Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavštva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME m. — LETO III.	CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) NOV. 29., 1920.	ŠT. 281 (NO.)
Single Copy 3c	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c
K
i
naseljevanje v ameriko še vedno narašča.
naseljevanje bo kmalu tolikšno kot leta 1914. — v ohio jih prihaja tudi jako veliko.
ELLIS, ISLAND, N. Y., 28. novembra. — Naseljevanje v Združene države se stalno viša od meseca do meseca in ne bo dolgo, ko bo doseglo isto mero kot leta 1914, ko je bilo pripuščenih v Ameriko, 1,218.480 tujcev.
Proučevalci evropskih razmer pravijo, da si danes °sem do deset milijonov Nemcev prizadeva priti v Ame-riko. V teku bodočih dvanajstih mesecev se pričakuje, da bo prosilo za vstop kake tri ali štiri milijone Italijanov.
Število Spancev in Portugalcev, ki prihajajo sem-
je sicer v sorazmerju z drugimi narodnostmi majhno, toda ako se vzame za primer prejšnja leta, se je tudi število teh naseljencev znatno povišalo. Istotako je tudi pri Nizozemcih in Škandinavcih ,medtem ko je naseljevanje Angležev, Ircev in Mehikancev približno tolikšno kot v predvojnih časih.
Poljski judje se izseljujejo v tako obilnem številu, | cla so v številnih pristaniščih zanje zgradili posebne po-kjer čakajo toliko časa, da dobe prostor na parčku, Jako veliko prihaja tudi ČehoSlovakov, Grkov, Turkov in Armencev.
Poročila iz Evrope pravijo, da je na Poljskem oseb, ki imajo vložene prošnje za potne liste v I Ameriko, in 150.000 v Franciji, odkoder se je ponavadi izseljevalo jako malo ljudi.
Sedemnajst različnih parobrodnih družb poroča, da j^ajo medkrovje razprodano že za več mesecev naprej, jn da ako bi hoteli sprejeti vsa naročila, bi lahko, proda-4 vse parobrodne listke za medkrovje za dobo desetih ew in to navzlic temu, da se za vožnjo v medkrovju zah-j-eva povprečno $100, kar je v očigled nizke evropske va-ute jako> veliko denarja za evropske naselnike.
. Ko
so pred nedavnem vprašali Miss Margareto Kra\vn, ki urejuje list "Fair Play" ko se je vrnila iz Ev-loPe, da-li je res, da hoče štirinajst milijonov Evropej-Cev v Ameriko, je odvrnila: 'To ni res. Resnica je, da Se zdi kot da se hoče vsa Evropa izseliti v Ameriko."-
Zadnje čase so naselniški uradniki opazili, da je med naseljenci pofeebno veliko "slepih pasažirjev", to je takih, ki ne plačajo za vožnjo in ki nimajo dovoljenja za Potovanje. ^Na nekem parniku, ki je preteklo poletje do-sPel v New York, je bilo ob odhodu iz Trsta kakih 100 Uepih pasažirjev. Večino teh so parobrodne oblasti iz-'ttetale iz parnikov že v raznih pristaniščih na poti, to-a navzlic, temu je na vsakem parniku, ki pride iz južne
Obravnava proti sodniku McGannonu se prične 14. decembra.
Cleveland, O., — Dne 14. decembra t. 1. se bo pred sodnikom Frank S. Day-em na kriminalnem sodišču začela obravnava proti sodniku W. H. McGannonu, ki je obtožen, da je preteklega maja umoril Harolda Ka-gyja.
Roka pravice, ki je najprej skušala dokazati krivdo John Joyceja, katerega pa je porota spoznala nedolžnim obtožbe, je obrnila svoj prst na sodnika Mc-Gannona, katerega ime se je začetkom Joyce j eve obravnave vezalo z onim "tretjim moškim", ki je bil navzoč na mestu zločina.
V soboto zjutraj je sodnik Mc Gannon na obtožbo porote odgo. voril z zavrnitvijo. V. družbi svojih odvetnikov W. H. Boyda in A. A. Cartrighta je pred sodnikom Day-em izjavil, da je nedolžen. Njegova odvetnika sta izjavila, da sta pripravljena, da se obravnava prične čimpreje mogoče.
Sodnik Day je najprej določil 13. december, toda sodnik Mc-Gannon je prepričan, da je to "nesrečna" številka in na njegovo sugestijo, sta odvetnika prosila, da . se otvoritveni dan obravnave preloži. Sodnik Day je prošnji ugodil, in tako se je določilo, da se bo obravnava pri. čela 14. decembra. McGannon se nahaja sedaj na prostem pod( $10.000 varščine, čez tri tedne pa bo moral dokazati, da ni on umoril Kagyja in da celo ni bil navzoč pri zločinu, kar pa nasprotuje vsem dosedanjim iz-pričevanjem številnih prič.
da
r°pe, po več takih slepih pasažirjev, in dognalo se je,
cvete v tem oziru pravcata trgovina. Izjavlja se, da osebe, ki bi* rade prišle za nižjo ceno in neovirano Ameriko, plačajo kakemu članu parniškega moštva do $40, za kar jim obljubijo, da jim bodo skrbeli za ran0 tekom vožnje in jim omogočili vstop v Združene rzave. Naselniški komisar Wallis celo trdi, da sta dve ^^opski državi, ki celo pospešujeta izseljevanje raznih likalnih iri anarhističnih elementov.
