušenje naše industrije, večanje brezposelnosti, lež-njo po uničenju velikih zmožnosti naših povsod čislanih delavcev, obupno stanje našega vajeniš-tva.
V teh vedno težjih pogojih gospodarskega in socialnega življenja na našem ozemlju sta delavska enotnost in sindikalna enotnost, ki se predvsem uresničuje na bazi, najboljšega obramba širših problemov prebivalstva. Zato mora biti dosledno in vztrajno enotno delovanje tovarišev, ki delajo na sindikalnem polju, vedno bolj borbeno.
Enotnost delavskega razreda mora biti osnovno jedro, okrog katerega se mora uresničiti enotnost delavcev, kmetov, obrtnikov. Slovencev in Italijanov. Osnovnega pomena je vsak korak dalje k uresničenju enotnosti med mladinci in ženami za obrambo njihovih pravic To enotnost je uresničiti na podlagi skupnih konkretnih zahtev v okviru delovanja, ki ga komunisti razvijajo v demokratičnih organizacijah, v okviru borbe za demokratizacijo Delavskih zadrug, kateri posveča Partija veliko važnost, v okviru vzgojnega in prosvetnega dela slovanskih in italijanskih množic.
partija je vedno
TESNEJE POVEZANA Z MNOŽICAMI
Vsi tovariši morajo posvetiti posebno pozornost delu Partije v okviru občinskih uprav. Komunistične skupine so razvile konstruktivno delovanje v korist vsem slojem prebivalstva. Potrebno pa je, da te rezultate mnogo aktivneje populariziramo in izboljšamo z neposrednimi, širokimi in trajnimi stiki med v
občinskih upravah aktivnimi tovariši in njihovimi volivci, na splošno vsemi prebivalci.
V teku borb in raznolikega delovanja se je naša Partij i tesneje povezala z množicami, odgovarjajoč Z večjo pripravljenostjo na vse dogodke in izboljšujoč svoj socialni sestav. Je pa možno in potrebno razširiti naše vrste, okrepiti naše delovanje, zboljšati širjenje našega tiska, njegovo vzgojno množično vsebino in njegovo gospodarsko stanje.
Ideološko delo tovarišev i-e je tudi izboljšalo z ustanovitvijo osrednjih in sekcijskih tečajev in tečajev za tovariše, ki delajo v demokratičnih organizacijah. Potrebno pa je posveti-ti vedno večjo skrb temu delu. Zelo resno se moramo o-prijeti individualnega učenja. Tntor. nacionalistična vzgoja tovarišev mo ra biti ojačena tako, da bo dobila množični značaj.
Osnovne važnosti za okrepitev naše Partije je trajna pažnja tovarišev za dviganje ideološke vsebine sestanko-v raznih partijskih organizacij, za okrepitev političnega življenja tovarišev, za vedno bolj kolektivno delo. pri katerem naj se vsak tovariš zaveda svoje osebne odgovornosti, z boljšo razdelitvijo dela in pospešenim izvrševanjem prevzetih sklepov, s stalno skrbijo, da je treba iz vsakega izkustva in borbe povleči pozitivne zaključke za nadaljnje delo, za razširitev našega vpliva in konkretnejšo, tudi številčno okrepitev naše Partije in -našega demokratičnega pokreta.
Bližnji III. kongres, ki bo zadnje dni prihodnjega januarja, moramo pripraviti na podlagi kritike in samokritike z uspešno predkongresno
mirnta vprašanja PaMile
Povzel je nato besedo tov. Aleš- samo naše, marveč v bistvu tudi Vsi vemo kakšne lastnosti morajo
sandro Destradi, ki je ugotovil, da je tov Vidali v svojem poročilu ne samo razvil politične probleme, ki se bodo obravnavali v predkongresnih pripravah, marveč je obenem nakazal organizacijske probleme, n j katere moramo osredotočiti našo pozornost.
Omejil se bom je dejal — na kratko preučitev nekaterih organizacijskih jtroblemov naše Partije, ki se nanašajo na partijski sestav.
(Nadaljevanje na 4. strani)
V razdobju od zadnjega kongresa dalje se je naša Partija nedvomno razvila in utrdila, bodisi po številu, kakor tudi v pogledu organizacijskega ustroja. Ugotoviti pa moramo pomanjkljivosti in to posebno -/ socialnem ustroju. V tem smislu je bilo delo pomanjkljivo. Politični uspehi bi se morali, do gotove mere določiti tudi organizacijsko in sicer s sprejemom v Partijo mnogo stotin moških i-n žena, ki so potencialno že njeni člani. Na la način hi lahko izboljšali partijski sestav tudi s socialnega vidika. Sedaj je socialni sestav naše Partije naslednji: delavcev 66.5 odstotkov, uradnikov 4.12 odst., intelektualcev 1.3 odst., kmetov 2 odst., trgovcev 1,23 odst., obrtnikov 2.22 odst., hišnih gospodinj 22.56 odst. Nedvomno je, da smo lahko zadovoljni z visokim odstotkom delavcev, čeprav, kot bomo videli pozneje, se tudi na tem polju lahko doseže mnogo več. Kar pa nam te številke prikazujejo, je potreba, da se usmerimo do tistih sektorjev, kjer nam številke dokazujejo našo slabost. Treba je torej preiti na delo. Tako bomo imeli možnost, da se tesneje povežemo z raznimi sloji prebivalstva, da bomo bolje spoznali njihove potrebe ;n ležnje ter jih vključili v našo borbo. S tem jih bomo iztrgali kvarnemu vplivu drugih strank, ki niso
NAVODILA IX SMERNICE za priprave na III* kongres
BORBA PROTI FAŠIZMU
Budnost tovarišev proti raznolikem delovanju -titovcev v Trstu mora biti ojačena. Izbrisati moramo vsako podcenjevanje nevarnosti, ki ga titovstvo predstavlja tudi v tej poslednji fazi že odkrite borbe proti SZ in komunizmu.
V kaosu, ki vlada v mestnem političnem življenju, je naš pokret e-dina aktivna in zmagovita sila. Ima vse možnosti razširitve svojega vpliva med prebivalstvo. Prestiž in popularnost, ki si ju je pridobila naša Partija v doslednih borbah za enotnost delavcev in ljudstva, nam morata vedno biti kažipot v borbi za razbitje nakan, s katerimi nas skušajo osamiti.
Jasne izjave same VU tudi v gospodarskih poročilih dokazujejo res-
Centralni komite Komunistične partije STO je na svojem zasedanju v dneh 18., 19. in 20. novembra odločil, da skliče tretji redni kongres Partije za 27. in 28. januarja 1951.
1.	Dne 1. decembra se začne pripravljalna doba kongresa z otvoritvijo diskusij v celicah in z volitvami celičnih vodilnih odborov, ki se bodo vršile na celičnih zborovanj.h. siedila bodo zborovanja sekcij z volitvami glavnih odborov sekcij. Ves čas pa se bodo nadaljevale do kongresa diskusije v celicah.
2.	C as med 20. in 30. novembrom mora Partija izkoristiti za organizirano pripravo vpisovanja članov za leto 1951, ki se mora uvrstiti med priprave lil. kongresa Partije kot visoko pozitiven element.
Medtem ko se bodo diskusije v celicah začele 1. decembra in zaključile 25. januarja, se bodo morala zborovanja za izvolitev celičnih odborov, čeprav bodo začela 1. decembra, zaključiti do 31. decembra.
Od 1. do 25. januarja (in ne preko tega datuma), se bodo morala vršiti sekcijska zborovanja s sledečo izvolitvijo vodstva.
uatum sekcijskih zborovanj bodo morali določiti sekcijski odbori v sporazumu z organizacijskim tajništvom Izvršilnega odbora.
V	teku istega razdobja, t. j. od 1. do 25. januarja, bodo celice na plenarnih sestankih tudi volile delegate, ki se bodo udeležili kongresa. Diskusije, ki se bodo začele 1. decembra, se bodo zaključile 25. januarja.
3.	Kongres bo pretresal tri temeljna vprašanja: mir, delo in svobodo. Ta vprašanja, povezana drugo z drugim, bodo morala tvoriti podlago kongresne diskusije.
4.	Snov, ki naj služi za podlago in orientacijo pri kongresni diskusiji, je podana v naslednjih listinah: a) poročilo tov. Vidali ja Centralnemu komiteju 18,-20. novembra; b) intervencije na zasedanju Centralnega komiteja od 18. do 20. novembra; c) odprto pismo, objavljeno po drugem rednem kongresu v januarju 1950.
5.	IZBIRA KADROV. V vodstbo je- treba postaviti najboljše tovariše, izbrane med onimi, ki so Partiji najbolj predani in zvesti ter nudijo gotovost in zaupanje, da bodo znali z uspehom vršiti funkcijo voditeljev, ki so zmožni izvajati partisko linijo.
Skupno s starejšimi in zato izkušenejšimi kadri je treba izrabiti in postaviti na površje tudi mlajše kadre, ki bodo mogli še bolj okrepiti borbo Partije.
6.	VOLITVE VODILNIH ORGANOV. Ker so pretekle izkušnje pokazale, da je sistem javnega glasovanja najboljši, se bo na zborovanjih za izvolitev celičnih in sekcijskih odborov, kakor tudi na kongresu volilo javno.
Volivne komisije celic, sekcij in ona, ki bo izvoljena na kongresu, bodo po skrbni preiskavi in izbiri kandidatov vsakega posebej predstavile in predložile udeležencem na zborovanjih celic, sekcij in na kongresu. Udeleženci bodo morali odobriti vsako ime posebej. Ce bi se glede kakšnega kandidata pojavili razni prigovori, bo morala volivna komisija primer ponovno pretresti in preiskati upravičenost vloženih prigovorov.
V	primerih, kjer so bili celični in sekcijski od-
bori izvoljeni pred kratkim (največ 6 mesecev), ni potrebno organizirali zborovanj za izvolitev novih odborov.
7. VOLIVNE KOMISIJE. Predstavnik kadrovske komisije Centralnega komiteja na sekcijskem zborovanju, kakor tudi predstavnik vodstvenega komiteja sekcije na plenarnem zborovanju celice imata pravico biti elana volivne komisije, ki jo skupščina imenuje za sestavo in predložitev seznama kandidatov, ki jih je treba izvoliti v vodilne odbore sekcije ali celice.
V to Komisijo je treba imenovati tovariše, ki nudijo največje jamstvo resnosti in nepristranosti in ki najbolje poznajo kadre tiste celice ali sekcije. Potrebno je. da pride v volivno komisijo, ki jo imenuje zborovanje celice, vsaj eden član celičnega odbora; v votivni komisiji izvoljeni na zborovanju sekcij mora biti en član starega sekcijskega odbora, a tudi v volivno komisijo, ki bo morala izbrati kandidate za nov Centralni komite je potrebno imenovati vsaj enega člana centralne kadrovske komisije.
8. Sorazmerje delegatov na kongresu. Tretjega rednega kongresa Komunistične partije STO se bodo udeležili delegati, izvoljeni na zborovanjih celic.
Vsaka celica bo izvolila po enega delegata na vsakih 20 članov ali odlomek od 20, ki imajo člansko izkaznico in ki so redno plačali članarino do dneva kongresa. Na primer: če ima neka celica 31 ali 30 članov, bo izvolila 2 delegata in ne enega; prvi bo predstavljal 20 članov, drugi pa odlomek.
Priporočljivo je. da se kot delegate za kongres izvoli tudi mnogo tovarišev, ki so bili na prejšnjih zborovanjih izvoljeni za člane sekcijskega ali celičnega odbora, da bodo oni tako mogli poglobiti svoje poznavanje političnih in organizacijskih problemov Partije, ki jim je potrebno pri njihovem vodstvenem delovanju.
Upošteva naj se tudi, da je v naši Partiji velik odstotek žena in je zato potrebno, da se pri volitvah delegatov izbere tudi tiste tovarišice, ki so pokazale svojo sposobnost pri delu in v vodstvu Partije in so si zato zaslužile, da bodo izvoljene.
9.	Sekcije, ki imajo veliko število članov lahko skličejo zborovanja, katerim naj prisostvujejo namesto skupnega števila članov le delegati, izvoljeni na celičnih sestankih. Število delegatov, ki se udeležijo zborovanj takšnih sekcij določi sekcijski odbor v razmerju s številom vpisanih članov.
10.	Federacija komunistične mladine bo izkoristila dobo predkongresne diskusije za zborovanja mladih komunistov, na katerih se bo razpravljalo o najvažnejših vprašanjih kongresa Partije, ki naj se pretresajo z vidika koristi mladine.
11.	Partijski tisk, stenski časopisi, vestniki, posebne objave itd. bodo morali posvetiti največ prostora razpravljanju vprašanj, ki jih bodo postavljale na dnevni red celice, sekcije in kongres ter «življenju Partijcu na splošno.
njihove sovražnice.
Izboljšati je treba nadalje notranji sestav, ker imamo v naši Partiji le 27.7 odst. žena. Smatram, da ni potrebno nadaljnje razpravljanje o tem vprašanju, ker so že itak številke same po sebi dovolj zgovorne.
RAZVOJ IN UTRDITEV ORGANIZACIJSKEGA USTROJA
V razdobju od zadnjega kongresa, se je naš organizacijski ustroj dobro razvil in utrdil. Od okrajnega smo prešli na sekcijski ustroj. Tako imamo sedaj, mesto 12 okrajev, 23 sekcij in nekaj podsekcij, katere bo treba utrditi. Kjer zahtevajo razmere pa bo treba postaviti nove ali pa eventualno odpraviti nepotrebne. S tem novim ustrojem smo razširili možnosti prodiranja v sleherni sektor mestnega življenja in v vse sloje prebivalstva. Zvišali smo tudi število vodilnih kadrov in sicer za več stotin.
Za utrditev enotnosti delavskega razreda in izvedbo stalno naraščajočega vpliva v drugih socialnih slojih pa je potrebno, da pojačamo organizacijsko delovanje Partije v tovarnah, delavnicah, ladjedelnicah in na vseh drugih mestih proizvodnje. Ne gre v taki meri za organizacijski porastek v velikih tovarnah (danes namreč lahko neovrgljivo trdimo, da smo slednje privedli na čelo delavskega pokreta tako, da so dejansko ogrodje naše Partije), marveč da usmerimo naše delovanje na mala in srednja podjetja ter obrtništvo, kjer je zaposlenih na tisoče in ti-soče delavcev. Temu vprašanju je treba posvetiti večjo pozornost. Partija mora nuditi izdatno pomoč delavcem, ki se udejstvujejo v sindikalnih organizacijah, zadrugah, športnih krožkih itd. ter jih pripraviti, da pristopijo v vrste naše organizacije. Prepogo-stoma se dogaja, da se nagibamo k omejevanju problema le na velike tovarne in pozabljamo male in srednje. Te napake moramo odpraviti.
Tov. Destradi je v nadaljnjem obravnaval odnose, ki morajo obstajati med Partijo in množičnimi organizacijami ter delo, ki ga morajo vršiti komunisti v slednjih. Prešel je nato na drugi problem Partije in dejal:
«Ni dvoma, da je pred resolucijo I. U. izvajalo vodstvo Partije samo sektaško in eksluzivistično politiko. Toda s poznejšo ozdravitvijo so se te napake večinoma odpravile. Kljub temu pa prihajajo tu pa tam še vedno na dan ostanki, ki povzročajo v gotovih trenutkih in položajih med tovariši neko zmedo. To dokazuje pomanjkljivo prilagoditev političnega bistva Partije in trg j nosi določenega vpliva že premaganih nasprotnikovih ideologij ter odseve propagande nasprotnika, ki se porajajo ob strani delavskega razreda, kar ima svoj odmev celo v Vrstah Partije. To dokazuje pomanjkljivo pripravo in nezadostno iniciativnost naših kadrov. Prav zaradi tega niso dali vsi naši sektorji in tovariši ob priliki	polit i-čn o-vo j ašk ih	dogod-
kov na Koreji hitrega odgovora na neumnosti nasprotnikove propagande. Imeti moramo več iniciative in več prisotnosti duha. Biti moramo bolj gotovi sami sebe in politike naše Partije.
Razni politični in organizacijski cilji nam postavljajo preučitev vprašanja kadrov.
imeti komunistični kadri: zvestobo in predanost Partiji in stvari delavcev, iniciativnost, močno inter-nacionalistično zavest, zmožnosti samostojne orientacije, ideološko in politično pripravo, pogum, čut požrtvovalnosti, itd.
Potrebno pa je, da se v predkongresnih pripravah držimo dveh važnih vidikov:
1. Vodilni kadri se ne smejo izbirati izven naše borbe, ki se razvija v tovarnah, na vaseh, v občinah in v različnih sektorjih življenja na našem ozemlju. Prav borba je tisti faktor, ki izbira kadre, odkriva njihove vrline in napake ter razkrin-kuje blebetače in take, ki ne pridejo nikdar do nikakega zaključka.
2. Izbira voditelja neke organizacije ali delovne komisije ne sme biti, kot se pogostoma dogaja, rezultat osebnega sklepa enega samega voditelja, marveč mora biti plod skupnega dela. Edino na ta način bomo lahko imeli trdno jamstvo glede lastnosti in sposobnosti kadra za določeno odgovornost.
Nekateri tovariši mislijo, da se dobra kadrovska politika istoveti s trajnim premeščanjem in izmenjavanjem organizacijskih oblik, misleč, da se na ta način izpopolnjujejo obstoječe vrzeli. Tudi če obstaja potreba zamenjave kakega tovariša na vodilnem mestu, je treba predvsem poiskati drugega, ki bo delal več in bolje kot prvi. Prepričati se je treba, da bosta oba tovariša na. svojih novih mestih dala še večji in boljši doprinos.
KADRI NA TERENU
Ostajajo pa tudi sekcijski in še posebno celični komiteji, kjer se pojavljajo znatne menjave. Tako so n. pr. v Miljah v teku šestih mesecev po njihovem kongresu zgubili nad eno tretjino -komiteja in to zaradi neaktivnosti ali drugih razlogov. Komite so morali nadomestiti s kooptiranimi tovariši. Da ne govorimo o naših celicah, kjer v gotovih prilikah tovariš s terena sploh ni v stanju slediti premestitvam in ne zna kdo je njegov voditelj. To nikakor ni dobra kadrovska politika. Obstoja nadalje še vedno težnja za ustanavljanje reprezentativnih komitejev, kar privedejo neizbežne posledice, da izgubijo vsak značaj delovanja in vodstva. To vpliva na bazo vsekakor negativno, ker zgubi slednja na ta način vsako zaupanje in spoštovanje do svojih voditeljev.