Kako se je naseljevanje tekom letošnjega leta stal-° v;šalo, je razvidno iz navedene statistike: januar "i,858, februar 30.6Q6, marc 39,971, april 48,219, maj ' junij 62,692, julij 62.832.
Meseca oktobra se računa, da je bilo pripuščenih r°g 101.000 naseljencev.
v v Zanimivo je tudi, v katere'države se novodošleci naj->oe° naseljujo. Do meseca junija se jih je največ izjavi-> da mislijo ostat'i v državi New York, na drugem me-V? st°ji država Massachusetts, na tretjem Texas, na Če-tem California, na petem pa Ohio. Izmed onih, ka-kse ni dovolilo vstopa v deželo, jih je največ Mehi-_ ncev; od tistih, ki se jih je zavrnilo, jih je bilo zavrtih 5927 vsled tega, ker se je balo, da bi postali tu-124 Javno breme, 1630 zato, ker niso bili zmožni čitanja, Ijjj. zato, ker so bili slepi pasažirji, 1164 zato, ker so So1 kontraktni delavci in 355 jih je bilo zavrnjenih, ker wli kriminalci. Sto žensk je bilo deportiranih radi i kalnosti, Š55 oseb pa je bilo deportiranih radi sla-°uninosti.	i	1
Clevelandski Slovenci protestirajo.
Na isinočnji predstavi dram. dr. "Ivan Cankar", je bila sprejeta naslednja resolucija, katera je bila poslana na zborovanje Lige narodov, ki se sedaj vrši v Genevi:
"Slovenci v Clevelandu, O., U. S. A., najenergičneje protestiramo proti pogodbi, sklenjeni med Italijo in Jugoslavijo, potom katere je bilo 500.000 Slovencev danih Italiji. Ker je bila s tem storjena velika krivica, se obračamo na Ligo Narodov s prošnjo, da se pogodba prena-redi in da se da prizadetemu ljudstvu priliko do samo odloče-vanja.
Dram. dr. "Ivan Cankar",
Truger, Skuk, Terbižan, Kovačič.
Irci požigajo v Angliji.
London, 28. nov. — Brzojavka iz Liverpoola pravi: "Požari so izbruhnili sinoči hkratu na južnem in severnem koncu Liverpoola in tudi v predmestju Bootle. V Bootle se je pojavilo hkratu sedem ognjev, enajst pa v raznih delih Liverpoola. (Mesto Liverpool se nahaja v zapad-ni obali Anglije, i. j. na tisti strani, kjer je ločena od Irske po kanalu sv. Jurija.)
"Na dan so prišla razkritja, ki dokazujejo, da so požari posledica Sinfajnovske zarote, katere namen je požgati vsa pristaniška skladišča; v Liverpoolu. Z ozirom na ožiglivo vsebino skladišč se je požar hitro razširil in ob J. ponoči je bilo vse nebo rdeče od svita požarov.
"Krajevne požarne brambe niso bile v stanu boriti se s požari in treba je bilo poklicati na pomoč tudi iz predmestij. Policija je prevzela vse telefonsko ožičje in podvzelo se je korake, da se prepreči nadaljne pojave ognja v pristaniškem okrožju.«
—	V sredo dne 1. decembra
1920 se vrši skupna seja direk-torija S. N. Doma in kluba društev N. S. Doma. Pričetek ob 8. uri zvečer, Vsi- direktorji ter zastopniki društev in člani kluba so vabljeni, da «e gotov.* vde-leže te seje, ki je važna, ker je zadnja pred konferenco. \
—	Ženske so najsebičnejša bitja na tem svetu. Tega mnenja je Harry Elliott, ki je pred par dnevi dobil tožbo za ločitev zakona od svoje žene Mary. Elliott pravi, da ga je njegova žena poročila le vsled tega, da ji je popravil razbito hišo, katero je dobila za svojim prvim možem, od katerega se je ločila. Elliott je tesar po poklicu. Popravljal je njeno razbito bajto 18 mesecev, ko pa je bilo delo dovršeno, pravi Elliott, mu je žena povedala, da ga več ne potrebuje. Sodnik Levine se je nesrečnega moža usmilil, ter mu •dovolil razporoko.
—	V soboto je bilo pred sodnikom Westenhaverjem zaslišanih 112 slučajev kršitve prohi-bicijskega zakona. Kazni, ki so se raztezale od $25 do $500, so skupaj znašale $16,820.
IZOBRAZBA JE TEMELJ VSAKEGA NAPREDKA!
—	Petnajstletni Jos. Blatnik,
stanujoč na 1518 na 43. vzhodni cesti'in njegov 141etni prijatelj Henry Primiš, 1428 vzhodna 45. cesta, sta se v petek na nekem praznem lotu v bližini vzhodne 45. ceste in Superior ave. igrala z revolverjem. Primiš ni vedel, da je revolver nabasan in ga je v šali nameril prot isvojemu prijatelju in spro. žil. Sedaj se nahaja Blatnik v postelji z rano v rami.