Da bomo lahko imeli v vidiku vse osnove za presojanje kadrovske politike, je potrebno, da kot prvo pregledamo razvoj notranjega političnega življenja začenši s sekcijskimi komiteji. Se vedno se opaža, da se diskusija večkrat opira le na navadna vprašanja ali pa na ponavljanje snovi, ki jo je podal sekretar v svojem poročilu. Manjka torej še vedno medsebojna zamenjava izkustev in idej, ki so prepotrebne za izdelavo politične linije in istočasno doprinašajo k politični vzgoji tovarišev.
Ta položaj pa se še bolj negativno odraža v celicah, kjer so navodila še bolj suhoparna in jim manjka predelava ter izkoriščanje izkušenj, do česar ni seveda prišlo niti v sekcijskem komiteju. Manjka torej v bistvu potrebni prenos izkušenj in idej, predvsem iz baze do vrha.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Naše delovanje v občinskih svetih
Partijski časopisi bodo morali objavljati članke, ki bodo obravnavali kongresna vprašanja. To obravnavanje je, naravno, odprto vsem tovarišem.
Tov. Pop,assi je najprej poudaril, da v juniju leto 1951 zapade dveletni mandat občinskih svetovalcev, izvoljenih u letu 1949 in se zato pokazuje možnost novih upravnih volitev. Nato je prešel na razlaganje stališča naše Partije do občinskih vprašanj, ki po svoji važnosti in nujnosti budijo pozornost vseh meščanov. To zanimanje za občinska vprašanja, ki v svoji konkretnosti predstavljajo cilje, katere je treba z raznovrstnim delovanjem občinskih svetov uresničiti, veže najširše množice z občino, ki postaja tako, če je demokratično upravljana, tolmač zahtev vse skupnosti meščanov. Ta skupnost se deli na razne sloje in kategorije in vsaka od posameznih sku-
INTERVENCIJA TOV. MARIJE BERNETIC
MARINE
V svoji intervenciji je tov. Marija Bernetič-Marina poudarila:
«Podčrtana je bila potreba borbe proti vsakemu pojavu naiconalizma in šovinizma, ki prihaja bodisi od italijanske, kakor tudi slovenske strani, ter da se utrdi v vrstah Partije in med ljudskimi množicami internacio-nalizem.
Borba proti nacionalizmu
Da bomo vredno izvršili to nalogo, moramo poznati delovanje sovražnikov delavskega razreda, metode, ki jih uporabljajo in cilje, ki si jih postavljajo.
S strupenim orožjem nacionalizma so si zastavili nalogo sejanja razdora med delovne množice, da bi s tem preprečili enotnost, razbili solidarnost in ugladili pot politiki anglo-ameri-škega imperializma. To so skupni cilji nacionalistov, italijanskih šovinistov in titovske agenture na našem ozemlju. Eni in drugi imajo nalogo, da netijo nacionalizem in to ne samo med srednjimi sloji, marveč predvsem v vrstah delavskega razreda. V tej smeri vršijo še poseben pritisk prav titojašisti. Pod krinko navidezno revolucionarnih Jraz in s samoproglasitvijo kot najbolj doslednih revolucionarjev se titojašistlč-ni agenti poslužujejo različnih metod:
od najbesnejše protisovjetske propagande pa do provokatorskih manevrov.
Značilen je primer, ko so poskušali ustanoviti titovski sindikat z namenom, da bi dosegli v vrstah delavskega razreda novo razcepitev. V tem pogledu pa predstavljajo izidi volitev za tovarniške odbore, ki so se vršile v zadnjem času v velikih tovarnah tržaške industrije, vreden odgovor, ki so ga dali delavci na titovske provokacije.
Da bi razkrinkali buržoazni nacionalizem, ki ga krajevni titovski agenti umetno podpihujejo, postavljajo svojim pristašem kot najvažnejšo nalogo e-notnost med Italijani in Slovenci, ki je — kot trdijo — potrebna za borbo proti italijanskemu šovinizmu in proti komin/ormizmu. Dejansko pa dokazujejo, da se hočejo boriti proti italijanski reakciji le z besedami, ker njihova borba ni naperjena proti voditeljem italijanskih imperialističnih krogov, ki zatirajo ljudstvo, marveč sta ves njihov srd in napori naperjena proti Komunistični partiji Italije in Itali-
janski socialistični stranki, t. J. proti branilcem interesov delovnih množic v mestu in na vasi. Tako so se znašli na istem stališču in imajo isto linijo kot italijanska reakcija, t. j. protikomunistično in protisovjetsko borbo.
S ponašanjem, da so edini branilci narodnih pravic Slovencev Tržaškega ozemlja, zlorabljajo titovci, kot so to delali fašisti, zdravo nacionalno zavest našega ljudstva z namenom, da bi razbili tukajšnji demokratični pokret in zakrinkali svojo politiko v din jan ja a-meriškemu imperializmu ter opravičili izdajstvo, ki so ga zagrešili nad delovnimi množicami Jugoslavije».
Tov. Marina je nato prečitala odstavek iz nekega poročila Franca Stoke ki je bilo objavljeno o Primorskem dnevniku z dne 14. nov. t. I Stoka obrekuje internacionalistične voditeljiTiz Sv. Križa ter jim pripisuje izjave, ki jih niso nikdar dali in sicer: «da je nacionalni problem postransko vprašanje ter da ni v njihovo korist, boriti se za enakopravnost nacionalnih pravic Slovencev».
Ne samo v Trstu, marveč tudi v Jugoslaviji se titovska klika poslužuje laži, s katerimi skuša varati jugoslovansko ljudstvo. V zvezi s tem je ugotoviti dejstvo, da je «Ljudska pravica» z dne 6. nov. t. I. objavila vest «Tanjuga», ki pravi, «da je v Sv. Križu 40 članov vidalijevske frakcije zapustilo organizacijo». Slično število da je zapustilo organizacijo tudi v Nabrežini ter še v drugih vaseh in se vključilo v titovski pokret. Vsi poznajo resnico, t. j. da je naš pokret v Sv. Križu močan bolj kot kdaj koli in da so dogodki, ki jih opisuje slovenski list popolnoma neresnični.
To je le nekaj primerov metod, ki se jih poslužujejo titovci, da bi vnesli zmešnjavo v vrste demokratičnega pokreta in pasivizirali njih borbenost. Da sploh ne govorimo o metodah korupci-cije, h katerim se zatekajo ter s tem plenijo jugoslovanskemu ljudstvu tudi najnujnejše potrebščine le, da bi ustvarili na našem Ozemlju oporno točko za Titovo kliko.
Proti temu sovražniku delavskega razreda se moramo boriti z našim delovanjem.
Obramba narodnih pravic Slovencev pripada KP in delavskemu razredu, ki ne izdajo tradicij in narodnih pravic nobenega naroda. Potrebno je torej, da se pravilno postavi borbo za dvojezičnost ter da se odpravi obstoječe po manjkljivosti. Videli smo uspešno delo tovarišev v naših prosvetnih društvih, ki so pridobili in aktivizirali slovenske m italijanske množice ter jih vzgojili v internacionalističnem duhu solidarnosti z vsemi narodi.
Velika udeležba prebivalstva na manifestacijah za proslavo 33. obletnica Oktobrske revolucije, je potrdila, da se je naša Partija znala boriti proti nacionalističnim predsodkom, da je znala utrditi v delovnih množicah zavest proletarskega internacionalizma in zaupanje v Sovjetsko zvezo, ki je danes preizkusnt kamen zvestobe interna-cionalizmu. V interesu delovnih množic moramo pojačati borbo proti nacionalizmom, razkrinkati sovražnike delavskega razreda ter utrditi enotnost med Slovenci in Italijani, da bomo lahko uspešno vodili borbo za utrditev miru.	j


I



pin ima svoje specifične zahteve. .
Tržaška občina, kot največja v coni ima najrazličnejše probleme. Vprašanja ljudskih stanovanj, občinskih uslug, vzgoje in kulture prebivalstva, enakopravnosti narodnostnih pravic, razrednega davčnega sistema, finančne politike, občinske avtonomije, neposredno zanimajo široke plasti meščanov, ki pozorno spremljajo razpravljanja v občinskem svetu. Tem problemom normalnega občinskega upravljanje se pridružujejo važni politični problemi, ki imajo svoj odmev na mednarodnem. polju, kot je vprašanje ki se nanaša rta STO in na od impe 'alizma ogrožen mir.
Na podlagi tega občinskega delovanja je treba, tudi z ozirom na morebitno volivno borbo, postaviti smer-ntce za bodoče delo. Potrditi je treba nujnost borbe za občinsko autonomi jo, ki ji z več strani grozijo in ki je na vsak način neogibno potrebna, če hočemo, da se bo življenje občine razvijalo na demokrdtični podlagi, nujnost borbe za obnovo mesta, za Izboljšanje javnih uslug, za demokratično finančno upravo, ki naj olajša težo davkov siromašnih potrošnikov v breme vodečih krogov, za narodnostno enakopravnost Slovencev, za intenzivnejši razvoj šole in ljudske prosvete. Ti glavni cilji borbe in uresničenj mobilizirajo vedno širše množice, kljub temu da nismo, radi posebnih težav, mogli razviti zborov volivcev, ki bi dali motnost, da meščani bolje prispevajo k uspešnemu občinskemu delu.
Na vsak način je potrebna avtokri-tika in priznanje te pomanjkljivosti. Priznati je treba tudi pomanjkanje, povezave s svetovalci drugih občin, ki je tako potrebno, ker omogoča da izkušnje enih nemudoma koristijo drugim, ter ne vedno uspelo povezavo periferijskih skupin z organi Partije. V bodoče mora boljša koordinacije privesti do razumnejšega delovanja v cilju tesnejšega zbližanja delovnega ljudstva z občino. Delavci morajo spoznati dolžnosti upravnega življenja postati sami sposobni upravitelji in tako uresničiti načela množične samovladiki prinaša ljudstvo » občino in jo tako izpreminja v ljudsko občino,
msmrnrnm
Borba za ohranitev miru
Tov. Lauro Weissova je govorita o borbi partizanov miru.
Te rini sc Je zaključilo nabiranje podpisov za stockholmsko resolucijo To nabiranie podpisov je ustvarilo široko bazo in močno gibanje za mir po vsem svetu. Diskusije na kongresu v Varšavi so temeljile na predlogih, ki Jih je stavil Svetovni odbor partizanov miru na svojem zasedanju v Pragi preteklega avgusta. Med temi predlogi je tudi predlog za prepoved atomske bombe, za splošno zmanjšanje oborožitve, za uvedbo kontrole nad istim za prepoved vojnohujskaške propagande v vseh oblikah in po vseh državah zn obsodbo kakršne koli agrisije, pa naj se ta pojavi kjer koli, za prepoved vojaške oborožene intervencije ter za mirno rešitev korejskega vprašanja v okrilju OZN.
Na kongresu naše partije leta 1949, je bila izrečena kritika zaradi preslabotnega delovanja tržaškega pokreta miru. Kritizirano je bilo delovanje istega zato. ker je temeljilo na preozki podlagi ter zato, ker je bilo njegovo vodstvu sestavljeno samo iz komunistov.
In od tedaj so komunisti delali na tem, da popravijo te napake ter da izboljšajo način delovanja. Novo vodstvo Odbora za mir je delalo pravilno. Stremelo je za tem, da bi se čim bolJ zbližalo s pristaši drugih političnih strank. Delovanje tega gibanja je bilo dovolj vztrajno in aktivno. Prirejenih je bilo mnogo sestankov in zborovanj, na katerih se Je razpravljalo o prepovedi atomske bombe, o tuji vojaški Intervenciji na Koreji, o proglasitvi Trsta za odprto mesto ter o borbi za mir. Na 40. zborovanjih je bilo izvoljenih 470 delegatov za osrednje zborovanje, ki je bilo 5. novembra. Ob tč j priliki je bilo izvoljenih mnogo elementov izven partije ali pa so pripadniki drugih političnih strank.
NABIRANJE PODPISOV
Kampanja za nabiranje podpisov je bila v zadostni meri popularizirana tudi od demokratičnega slovenskega in italijanskega tiska, pač pa je bilo izdanih manj lepakov in letakov in to radi nemalili ovir gospodarskega značaja. Toda dejstvo, da je bilo v zadnjem času nabrano dovolj denarja za kritje Stroškov trem delegatom, ki so tli na kongres v Sheffield, je pokazalo, da se s te strani ni dovolj delalo. Lahko bi bili torej te prej nabrali več materialnih sredstev za kritje raznih stroškov, ki so potrebni propagandi.
Velik uspeh v teku kampanje Je bil nedvomno porast odborov za mir. Teh je bilo prvotno le 25, danes jih Je 80. Kri tem je pa vatno zlasti dejstvo, da je v teh odborih mnogo ljudi, ki ne pripadajo naši partiji. Toda ti odbori so trenutno le deloma aktivni in poskrbeti je za njih vsestransko aktivi-zacijo.
Partija, posebno pa njeno vodstvo je mnogo prispevala k uspešnemu nabiranju podpisov. Posebno aktivni so bili tovariši s Kolonkovca, iz Sv. Ivana, iz Skednja, sekcije Tomažič. V drugih sekcijah, kot n. pr. pri Sv. Vidu, Sv. Ani, na Greti, v Podlonjerju, pri Sv. Jakobu ter v sekcijih Koza LUKsembur in Curiel. kjer Je bilo delovanje sicer tudi uspešno, pa je delalo na tem polju le nekaj tovarišev.
Zelo dobro so se izkazali mladinci, ki so vključeni v Federacijo KM, Uspelo jim je mobilizirati v teku kampanje za nabiranje podpisov tudi mladince brez stranke. Zelo aktivne so bile tudi tene, ki so se tudi izkazale kot najboljše nabiralke podpisov v mestu. Med temi sta se odlikovali zlasti tov. Sapienza in Janežič,
Kar se tiče delovanja po posameznih sekcijah je predvsem opaziti pomanjkanje lastne iniciative pri delu med množicami. To je opaziti tudi pri voditeljih raznih masovnih organizacij. Tudi ti niso v zadostni meri razširili svojega delovanja v smeri širokih množic. Njih delovanje je bilo vse preveč ozkogrudno.
Omembe vredno pa je dejstvo, da so bili v sekciji Tomažič in v Miljah zelo aktivni pristaši gibanja za mir zlasti oni, kt ne pripadajo nobeni stranki. To Kaže, da so naši tovariši delali na pravilen način.
Pravilna in primerna je bila linija, ki ji je sledil občinski svet v Miljah, kjer je bila stockholmska resolucija soglasno sprejeta. Ce bi se dela na tem polju pričelo prej, in čd bi se to med množico seveda pravilno postavljalo bi pran v lem mestu bilo mogoče doseči veliko večje uspehe.
Zelo dobre rezultate kampanje miru imamo tudi na podeželju, v dolinski, miljski in nabrežinskl občini ter openskem okraju. Slovansko prebivalstvo je podpisalo resolucijo partizanov miru skoraj stoodstotno jn to kljub sovražni kampanji, ki so jo po teh vaseh vodili tttovet.
Tudi tovarniški odbori vseh večjih industrijskih podjetij so opravili dobro delo. Po zaslugi teh odborov je podpisalo resolucijo mnogo delavcev, ki so vpisani v Delavsko zbornico.
Največ je rezultate v kampanji za mir smo dosegli v mesecih juniju in juliju. Tedaj je bilo namreč nabranih 85.OhO podpisov. Od tedaj dalje so tovariši posvetili mnogo sil za dosego zastavljenega cilja. Dasiravno so bile pozneje slabše okoliščine za nabiranje, je vendar bilo uspešno delovanje partizanov miru. Do zaključka kampanje je bilo nabranih 102.000 podpisov za stockholmsko resolucijo.
pripisati predvsem dejstvu, da vlada tudi v vrstah partijcev še preveč pod-cnjevanja pri delu na polju partizanov miru, bodisi v svetovnem, kakor tudi v krajevnem merilu. Lahko rečemo, da so veliki uspehi, ki smo jih dosegli na tem polju pomenili pravo iznenadenje. To pa pomeni, da ne poznamo še popolnoma mišljenja našega ljudstva, da podcenjujemo strah pred novo vojno ter voljo, ki jo ima naše ljudstvo za borbo proti novi vojni.
Za bodoče moramo poiskati novih metod delovanja med množicami. S konkretnimi in praktičnimi primeri jim moramo v zadostni meri prikazati, da so nove vojne krivi samo imperialisti. O tem imamo mnogo podatkov na razpolago, treba pa jih je le pravilno prikazati in uporabiti. Obenem moramo prikazati vse delovanje SZ in dežel ljudske demokracije, ki teži edino le po miru in po mirnem razvoju. Popularizacija velikih miroljubnih del v Sovjetski zvezi in uspehov socialističnega sistema je pri tem veli-
kega pomena.
Izkušnje nas učijo, da Je med tistimi, ki so odklonili podpis za stockholmsko resolucijo največ mladincev, ki se oprijemajo idej neofašizma in ki jih k temu sili propaganda, ki izvira iz sedanjih obstoječih razmer. Te struje zatrjujejo, da Je prav vojna nujno potrebna za rešitev iz tega kritičnega in nevzdržnega povojnega obdobja. Po njih trditvah bo le nova vojna lahko rešila sedanja pereča vprašanja. V isto vrsto spadajo tudi nekaiei a gesla, ki so jih razširili titovci s svojim skrajno ekstremističnim antisuv-jetizmom.
Komunisti morajo prvi razumeti važnost in pomen borbe za mir. Razumeti morajo njeno širino in poznati njene cilje ter njih revolucionarnost. Ubraniti moramo tesne vezi z ljulmi, ki smo jih pridobili za časa kampanje podpisov. Razširiti moramo vezi tudi z drugimi, ki jih še nismo pridobili našemu pokreto.
Naše delo mora zajeti najširše plasti našega ljudstva. To pa zato, ker
je borba za mir potrebna zlasti v Trstu. Ljudstvu moramo prikazati nevarnost, ki grozi Trstu in ozemlju, radi njegove zemljepisne lege v morebitni novi svetovni vojni. Popularizirati moramo tudi zahteve o spoštovanju mirovne pogodbe, ki jo je že pred nekaj časom postavila naša Partija.
Na tem polju je bilo še vse premalo opravljenega, zato se morajo tega dela lotiti naši tovariši z vsem elanom. Za Trsta in ozemlje moramo še nadalje zahtevati pravice odprtega mesta ter zamenjavo VU s posebno komisijo, imenovano od OZN.
To pa ni le naloga onih tovarišev, ki delajo predvsem na polju pokreta miru temveč je naloga vseh tovarišev, kajti vsi se morajo izkazati aktivne in vestne v tem gibanju.
Ud vestno izpolnjenih nalog je odvisna utrditev in razširitev pokreta miru v Trstu. Omenem s tem je tudi ves razvoj borbe, ki bo dala naši Partiji tesnejše vezi z množicami, od katerih bo lahko črpala izkušnje tei vedno večji prestiž.
Važnost agitacije in propagale \
Tov. Angel Blazina je obravnaval važnost vloge agitacije in propagande.
V političnem položaju v katerem se borimo, bodisi v mednarodnem kakor tudi krajevnem merilu," je ne-obhodno potrebno delo agitacije in propagande, ki mora biti trajno, vztrajno in organizirano. Razni iz-gledi dela agitacije in propagande so bili že večkrat preučeni, toda Kljub temu se ni v zadostni meh razumelo in izvršilo.
Res je da smo v pobudah in kampanjah, kjer je imela propaganda temeljno vlogo, dosegli neizpodbitne uspehe, katere smo tudi tokrat podčrtali. Toda ne moremo se še zadovoljiti. Nedvomno, da so nam ti izdatni uspehi pripomogli za razširitev našega vpliva, poznavanje politike naše Partije, približanje in povezavo z vedno širšimi sloji prebivalstva. Se večje uspehe pa bi doseg-
ENOTNI SINDIKATI
v borbi za delavske pravice
Tov. Vidall je rekel, da se med tovariši pojavlja neke vrste, sektaštvo. Mislim., da tega sektaštva nihče bolj ne opaža kot mi, ki delamo na sindikalnem polju. Mi zadevamo pri našem delu na velike ovire prav zaradi tega sektaštva naših aktivistov. In to sektaštvo v gotovi meri lahko imenujemo oportunizem.
Ko postavljamo nalogo pred naše aktiviste, naj skličejo razne sestanke dobimo v odgovor, da je to nemogoče, ker se sestanka delavci ne bodo udeležili iz tega ali onega razloga. Ce bi sledili tem izgovorom bi sestankov sploh ne prirejali. Lahko sl predstavljate, kaj bi to pomenilo. To bi pomenilo ravno toliko kot napraviti iz našega sindikata popolnoma navadno bi-rokrattčno organizacijo, katere vodite. Iji bi bili popolnoma ločeni od množic In bi torej ne poznali njihove volje, njih želja in njih duše.
Naši aktivisti kapitulirajo pred ovirami. Ne potrudijo se toliko, da bi te ovire premagali. Končno niso te ovire bogve kako velike ali nepremostljive. Zato je naša naloga in torej naloga Partije, da premagamo vsako sektaštvo in duh kapitulantstva, ki ga opažamo pri naših aktivistih.
DELOVANJE NA SINDIKALNEM POI JU JE ENO IZMED TEMELJNIH NALOG VSEll KOMUNISTOV
Življenjske razmere delavskih množic so zelo težavne. Povprečni prejemki delavcev znašajo prioližno 25.000 lir na mesec. Povrh tega pa so delavci izpostavljene tudi prekomernemu izkoriščanju. Zaradi tega bi bilo zelo potrebno točno preučiti višino proizvodnje iz leta 1938, ono iz leta 1945—46 ter seveda tudi današnjo. Prepričan sem, da bi zaključki tega preučevanja dokazali veliko večjo produktivnost de. lovstva in torej tudi veliko večje izkoriščanje istega.
POVIŠANJE CEN ŽIVLJENJSKIM POTREBŠČINAM
Vsem je znano da so se cene od preteklega junija znatno povišale. Iz glasila CGIL je razvidno, da so se cene od junija do septembra povišale za 14,2 odst. v prodaji na debelo. V istem času so se življenjske potrebščine povišale za 7,7 odst. Prehrana se je med tem časom podražila za 4,1 odst., obleka za 17,9 odst., stanovanjska najemnina za 89,9 odst., kurjava in razsvetljava pa za 31,4 odst. Cene življenjskim potrebščinam še vedno rastejo. Verjetno se bo podražil tudi premog, papir, električna energija, telefon in dr. Vzroke te podražitve je iskati v izbruhu vojne na Koreji, v politiki imperialističnih vojnih hujskačev, ki je obenem politika oboroževanja.
Mnenja sem, da je bilo delo na sindikalnem polju s strani Partije zelo podcenjevano, če izvzamemo podporo, ki so nam Jo nudili voditelji Partije. To nam pojasnjuje, da mnogi našega dela ne poznajo. Toda jasno je, da je delo na sindikalnem polju eno izmed temeljnih nalog komunistov. Prav potom sindikalnih organizacij imamo lahko vezi z najširšimi plastmi delavskega razreda. Sindikati so prav za prav tista sila, ki poganja motor, toda če je ta sila ločena od motorja, ga seveda ne more poganjati.
Zdi se mi, da se o sindikalnih vprašanjih sploh ne razpravlja po sekcijah in celicah. In prav ta vprašanja bi mo. rala biti Jedro vsega razpravljanja na sestankih. Sekcije in celice bi morale razpravljati o tovarnah, ki. se nahajajo na področju istih, o vprašanjih delavstva v teh tovarnah. Sekcije in celice bi morale vedeti, koliko naših to. oarišev je zaposlenih v teh tovarnah. Poiskati bi morale način, da bi te tovariše sklicale na sestanke ter skupno z njimi razpravljale o vseh perečih vprašanjih.
Tov. Vidali je dejal v svojem referatu, da je Partija storila premalo za to, da bi popularizirala borbo za časa fašizma, zlasti pa za časa borbe proti nacistom. To je ena izmed velikih vrzeli, ki jih na vsak način moramo zamašiti. Pravilno je bilo, da Je Izvršilni komite sklenili proslaviti obletnico ustanovitve brigade «Fontanot». Naši nasprotniki še vedno pišejo v svojem tisku o «junaški dobi». Na kongresu Delavske zbornice sta Novelli in Pin-;;ventini poveličevala slavno «junaško dobo». Isto je ob tej priliki poveličevala tudi demokrščanska «Prora». Ti ljudje neprestano govorijo o velikih žrtvah in o nevarnostih, ki so jih preživljali. Toda ti ljudje nikoli ne poročajo o borbi proti fašizmu in nacistom. A žalostno je dejstvo, da se teh bo b ne spominjamo niti mi. In to je naša slabost in napaka, ki jo je treba popraviti. V našem tisku in na naših sestankih se moramo spominjati junaške borbe, ki so jo tržaški delavci vodili proti fašizmu in predvsem še za časa nemške okupacije.
OVIRE ZVIJ V KAMPANJI ZA NABIRANJE PODPISOV
Kampanji za nabiranje podpisov so nasprotovali ZVU tki je cenzurirala razne lepake ter s tem, da ni izdala potrebnega dovoljenje za razna zborovanja in druge prireditve kakor tudi s tem, da so bili od civilne policije aretirani nekateri delavci, ki so aktivni pristaši gibanja za mir), Krščanska demokracija in titovci, kt so na razne načine ovirali redni potek dela. V manjši meri so nasprotovala tudi vodstva nekaterih drugih političnih strank. Podčrtati pa moramo dejstvo, da bodisi lepaki, ki jih je v obilni meri Izdala in nalepila Krščanska demokracija, kakor tudi vesla, ki so jih širili tttovet, niso Imeti nlkakera uspeha.
Zgodilo pa se je, da so komunisti v gotovih trenutkih, ko je bilo potrebno takojšnje reagiranje na sovražno propagando, nekoliko zakasnili. To je
BREZPOSELNOST IN KRIZA
INDUSTRIJA — V Trstu imamo približno 574 podjetij in tvrdk s skupno približno 24.250 delavci. Od teh je približno 11.000 delavcev kovinarske stroke. Najvažnejša industrijska panoga v Trstu je ladjedelništvo. Ce izvzamemo nekaj velikih ladjedelniških podjetij, ki pa Jih lahko na prste preštejemo, se vsa industrijska podjetja nahajajo v krizi, iz katere ni izhoda. Vse kaže, da ss bo ta kriza še poostrila. Vsem je znan položaj, v katerem se nahajajo ladjedelnice. Toda v podobni krizi se nahajajo tudi mehanična podjetja. In teh je 74. V tekočem letu lahko trdimo, da so vsa ta industrijska podjetja izpolnila komaj 25—40 odst. celokupne zmogljivosti.
V Trstu imamo nad 20 tisoč brezposelnih. Lahko rečemo, da so ti delavci za vedno izključeni z dela in obsojeni na trajno brezposelnost. Za delavce ni nikakega izgleda morebitne namestitve. Povsem jasno je, da predstavlja ta množica brezposelnih delavcev veliko nevarnost, ki preti zaposlenim delavcem.
Kljub temu porastu cen, ki ga vsi o-pažnmo, predvsem pa naše gospodinje, trdi tržaški statistični urad, da so julija znašali stroški za življenjske potrebščine za tričlansko družino povprečno 33.175 lir, avgusta 33.119, septembra 33.415, oktobra pa 33.455 lir. Torej po poročilih te ustanove so ostale cene skoroda stalne. Povsem jasno je, da ta statistika niti zdaleka ne odgovarja resnici.
Iz poizvedovanja, kt ga je nedavno napravila Zveza Enotnih sindikatov je razvidno, da porabi tričlanska družina samo za prehrano na mesec vsa) 29.303 lir. In tu niso všete ostale po-
trebščine, kot n. pr. kurjava, razsvetljava, obleka in dr. To poizvedovanje smo opravili na podlagi cenika, ki ga je izdala občina, t. j. na podlagi uradnih cen. In vendar je velika razlika med temi izdatki in izdatki ki jih je določil tržaški statistični urad.
To je torej vprašanje, ki z anima najširše plasti našega ljudstva. In vendar se za to vprašanje naša Zveza ni preveč zanimala do nedavnega. Nekatere naše pomanjkljivosti, ki pa jih bomo kmalu premostili, so nam ovirale, da bi se s tem vprašanjem bol podrobneje bovili. Zato pa se bo naša Zveza s temi vprašanji bavtla tem bolj v bodoče. Pri tem pa je potrebna vsa opora Partije.
Kot je vsem znano se naša Zveza v svoji borbi naslanja na CGIL. To sicer ne pomeni, da mi sledimo CGIL kar tjavendan kot nekak privesek. Nasprotno, ko je potrebno vodimo sami svojo borbo tudi izven skupne borbe s CGIL. Jasen primer v tem oziru nam je velika stavka preteklega februarja. Vsekakor trdimo, da bi bilo zelo škodljivo, če bi nadaljevalt z nekdanjo titovsko mezdno politiko in torej s politiko, ki bi bila povsem ločena do politike CGIL v italijanski republiki.
Akordna vprašanja v Trstu so popolnoma enaka vprašanjem v Italiji. Ponavljam, da to ne pomeni da bi mogli mi pasivno slediti borbi, ki jo na tem polju vodijo delavci v Italiji, pač pa moramo tej borbi slediti aktivno vzporedno z drugimi vprašanji lokalnega značaja.
Trenutno stoje pred nami številna, zelo resna vprašanja, med katera spadajo: delovna pogodba delacev ACE-GATa, občinskih nameščencev, avtobusnih uslužbencev, ki so stavkali 48 ur (pri nas je bila ta stavka popolnoma kompaktna, dasiravno smo mi zelo malo delali na tem težavnem sektorju); nadalje spada med vprašanja lokalnega značaja tudi vprašanje tekstilnih delavcev, delavcev Javnih skladišč, petrolejskih podjetij. Zelo važno vprašanje, ki se tiče zlasti naših delavk je
ZA OJACEKJE
razredne organizaejie
Tov. Semillt je govoril o utrditvi Zveze ES. Ce bi hoteli prikazati pravo sliko Zveze ES, bi morali prav za prav predvsem to poročilo podpreti s točnimi podatki, kar pa nam žal iz tehtnih razlogov ni mogoče na tem mestu storiti.
Ubnavljanje članskih izkaznic za leto 1948 se je pričelo že v začetku omenjenega leta. Tedaj se je šlo pred vsem za to, da se izda čim več članskih izkaznic, ne oziraje se na to, če so tisti ki posedujejo članske izkaznice, v resnici člani sindikata. Zato so bile takrat izdane sindikalne izkaznice tudi gospodinjam in ostalim družinskim članom, ki nikako niso imeli pogojev za aktivno pripadnost v sindikalni organizaciji.
organizacija znatno utrdila. Evo nekaj primerov, ki nam kažejo to zboljšanje v primeru z letom 1949:
Aquila:	leta 1949	77,2 odst., 1950
80,3 odst. , Sv. Marko 1949 87 odst., 1950 69 odst.; Tovarna strojev 1949 67,8 odst., 1950 69 odst.; Tvrdka Kozmann 1949 82.1 odst., 1950 86 odst.; ILVA 1949 63,4 odst., 1950 62, odst.; Marti-nuzzi 1949 52,2 odst., 1950 59,5 odst.; Felszegi 1949 72,4 odst., 1950 77,4 odst.; Gasilni 1949 57,8 odst. 1950 51,9 odst.; Standard 1949 85,7 odst., 1950 86 odst.
vprašanje uveljavitve zakona za zaščito materinstva tudi na STO, nadalje vprašanje poedinih in kolektivnih odpustov z dela, povišanje plač pekovskim, gradbenim in drugim delavcem.
Treba se je boriti za obnovo delovnih pogodb, ki so deloma bile že obnovljene v italijanski republiki. Boriti se je treba za njih uveljavitev tudi v Trstu.
Kot sem že rekel, pred nami stoje težke a zelo važne naloge. Med temi nalogami je na prvem mestu borba proti povišanju cen. Na tem polju mora Zveza mobilizirati najširše množice. Toda za dober uspeh teh borb je predvsem potrebno sodelovanje Partije, kajti le konkretno sodelovanje ter konkretna podpora Partije sta nam zanesljiv porok bodočih zmag.
Težko
stanje
naše
mladine
Članske izkaznice so se takrat razdeljevale na popolno birokratsko-adml-nistrativni način. Članske izkaznice so tedaj izpopolnjevali na podlagi prejšnjih imenikov in jih nato odpošiljali naslovljencem. Seveda se pri tem nihče ni oziral na dejstvo, da je treba sindikalne izkaznice plačati. Zaradi takega poslovanja je bilo v coni izdanih nad trideset tisoč članskih izkaznic In to večinoma ljudem, ki so bili popolnoma pasivni do sindikata in ki niso teh izkaznic nikoli plačali.
Letos se je tak način obnavljanja članskih izkaznic skoraj popolnoma iz-prementl. Sedanji člani sindikata so aktivni člani. Po vsej pravici lahko rečemo, da Je v resnici danes več aktivnih članov sindikata kot pa jih je bilo pred nekaj leti.
Zato lahko z vso gotovostjo tidimo, da se je Zveza ES vsestransko utrdila
Uoenem z utrditvijo Zveze, se je poživil tudi njen vpliv v vrstah delavstva. Pripadniki Delavske zbornice, četudi ne pripadajo našt sindikalni organizaciji in stoje daleč stran od naše organizacije v organizacijskem smislu. se vendar vedno bolj zavedajo dejstva, da so ES tista sindikalna organizacija, ki se v resnici bori za interese delavskega razreda in ne voditelji Delavske zbornice. V tovarnah se delavci, ki pripadajo Delavski zbornici, obračajo na naše tovarniške odbore in do naših pripadnikov za nasvete Iv navodila. To se pravi, da imajo ti delavci zaupanje v našo sindikalno organizacijo.
Ub priliki volitev v tovarniške odbore smo mi dosegli znatne uspehe, ki konkretno potrjujejo to, kar sem že omenil t. ]., da se je naša sindikalna
To zboljšanje položaja smo dosegli s pomočjo raznih faktorjev, dasiravno delavci, ki pripadajo Delavski zbornici volijo za svoje liste pod pritiskom nacionalistične propagande, predvsem pa zato, ker se sklicujejo na dogodke, ki smo jih doživljali v pdeteklih letih. Tem faktorjem pa se seveda pridružuje še bojazen pred morebitnimi odpusti z dela, radi diskriminacijskega postopanja s strani njih delodajalcev. Titovci sicer niso nikjer uspeli, ali se uveljavili, vendar pa s svojim rovarjenjem povzročajo zmedo med delavci in jih na gotov način tudi deloma pasi-vizirajo.
Kljub velikim oviram, ki se nam postavljajo na pot, smo dosegli dobre u-spehe. Naši sindikati so se utrdili. Sedaj pa moramo napeti vse sile, da utrdimo vse pridobitve in si pridobimo še nadaljnjih uspehov v bodočnosti. Zato obstajajo vsi pogoji.
Toda za to potrebujemo pomoč od vseh tovarišev. To pomoč potrebujemo zlasti pri razpravljanju z delavci, ki pripadajo Delavski zbornici ter z o-nimi, ki ne pripadajo nobeni sindikalni organizaciji. To pa zato, ker nam je otežkočeno delovanje po tovarnah in ker imamo premalo resnično aktivnih aktivistov, ki bi vršili kapilarno delo bodisi na terenu, kakor tudi po tovarnah.
Vsi člani Partije bi se morali zavedati dolžnosti, ki jih imajo na svojih deloviščih do svoje razredne organizacije. Po tovarnah, bodisi velikih, kakor tudi majhnih bi morali razpravljati o nujnosti enotnosti delavskega razreda ter o nujnosti skupne in enotne borbe. Z delavci, ki ne pripadajo naši organizaciji, bi morali razpravljati o pravilnosti naše politične linije. Za dosego tega pa je nujno potrebno, da se otresemo vsakovrstnega sektaštva, s katerim smo žal še vedno navdihnjeni.
Tov. Lino Crgvatin je v svoji intervenciji, med drugim še posebno podčrtal, da predstavlja v načrtih vojnih hujskačev prav mladina važen faktor. Brez ali proti mladini si nihče, ne more zamisliti, da bi sploh pripravil vojno. Prav zaradi tega si imperialisti prizadevalo, da bi pripravili mladino na svojo stran.
Tudi v Trstu je imela in ima vsa politika VU ta cilj, to je preprečiti mladini, da bi prišla do zaposlitve in lastnega poklica ter jo obdržati v stalni revščini in pomanjkanju, usmerjati jo do korupcije in nezaupanja za iz-glede boljše bodočnosti. S tem nočejo pastvizirati mladino ter ustvariti o njenih vrstah mišljenje, da predstavlja edino le nova vojna izhod Iz tega stanja.
To politiko podpirajo tudi vse mladinske politične organizacije, ki so udinjane VU in podpihujejo obenem med mladino nebrzdani nacionalizem.
V naši coni je približno 34.000 mladincev, ki niso vpisani v nobeno politično organizacijo. Prav na to mladino se še posebno opirajo poželjivi pogledi strank, ki so vdinjane vojnohujskaške-mu imperializmu.