—	Zastrupila se je 221etna
Mrs. Josipina Volianska. Našli so jo nezavestno v njeni sobi na 7609 Central ave. Prijatelji pravijo, da je že dalje časa kazala znake obupa. Sedaj ^e nahaja v bolnišivci v jako opas nem stanju.
Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela:
Angleško-slovfenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00.
Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c.
Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c.
Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25.
V močvirju velemesta. 50c.
Pri naročilih po pošti priložite k navedeni ,«voti še 5c za po kritje stroškov.
AMERIŠKO . JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clair Ave.
Cleveland,. O.
Gompers napada gonjo proti unijam.
Washington, 28. nov. — Samuel Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije je na; pisal za glavni organ te zveze članek pod imenom "Reakcija v sedlu", v katerem obravnava z rezultatom volitev in opozarja dokaze sovražnosti proti' delavstvu in na poizkuse, katerih namen je napraviti konec kolektivnemu pogajanju in unijskim delavnicam.
Gompers pravi v svojem članku, da je bilo po prizadevanju organiziranega delavstva poraženih 50 članov kongresa, ki so bili sovražni delavstvu, in da bo 15 članov novega kongresa, Jd so člani unije.
Gompers vidi povratek reakcionarnih vplivov in pravi: "To gibanje so započele pred par j
RUSKI VTISI.
Velik del njih energije tekom letenske suše se je pora-
vse potrebno za delo. Neki angleški preddelavec, veteran, do-
bilo v bojih z neprestanimi ma iz Lancashire, ki se ni ma-gozdnimi požari, in izvežbali so ral poslužiti številnih ponudb, v ta namen posebno gozdno bri- da se vrne domov, ker kot jede-gado, ki je v moji prisotnosti jal, se ne spodobi pustiti barke, izvrstno izkazala svojo uspeš-iko je v najhujši stiski, mi je nost. Končno se tudi lahko o- povedal, da so predilniški delav-meni, akoravno je bilo to delo ci dobro izvežbani in tudi pri-provincijalnega sovjeta, da je dni. oddelek transportnih čet na vr-J huncu poljske ofenzive nadomej, ščal nestalne splave ® trdno,
•boj
reki lahko
nestalne zgrajenimi mostbvi, in ne
dolgo, ko se bo po plovilo.
Poročilo o tem delu se glasi zelo priprosto, toda naj povdar-jam kolikor hočem, na čitatelja gotovo ne napravlja takega vtisa kot na mene. Človek mora živeti v Rusiji, da se popolnoma zaveda, koliko priprave in
meseci razne zveze delodajalcev,| vztrajnosti je treba za vsak naj
ki so enake oni, katere član je navadnejši kos konstruktivnega
bodoči predsednik W. G- Hard-jdeIa- za otroške vrtce je treba__________________
ing v Marionu, O., in katerih na- vzgajati mlada dekleta, ki £r£- količino^živežr v kot ^oiakom
je celo vedele niso, kaj je to, in	- - - ^bmsmt^...
poučevalci sami še pred par me-
Kot sem mogel spoznati, je bila delovna disciplina sedaj zadovoljiva, toda delavci dobivajo le polovično količino živeža in vzpričo oslabljenega stanja iz izčrpanega živčevja je nekdanja produkcija nemogoča. Uradno se ceni, da se producira šestdeset odstotkov nekdanje količine. Da. se produkcija poviša, se razpisuje posebne nagrade v denarju; za podvojeno produkcijo se na primer nudi trikratno plačo.
Obljubilo se je, da se bo delavcem v tovarnah dalo isto
men je uničiti kolektivno pogajanje in unijske organizacije
sploh. To gibanje se je kot po- seci nis° dosti več vedeli. Ako
sledica volitev zelo oživelo. Ali bo temu optimizmu v reakcijo-narnih krogih dano tudi uradno odobrenje, bomo videli, toda primerno je, da se izrazi dvom."
H koncu pravi Gompers: 'Ako veliki delodajalci mislijo, sodeč po silnosti reakcijonarne zmage, da je to primerna ura za na. pad na dosedaj doseženo demokracijo v industriji, se motijo.
je treba kaj izkopati, je treba najprej napraviti mofiko, ki je navadno lesena. Da se da napraviti cevi, tračnice in električne naprave v deželi, ki je celo pred vojno producirala zelo malo teh reči, že to samo na sebi tvori nekak ekonomski čudež.
Neki zadružni kmetiji sem dal zavojček žebljev- in vijakov, ki so me v Londonu stali le par
To ni tista ura, niti ne bo ta ura' šilingov. Ko so se mi kmetje
nikdar prišla."
Vojaki poslani na premogarje.
Chillicothe, 27. nov. — Nocoj odide iz kampe Sherman 450 vojakov 3. in 19. divizije v o-kraj Mingo v zapadni Virginiji, da tamkaj "vzdržujejo red". Poveljeval jim bo polkovnik Herman Hali od 19. pešpolka. imeli so oditi že danes zgodaj
zahvaljevali, so mi povedali, da bi jih v Rusiji ne bilo mogoče dobiti, pa če bi bili pripravljeni plačati zanje več sto tisoč rub-Ijev.