Tudi voditelji MSI zastavljajo vse svoje napore, da bi pridobili mladino in to še posebno v vrstah mladincev ki so ostali razočarani zaradi nacionalističnih obljub ter tistih, ki so se, zaradi bednega gospodarskega stanja predali brezupu.
MLADINA V BORBI PROTI MSI
li, če bi bolje razvili agitacijo in propagando.
Naša Partija ima v sektorju propagande svojo organizacijsko strukturo, ki je pa še nezadostna za izvrševanje nalog, ki si jih postavlja Partija. Ce velja načelo, da mora biti vsak partijec tudi propagandist, je po drugi strani potrebno, da imamo v propagandi učinkovite vodilne organe, da se ne bi pripetilo, ko je treba v določenih prilikah mobilizirati vso Partijo, ravno nasprotno, to je, da bi morale delati samo komisije agitacije in propagande.
Nedvomno je, da obstajajo težko-če za izvedbo na tem polju. Toda lahko opažamo, da imajo uspehi, ki so bili doseženi v zadnjem času pri organiziranju vse Paartije, veliko pozitivno yrednost. Ostane pa potreba, da se, kjer še , manjkajo, postavijo in utrdijo komisije za agitacijo in propagando. Preprečiti je treba, da bi prišlo v slednjih do pogostih zamenjav tovarišev. Nasprotno, tovarišem je treba pomagati, da se u-sposobijo in poglobijo svoja politična znanja ter metode dela. Poleg odgovornih za širjenje tiska, pisane propagande in stenčasov je treba misliti na ustanovitev posebnih propagandističnih skupin; to je skupin tovarišev, ki bodo lahko v vsakem položaju vršili dejansko podrobno propagandno delo. Na ta način bodo ponesli glas Partije povsod in s tem upoznali množice z njeno politiko enotnosti, obrambe miru, svobode in koristi delavcev.
Smatram, da ni potrebno še posebej podčrtati važnost teh skupin propagandistov.
POSEBNO POZORNOST JE TREBA POSVETITI PROPAGANDI
Zaradi tega je potrebno, da posveti Partija organizaciji sektorja propagande še posebno pozornost. To ne sme in ne more bremeniti edino le Centralne komisije agit-prop, marveč mora biti naloga vse Partije, od Centralne organizacijske komisije do sekcijskih in celičnih komitejev, kar je v interesu utrditve vse Partije in njenega dela.
Tov. Blažina je prešel nato na obravnavanje uspehov «Meseca demokratičnega tiska 1950».
Statistike dokazujejo, da se je v enem letu delovanja, prodaja «Unità», «Lavoratora» in «Dela» znatno povišala, toda še vedno v nižji meri v primeri z zvišano močjo naše Partije. Mnogo boljši je položaj v širjenju ilustriranih časopisov. V teku «Meseca tfska» se je položaj znatno izboljšal, opaža pa se, da je ilustriran tisk, v primeri z dnevniki in tedniki, dosegel večji uspeh. Prodaja knjig se je v razmerju z mesecem avgustom zvišala v vrednosti 146.1163 lir. Dobra so bila tudi postranska delovanja, upoštevajoč, da je bilo organiziranih preko sto veselje in približno deset sestankov za obravnavanje problema «Meseca tiska», in njegove popularizacije.
V pomanjkljivostih, ki so se ugotovile v teku te kampanje prevladuje dejstvo, da je deloma manikn-la organizacijska kristalizacija u-spehov «Meseca tiska». In to ne samo iz vidika ohranitve doseženih viškov, marveč predvsem v pogledu organiziranja širjenja kot takega.
Tudi glede propagande so se ugo-
tovile slabosti. Pomanjkanje popularizacije uspehov poedinih sekcij, pomanjkanje ovrednotenja centrov za širjenje tiska in raznašalcev. V mnogih sekcijah pa pomanjkanje posebnih pobud. To nam dokazuje, da so nekatere sekcije pojmovale funkcijo «Meseca tiska» kot mehanično delo navadnega upravnega značaja in ne kot politično nalogo.
1’OJAČANJE PROPAGANDNE!; A DELOVANJA
Jasno je, da je treba te pomanjkljivosti in slabosti preprečiti in to s pojačanim, organiziranim in raz-likovanim širjenjem tiska, od nedeljske in četrtkove izdaje «Unità» pa do glasil dela, «Za trajen mir», in «Quaderno del attivista», ki morata priti v vsak sekcijski in celični komite.
Tov. Blažina je nato obravnaval
vprašanje partijskega tiska in nanizal potrebo, da prevzame «Lavorai0-re» svojo funkcijo partijskega gl°" sila. V zaključku je ponovno P°°" ga dela v sedanjem položaju, k* ” črtal važnost utrditve propagand"®" značilen v prehodu ameriškega i"1' perializma in njegovih priveskov,,l( mrzle na vročo vojno in to z vrst" napadov na azijske narode in P0.' ječanjem vojnih priprav v EvroP1, Vse to je združeno z obširnim del'1" vanjem strupene in goljufive pr°Pa" gande.
Pojačanje propagandnega dela P°" meni obenem razkrinkovanje na°r" tov imperialistov in njihovih hlaP cev, na čelu katerih je titofašistie
na klika. S tem bomo istočasno
od-
pravili pomanjkljivosti ugotovljenC v tem letu delovanja in se priPra vili na III. redni kongres Partije 1®. proslavo tridesete obletnice ustan-’" vitve komunističnega pokreta v " stu.
Zaključki lov. VidaIija
Po diskusiji, ki se je razvila z intervencijami tovarišev Centralnega komiteja, je sekretar Partije v svojih zaključkih poudaril važnost o-krepitve delovanje Partije v teku priprav za III. kongres.
Treba je razviti plodno ustmeno in pismeno predkongresno diskusijo v vseh organih Partije in izboljšati naše delovanje na vseh poljih. Vskladiti je treba naše akcije in borbe s centralnim problemom borbe za obrambo miru in dati pripra vam kongresa značaj konkretnosti, ki naj zbudi zanimanje tudi med najširšimi plastmi meščanov in navduši vsakega tovariša pri njegovem delu v Partiji in v demokratičnih organizacijah.
Tovariši, ki vodijo masovne organizacije, morajo čutiti dolžnost, da premagajo staro sektaštvo in da posvetijo vso svojo aktivnost onim temeljnim akcijam, ki bodo najboljše pripomogle k najtesnejšim stikom z množicami, katerih interese morajo te organizacije ščititi.
Tov. Vidali je ugotovil dobre uspehe diskusije C. K., ki je pokazala politično enotnost partijskega vodstva, njegovo vestnost in čut odgovornosti ter podčrtal važnost izbire in vzgoje kadrov, ki bodo na bodočem kongresu pozvani, da vodijo Partijo.
Kongres bo moral imeti delovni značaj, ki nam bo dal možnost na-dajnjega izboljšanja naše borbe za mir z uspešnim razlaganjem resnosti vojne nevarnosti, politike miru ki jo vodi Sovjetska zveza, važnosti borbe delavskega razreda in kolonialnih narodov, tako da se množicam vlije zaupanje v sile miru in zaupanje v Sovjetsko zvezo kot njihovo predstražo.
Potrebno je, da tovariši najdejo pobude za popularizacijo ostvaritev socializma z okrepitvijo pokreta Trst-ZSSR.
V borbi za demokratične svoboščine je treba okrepiti borbenost za dosego tistih demokratičnih pravic, ki nam jih vojaški okupacijski režim krati ali omejuje. Se bolj odločno je treba naznanjati javnosti samovoljne odvzeme sedežev demokratičnim organizacijam in istočasno razviti najrazličnejše iniciative,
IS asa Partija je zdrava
Zveza komunistične mladine mora rešiti, ne samo to mladino, ki bi lahko postala plen MSI, marveč tudi ostale mladince, ki so jih fašistični voditelji te stranke kruto varali. Zaradi tega bo morala ZKM razkrinkavati in se neizprosno boriti proti fašistom MSI tei vršiti istočasno v vrstah varanih mladincev pojasnjevalno delo.
ZKM je v razdobju od zadnjega kongresa dalje znatno napredovala. Število njenih članov z daleka presega skupno število članov oseh nasprotnikovih mladinskih organizacij.
Umeniti moramo, da je Partija zarodi naše intervencije o vprašanju ZKM na zadnjem, kongresu, pokazala v tem razdobju ~večje~razurne'vanji~in zanimanje za našo organizacijo. Nekateri tovariši pa še vedno podcenjujem važnost ZKM, ker niso videli velikega doprinosa, ki ga je dala ta organizacija na vseh poljih borbe. Zaradi tega je tudi naša organizacija v nekaterih tovarnah in sekcijah. Se vedno šibka.
V naših vrstah so mladinci v pretežni večini brez organizacijskih izkušenj in z omejenimi zmožnostmi vodstva, imajo pa vso dobro voljo In navdušenje za boljše delovanje v korist organizaciji in mladini. Dolžnost članov Partije je, da tem mladincem pomagajo z nasveti, poukom tn stalno podporo, da bodo na ta način lahko postali dobri voditelji komunistične mladine. Preučiti in obravnavati bomo morali nadalje problem borbe za zboljšanje gospodarskih pogojev delovne mladine in povzeti vse pobude, ki so potrebne za izboljšanje delovanja na tem polju. Nadalje nam morajo člani Partije pomagati, da bomo v tovarnah lahko organizirali še močnejše in številnejše skupine ZKM.
Tov. Leopold Gasparini je v svoji intervenciji dejal, da je naša Partija v bistvu in sorazmerno zelo zdrava Partija. To nam dokazuje dejstvo, da je Kontrolna komisija v skoraj poldrugem letu poslovanja preučevala le nekaj težjih primerov. To se pravi, da večjih prestopkov ni mogoče šteti v odstotkih, temveč v promilih. Nato je na kratko omenil /rakcionaško malomeščansko skupino Ressauerja, ki je bil izrisan iz Partije ter titostično skupino Liče Kerševani in dr., ki je bila povezana celo z Ozno. Nato je priporočal, naj se osebne zadeve poravnajo med tovariši, ker za rešitev teh ni potrebno odločanje kontrolne ali kadrovske komisije. Nadalje je opozoril naj tovariši in organizacije ne ustvarjajo ozračja nezaupanja napram tovarišem, Icl so podvrženi morebitnim slabostim in hibam. Nesprotno, tem tovarišem, je treba na vse načine pomagati, da se otresejo teh slabosti izločijo pa naj se le tisti, ki ne kažejo nobenega znaka poboljšanja. Vsaka personalna zadeva naj bo za tovariše in za množične organizacije predmet splošnega študija.
Na koncu je tov. Gasparini še omenil, da bi bilo potrebno spremeniti pravila Partije v kolikor se nanašajo na volitve kontrolne komisije. Bolje bi bilo, če bi Kontrolno komisijo volil CK ali celo IK. Le tako bi ne bila več nekak dvojnik kadrovske komisije.
in čimprejšnjega zbližanja s tistimi plastmi delavskega razreda, ki še niso z nami in torej za združitev vsega de-Inskega razreda.
DELAVSKI KROŽKI
ki naj nam omogočijo gradnjo LJlld' skega doma.	, _
Med široke ljudske plasti Je trt® razširiti ono politično tankočut"0*’ katera ob ukrepih, ki krnijo d®"10 kratične pravice slovenskih in 'ta lijanskih državljanov, povzroča *a" kojšn/i odpor.
Potrebno je vztrajno naznanja’ javnosti razvoj situacije v Jugo5”' viji in delovanje titovstva v Trst1'’ ki škoduje vsemu našemu prebiva ' stvu a posebno pa stremi za t®1"’ da vnese zmedo med slovensko Pr® bivalstvo. Najnovejši dogodki, kis dosegli višek s prekinitvijo odnos0 Jugoslavije z Albanijo, morajo Prl' siliti tovariše,'da budno sledijo d°' godkom in jih razlagajo množica"1
Borbo za rešitev tržaškega "Pra sanja je treba voditi s prepričanj®1'" ki nam ga da je globoko poznava") utemeljitev, ki jih razlaga naša lija in jo Je treba voditi s potrp®.7' Ijivim prepričevanjem množic 1 posameznikov, z odločnimi odgo*or pri polemikah in ugovarjanjih.
Uspehi, ki smo jih dosegli nabiranjem podpisov za prepoved ' tomske bombe, nas morajo P"1®1"' viti do tega, da odločno pobija"! vsako podcenjevanje borbe za m|r z večjim razumevanjem tolmači"” željo po miru, ki je med našim Pr bivalstvom tako živa in ki se nl°r' spremeniti v aktivno, množit" borbo.
Vsako konkretno, malo ali v® * ko zahtevo našega prebivalstva,111 ' rajo tovariši preučiti in braniti " podlagi najširše možne enotno*1’ Pri tem morajo tovariši prema*" sektaštvo, ki se še vedno pojav., v nekaterih sektorjih naše Partu in v svojih akcijah ustvarjati z časno ali trajno zavezništvo pose® s terenskimi elementi drugih stra" in z onimi, ki ne pripadajo no®®" stranki.	;
Treba je odločno pospeševati ^
cijsko in organsko sindikalno n ost med člani Delavske zbornic®'
d®"10!
okupacijske vlade na škodo ddC razdvoj
kon*r®sa
stva, s ciljem da bi in še bolj izkoriščali.
Vse delo pripravljanja naj se vrši na podlagi zdrave kr' ke in avtokritike, ki bo pripon”1* . k izboljšanju vsake naše aktivni in k dviganju ideološke izobraz” tovarišev, ki morajo v načelih ”a
lije vedno bolj spoznavati svoje moči in borbenosti.
izv°r
Pri vzgoji partijskih kadrov m®ra vladati duh bratstva in medseboj"
b"d"c
KAPILARNO DELO
Tov. Jaksetich se je v svoji kratki, a jedrnati diskusiji dotaknil vprašanja kapilarnega dela na polju propagande za širjenje in utrjevanje Partije. Tudi kapilarno delo lahko vzgaja in usmerja tovariše v pravilni liniji. Toda za vršitev kapilarnega dela je potrebna široka izobrazba komunistov. Za dosega tega pa je potreben vztrajen in dosleden študiji.
Tu pa tam opazimo pri nekaterih tovariših nekako deformacijo prave linije. Včasih je tega krivo predvsem nerazumevanje. Zelo potrebno je delovanje na polju enotnosti delavskega razreda. Nujno je, da se tovariši popolnoma otresejo starih predsodkov, zlasti tistih, ki Jih imajo še nekateri italijanski tovariši, zaradi borbe za pravice slovenskega ljudstva. Otresti se je treba bojazni, da bi borba za nacionalne pravice utegnila pomeniti gojenje morebitnega nacionalizma. Isto-tako je nujno, da se otresejo predsodkov zaradi sodelovanja z navadnimi člani Delavske zbornice na sindikalnem polju, kajti to sodelovanje Je nujno potrebno za dosego čimvečjega
Tov. Soranz Livio je posegel v diskusijo z obravnavanjem, vprašanj, ki se tičejo delavskih krožkov, kr/jž-kov CR 4L, ENAL-a. Delavci morajo imeti svoja zabavišča, je dejal tov. Soranz. Mi imamo premalo sredstev, da bi ustanavljali po vseh tovarnah in deloviščih svoje krožke. Obenem pa bi bilo tako ustanavljanje tudi napačno, ker bi ne služilo zbliževanju in enotnosti delavskega razreda. Tukajšnje oblasti še vedno nadaljujejo z rekvi-zicjjami krožkov, ki so nekoč pripadali fašističnemu dopolavoru ter z dodeljevanjem istih organizaciji E N AL. Zato je nujno potrebno delati za čimprejšnje združenje vseh krožkov. Člani ENAL-a imajo mnogo ugodnosti in plačilnih olajšav, bodisi pri raznih kulturnih prireditvah, predstavah, potovanjih itd. Zakaj bi teh olajšav ne bili deležni tudi naši delavci, člani ES? Poleg tega pa se moramo zavedati, da so krožki skupna javna last in zato z njimi ne smejo še nadalje razpolagati le nekateri privilegirani sloji. Z združitvijo vseh krožkov in s pristopom naših članov bo mogoče na širši podlagi demokratizirati EN AL. Zato se borijo tudi delavci Italijanske republike.
Tudi tov. Franc Gašperini se Je udeležil diskusije. Govoril je o pomenu in važnosti kolektorjev v Partiji. Dejal je: «Kolektorjl so tisti tovariši, ki v znatni meri prispevajo k širjenju in utrjevanjiu naše Partije, Kolektorjl vršijo tudi važno vlogo s širjenjem in razpečavanjem tiska. Tudi za časa nabiranja podpisov za stockholmsko resolucijo so kolektorji opravljali važno in pomembno delo. Ce naša Partija dela za tem, da bi čimbolj razširila in utrdila svoje vrste in to tudi z ustvaritvijo novih kadrov, potem je nujno potrebno, da posveča več pažnje tudi kolektorjem.
Tam kjer kolektorji delajo z vnemo — in seveda, kjer se tem posveča več pažnje — ima Partija več uspehov.»
Končno se Je diskusije udeležil tudi tov. Avrelij Uršič. Govoril je o u-spehih meseca tiska. Dejal je: «Uspehi letošnjega meseca tiska niso dosegli takega viška kot lanski, dasiravno Je bil organizacijsko bolje organiziran kot lani. Morda je bila temu kriva tudi znatna zakasnitev pričetka delovanja na tem polju in pa slabo vreme, ki je oviralo velike prireditve.
njem sposobiti Partijo za trde
be, ki so v teku in ki nas še ta* jo. Politično in administrativno lovanje blagajnikov se mora *zP polniti.	g.
Vsi tovariši morajo posvečati liko važnost širjenju slovenskega italijanskega partijskega in d®*",, kratičnega tiska. Posebno je t®^.
ni «lil nega usua, j-useunu	M-
napeti vse sile za izboljšanje vS ne tednikov «Lavoratore» in «D®^.
ki predstavljata orodje osnovne*, nesti ne samo pri pripravah gresa in v predkongresni disk" . temveč predstavljata tudi P"*®"5 jer no orodje za okrepitev Partij® 0-za vzgojo delavstva in ljudskih ,n žic.
Referat tov. Vidalij3
(Nadaljevanje s 3. strani)
S
« Itvi lem le »a. tern leti i= I iau
talk.
lo j »lov »Ur«
neprestanim opozoravaniem a kratov na delovanje fašistov i" ®e vedno tesnejše vmešavanje vOja* t
ga razumevanja, spremljan z -disciplino. Samo primerno Pozna nje pomena, ki ga ima demokra® • in centralizem v Partiji nam . omogočilo dokončno prema!3®
vsakega odklona titovskega izv°rae.
Kazen tega morajo tovariši z preslanim organizacijskim izbo™,.
diskusijo. Priprave za Kongres P.jj. morajo služiti kot konkretna ®|ai-ka za okrepitev naše vzgoje k ^ci-
tai revolucionarni budnosti, k “'pipimi, ki je tesno povezana s P1 penino uveljavljanjem demokra * .,. ga centralizma, in k boljši °r*a®g5e cijski in politični ustrojitvi
Smatramo, da je glavni
navedenih pomanjkljivosti nizki ideološki ravni naših K1
N
ba
Pra
Ur
*
Partije.	. uti"
Priprave za Kongres moraj0 ,ru diti naše borbene pozicije v 0 v$a-
pospešenejšega delovanja na ^,|j" kem polju in prav posebno n" , d®'
borbe za mir, enotne obratn®® 0ja lavstva ter obrambe in izvoj® -j demokratičnih svoboščin.
Referat tov. Destradii3
(Nadaljevanje s 3. strani) .jo*
šev, voditeljev celic im s®k‘ pi v se niso nikdar zanimali, , kU5"le praksi udejstvili dnevne ‘z v p°'
dela, ali pa so to izvršili 1® tret>° znatni meri. Zaradi tega h°'
dvigniti njih ideološko ra*^t’jjjK®
disi s tem, da posedajo P* tečaje ali pa potom posa111 sta"®
vcuajc aii j/a jA/vcu»* r	-nO?1
študija. Potrebno je, da ®sage*‘
študij normalno delovanje voditelja.
TJE BOMO NAŠLI POT, KJER NJE SINOVI Sl PROSTO VOLJO VERO IN POSTAVE
stopetileset■ obletnici rojstvo Francetu Prešerna J
i"i=ii"=1111=1111=nii=i!ii =im=im=ini=iiiisfflisnii=1111^1111 KAJ JE BILA «SVETA INKVIZICIJA»
«Prvi jasni dan v slovenskem pesn 1-®vu, v slovenski književnosti in na-!e«i modernem življenju sploh», tako imenoval Aškerc velikega Prešer-— Resnično je bila tedaj težka in lernna doba za Slovence. Nekaj deset-pred Prešernom je sicer zapel svo-ie Pesmi polne veselja in neomajnega hupanja v bodočnost, Valentin Vod-Odprl je vrata slovenščini na šo-lo in v urad, pisal učne knjige. Toda "ovep^čina je ostala še vedno okorel, surov jezik in slovenski govoriti ni bi-Prav ni «rino»
Naša tedanja takozvana boljša druž-1,3 ni hotela kulture, ki bi ljudstvo Posvetila in ga dvignila do revolucio-l|Jfne zavesti. Prava umetnost naj bo
je svoj talent in vedel kakšno poslanstvo mu nalaga to:
«Kako — bit’ hočeš poet in ti prefelke je v prsih nosit al' pekel ni’ nebo! Stanu se svojega spomni, trpi brez
/miru.»
Tako ljubke in iskrene so njegove balade in romance (Hčere svet, Dohtar, Povodni mož, Orglar itd.) — Njegov vstop v svet, povezan s tolikimi bridkimi razočaranji, je odjeknil v njegovi pesmi. Taka je pesem «Vrbi».
Istočasno dozorevajo tudi njegove ljubezenske pesmi, odjek ljubezni do Primčeve Julije. To je strastna, globoka in plemenita ljubezen, ki pesnika prevzame vsega. Tu vidi upanje na lepše življenje In srečo. Ustvari pre-
Prešernova rojstna hiša z dvoriščne strani
nemščini. A ko se pa le piše v k me- krasne «Gazele» in «Sonetni venec»,
kjer Izraža bol zaradi zavrnitve. Želji po osebni sreči se pridruži želja ustvariti srečo zasužnjenemu narodu: «Zelje, da vzbudil bi Slovenšč’no celo, dà bi vrnili k nam se časi sreče, jim moč so dale rasti neveselo.»
Toda malomeščanka Julija ni bila sposobna odgovoriti na ljubezen nevljudnemu Freigeistu. — Resnično se je pozneje Prešeren zaljubil v preprosto in njega ljubečo Ano Jelovško-
(ki slovenščini, naj bo to «poučno in hščansko» napisano, naj našega kme-la in delavca uči, kako naj še bolj u-togne hrbet in ga nastavi za bič bosemu meščanu, avstrijskim gospodarjem ali fanatičnemu klerikalcu. In "N tej pesmi naj pesnik raje odstrani velike genialne in. plemenite misli; ^ajti naš narod je tako preprost; tak 6aj bo naš pesnik, ako hoče biti ljudmi, slovenski. Prav zaradi tega je z Sienkobo dejal Cankar o Prešernu: '^o je bila njegova usoda in njegova Magična krivda. Razumeti ni mogel, da le treba nauka namesto ideje, cerkve-°e morale, namesto umetniške, navajenosti namesto resnice» — Toda h’eSeren ni hotel niti mogel biti tak "esnik. Čutil je v sebi genialno moč Usnika, videl narod zaničevan in zadati, stalno tepen zaradi svoje neved-"asti in nemoči.
Prav zaradi tega je prišel v spor z *0, klerikalno ali liberalno. Njen ,vstrijsko vlado in duhovništvom. Me-$čanstvo je bilo tedaj naš politični voditelj, toda bilo je značilno protiljud-sko .klerikalno ali liberalno. Njen Predsta,vitelj je bil Bleiwels, urednik časopisa «Novice». Ta je odprl roke na stežaj in pel slavo malo nadarjenemu 6eSniku Koseskemu, ker — v njem h bilo obilo navdušenosti. Prešerna je sicer tudi cenil in mu priznal pesniško članstvo, toda še raje je zaprl vrata jj’ed njim in ni imel z njim opravka, ^i Pa bilo tako, ko je bil pesnik že Nikraj groba; tedaj je čutil dolžnost, k°t zaslužen voditelj, da blagoslovi Usnika «svojega» naroda. In tedaj je distai Prešeren njihov glasnik in pre-'°k, kakor je velikega Cankarja po sJhrti vzela pod svoje okrilje ljuti-ianska duhovščina. Naša mlada študentska inteligenca ga je sicer ljubila 111 se navduševala zanj, toda vsa ta 'revolucionarnost» je trajala navadno 6 kratko mladostno dobo, dokler ni 'aiadenič dobil ugodne službe ali pa h razočaran opustil vse visoke misli, pesnega zavednega, organiziranega gibanja ni bilo, bili smo pa tudi pod v$e Premočno nadoblastjo Avstrije. Za Jtboljšanje tega položaja je bil potre-en resničen temeljit prevrat.
Tega je v svoji dalekovidnosti za-j"utii Prešeren in zapel o njem. To je kmalu spoznala dunajska vlada IJtegov drugi veliki sovražnik. Na hr-, et mu je pripela pečat «Freigeista» in ?ot tak je mladi odvetniški koncipient 'ahko potrkal za državno službo na 'atera koli vrata, zanj so bila povsod *aprta. To je trajalo štirinajst let. Etično mu je ljubljanski pater Ben-Vfttlut svetoval, naj začne hoditi v 'erkev. Začel je zahajati v cerkev <si-tfr to ni dolgo trajalo), naplavil prošta za odvetniško mesto in dodal do-,r° oceno frančiškanskega samostana: "bil ga je takoj. Nastopil je dodelje-mesto v Kranju (leta 1846), toda ,zbiučen od bolezni in trde življenjske °rbe je kmalu umrl (leta 1849), pre-osamljen.
*Ni imel mnogo ljudi, ki bi ga razumi in ljubili. Otroci, da, ti so ga JÌer k0ii je pil, radostno obkolili. Tu-v Kranju so otroci kmalu tekali za biim, ker so vedeli; stric Prešeren ima ,anJe vedno polne žepe dobrot in prl-Jho besedo. Zelo ga je ljubil in taji spoznal v njem pravo veličino pi-Jteij Fran Levstik, toda nesrečno nalije je hotelo, da ga živega ni °°znal. Prešernov največji prijatelj J je bil naš učenjak, estet in lite-arn0 izredno globoko razgledan Mati-* Go p. On mu je odkrival skrivnostne ,k|ade starega in modernega literarna sveta, njihove bogate literarne Jne in idei e. Tedaj so se v ostali
vo, s katero je imel tudi štiri otroke. Morda je ravno to trenotek njegove slabosti. Zveza je bila nesrečna. Vendar globoko ljubiti Prešeren ni mogel več, pa tudi ona, preprosta, ga niti zdaleč ni bila zmožna razumeti.
Pesnikovo življenje pa je bilo temno in zelo mučno po ljubezenskem razočaranju in izgubi prijatelja Čopa (u-topil se je v Savi leta 1835). Napisal je «Krist pri Savici» (leta 1836). U-vod sicer epsko silno poda neustrašno borbo Črtomirja proti pokristjanjeval-cem.
«Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave.
Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje
/krili,
kot so pod svetlim soncem suini
/dnovi!»
Toda Črtomir je premagan. Poda nam vso bolečino neizpolnjenih želj: «Pokopal je misli visokoleteče...»
Sreče ni našel več, toda njegov pesniški genij je ostal nezlomljiv. Preroško vidi,
«...da, koder sonce hodi, pre.pr iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.»
Želel je videti svoj narod svoboden. In kot tak naj tu vstopi v mogočno svobodno družino ostalih narodov. Spoštoval In ljubil je literature drugih narodov, tako nemško, kakor poljsko ali rusko) kajti vedel je, da se «kultura ne da deliti na cone, rezati na kose kakor potica», kakor je dejal Ehrenburg.
Prav v njegovi dobi je z vso silo vzplamtela borba za slovenski književni jezik, gibanje ilircev, ki so hoteli skupen jezik južnih Slovanov, hrvaščino (štokavščino). Navdušen pristaš te struje pri nas je bil Stanko Vraz, bodisi, da ga je tu vodila želja po udobnejšem življenju ali navdušenost zgrešenega panslavizma. — Cop in z njim Prešeren sta se temu gibanju odločno uprla in v bistrovidnosti spoznala pot, ki je bila tedaj edino pravilna.
Poleg tega, da je opustitev narodnostnega boja tedaj pomenila politično kapitulacijo pred Avstrijo in njihovo dolgoletno nasilno germanizacijo, je bilo to tudi važno vprašanje duhovnega razvoja naroda. — Slovenci so bili tedaj še v prvem povoju svojega duševnega razvoja. Toda živeči na skupnem, omejenem ozemlju, združeni v skupni politični borbi, so imeli, čeprav še preprost, vendar svoj jezik. Slovenci so že narod. Narod s svojimi le njemu lastnimi značilnostmi. Ko se bo ta kultura razvijala ob oplajanju z dru glml bo ostala samonikla, močna in bogata. Le taka bo nudila splošnemu kulturnemu razvoju nekaj živega, realnega in čistega.
Prešernova zasluga je, da se je naš jezik razcvetel In dajal prekrasne plodove izpod peres Levstika, Aškerca, Trdine, Cankarja, Zupančiča m drugih,
Sele v sedanji dobi je vsa veličina pesnika poznana in blizu ljudstvu.
Leta 1944 je SNOS proglasil 8. februar, dan Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda. Na našem Ozemlju nosita prosvetno društvo v Boljuncu in na Kolonkovcu ime Franceta Prešerna. Prešeren je naš vodnik, svetovalec in prijatelj, naš ponos. — Ostarela je doba in odmrla bo družba, v kateri je pesnik ustvarjal, toda njegova umetnina bo ostala.
SOCA KOSUTOVA
Delovanje inkvizitorjev v Španiji in Portugalskem
Dominikanska meniha Torquemada in Ximenes, ki sta dejansko vladala v Španiji za časa Filipa I. sta počenjala velika grozodejstva - Ustroj hijerarhije inkvizitorjev
Dasiravnb se je Inkvizicija rodila v Italiji, je vendar najhuje divjala v Španiji. V tej deželi so dominikanci našli najbolj primerna tla za svoje delovanje. V srednjem veku je bila Španija zelo bogata in kulturna dežela. Spanci so bili znani kot spretni pomorščaki in trgovci s tujino. Odkritje novih kontinentov jim je odprlo nova pota v svet. Kaj hitro so postali veliki osvajalci tujih dežel. Z osvajanji tujih ozemelj, zlasti pa prostranih pokrajin v novih kontinentih, se je nudila lepa prilika tudi dominikancem za nadaljevanje svojih početij med tujimi in nekulturnimi divjaki. Španski menihi so v zasedenih deželah širili krščanstvo pod močno zaščito vojaškega meča.
Dominikanci so si osvojili tudi takratne dvore v domovini. Po poroki Ferdinanda li Aragonskega s kraljico Izabelo Kastiljsko je prišlo do skupne vladavine na Iberskem polotoku. V resnici nista vladala kralj in kraljica, temveč njuna «ministra» dominikanska inkvizitorja Torquemada in Ximenes. Torquemada se je zlasti «odlikoval» po svojih bojih proti Saracenom. 18 let se je bojeval proti njim kot vodja inkvizitorjev. Saracene je hotel s silo pokristjaniti. Zaradi velikih «zaslug»,
Seznanimo s Prešernovimi deli
slovanske in neslovanske narode
Ob stopetdesetletntci Prešernovega rojstva se upravičeno vprašujemo, kako je s prevodi njegovih del v tuje Jezike, slovanske in neslovanske. V ka-
FRANCE PREŠEREN
I
UVOD H KRSTIT PRI SAVICI
aljhun, sin Kajtimara, boj krvavi že dolgo bije za krščansko vero, z Avreljem Droh se več mu v bran ne stavi; končano njijno je in marsiktero življenje, kri, po Kranji, Korotani prelita, napolnila bi jezero.
Gnijo po polju v bojih pokončani trum srčni vojvodi in njih vojščaki, sam Črtomir se z majhnim tropom brani.
Bojuje se najmlajši med junaki za vero staršev, lepo bog’ njo Živo, za Črte, za bogove nad oblaki.
On z njimi, ki še trd’ jo vero krivo, beži tje v Bohinj, v Bistriško dolino, v trdnjavo, zidano na skalo sivo.
Se dandanašnji vidiš razvalino, ki Ajdovski se gradeč imenuje, v njih gledaš Crtomirovo lastnino,
Devetkrat večji množ’ ca jih obsuje, in zveste straže krog in krog postavi, odvzame up jim vse pomoči tuje; visoke odre tamkaj si napravi, zidovje podkupuje, vrata seka; ne polasti se njih, ki so v trdnjavi.
Sest mesecev moči tla krvava reka,
Slovenec že mori Slovenca, brata — kako strašna slepota je človeka!
Ko niso meč, sekira in lopata jih mogle, lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata.
Dalj Črtomir jim reve ne zakriva, besede te tovarišem reče zbranim:
«Ne meč, pregnala bo nas sreča kriva.
Le malo vam jedila, bratje! hranim, branili smo se dolgo brez podpore, kdor hočle se podati, mu ne branim; kdor hoče vas dočakat’ temne zore, neproste dni živet’, nočem enake, ne branim mu, al jutra čakal’ more.
S seboj povabim druge vas junake,
vas, kterim rama se vkleniti noče; temna je noč in stresa grom oblake, sovražnik se podal bo v svoje koče, le majhen prostor je tje do goščave, to noč nam jo doseči je mogoče.
Največ sveta otrokom sliši Slave, tje bomo našli pot kjer nje sinovi si prosti vol’ jo vero in postave.
Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!» Ne zapusti nobeden ga v ti sili, molče orožje svoje vsak si vzame, strahljivca v celem ni imel števili; al komaj vrata so odpro, vname, se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje: Valjhun tam s celo jih močjo objame. Tud’ on se je zanesel na njih spanje, prelesti mislil je ozidje grada in ponevedoma planiti nanje.
Ko svojo moč najbolj vihar razklada, okrog vrat straža na pomoč zavpije, in vstane šum, da mož za možem pada. Ko se neumik o povodnji vlije, iz hriba strmega v doline plane, z derečimi valovami ovije, kar se mu zoper stavi, se ne vgane, in ne poči j e pred, da jez omaga; tak vrže se Valjhun na nekristjane.
Ne jenja pred, dokler ni zadnja sraga krvi prelita, dokler njih kdo sope, ki jim bila je vera člez vse draga.
Ko zor zasije na mrličev trope, leže, k’ ob ajde žetvi al pšenice po njivah tam leže snopovja kope.
Leži kristjanov več od polovice, med njimi, ki so padli za malike,
Valjhun zastonj tam išče mlado lice njega, ki kriv moritve je velike. —
pitalistični družbi je zelo teiko najti, da bi pri prevodih velikih pesnikov in piscev na splošno obveljalo načelo glo bine njihovega dela in veličine njiho v ih stvorov, V kapitalistični družbi velja predvsem načelo številčnosti in politične moči naroda, iz katerega so literarni velmožje izšli, da ne omenimo dejstva, da tudi pri takem kulturnem delu, kot je uveljavljanje in spoznavanje tujerodnih literarnih ljudi, mora nujno prevladovati razredno načelo. Je pač skoraj nemogoče, da bi buržoazna družba dopuščala širjenje del naprednih pesnikov, ki so kot Prešeren nositelji novih idej v nasprotju z razrednimi interesi izkoriščevalskega razreda.
Poleg tega pa je pripomniti, da je težko prevajati pesniška dela literarnih stvariteljev romantične ali klasične smeri, ker je tkivo njihovih del zelo globoko, občutljivo in dragoceno.
Vse to moramo torej upoštevati, ko skušamo dognati, kaj se je vse storilo v svetovni literaturi, da bi se upozna-lo tudi druge narode z veličino Prešernovega dela, ki je ponos vsega slovenskega naroda.
Zato je tudt ugotoviti, da je, žal, Prešeren zelo malo poznan oz. da je njegovo delo zelo malo In površno poznano po svetu, medtem ko se literarni krogi slovenskemu najbližjih narodov zavedajo njegovega pomena. Prešernovo ime kot tako je poznano torej. Njegova dela pa je še vedno treba odkriti ne samo neslovanskim narodom, marveč tudi slovanskim narodom In predvsem Srbom in Hrvatom, ki so
čila j I«
širite
podpirajte
«D ELO»
še vedno premalo upoznuni z vsebino naprednih Prešernovih stvorov.
Gotovo je, da Igra v sedanjih kapitalističnih deželah veliko vlogo razredno načelo. Daje se prednost nadrealističnim, hiperidealističnim, grobo protičlovečanskim in protinaravnim «literarnim» strujam, To se je zgodilo tudi v Jugoslaviji z Izdajstvom Tita in njegovih hierarhov in njihovega vedno bolj vrtoglavega zbližanja s taborom nekulture, političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega barbarstva. Jugoslovanska titofašisttčna kultura postaja «kultura» vdinjana mali skupini političnih razbojnikov in izprijencev. Zato je tudi v Jugoslaviji kot po vsem kapitalističnem svetu pričakovati, da Prešeren ne bo še prišel do“popolnega izraza. Povsod drugje zato, ker je vsebina Prešernovih poezij revolucionarna, v Jugoslaviji pa ker ne poučujejo ljudstva z njegovim globokim delom, marveč ga skušajo pitati s svojo demagogijo in izkoriščujoč Prešerna za svoje nečiste politične račune.