Navzlic temu pa je tovarna v Sobinki nadaljevala z gradnjo in popravili. Volja 'za ustvarjanje je bila živa: gonilna sila svo bode je vzpodbujala kolektivno voljo tisočih, ki so bili pred resolucijo pasivna orodja lastnika, edine osebe, v tem kraju, ki je imela moč delati načrte in odločati. V sovjetski Rusiji je
zjutraj, toda se je odhod odložil, ker se hoče^ da čete pridejo na stotisoče mož in žena prejš.
njega srednjega razreda, katere se brez potrebe in vzroka za-Charlestown, W. Va., 27. nov.'.vira in zapostavlja, toda roko-
v štrajkovno okrožje pri dne-vu	<
Ako se bo to tudi izpolnilo, tedaj bodo dobili delavci dovolj hrane. Toda tudi pod tem pogojem tovarna ne bo dosegla svoje stare produktivnosti. Delavski sov jet je odločil, da po onih celicah, v katerih je preje živelo po sedem ali osem oseb, •ne smejo živeti več kot tri. To je sicer še vedno preveč, toda rezultat je ta, da dokler se ne ingotu vi novih »lanevališč, more v Sobinki živeti le okrog 4.80Q oseb, medtem ko jih je živelo preje 12.000. V najboljšem slučaju bo produkcija teško dosegla svojo predvojno stopnjo, in ako bo armada porabila večino produciranega blaga kot je bil slučaj do sedaj, ne bo pre-ostajalo nič za izplačanje delavskih plač.
Ko sem zapuščal Petrograd, sem videl neko jako primerno rizbo. Na levi strani stoji močan kmet, ki z rokami silpje žito v mlin. Na desni \ pa stoji drug kmet, ki smejoč sprejema obleko in čevlje, ki prihajajo iz mlina. "Kako dobivati blago iz žita," se glasi napis rizbe. Ta fraza obsega celotni problem današnje Rusije. Tujezemski
— Danes zjutraj se je oglasil tukaj pri governrju Cornwellu major C. F. Thompson od generalnega štaba petega armadne-ga okrožja. Namen, obiskal se ni podalo, toda neuradno se poroča, da se je tikal prihoda zveznih čet v Mingo štrajkovni okraj. Državni uradniki so da-
delcu je revolucija brezdvomno proučevalec je radoveden glede
donesla silo do volje in dejanja Ostali del zgodbe, ki se je godila v Sobinki, je manj razveseljiva.
'Ali smo z lastnikom vred zapodili tudi tovarno?" sem slišal govoriti nekega delavca napol zares napol šaljivo. Sobinka je
nes, pričajkovaV odgovora od-pred. bila odvisna na bombaž in druge sednika Wilsona, na ' katerega! potrebščine od Turkestana, in se je obrnilo, da bi odredil pro- j pomanjkanje teh reči je bilo ob-glas vojaškega soda v štraj-j čutiti v sorazmerju z divjan-
kovnem okrožju.
— Na današnji seji mestne
zbornice bo prišla na vrsto tudi Sultzmanova predloga glede prohibicije . Ta predloga je bila naprej suhačem zelo po volji, ker kot so dejali, je imela zobe, katere pa se je predlogi pozneje izruvalo, tako da je sedaj sko-ro čisto nedolžna. Suhaške sile v mestni zbornici bodo sedaj najbrže predlagale novo predlogo in bodo skušale poraziti Sulz-manovo. Na nocojšnjo sejo mestne zbrnice; bo prišel tudi
jem državljanske vojne. Najprej so železnice in reke, po katerih bi dohajale potrebščine,
številnih reči. Hoče preceniti dohodke in izdatke pod sovjetskim sistemom. Zanimajo t ga spbri med bojševiki in manjše-viki. S kritičnim očesom gleda na diktaturo komunistične stran ke.
Toda kmalu pronajde, ako je zmožen vzprejeti razpoloženje, ki vlada okrog njega, da te reči danes zanimajo le jako majhno manjšino, ki še vedno misli samo politično. Politika Rusije se danes suče- le okrog enega vprašanja: kako spraviti živež
zasedli Cehoslovaki, potem Dje- v soglasje s potrebami industri-nikin, in celo po njih porazu je je.
bilo treba popraviti podrte mo-j Poizkušalo se je že vse nači-'stove in uničena prometna kri- ne. En način je ta, da se z na-žišča. Bili so meseci, ko se v gradami na umeten način tako-predilnici sploh ni delalo ali pa rekoč galvanizira in daje ponov-zelo malo, nakar so sledili mese-Jne sile napolkrmljenim delavci, ko se je zopet delalo s polno cem, da producirajo za kmete paro.	j čim več obleke in čevljev. To-
Od aprila do septembra se je^ da kaj pomaga, ko blago takoj dovoz bombaža popolnoma usta-1 zahteva armada, kakor hitro je vil, 'čemur je bil po mojem mne- izgotovljeno, Druga možna pot njii vzrok to, da so bile železni-
župan Fitzgerald ter zagovar- ce preobložene z vojaškimi trans jal sprejem svoje lastne pred-(porti. loge, ki določa, da naj bi bili vsi bivši saloni prisiljeni odstraniti vse nastavke pri oknih, tako da bi se z ceste lahko videlo, kaj se toči v salonu. Gotovo je, da bo ta predloga izzvala silne debate.
je, da se prigovarja kmetom, da posodijo čim.več žita v upanju, da jim bodo bolje krmljeni de-Končno je dospelo materijala ^ lavci poplačali dolg z blagom, za dva meseca, in na dan mo- f toda zopet, kadar je' uspeh blizu: jega obiska so bili vsi delayer pa pride armada in poje šito. zaposljeni s čiščenjem in ma-l Ta problem se ne da rešiti zanjem čudovitih strojev, ki so!brez miru in brez odstranitve bili eni izmed najboljših te vr-| blokade, ste v celi Rusiji, da se pripravi	(Dalje)

STRAN 2.	*	_
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Buafllnen gfrce of llu; Corporation.__6418 ST. CLAIR AVE,
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, CoUinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 me. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uprarniStvo. CLEVELAND, O., PONDELJE K (MONDAY) NOV. 29., 1920.
sodnikSn uboja.
'ENAKOPRAVNOST"
NOVEMBER, 29th, 1920
.Včasih se zgodi, da se v resničnem življenju dogajajo reči, ki so bolj izvanredne po svojem značaju kot pa dogodljaji, katere slikajo domišljavi pisatelji v svojih spisih za razvedrilo zabavoželjnih ljudi.
Eden izmed takih slučajev je pač slučaj cleveland-skega vrhovnega sodnika Williama H. McGannon-a, ki je obtožen, da je v noči 7. maja ustrelil lastnika avtomo bilskega garaea Harolda Kagyja, ki je deset dni pozneje umrl v bolnišnici.
Ravno taki slučaji kot je ta-le, prinesejo v ospredje pred javnost vsaj nekoliko one umazaniječ ki je lastna ameriškim političnim krogom. Kaj je bil pravzaprav motiv Kagyjevega umora, je teško reči. Poročilo velike porote, ki je slučaj raziskovala, sploh ne omenja motiva. Ampak eno je, kar je gotovo, da se namreč jako malo spodobi za najvišjega sodnika mestnega sodišča, da se ponoči potika po raznih salonih in popiva z ljudmi jako dvomljivega značaja. Oseba, ki zavzema tako odlično mesto, bi morala že malo bolje vedeti, kaj se spodobi in kaj ne.
Tako se je zgodilo, da se bo moral sodnik, pred katerim se je moralo zagovarjati na tisoče raznih zločincev, stopiti sam na mesto obtoženca in se zagovarjati vsled umora drugega reda. Človek, ki je užival splošen ugled pred javnostjo, se bo moral zagovarjati radi uboj-»tva.
Najs Gannon kriv ali nedolžen specifične obtožbe uboja gctovo je toliko, da je ves slučaj njegov karakter pokazal'v tako slabi luči, da ne more nikdar več sesti na sodni oder in moralizirati drugim, ko so že dosedanja izpričevanja prinesla na dan reči, ki ne govorijo nič dobrega za karakter nikogar, še manj pa za karakter človeka, ki zavzema v sedanjem sistemu tako odlično mesto kot je sodniško.
Da-li se bo McGannona obsodilo ali ne, je nemdgoče leči, dasiravno vse okolščine kažejo, da je bil on tista o-seba, ki je ustrelila Kagyja. Na vsak način je gotovo, da je bil sodnik navzoč, ko je bil Kagy ustreljen. Že dejstvo, da je McGannoi) pri obravnavi Joyceja, ki je bil prvi obtožen Kagyjevega umora, trdil, da sploh navzoči ni bil, dokazuje, da sodnik ni govoril resnice
Gotovo je, da se bosta v tem boju spoprijeli dve jako močni sili. Več ženskih organizacij v Clevelandu se je zavzelo, da stvari pridejo do dna,. in da so sodniku
dokaže krivdo, če se le da. Na drugi strani pa bo imel McGannon pri obrabnavi najzmožnejše advokate, ki se jih da dobiti.
Obstoja tudi gotov element, ki je iste baže kot McGannon sam, ki se bo prizadevala, da se sodnika spozna krivim. Ta element zakotnih politikov, te temne sile, ki so ponavadi merodajne. pri izbiranju kandidatov za razne javne urade, igra v ameriški politiki jako važno zakulisno vlogo. Ta element je gnil do skrajnosti, in v slučaju, da se kateri izmed njih predaleč izpozabi, tedaj so ga pripravljeni braniti le do tiste meje, dokler ni njih stališče ogrožano. Če pa je slučaj le prenevaren, tedaj se pridružijo k zboru obsojevalcev in pustijo, da gre pravica svojo pot. Ti zakulisni politični "bosi" so pripravljeni tupasem koga žrtvovati, pripravljeni so stopiti pred javnost in reči: "Vidite, ljudje, pravica je za vse enaka, tako za najnižjega in najvišjega. Kdor greši, ta mora za svoj greh plačati." Ti šarlatani so vedno pripravljeni, da koga izmed sebe polože na žrtvenik ali da ga celo pomagajo razkrinkati pred javnostjo, to pa samo vsled tega, da se pred javnostjo izkažejo v vlogi moralistov, da se ogrnejo v plašč svetohlinstva, s katerim skrijejo svojo propalost.