Prešeren pa bo moral priti do izraza v deželah socialističnega sveta. Nekaj korakov je bilo že v tej smeri storjenih v Sovjetski zvezi, kjer je v zadnjih letih izšla neka zbirka Prešernovih pesmi, ki so jih prevedli sovjetski literati in med katerimi je tudi znani sovjetski pesnik N, Tihonov. Češki kulturni svet pa se za Prešernove poezije zelo zanima, a je njegovo prevajanje zelo težavno zaradi skoro neopaznih odtenkov pesniške vsebine.
Kar se tiče prejšnjih prevodov je pripomniti, da Je bil najboljši prevajalec Prešernovih pesmi . . . Prešeren, ki se je še za časa svojega življenja bavil z nemškim stihotvorjenjem in /c pesntkoval ter prevajal svoje slovenske pesmi v nemščino. Najboljši dosedanji nemški prevod njegovih najznačilnejših del pa je brez dvoma delo pesnice Lili Novy. Njeno delo pa je, žal, zelo malo razširjeno med nemškimi literarnimi krogi, kaj pa še med nemškim ljudstvom.
Tudi v italijanščino, jrancoščino In angleščino so skušali prevesti Prešerna. A vse to so osamljeni primeri In često zelo ponesrečeni poskusi.
Največja pomanjkljivost pa je ta, da so srbohrvaški pesniki zelo malo napravili, da bi prevedli našega Prešerna v svoj jezik. Fes je tudi, da je ob vsakem najmanjšem poskusu nastala težava prevajanja Prešernove misli, Prešernovega ritma, Prešernove metrike, Prešernove genialnosti. A tudi to ne bi smela biti ovira, ako pomislimo, da je srbohrvaščina našemu najsorodnejšl Jezik. Zelo malo je bilo tudi storjenega med poljskimi in bolgarskimi literarnimi krogi.
Prepričani smo, da se bodo te pomanjkljivosti sčasoma odpravile, prav posebno pa v tem obdobju, ko sc prava ljudska kultura tako zmagoslavno bori proti nazadnjaštvu buržoazne «kulture», ki je že preživela svoj čas in ne more več nuditi ničesar človeštvu.
Za prevajanje Prešernovih pesmi pa mora vsekakor obveljati pravilo, da se tega dela morajo lotiti pesniki, in to dobri pesniki, ki do potankosti poznajo naš jezik in bodo tako znali razumeti in oživeti to, kar Je Prešeren hotel povedati.
s. n.
ki si jih je v teh bojih pridi bil je bil imenovan za kardinala rimske cerkve.
Ximenes pa je rovaril v glavnem proti Judom. Z inkvizicijo si je pridobil ogromno bogastvo, kajti Judje so bili že tedaj zelo bogati. Ker se niso pokoravali surovim inkvizitorjem, so bili oropani vsega premoženja. Več stoletij je trajala Inkvizicija na Španskem. Nihče sc ji ni upal postaviti po robu, kajti dominikanci so imeli preveč veljave. bodisi na dvorih, kakor tudi v cerkvi. Sele po nekaj stoletjih se je opogumil mladi kralj Filip 1. in sklenil, da odpove pokoščino pa peškim inkvizitorjem. Toda njegov pogum je bil zaman, Kmalu za tem je umrl zastrupljen. Tedaj so Inkvizitorji že divjali proti oznanjevalcem Lutrovega nauka.
Tudi Portugalska je v teku zgodovine bila deležna skoraj iste usode kot sosednja Španija. Sredi 16. stoletja so inkvizitorji tudi v Lizboni ustanovili neko svoje posebno sodišče. Zanimivo je zlasti dejstvo, da je bilo to sodišče ustanovljeno na podlagi velike goljufije. Menih, sami so potvorili papeško bulo (odredbo) in jo predložili takratnemu kralju Ivanu III., ki jo je seveda sprejel na znanje in dovolil, da se v njegovem kraljestvu upelje papeška Inkvizicija. Kmalu za tem je bil imenovan Veliki inkvizitor, ki je vodil grozovito divjanje, zlasti proti Judom in prot takomeno-vanim «Christans novos». Iz Por tugalske se je razširila inkvizicija celo v Vzhodne Indije, ki so bile teti gj portugalska posest.
Dasiravno je bil rimski papež vrhovni poglavar Inkvizicije, je vendar imel španski kralj pravico imenovati Velikega inkvizitorja in vrsto drugih velikih svetnikov «Svete inkvizicije», «Sveta inkvizicija» kot taka, je imela jjoleg dominikancev še druge pomožne organe za pobijanje tako imenovanih «herezij». Od teh sta bili zlasti pomembni zloglasni «Cruciata» in «Hermandad». Bodisi člani Inkvizicije, kakor tudi njenih pomožnih organov so lahko postali le tisti, ki so imeli za Inkvizicijo velike zasluge, ne glede n.i to če so sami bili verni ali pa ne. Seveda so se pred sprejemom v «službo», ki jim je rodila velike sadove, morali nadvse požrtvovalno izkazati v borbi proti nesrečnim «heretikom».
Napačno pa bi bilo misliti, da so inkvizitorji pobijali le takoimeno-vane «heretike», nasprotno: pobijali so tudi take ljudi, ki so jih le sumili morebitne «herezije» ter celo take, ki so imeli to slabost, da so preklinjali. Predvsem pa so inkvizitorji gledali tudi na to, če imajo osumljenci ali obtoženci kaj premoženja. To je bilo za njih velike važnosti. Ikvizitorsko sodišče jih je namreč popolnoma razlastilo, pa četudi jih ni pozneje obsodilo na smrt.
(Se nadaljuje)
VELIK USPEH NAŠIH PEVSKIH ZBOROV
Lep koncert štirih zborov v Trebčah
Kazveseljiv razmah naših pevskih zborov je dokaz, da naše ljudstvo neutrudno gradi svojo napredno ljudsko prosveto ne glede na odtujitev nekaterih takoimenovanih intellgentov, ki se prodajajo za skledo leče.
, ropi dvigali močno kulturni duhovi L^or: Byron, Puškin, Lermontov, Mic-'jvtez, Kollàr, Heine in drugi. Trajna smrt prijatelja (leta 1935) je pes-'ka zelo pretresla. Napisal mu je: la1 umrje, kdor je bogov izbranec... cop je tako močno vplival na nje-Pesniško ustvarjanje, da lahko , 'enjo, da takega Prešerna ne bi Ime-'■ ako
Jetov
ne bi bil njegov prijatelj in Ij,—■'Valeč prav Cop. — Prešeren je razgledan v svetovnem slovstvu in 'wtl
sestavljal tudi najtežje pesniške e, sonet, gazelo, gloso, stanco, ter-Sestomer, dvostih in druge. Slo-

l»hi?ki Jezik se Je z njegovimi pesmimi ..hko s ponosom uvrstil kot enakopra-
nied evropsko literaturo.
Iljnčoviti tvorec je udaril na svojo „1° ‘n obstali smo pred bogato melo-s«daJ nagajivo ljubko, drugič to-V lsk;reno, strastno ali mogočno pre-. k°. Pesnik sam je bil v življenju In neusmiljeno tepen, toda poznal
VII.
Krpan pa ga nič ne posluša, temuč zadene si na desno ramo kij, na levo pa mesarico, stopi k durirn in reče : «Veste kaj? Bog vas obvari! l’a nikar kaj ne zamerite!»
Na te besede prime za kljuko, pa kakor da bi hotel iti.
Cesar poteče za njim : «Caki no! Daj si dopovedati! Bog nas vari; saj menda nisi voda ! »
Krpan odgovori : «Koga ? Menite, da nisem še zadosti slišal, kali ? Meni bi gotovo segla brada uže notri do pasa, ali pa še del j, ko bi se ne očedil vsaki teden dvakrat; pa bo kdo pometal z menoj ? Kdo je pome poslal kočijo in štiri konje? Vi ali jaz? Dunaja ni bilo meni treba, mene pa Dunaju! Zdaj se pa takisto dela z menoj ? In pa še zavoljo mesa in vina moram očitke požirati ? Uže nektere matere sem jel kruha, črnega in belega; nekterega očeta vino sem pil: ali nikjer, tudi pri vas nisem in ne bom dobil take postrežbe, kakoršna je v Razdrtem pri Klinčarji. Ni grjega na tem svetu kakor to, če sc kaj da, potlej pa oči la! Kdor noče dati, pa naj ima sam! Pa tudi kdo bi mislil, da lipove pravde še zdaj ni kraja ne konca ? Ali je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj ? Tak les raste za vsacim grmom, Krpana pa ni za vsacim voglom, še na vsacem cesarskem dvoru ne, hvalo Bogu! Darove pa spet take dajete, da človek ne more do njih; to je ravno, kakor bi mački miš na rep privezal, da se potlej sama vrti okrog sebe, doseči je pa vender ne more. Petdeset malih veder vina, pet in sto pogač, dvajset jancev in pa osem in štirideset krač;
tako blago res ni siromak; ali kaj pomaga! Prodati ne smem; z Dunaja na Vrh pa tudi ne kaže prenašati! Pa jaz bom drugo naredil, kakor se nikomur ne zdi! Deske si bom znesel na dvorišče, in ako jih bo premalo, potlej bo pa zapelo. Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodisi lipa ali pa lipoe, hudolesovina ali dobro-letovina, nad kamnito ali nad leseno mizo; pa bom po-
Dunaja ni bilo meni treba, mene pa DunajuI...
stavil sredi dvorišča kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod moker, pa dokler bom imel kaj prigrizniti. Ampak to vam pravim : samo še enkrat naj pride drBavs na Dunaj, potlej pa zopet pošljite pome kočijo in služabnika, ali pa še celo svojo hčer, ki ne maram zanjo male in dosti ne; pa bomo videli, kaj boste pripeljali z Vrha od Sv. Trojice!
Ako bo Krpan, mesa in kosti gotovo ne bo imel; ampak iz ovsene slame si ga hote morali natlačiti; pa se ga ne bodo še vrabci dolgo bali, nikar uže velikani! Mislil sem iti brez besedice govorjenja. Ker ste pa sami vstavili, ne bodite hudi, če sem vam ktero grenko povedal; saj menda veste, kako je djal rajnik Jernejko na Golem: « Ali ga bom s pogačo pital, kadar se s kom kregam! Kar ga bolj v jezi, to mu zabelim.» Zdaj pa le zdravi ostanite!»
Cesar pravi na to: «Martin, potrpi no! Vsaj ne bodi tako neučrikaven. Ti ne poj deš od naše hiše, verjemi da ne! Saj sem jaz gospodar, veš!»
Krpan odgovori: «Vsaki človek je tak, kakoršnega je Bog dal; vsaki ima nekaj nad sabo; kdor ni grbast, morda pa je trobast! Moje obnašanje ni za vas, uže vidim da ne. Tega se tedaj ne menimo, da bi jaz tukaj ostal. Saj tudi kobilica, ki se ji pravi kozica, ni vajena zmirom ob suhi krmi. Doma se je pasla po gozdu, na potu pa ob cestah!»
Na to pristopi minister Gregor, ki je imel ključe od cesarske kaše, ker laki imajo za vsako reč posebej služabnika. Minister se oglasi : «Cesarost, veste kaj ?
fSe nadaljuje)
Kljub dezertiranju tistih pevovodij, ki so mislili, da je vodstvo zborov le njihov monopol, ter so se v danem trenutku rajši odločili za Habičevo «kašo», kakor pa za ljudsko prosveto in napredek slovenske kulture, si naše ljudstvo ob strani zvestih pevovodij gradi svolo pevsko napredno kulturo. Koncert, ki je bil 26. nov. d Trebčah, nam je svetel dokaz, kaj zmore ljudska volja, ako jo ogreva zavest, da je na prani poti splošnega človeškega na predka ob strani vseh slovanskih ta vseh naprednih narodov sveta
Za koncert v Trebčah je vladalo meri domačini veliko zanimanje, kar je pričala nabito polna dvorana. Na tem koncertu so nastopali pevski zbori iz Trebč. Padrič-Gropade, iz Ricmanj ter iz Lonjerja-Katinare.
Zbor iz Padrič-Gropade Je pod vodstvom pevovodje Danila Kralja pokazal prav lepo zmogljivost. Čeprav ne premočan glede na število glasov, je dokazal lepo ubranost. Glasovi so prav lepo uravnovešeni. Tudi zbor iz Ricmanj Izpričuje stalno rast svoje že precej žlahtne pevske kulture. Na koncertu je zapel kar sedem pesmi. Navdušenje občinstva je raslo od pesmi do pesmi. Pesem «Slava delu» je moral na splošno željo ponoviti.
Tudi mešani zbor Lonjer-Katinara je zapel vrsto pesmi pod vodstvom pevovodje tov. Karla Čoka. Ta zbor Ima vse pogoje, da postane eden izmed najboljših zborov na Tržaškem. Razpolaga z dobro začetno intonacijo, ki pa se žal med izvajanjem za nianso izneveri. Prepričani pa smo, da je na najboljši razvojni poti, za kar ima največ zaslug mladi pevovodja.
Tudt zbor iz Trebč Ima velike ra-žvojne sposobnosti, posebno ker so glasovi sijajni, kar bo, upajmo, izkušen pevovodja dobro izkoristil.
Z resnim delom in vztrajnostjo bi ta zbor nedvomno dosegel zelo velik uspeh. Na nedeljskem koncertu je zapel le štiri pesmi, od katerih pa je moral pesem «Bolen mi leži» na splošno željo ponoviti.
Istočasno kot v Trebčah je bil podoben koncert pevskih zborov t udi v Boljuncu. Tu so nastopil zbori iz Sv. tvana-Podlonjerja, «Velesila» iz Skednja ter domači pevski zbor. O tem nastopu bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali obširneje v prihodnji številki.
I
«FACC1E DI BRONZO» — V Slovenščini te tri italijanske besede pomenijo nesramnost vseh nesramnosti, ki jo lahko primerjamo le izjavi one «gospe», ki je bila te dni obsojena na tržaškem sodišču, ker je dajala v najem sobe za nedovoljeno «ljubimkanje» senjortn in ameriških vojakov in ki se je kljub temu zagovarjala pred sodiščem, da je «moralna» in «častljiva» žena. Taki so tito/ašisti. V svojem uvodniku z dne 29. XI. t. I. «proslavljajo» obletnico AVNOJ-a in neko dodeljeno «ljudsko revolucijo» (tudi Mussolini je pravil svoji prekuciji . . , «rivoluzione•») Jasno je, da kljub vsej svojt nesramnosti niso mogli preiti preko dejstva, da sta zmage narodnoosvobodilnih gibanj po Evropi omogočial-vprav ojenziva Rdeče armade in zmagoviti pohod sovjetskega ljudstva proti Hitlerju. Toda titofašisti so predvsem najostudnejši protisovjetl-sti in zaradi tega ne smejo povedati — se ve, po navodilih Washingtona, od koder dobivajo toliko dolarjev — da je zmaga proti nacl/ašizmu zasluga Rdeče armade. Zato pa omenjajo odločilni doprinos sovjetskega ljudstva v zadnji vojni s temi besedami: kRazvoj dogodkov na drugih bojiščih je napovedoval že gotov poraz faši-zma». Vprašamo gospoda Stanislava Kenka, ki je pred tito/ašisti klonil iz bojazni pred skrbjo za plačanje skoro trimllijonske globe in se je sedaj sprevrgel v ostudnega agenta vojno-hujskačev in imperialističnih vohunov, kakšna so bi/a vsa ona druga «bojišča» poleg sovjetskega, ki so «napovedovala gotov poraz fašizma». Ali morda načrtno anglo ameriško zavlačevanje na italijanskem bojišču? Morda pa neizpolnjene Churchillove obljube o otvoritvi «druge fronte»? Ali pa še več: poskusi za sklenitev zavezništva med nacisti in zapadnimi velesilami, ki si niso nikoli izbile iz glave načrtov za ponovno vzpostavitev kapitalizma v ZSSR? Naj nam odgovori g. Renšco ta nadebudni človek, ki sika jetične pljunke proti Sovjetski zvezi in ki se je z dušo in telesom prodal «Miss ZDA» kot vsi njegovi nadrejeni in podrejeni zato, ker ni bil nikoli z delavskim razredom in je bil le «začasni sopotnik» zmagovite socialistične fronte.
KAKŠNA LJUDSKA REVOLUCIJA? — Titofašlsti pravijo, da 29. november 1943. predstavlja za Jugoslavijo «ljudsko revolucijo». To je go-rostasna laž, kot je laž vse kar tito-fašistl trdijo. Po želji, prizadevanju in naporih bi bilo moralo biti II. zasedanje AVNOJ-a začetek nove dobe v zgodovini Jugoslavije. In če so takrat tito/ašisti morali sprejeti nekaj demokratičnih in celo revolucionarnih sklepov se je zahvaliti le vztrajni in dosledni borbi jugoslovanskih delovnih množic. Toda tito-fašisti so ogoljufali Jugoslovansko ljudstvo na najnesramnejšt način, likvidirali revolucionarne pridobitve m izvedli kontrarevolucionarno pre-kučijo, ki je privedla Jugoslavijo v imperialistični In vojnohujskaški tabor. Zato je danes nemogoče govoriti o «ljudski revoluciji» v Jugoslaviji, marveč le o najpodlejši goljufiji, ki so jo tito/ašisti izvedli vprav izrabljajoč predanost jugoslovanskega ljudstva stvari demokracije, socializma in revolucije in predvsem pa Sovjetski zvezi, ki je najrevolucio-narnejši člnitelj na svetu. Samo sedanja borba jugoslovanskih množic proti titofašizmu za čimprejšnje obglavljenje in strmoglavljenje titofa-štstične hijene bo' privedla do ljudske revolucije, do resnične revolucije, ki bo postavila temelje novi, socialistični Jugoslaviji.
Slovenske
sole
«Mtii»innmnninn m inumili itn UMHIIWS
IIIIRi
■ll!