Ako bo sodnik McGannon spoznan krivim, bo to samo en tak slučaj žrtvovanja, s katerim se meče ljudstvu pesek v oči, toda gniloba, ki je lastna ameriškim meščanskim političnim krogom, bo pa zato še ravno tolikšna.
25 MILJONOV DINARJEV BLAGA A. R. K. ZA JUGOSLAVIJO.
Irska in Anglija.
Položaj na Irskem ne kaže, da bi se hotel v dpglednem času izboljšati: nasprotno: — zadnji Lloyd Georgejev govor v Car-narronu povzroči, da nastane napetost med duhovi še večja, ki jih danes tako sramotno spaja v razmerju imperijalista-oblast-nika do svobodoljubnega tlača-na.
Dosti je na Angleškem faktorjev, ki stremijo po tem, da se ponudi Ircem obširna avtonomija podobna nekako avtonomijam velikih britanskih domi-nijonov v Kanadi, Avstraliji in Južni Afriki, ki se vladajo sami. Poleg zmernih meščanskih strank, katere se zavzemajo za to rešitev irskega vprašanja po svojih zastopnikih Asquithu, Greyu in Morleyu, je nastopila zlasti "Labour Party", ki je že od nekdaj strah in groza vsem okostenelim diplomatom angleške kramarske politike. Toda gospod George si je enkrat vte-pel v glavo, da se ne bo oziral na programe raznih strank, ampak se držal tistih svojih trdnih .načel, ki jih danes na Irskem že noben vrag ne smatra resnim.
Bolje rečeno — načel dublin-«
skega komandanta, generala U-tarceadyja, ki ga ni sram, da zagovarja in nagovarja razbes-nelo policijsko bando, da požiga separatistična mesta, da pokol je na tisoče nedolžnih ljudi!
voljcev, vračajočih se v Ameriko, je dobilo v Dubrovniku potrebščin za na pot. Mislim, da Vas bo zanimalo,
da tržna cena razdeljenega blaga znaša v Ameriki, od kodel blago izvirno prihaja, 25 milijonov dinarjev."
Takšna je politika Anegleške: tukaj sleparstvo in prilizovanje
—	tamkaj špekulativno podku povanje, in če vse nič ne pomaga naj izpregovori surova pest! Ta naj odloči tudi vprašanje irske revolucije. Anglija dobro ve, da se ne sme ponižati niti do ene koncesije, če noče izgubiti na ugledu in strahu, ki ga imajo eksploatirane zemlje do nje in ki že tako komaj čakajo trenutka, da se pokaže košček njene slabosti doma v Evropi. O Anglija dobro ve, da je samo malik z lončenimi nogami, zato pa jih skuša tajiti s tem, da trdneje stopa. In zato naj mala, izmozgana irska dežela nikar ne upa, da prekriža njene načrte!
Iz tega principa sledi vsa nečloveška politika Lloyda Geor-gea in zato podpira imenovani gospod grozodelstva soldateske in Macreadyjevih špicljev ter unionistične težnje Ulsterjan-cev. To je sam priznal v zadnjem govoru v Carnaryonu, kjer se ni bal izzivati niti "Labour Partyje", niti ne "Sinn-Feina" ■K temu govoru "Labour Party" ne bo molčala in Sinn-Fein se tu. di ne da brez kazni izzivati. Tako gre razvoj tudi v veliki ponosni Angliji svojo naravno pot
—	od prešernosti do padca, od kapitalističnega absolutizma do dejanskega demokratizma.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI"
SXsXtXS®®®^
Mr. Geo. F. Lyon, American Red Cross Commissioner, je dne 10. oktobra 1920 poslal iz Dubrovnika sledeče pismo na jugoslovanskega ministra za^. Obnovo in Ishranu zemlje:
"Moj dragi gospod minister: Me jako veseli, da Vas morem obvestiti, da pošiljatve Ameriškega Rudečega Križa, ki je dospela s parnikom Aragonia v Dubrovnik dne 12. maja 1920, ki je že bila predmet dopisovanja z Vašim uradom, je bila razdeljena po raznih pokrajinah države v zmislu vaših navodil.
Po našem vzajemnem sporazumu je bila petina pošiljatve, obstoječe od 17 vagonov raznega blaga, razdeljena v južni Dalmaciji; ena petina v Hercegovini; ena petina v Bosni in dve petini v Cerni Gori.
Pet vagonov blaga je bilo raz deljeno v Južni Dalmaciji v sledečih mestih: Budva, Sv. Stje-pan, Petro vac, Spic in Grbalj, s čim se je pomoglo preko trem tisočim družinam.
Trije vagoni so bili razdeljeni v Hercegovini v sledečih mestih: Trebinje, Foča, Bilač in Gacko, kjer se je pomoglo preko štiritisočim petsto družinam, večinoma z oblačili.
Del za Bosno, obstoječi iz štirih vagonov blaga, je bil razdeljen v Sarajevu, Foi, Više-gradu in Vlasenici, in štiritisoč družin je bilo oskrbljenih.
Pet vagonov blaga za črno* goro je bilo predano Vašemu zastopniku g. Novakoviču, in do danes nisem dobil poročila, v katerih mestih je bila ta zaloga razdeljena.
Razun t^ splošne razdelitve v gori navedenih mestih je bilo darovano blago okrajni bolnišnici, porodniški bolnici, trem dijaškim domom, eni trgovski šoli in Kolu Srbskih Sestra, ki u-pravlja sirotišče, otroški Vrtec in javno dojolnico.
V	Dubrovniku se je oskrbelo z oblačili vojaško bolnišnico, civilno bolnišnico, norišnico, tristo družin, ki so prišle iz Ruske ga v bednem stanju in 250 sirot, dočim se je pomoglo državnemu sirotišču z zalogo jedil.
V	Cavtatu pri Dubrovniku je sto šolskih otrok dobilo oblači-
i la.	i
) Ob istem času, ko se je razdeljevala ta zaloga, pomagalo 'se je jugoslovanskim vojnim u-jetnikom, vračaj pčim se iz Ita-ilije, v skupnem številu 16.000 in 1,500 jugoslovanskih prosto-
■Tjiiiiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiia!iiiBiiii«iiiia!ii>«!iiiaiiii*iiii*]iiia!iiiaiiiiaiiiiaiiiiiiii[aiiiiiiiiiaiiiiaiiil
kontest za PRIDOBIVANJE MU
Ameriška Jugoslovanska Tiskovna Družba, ki izdaja delavski dnevnik "ENAKOPRAVNOST" je sklenila prirediti velik kontest ali tekmo za pridobivanje novih naročnikov. Tekma bo trajala dva meseca, in sicer se prične 1. novembra 1920 ter se konča s 31. decembrom 1920. Te tekme se lahko vdeleži vsak naročnik našega lista. Kdor pa še ni naročnik in se želi vdeležiti iste, naj obenem s prijavo pošlje naročnino za celo leto. Sklenilo se je pa tudi, da se bo vse one,ki se bodo v tekmi najbolj odlikovali poleg 25 provizije nagradilo še s posebnimi darili. Nagrad je 8 in sicer so sledeče:
1.	Zlata žepna ura.	*
2.	Zlat prstan z napisom "Enakopravnost".
3.	Zlata kravatna igla.	,
4.	Cekin za $5.00.
5.	Fountain pero.
6.	Dr. Kernov angleško-slovenski slovar.
7.	Poezije Ivana Zormana.
8.	Roman "V močvirju velemesta".
Prvo nagrado dobi oni, ki bo nabral največ novih naročnikov, in ostala darila se bodo razdelila po sorazmernem številu pridobljenih naročnikov. Za tekmo se šteje samo nove naročnike.
Rojaki, prijavite se k tej tekmi, za katero boste ne le vrlo poplačani v obliki nagrade, temveč tudi z zavestjo. da ste nekaj storili za delavsko podjetje, ki je edino te vrste med ameriškimi Slovenci. Agitacija za naŠ list ni težavna, kajti vsakdo ga pozna kot nevštrašnega branitelja delavskih pravic. Torej delavci, na dan, pridobite novih naročnikov in razširite naš list v vsako slovensko delavsko hišo v Ameriki.
Prijava za kontest se konča 30. novembra 1920. Torej na delo!	» -,
iiBiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiinaniiIliil, llBliilBlitlaUilaliilalailaliilaliilBliilBliilaliilaUilaliilaliilaUilBltr'^UitBlHlBliilBnilaliilMliilBliilBliilaliilMlirSn'«
CUNARD LINE
BOŽIČNE ODPLOVBE
Ladja "SAXGNIA", 14.300 ton, odplove 9. decembra
Cena kabini...............$180.00
Cena tretjemu razredu.....$125.00
dodatno $5.00	vojnega davka.
NARAVNOST V HAMBURG.
Cena tretjemu razredu, Odenbursrh via Hamburcr......$129.20
Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš zastopnik. Pojdite k njemu.



3E=
m
Razkrinkani Habsburzani
SPISALA GROFICA LARISCH.
2£
3E

333
''Rake sem lovila . . Silno, silno sem umazana," sem jecljala.
"Pojdi doli z drevesa, Marija," je rekla teta. "Rada bi govorila s teboj."
Nisem si upala biti neposlušna, pa sem silno nerada zlezla ter stala tam pred teto golonoga, pokrita s progami zelene ip držala premočene, s peskom napolnjene nogavice v rokah. "Oj, zakaj ne morem biti majhno zalo dekletce?" sem si bridko mislila. "Zakaj Bem morala videti cesarico v tako neugodnih okol-ščinah?"
Včeraj mi je rekla "droben" otrok? Kakšnemu pa moram biti danes padobna? V isilni potrtosti sem se postavljala zdaj na eno zdaj na drugo nogo ter čakala, da izpregovori.
"Marija," je rekla in zrla v mene s svojimi lepimi solznimi očmi, "odgovori mi takoj. Ali si me videla jokati?"
"Sem, teta Cissi,"
"Zakaj, misliš, pa sem jokala?"
"Nevem," sem rekla čistp po resnici, ker si nisem mogla misliti, kaj na božjem svetu bi moglo ganiti cesarico do solz. Nisem vedela, da je njena cesarska krona obložena z žalostjo in da so njeni dragulji zgolj ostri trni. Ni se mi sanjalp, da je njena narava, zamorjena že v prvih dneh zveze, ki bi lahko bila idealna, postajala zlpbna in da se je šolala v izvrševanju tiste molčljivosti in skritosti, ki je imela pozneje imeti nesrečen uspeh za one, ki so prišli pod njen vpliv.