.................»«»»»•-»
tnSni:::::::!?
il
H


Določata Franza in Tc»inep sta podala poročilo o Isongfrrsn v Varšavi
SVETOVNI POKRET MIRU JE ZA60T0VIL vso podporo naši borbi za obrambo STO
Prva konferenca tržaških delegatov v Kinu ob morju - Izčrpno poročilo delegata Franze - V Varšavi so bili zastopani vsi narodi -1700 delegatov, 219 opazovalcev in nad 100 dopisnikov reakcionarnega tiska - Titov advokat Rogge je v Varšavi propadel - Delegat Teiner je opisal življenje in napore delovnega ljudstva v deželah ljudske demokracije
V torek zvečer sta tržaška delegata na sevtovnem kongresu miru Angel Franza in Salvo Teiner podala, nabito polni dvorani Kina ob morju izčrpno poročilo o poteku in sklepih tega najvišjega svetovnega foruma miru, ki je zasedal v mu-čeniškem mestu Varšavi. Da je naše ljudstvo nestrpno pričakovalo vrnitev svojih delegatov in njihovo poročilo, nam je najboljši dokaz velika udeležba na tej prvi konferenci, ki so se je udeležili v velikem številu demokrati iz mesta, okolice in celo podeželja.
Po otvoritvenem nagovoru tov. Gombača je takoj povzel besedo delegat tov. Angel Franza. Naj omenimo, da se delegatka Janežič Marija še ni vrnila v Trst in to zaradi nepredvidenih zaprek, ki so nastale pri prehodu čez avstrijsko mejo. Ze uvodoma je tov. Franza podčrtal, da se je vršilo II. zasedanje svetovnih sil miru v najbolj kritičnem trenutku, ko je mir v svetu neposredno ogrožen. Očividno je tudi da so se angleški vladni krogi dejansko prestrašili tega kongresa in prav
zaradi tega so onemogočili, da bi zasedal v Sheffieldu, misleč, da bo šel kongres po vodi. V Varšavi pa je imel kongres še večji uspeh in se je na ta način angleška vlada pred vsem svetom še bolj razkrinkala in osmešila. Prav na tem kongresu je prišla še jasneje do izraza vsa veličina in moč te silne šeste svetovne velesile, kjer smo videli neizčrpno energijo vseh narodov sveta ki si nočejo priboriti mir ž novo vojno. V Varšavi je bilo zastopanih 80 držav, d očim je v OZN zastopanih le 59, ker imperialisti še vedno preprečujejo dostop v to organizacijo mnogim svobodoljubnim državam. Na svetovnem zasedanju miru so bili zastopani vsi narodi sveta, vsa politična mišljenja in veroizpovedi. Sama ameriška delegacija je štela 45 belokožcev in 15 črncev7 med temi so bili duhovniki, komunisti, konzervativci in ljudje brez stranke. Kongresa se je"udeležilo 1700 delegatov in 219 opazovalcev to je ljudi, ki so bili še v dvomu glede resničnih namenov tega kongresa. Dejstvo pa je,
VELIK USPEH proslav AVNOJ-a
Nedeljska manifestacija v Križu pri Trstu
Po području A STO se te dni vrstijo proslave AVNOJ-a. Manjše in večje vasi ter krožki so priredili te proslave, ki so vsestransko uspele. Zelo veliko ljudstva se je udeležilo proslav, kar je dokaz, da se Slovenci in Italijani našega področja v vedno večjem številu zbirajo o-kroge svojega demokratičnega po-kreta.
Vsekakor je bila kriška proslava Arse Jovanoviča, 40 padlih in i0 pogrešanih ena izmed najveličastnej ših proslav AVNOJ-a. V nedeljo ob 14. se je vse vaško prebivalstvo zbralo pred sedežem KP, kjer se je uvrstilo v povorko in krenilo na pokopališče, da se oddolži spominu svojih junakov, Arse Jovanoviča in da obenem proslavi obletnico AVNOJ-a. Vsakemu padlemu so Križani napravili venec, 10 pogrešanim pa skupen, velik venec. Za Arso Jovanoviča pa so pridne kriške žene
njegovo sliko. Na pokopališču je kratko spregovoril tov. Ado Slavec, nato je kriški pevski zbor odpel «Kot žrtve ste padli . . .» Sodelovala je tudi kriška godba.
V Gabrovcu pa so v nedeljo priredili dan prijateljstva s sovjetskimi narodi in se ob tej priliki spomnili obletnice AVNOJ-a. Na prireditvi je sodeloval pevski zbor Zgonik-Sa-lež in oni iz Križa.
Tudi po vseh drugih krajih so proslave dobro uspele v Skednju, v Padričah, v Trebčah, na Opčinah Kolonkovcu, v Boljuncu, krožku Ce-bulec, Lonjerju, Dolini, na Proseku, v Mačkovljah, na Konkonelu, pri Sv. Barbari, v Božičih, Elerjih, pri Bakotu, pri Marušiču.
Ostale proslave AVNOJ-a bodo:
danes, v soboto 2. XII. ob 20. v Ju-dovcu - Barkovljah (govori Krečič Venček); v Ricmanjih (govori Ma-
-plele venec in sredi njega položile lalan Riko).
da so se vsi ti opazovalci v zaključku, v celoti pridružili glasovanju sklepnih resolucij.
Tov. Franza je nato v jedrnatih besedah opisal ves potek kongresa, živahne diskusije in različne predloge, ki so jih stavili delegati najrazličnejših političnih mišljenj. Toda v vseh je prevladovala le ena želja in volja — ohraniti mir v svetu. Naš delegat je nato opisal ponesrečeno intervencijo titovskega advokata Roggeja, ki je skušal zagovarjati fašistični režim, ki vlada v Jugoslaviji ter orisati SZ in ljudske demokracije kot imperialistične dežele. Roggejeve provokatorske klevete in laži pa je v par besedah pobil someščan, črnec Avvard ki mu je zabrusil v obraz, da je prišel na kongres predvsem, da se razgovori s svobodnimi ljudmi. Ne morem pa smatrati za svobodnega človeka je dejal Awaid — tistega, ki kot vi, prejema od jugoslovanskega poslaništva mesečno plačo 500 dolarjev in ki je kot odvetnik zavrnil obrambo petih črncev pred ameriškim sodiščem. Na ta način so si vsi delegati, posebno pa tisti, ki so bili še nepoučeni o titovskem režimu, ustvarili jasno sliko o nevarnosti, ki jo predstavlja ta režim za svetovni mir. V nadaljnjem je tov. Frànza poročal o delovanju in uspehih tržaških delegatov, ki so še posebno obrnili pozornost vsega kongresa na rešitev tržaškega vprašanja. Naši delegaciji je bila zagotovljena vsestranska podpora. Preko stotisoč nabranih podpisov — je zaključil tov. Franza — pa naj nam služi kot izhodna točka za nadaljno, še vztrajnejšo borbo in razširitev naših vrst in to v okviru sklepov iz Varšave.
Sledil je govor delegata tov. Tei-nerja, ki je povedal svoje vtise o potovanju po deželah ljudske demokracije. S pestrim opisom življenja in naporov teh svobodnih narodov, je tržaški delegat ovrgel vso imperialistično propagando o neki domnevni «železni zavesi», ki ne obstoja v deželah ljudske demokracije, marveč prav v imperialističnih državah. Kot prvo je navedel prepoved vstopa delegatom miru na angleška tla, dočim je imelo preko 100 dopisnikov zapadnega reakcionarnega tiska popolnoma prost vstop v dežele ljudske demokracije in na kongres. Sirjenje resnice je najboljši doprinos k stvari miru — je dejal tov. Teiner s tem bomo
podrli vse gradove laži in klevet imperialistov o domnevnih «železnih zavesah».
Ukaz VU za podelitev stalnega bivališča
V sredo je VU izdala ukaz, s katerim določa, da ima vsaka oseba, ki Je bila 1. novembra t. I. vpisana vsaj eno leto v seznamih začasno bivajočega prebivalstva — pravico do stalnega bivališča (residenza stabile). Vsak prebivalec, ki se nahaja v tem položaju in ki biva v kateri koli občini cone A lahko vloži prošnjo za vpis v sezname stalnega prebivalstva v roku šestih mesecev.
Komunisti zahtevajo
odlog povišanja najemnin
Intervencijc naših svetovalcev proti odpustom delavstva, povišanju občinskih pristojbin ter za gradnjo cenenih stanovanj
Občinska seja v Repentabru
Jutri, 3. t. m. bo ob 9. uri na Repentabru prva redna seja jesenskega zasedanja občinskega sveta občine Repentabor. Seja je javna.
S sejo prejšnjega petka se je zaključilo «pomladansko» zasedanje tržaškega občinskega sveta. Kljub temu pa je ostalo še mnogo interpelacij, vloženih večinoma od komunističnih svetovalcev, brez odgovor«,
Na interpelacijo tov. Radicha, naj ACEGAT poviša plače svojim nameščencem, je odgovoril dr. Bonetti, da ni mogoče misliti na to, pretino se ne odobri zvišanje pristojbin za tramvaj. Tov. Radich se ni zadovoljil z odgovorom, ker se zadeva vleče nad t ri mesece, im je zato zahteval nujno razpravljanje celotnega vprašanja.
Referent Dulci je nato odgovarjal na zahtevo tov. Radicha, naj se odloži drugo povišanje najemnin, ter povedal, da je župan že interveniral na VU, da bi bil tudi pri nas u-veljavljen predpis iz Italijanske republike, s katerim se odlaga povišanje za 6 mesecev. Tov. Radich nato zahteva, da je treba takoj doseči odlog povišanja stanarin ter da bo vložil zadeven predlog,
Tov. dr. Žbogar je v daljši intervenciji grajal upravo zaradi odpusta več vajencev, katerim občinsko podjetje ni dalo možnosti, da bi se izučili obrti in napravili izpit. Na ponovne prekinitve in izpade župana je izjavil, da bo spremenil svoje vprašanje v predlog.
Predsinočnju seja, ki bi morala
OB OTVORITVI SLOV. STROKOVNE ŠOLE V KRIŽU
T E D E N S K		1 SINDIKALNI PREGLED		
Mé /% moiti	!£1	Un ■	titmitutb n «i m i	II 1*1 II «1 Šal
■ ■ ■ ■	■■ e* ■■■ le odpuste, brezposelnost				in bedo
Pri "Beltrame,, so pretekli teden odpustili 15 delavk ■ Tudi podjetje "Standard Electric,, je znižalo število delavcev - Zmaga ES v ladjedelnici Sv. Roka				
(Nadaljevanje s 1. strani)
industrijskega ali kmetijskega značaja (v Dolini in miljskem okraju), na učiteljišču naj se ustanovi tudi tečaj za vrtnarice; č) potrebna je izučitev določenega števila profesorjev za slovenske srednje šole, ki naj se na tržaški univerzi učijo in izurijo v svojem jeziku. To je v bistvu spomenica.
Jasno je, da se razgovor ni mogel poglobiti v vsa vprašanja. Prof, Rubini pa ni edina merodajna oseba v tem oziru. Zato bodo naš) svetovalci šli k prof. Andriju in polk. Marshallu. Za sedaj naj povemo glavno, kar je odgovoril prof. Ru bini, ker nato se bomo še povrnili.
Dejal je, da se bo zavzel za ure ditev stalnosti slovenske šole in učnih moči, za odpravo razlik med slovenskimi in italijanskimi vrtnaricami. Priznati je moral, da so v Zg. Kolonji nujno potrebni nekateri nižji razredi slovfenske osnovne šole. Izjavil je, da ni kompetenten v vprašanju vrtcev. Glede srednjih šol in njihovega sedeža je moral priznati, da je zadeva «težavna», da pa bo v kratkem preseljena drugam nadaljevalna šola. Vsekakor pa je tudi to le zasilna rešitev v priča kovanju dokončne boljše rešitve. To je torej dejal prof. Rubini. Voljni smo mu verjeti. Dejstva pa morajo dokazati, da ni samo obljubljal.
KILIIKK VESTI
V Ljubljani je umrl v četrtek eden lajvečjih slovenskih dramskih igral-ev Ivan Levar v starosti 62 let.
NEW YORK Ameriški volivni troj v OZN je izglasoval priklju-itev Eritreje k Abesiniji, medtem :o se je Sovjetska delegacija do ;adnjega borila za proglasitev ta-jojšnje neodvisnosti dežele.
MOSKVA — Moskovsko časopisje avlja, da se je zaključilo delo na lovi progi iz Kožve na reki Pečora io Vorkute, ki leži na eni izmed najsevernejših točk ZSSR. Proga je dolga 500 km in bo zvezala ostale pokrajine ZSSR s severnotečajnimi iemljami.
RIM - Vodstvo KPI je sporočilo, la se je stanje tov. Togliattija zelo zboljšalo in da se je začela doba ijegovega okrevanja, ki jo bo prelil v Sorrento pri Neaplju.
Preteklo soboto je ravnateljstvo krojačnice «Beltrame» odpustilo 15 delavk, ki so bile že več let zaposlene v tej trgovini. Ravnateljstvo se sicer izgovarja da se je sezonsko delo končalo ter da morajo zaradi tega znižati število nameščenk. Seveda ni pri tem niti najmanj upoštevalo družinskih razmer odpuščenih delavk,
"Enotni sindikati so takoj intervenirali pri Zvezi industrijcev v svrho ugodne rešitve tega vprašanja.
Tudi v podjetju «Standard Electric» so te dni odpustili 27 delavcev, ki se bodo morali po zaslugi toliko ojpevane «ameriške pomoči» vključiti v nepregledne vrste brezposelnih.
Nameščenci krajevnih in občinski ustanov so še vedno v agitaciji, ker se občinski odbor še do danes ni resno —zavzel za rešitev njihovega mezdnega vprašanja. Sindikalne organizacije so s svoje strani ponovno posredovale pri občinskemu svetovalcu Cumbatu in sicer z zahtevo, da se mezdno vprašanje postavi na dnevni red občinskega zasedanja.
V petek 24. t. m. so bile v ladjedelnici Sv. Roka volitve za tovarniški odbor, kjer so odnesli ES vidno zmago. Enotni sindikati so prejeli 2.077 glasov, Delavska zbornica pa 820 glasov Nadalje je glasovalo za ES 14 uradnikov, za DZ pa 66. V novoizvoljenem tovarniškem odboru imajo ES 4 predstavnike za delavce, DZ pa ima dva predstavnika za delavce in 1 za uradnike. vprav ofenziva Rdeče armade in zma-
Titofašistka
Lojzka Plesničar v ljubljanskih
r i h
zapo
Pred tedni Je nenadoma izginila znana titofašistka Lojzka Plesničar tz Barkovelj. Titofaštstični vrhovi skušajo sicer na vse pretege zakriti ta zagonetni dogodek, vendar pa je prišla na dan vest, da se Plesničarjeva nahaja v ljubljanskih zaporih. ,
Aretacija te zagrizene titofašlstične aktivistke je tembolj značilna, ker je bila slednja poznana v titovskih krogih kot zelo zaupna oseba. Ob objavi
resolucije I. U. je zavzemala na Vojni upravi v Kopru važno mesto. Pozneje je bila premeščena na tukajšnjo jugoslovansko gospodarsko delegacijo, kjet so Ji tito/ašisti poverili še važnejšo funkcijo. V zadnjem času pa se je dokaj samozavestno šopirila v tito/ašistič-nih uradih v ul. Montecchi 6. Zaradi svojega nacionalizma je še pred resolucijo uživala v Babičevem štabu posebno zaupanje, ki se je nedvomno še bolj utrdilo, ko se je pozneje izkazala kot ena izmed najbolj fanatičnih in beograjskemu fašističnemu režimu z dušo in telesom predanih aktivistk.
Sedaj pa je barkovljanska «gaulajte-rica» dokaj klavrno končala svojo «sijajno» kariero v Rankovičevih zaporih Vzroki aretacije niso znani. Ne iz-gleda pa, da bi jo UDB-a «zašila» tz političnih razlogov.
Občinska seja v Miljah
Nadaljuje se razprava o proračunu
V sredo zvečer je občinski svet v Miljah nadaljeval jesensko zasedanje. Na dnevnem redu je bila razprava in odobritev proračuna za leto 1951. Posamezne postavke proračuna je čital občinski odbornik Prodan, ki je podal obenem, na vsa vprašanja raznih svetovalcev izčrp-
na in podrobna pojasnila. Vse postavke, ki so bile obravnavane na tej seji so občinski svetovalci enoglasno odobrili.
Nadalje razpravljanje o občinskem proračunu za leto 1951 je bilo, zaradi pozne ure, prenešeno na prihodnjo sejo, ki bo v sredo 6. de cembra t. 1. ob 20 uri.
(S p o P i
S tem oblasti še niso izpolnile svojih nalog
NOGOMET
I.	kategorija
Rozandra - Primorje PK, na igrišču v Boljuncu ob 10.30; Dreher Skedenj, na igrišču v Trebčah ob 10.30.
II.	kategorija
Cassano - Kolonja, na igrišču v Trebčah ob 14.30; Corale - Partizan na igrišču v Boljuncu ob 14.30; Ves na - Trebče, na igrišču v Nabrežini ob 14; Ojačine - Union, na igrišču v Trebčah ob 12.30; Proletarec - Sko-ljet. na igrišču v Boljuncu ob 12.30 KOŠARKA:
Zaključna tekma za «Pokal miru» med Magdaleno - DSZ ES.
Zaključna tekma med zmagovalkama «Pokala miru»; DSZ - F LENT.
Vsaka otvoritev nove šole, v kateri koli vasi ali mestnemu predelu predstavlja važen korak naprej v reševanju perečega šolskega problema na našem ozemlju in je to tem razveselji-vejšl dogodek, posebno za tiste, ki jlrn je šolski problem v resnici pri srcu.
Pred dvema tednoma je torej prišla kar nenadoma na dan vest, da se bu v Križu otvorila nižja italijanska šola in siceli za 7 učencev. Solo so nastanili v poslopju, ki leži ob cesti med Križem in Nabrežino. Z otvoritvijo te šole so prihranili 7 učencem, ki so prej zahajali v šolo v Nabrežino približno km poti in mobilizirali skoro isto število profesorjev.
Nekaj dni pozneje pa so šolske oblasti pristale tudi na otvoritev nižje slovenske strokovne šole. Da je bila ta šola v Križu potrebna o tem ni nika-kega dvoma. Toda pri tem se nam porajajo povsem upravičeni pomisleki in sicer, da je prišla šolska oblast do tega sklepa kar nenadoma, brez vsake predhodne preučitve možnosti pra vilnega delovanja in razvoja, s posebnim ozirom na prostore, učno osebje, delavnice itd. Iz tega lahko sklepamo, da je hotela šolska oblast, z naglo otvoritvijo slovenske nižje strokovne šole le opravičiti ponesrečeni izrodek otvoritve italijanske, ki je bila otvor-jena v očividne raznarodovalne namene naših otrok.
Ce bi na šolske oblasti temu ugovarjale ter hotele dokazati, da je bilo že v začetku namenjeno otvoriti poleg italijanske, tudi slovensko šolo — pridemo pa v tem primeru do dokaj zanimivih zaključkov. Z obvestilom o otvoritvi italijanske šole, ki je bila otvorjena deset dni prej, so dale šolske oblasti v roke titofašistov sredstvo za izvajanje političnih špekulacij in sprožitev bobnajoče kampanje, za katero so titofašlsti že vnaprej vedeli, da jim bo prinesla «uspeh».
Ponovno pa poudarjamo, da je otvoritev slovenske nižje strokovne šole v Križu docela pravilno in pravično dejanje, posebno z ozirom na število u-čencev. Toda s tem naloge šolskih ob lasti niso še končane, marveč morale poskrbeti za njen uspešni razvoj in sicer predvsem z oskrbo potrebne tehnične opreme.
Pri tem pa moramo še pripomniti, da šolske oblasti nimajo jasnega vpogleda v splošni problem našega šolstva Da bi prihranili kriškim, že odraslim šolarjem četrt oziroma pol ure poti, so otvorili v tej vasi kar dve šoli. Prat zaradi tega pa bi bilo tembolj nujno in potrebno, da v istem smislu poskrbijo tudi za mlajše iz Kolonje in Konkonela, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo in morajo v vseh vremenih pešačiti do Opčin oziroma Rojana, kjer so ceste slabe, strine In posebno izpostavljene burjl.
ze demokratičnih žena STO, ki ji morajo žene že sedaj posvetiti največjo skrb in zanimanje. Konference se bo udeležilo prilično 400 delegatk, izvoljenih na sekcijskih, okrajnih in vaških sestankih. Naše marljive in neutrudne žene bodo podale obračun izvršenega dela, obrav navale o težkočah in stanju v posameznih sekcijah in okrajih ter stavile nove predloge za čim uspešnejše bodoče delovanje v ženskih vrstah,
Zato je potrebno, da posamezne skupine in odbori dobro preučijo položaj v svoji sekciji, okraju ali na vasi in njegove probleme. V vidiku morajo imeti tudi vse že izvedene pobude in metode dela, ki so obrodile dobre uspehe. Pregledati je obenem vse pomanjkljivosti in slabosti ter njihove vzroke. Povzeti zaključki predstavljajo dragocen doprinos za diskusijo, ki se bo razvila na konferenci.
Naše žene se morajo zavedati, da predstavljajo posebno v današnjem kritičnem mednarodnem in krajevnem položaju, težnje tisoče drugih žena, ki si iskreno želijo miru, dela in svobode.
biti prva v jesenskem zasedanju, je šele izčrpala vse predloge občinskega odbora, dočim bo moralo mnogo vprašanj, interogacij in predlogov svetovalcev še čakati, da pridejo na vrsto, ko se bo to zdelo pristojnim referentom.
Na interpelacijo tov. ing. Brauna, naj se napelje električna struja v gornji del ulice D. Chiesa ter v hiše ob Novi cesti, je odgovoril dr. Bonetti, da je že napravljen celoten načrt, ki obsega tudi se druge napeljave in ki bo izveden do konca junija 1951. Na drugo Braunovo zahtevo, naj se uvede nova prometna linija (avtobus ali filobus), ki bi vezal ulico Carducci z morjem ob prosti luki, je isti odbornik odvrnil, da ne vidi potrebe zanjo.
Tov. Radich je dobil od ref. Lauri j a pojasnilo, da bo v resnici od puščenih mnogo delavcev iz mestnih poljedelskih podjetij pri Orehu in na griču Castiglione, ker VU noče več dati potrebnih kreditov za leto 1951. Radich je kritiziral to politiko «ravnovesja brezposelnosti»;
Tov, Casali je intervenirala, da bi se namestilo 23 družin z mnogimi otroki iz nekdanje vojašnice financerjev pri Sv. Andreju v primernejša stanovanja, kakor tudi da se že enkrat dogradi obljubljenih 800 cenenih stanovanj, ker je še nad 6000 družin brez dostojnega stanovanja in je zasedenih še vedno ne kaj šol in vrtcev od zasebnikov.
Tov, Braun je v imenu 290 podpisnikov zahteval podaljšanje filo-busa B do Faccannonija ali pa uvedbo avtobusa po Novi cesti do kamnoloma nad Lonjerjem. Tov. Radich je vložil predlog za prepoved povišanja stanarin, kot je zahteval že na prešnji seji. Tov. Ferlan pa je predlagal naj ena izmed tržaških ulic dobi ime po slavnem istrskem arhitektu Josipu Pogačni-ku-Paganu, ki je umrl v Mauthau-senu.
Clan odbora dr. Forti je predložil predlog za zvišanje pristojbini za odnašanje smeti,ki naj bi se povišale od dva-do trikrat v primeri z dosedanjimi. Tov. Pogassi je nastopil proti nepravičnemu povišanju, pri katerem bodo delavci in revni sloji morali plačati dva in polkrat toliko kot doslej, dočim se industrijskim podjetjem zvišuje le za dvakrat. Predložil je tudi predlog komunistične skupine, po katerem naj se za revna stanovanja poviša pristojbina od dosedanjih2 6 lir za kv. m na 10 lir za kv m na leto, dočim je odbor zahteval povišanje na 15 lir za kv. m Vendar večina ni hotela slišati o nobeni spremembi predloga ter je bil izglasovan z vsemi glasovi razen komunistov. Isti rezultat je dalo tudi glasovanje glede zvišanja pristojbin za uporabo javnega prostora (zelenjadni trgi, stojnice in ribarnice), proti čemur je nastopil tov. Gombač, ki je predlagal pravičnejšo razdelitev zvišanja, upoštevajoč predvsem donosnost prostora.
Sobota 2 Bibijana (Zadnji k13" jec ob 17.22).
Nedelja 3 Frančišek KS. Ponedeljek 4 Barbara.
Torek 5 Saba.
Sreda 6 Miklavž.
Četrtek 7 Ambrož.
Petek 8 Marija.
(Povprečna dolžina dneva ur 8-* ZGODOVINSKI DNEVI:
2.	12. 1916. je umrl Fran Levec _**'
rednik in literarni zgotto vinar.	_
3.	12. 1800. se je rodil v Vrbi na W
renjskem največji slov® ski pesnik France Prcs^ ren. Umrl je v Kranju 2. 1849, kjer je tudi P1 kopan.	...
3. 12. 1943. se je pričela Teheran!*" konferenca.
6. 12. 1936. je bila v SZ sprejeta n va Stalinova ustava.
6. 12. 1936. je umrl slovenski skl®1 telj Emil Adamič.
TEDENSKI
KOLEDARČEK
8. 12. 1941. se je pričela prva
jetska protiofenziva.
A D I O
TRST II.
Val. dol. 343,9
SOBOTA:	13.20 Šramel
kvi»te!
Veseli godci; 18.45 Dunajska i°
V cacil gUULl, XQ.tU JlJ Ul iti j ano -	.
rolska glasba; 19. Programski Pe skop; 21. Sobotni večer; 22. V.«1’« glasba za zaključek tedna; 23. J sna glasba.	...
NEDELJA: 9. Kmetijska odd« -
11.30	Aktualnosti; 12. Od mel°,UJ do melodije; 13. Glasba po žel)3 ’
18.30	Oddaja za najmlajše - ST Z EK - nadaljevanje; 21. Z do«1*1 knjižne police; 22.40 Mozart: Si«3 nija št. 35 v D Duru.
PONEDELJEK: 19. Iz fiimsk6^ sveta; 20.45 Čajkovski Serenada C-duru op. 48; 21.15 Engelbert perdinck: JANKO IN METKA, ra v 3 dejanjih; 23. Uspavanke-
TOREK: 13. Glasba po željah! Mamica pripoveduje; 20. EvroP variete; 21. Miklavževanje - Pren a iz Ljudskega doma; nato ZabaV glasba.	,
SREDA:	19. Zdravniški ved«
20.30 Naša šola; 21. Vokalni kvar*« Veseli bratci; 22.20 Dve slavni manci; 23 Večerne melodije.
ČETRTEK: 13.10 Slovenske na«0
ne izvaja pevski duet, na hati niko spremlja Mario Sancin; 19-. ^ venščina za Slovence; 21. BadU oder; nato Pestra glasba.
PETEK: 13. Glasba po željah!
HimdLska prosvefes
Organizacijska konferenca ZDŽ
V nedeljo 10. decembra bo v Trstu organizacijska konferenca Z-ve-
M1KLAVZEV VEČER V «KRALJIČU — PD «Simon Jenko», «V. Smuč». «I. Cankar», «S. Kosovel» in «S. Gregorčič» bodo priredila skupno miklavževanje v dvorani «Kraljiča» v Domu pristaniških delavcev v četrtek 7. decembra ob 19.30 uri. Darila se bodo sprejemala ves popoldan pred začetkom ter bodo vsi otroci obdarovani tudi od društev. Na sporedu bo poleg nastopa Miklavža še otroška igrica pionirjev Sv. Ivana, nastop mladine Sv. Jakoba, solopetje, harmonikarji idt.
PROSLAVA AVNOJ-A V PLAVJAH
Prosvetno društvo «Straža» v Plav-jah je u soboto, 25. nov. proslavilo obletnico ustanovitve AVNOJ-a. Tov. Košuta je v svojem govoru orisal dolgotrajno borbo našega naroda za pravico do enakovrednega življenja z drugimi naročit.
Sledil je kulturni spored, na katerem sta sodelovali godba iz Škofij in pevski zbor iz Elerjev, pod vodstvom tov. Loredana. Mladinska igralska skupina s Proseka-Kontovela je lepo zaigrala priložnostno enodejanko «Vrnitev partizana». Tov. predsednik Ferluga je ob prijetnem razpoloženju občinstva, ki je napolnilo dvorano gostilne pri Čoku, zaključil proslavo.
V nedeljo 26. nov. je bil na OPČINAH, ob priliki proslave 5. obletnice ustanovitve MZDZ izvajan lep kulturni spored. Domača dramska skupina je
Sijajni uspehi gibanja za mir, stalno jačenje demokratičnega pokreta na Tržaškem in posebno pa še vedno večje zaupanje delovnih množic v Komunistično partijo ne dajo spati poslednjim pogrebcem titofašizma na STO. Zato se je v nedeljo zbrala 'a poslednja četica fašističnih pustolovcev («Primorski» sam previdno zamolči število), da so poslušali zadnje direktive, ki jih je prinesel njihov Pavliha — Babič naravnost od ljubljanskega Rankoviča. Sprejeli so tudi že pripravljeno resolucijo, ker je pač to še edino njihovo sredstvo, s katerim morejo ljudem dopovedati, da so še pri življenju.
Nedeljska titovska konferenca, ki je bila skrpucana na hitro roko, je imela edini namen, da obrne pozornost njihovih oddaljujočih se ovčic od zasedanja Centralnega komiteja Komunistične partije STO ter njihovih sklepov za utrditev demokratičnega gibanja. To dokazuje dolgovezno in nad vse be-
Naše množice bi radi
dasto čvekanje Titovega federala v Trstu, kakor tudi «resolucija», ki jt eno samo bedno jadikovanje, da nimajo množic za svoje provokatorske naloge v korist imperialistom.
Prva vaba množledm je nova skrbno zakrinkana formulacija njihove politike barantanja, s katero naj bi olal-šali Titu čim prejšnjo prodajo Trsta Degasperljevi Italiji in podaljšali njegov značaj vojaške baze. Tlto/ašistt bt pri tem celo hoteli, «da mora tržaško prebivalstvo prispevati k «sporazumni rešitvi» vseh spornih vprašanj (to Je k barantanju za STO in k njegovi uporabi za vojne dobave Titu) ter k utrjevanju prijateljstva med narodi dveh sosednjih držav Jugoslavije in Italije» (kar je pogoj za uspešno pripravo atlantskih držav na vojno). O vprašanju STO je tržaški Pavliha prišel končno
ao «ugotovitve», ki jo italijanski nacionalisti s prof. Cammarato na čelu trobijo že četrto leto: da STO ni bila nikdar vzpostavljeno in da za to tudi nima nobenih pogojev. Končno sta se rektor in Pavliha le našla.
Nič novega ne pove ta Kraigherjev glasnik o miru, ki ga «ograža» le SZ dočim ameriški imperialisti niso nikomur nevarni in jih zato sploh ne ome nja. Ena najlepšlli cvetk po vojni pa je vsekakor ugotovitev, da je «krepitev OZN (seveda one s Trumanovim oolivnlm strojem, ki je odobrila na pad ZDA na Korejo) objektivno na liniji borbe za socializem». Kruh je pui kruh: Babič in njegovi si ga služljd pač z rekordnimi bedastočamt, ki s.j postale tržaškim titofašistom glavn poklic.
V direktivah za «delovanje» v con
A «je potrebno ponovno (torej le priznavajo, da so ga že davno pokopaliI učvrstiti slovensko-italijansko bratstvo. To naj služi ne proti šovinizmu sploh temveč le «proti italijanski šovinisti eni in imperialistični ter ostali reak cijt». Ker za titofašiste slovenskega so vlnlzma sploh ni in ga ne more biti.
Končno pove, kaj od svojih tržaški)> uslužbencev zahteva Rankovlčeva Udba: «...povesti odločen boj za tiste de lovne množice, ki so se ob izdajalski resoluciji Komln/orma trenutno zmedle...» Po nalogu svojih gospodarjev in «dobrotnikov» iz Wallstreeta bodo pu stili pri miru vse one, ki so v MSI SDZ, pri demokristjanih ali drugih imperializmu predanih strankah; pač pa si morajo poiskati zase manevrske množice v demokratičnem gibanju, katerega bi hoteli vojni hujskači uničiti, da bi lažje izvedli svoje zločinske namene. In to podlo delo so prepustil1 svojim najzvestejšim psom — titola-ststom.
s primernim humorjem lepo podala Petrovičevo «Svakinjo», dramska skupina Prosek-Kontovel pa je gostovala z enodejansko «Vrnitev partizana» ter s svojo prijetno igro ganila občinstvo. Poleg dveh lepih recitacij so nastopili še nepogrešljivi orkestraši, ki vedno poskrbijo za pravo razpoloženje. V ita lljanščini je z lepim občutkom podala recitacijo «Trinajst črk» tov. Benoll, članica ital. dramska skupina krožka «Tomažič». Prireditev je bila res zelo lepa.
Pogovor z ženo; 20.10 Klavirski
cert prof. Mirce Sancinove;
Tržaški kulturni razgledi; 21.
jVloj'
stri besede;22.45 Večerna gla**133-
Po zaslugi svetovalcev SLA^
Enotno obdarovanj® otrok v nabrežinski
°bČini	siaV
Tudi letos je okrajni odbor p* .[
v Nabrežini posvetil vso pozor«^. božičnemu obdarovanju otrok v čini. Občinski svetovalci naše °rge. nizacije so predlagali ustanovit«3' notnega koordinacijskega
kjer naj bi bili zastopani predst3„i
niki vseh strank. Ta odbor bi *®Jer nalogo, da zbere vse prispevk« j0 pod pokroviteljstvom in s Poin°ej-občine poskrbi za uspešno do otroške božičnice.
Hvalevredna zamisel našega
okvi-
ra'
Openski orkester bo v nedeljo 10. decembra ob 17. uri ponovil v Ljudskem domu na Opčinah svoj prvi veliki koncert, ki ga je izvajal dne 21. oktobra.
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza
bo priredila
jutri, 3. decembra ob 10. (MATINEJA)
V
KINU OB MORJU
HvečaiH» proNhiro ISO-letnipi* rojstva
Francèta
Prešerna
Spored:
1.	venceK naročnin, izvaja
openski orkester.
2.	Spominski nagovor.
3.	Prešeren:	«Zdravljica»,
prednaša tov. Košuta.
4.	Nastop pevskega zbora
«France Prešeren» iz Boljunca.
5.	Prešeren: «Vrbi», predna-
ša tov. Gerlanc Aleksij.
6.	Nastop pevskega zbora
«Slovan» iz Trebč.
7.	Prešeren:	«Hčere	svet»,
prednaša tov. Jugova. Prešeren: «Orglar», prednaša tov. Košuta.
8.	Nastop pevskega zbora
«Velesila» iz Skednja.
9.	O. Zupančič (ob Prešer-
novi 100 letnici): «Tja bomo našli pot» izvaja v zboru mladina PD I. Cankar iz Sv. Jakoba.
10.	Nastop pevskega zbora
«Vesna» iz Križa pri Trstu.
11.	Zaključi openski orkester.
ru občinskega odbora precejšni« zumevanje pri svetovalcih °s p skupin, razen pri titovcu Škrk11’ j se je že v začetku skrbno iyn‘(»e Vendar pa ni prišlo do konk* izvedbe dobromislečega predlog® j. šega svetovalca, ker so na na3* .j, njem sestanku, -predstavniki 03 skupin, pod raznimi demagog,,, pretvezami odbili ta hval«vr predlog. O**
al «g
ne v celoti, predlog svetov ^
gr
terega bo za božično obdarovan) ^
SIAU tov. Grattona, na podlag* 0.
trok nabrežin-ske občine skrbel®,^), činska podporna ustanova jjjl V odbor te občinske ustanove )e^, obenem začasno kooptiran ,a. Gratton kot predstavnik naše 0
nižacijie. Čeprav ima
čini čim bolje uspela.
d®
občinska
ustanova že na razpolago pr«« 'gjo-denarni sklad, ki bo služil v taveji-
vekoljubni in plemeniti namen, ■. v dar ta vsota ne bo v stanju kr* j. celoti stroškov za otroško »a
............. _ ________
co. Zaradi tega se odbor obr®**3 ,e, vse nabrežinske občane, naj ne de na politično mišljenje ali 5 fo-karsko pripadnost z radodarn® 0-ko množično prispevajo, da « ^ troska božičnica v nabrežinski
S«
Občina javlja tem potom, "L j-prispevki sprejemajo v občinsk jg. radih, oziroma v občinski *z valnici v Sesljanu.
Odgov. urednik DUŠAN KO®
Založništvo «DELA» n, - Rlsmond0
Tiska Tip. Adriatica
Dovoljenje A. I. 8.
ZAHVALA
Celica KP STO iz Trebč, provola športno društvo ter vse ostal« žične organizacije tem potom kajo svoje sožalje tov. Stankot«
Iz Trebč, št. 6 ob smrti nepozah« tere.	.j«!
Sožalju se pridružuje tudi ur« kolektiv «Dela».
ah*»'
Družina Skodler se topl°,^aseK' ljuje delavcem Javnih skladb > girci ji ZP STO iz Podlonjerja, £ji-torh, podoficirjem in oficlU« vSeiJi-vilne policije, prijateljem ‘I1o9jega ki so se udeležili pogreba nepozabnega
SERGIJA ubi i
ter vsem, ki so ob težki iz* nami sočustvovali.
Podlonjer, 25. nov. 1950.
Družina