''Veš, povem ti vzrok, zakaj sem tako bedna; — stopi k meni — tako —" in boječe sem sedla ter sku-
šala skriti svoje umazane noge — "nič se ne boj. Valeriji je bilo po noči slabo in to me je tako skrbelo, da sem jokala."
Prišlo pa mi je na misel, da se teta ni nič kaj vznemirjala radi sestričinega zdravja, ko sem jo bila videla pri zajtrku, vendar sem samo rekla:
"O, Valerija bo kmalu zopet zdrava, teta Cissi." "Kako veš to in zakaj rečeš to?"
"Zato," sem rekla z velikim zaupanjem v resničnost svojih besedi, "zato ker bom imela noveno zanjo, in tp vedno pomaga."
Cesarica ni rekla ničesar, bila je videti zatopljena v globoke misli. Od časa do časa se je ozrla name in se čudno nasmehljala; nato je vzela mpjp umazanp, vročo malo roko v svojo in je rekla: "Veš, Marija, tukaj ne smeva več sedeti; pojdive nazaj v grad." Teta me je še vedno držala za roko, in molče sva šli skozi prekrasne vrtpve.	t
Rilo je prijazno jutro in garatshausenski grad s svojimi štirimi stplpi se je razlpčnp pčrtaval proti sinjemu nebu.
Osvežujoč veter je prihajal od daljnih gora, in ko sem se boječe ozrla na Elizabeto, sem videla, da je bila popolnoma mirna. Ravno ko smo zagledali grajski uhod, se je ustavila, me pogledala z očmi kakor bi iskala moje najskrivnejge misli, in je rekla:
"Sedaj bi rada vedela, Marija, ali znaš držati jezik ali pa si taka klepetluja, ki vse izklepeta." '
Bila sem nekam užaljena in sem odgpvorila mrko a navideznp z velikp dpstpjanstvenostjo. ''Nisem klepetulja, teta Cissi. In znam kajpada držati jezik."
Cesarica sq je nasmehnila. "Pa dpbrp, Marija; dpkaži mi tp, ter ne ppvej živi duši, da si me videla jpkati. Kmalu bprn vedela ali si v resnici mpder otrpk."
Po mojem razburljivem jutru je hil moj popoldan z malo Valerijo precej dolgočasen; nisem povedala, da sem bila s teto skupaj, ko me je mama oštela radi moje dolge odsotnosti. Nekaj mi je reklo, da cesari-
ca ne bo pmenila najinega srečanja in neka rpmantič-na želja, da bi mi pna zaupala, je naredila, da sem mplčala. Kp se z ebžalpvanjem oziram nazaj na minula leta, me malone mika želja, da bi takrat bila klepetulja; kajti čeravno me je imela naklpnjenpk cesarice do mene ppzneje pbdati z vsem, kar si ppvpreč-na ženska poželi, se pričetek moje usode vseeno pričenja s tistim poletnim dnevom,s ko me je avstrijska cesarica Elizabeta vprašala, ako vedno vse povem, kar vem-
V naslednjih tednih se teta po vsej priliki ni spominjala najinega razgovora, ki ga ni nikdar omenila, kedar sem bila slučajnp sama ž njp. Vsaki dan sem vživala njen čudpviti pbisk in sem pbpžavala Valerijp, ki je bila ljubkp dete.
Mrs. Trogmorton me je neskpnčnp razveseljevala; da bi namreč zabavala malp nadvpjvpdinjp, je vnetp ppsnemala ppskakpvanje plešočega derviša, in nesprp-tje med njenp objčajnp dostpjanstvenostjo pa majhno njenp dostojnostjo, kadar je plesala, je bilo res nad vse smešnp.
Elizabeta je ljubila Garatshausen, in kp je prišel čas, da se vrne na Dunaj, se je s selzami v pčeh poslovila Pd mojih staršev. Vsi smo bili v mramprnati veži, kjer smo čakali njenega prihoda, in po mojih mislih je bila v svojem belem oblačilu in belem klobuku s peresi, ki so se dotikali njenih gladkih kostan-jastih las, ljubkejša, kakor kdaj.
Valerija je bila bela in rdeča podoba in ko je cesarica še enkrat pregrčno pbjela mojo mater, je stopila k meni, mi stisnila v roke majhno žametasto škatljo in je rekla: "Tukaj je spominek od Valerije za modro majhno deklico."
Nato je odšla; kočija je izginila v pblaku prahu in samp slabotni glasovi kples v daljavi sp nas še spp-minjali na našo lepo sorodnico. Male škatlje nisem odprla, dokler nisem bila sama. Tedaj pa sem pritisnila na vzmet in našla v njej zlat medaljon, z začetnimi črkami Marie Valerije ,ki se je lesketal od rubinov
in smaragdov. V njem je bila miniaturna slika otro* ka, pa datum, ki je bil na prvi pogled brez pomena! naenkrat pa se mi je posvetilo v glavi in spoznala se"1' da je to spomin na oni dan v garatshausenskih vrt«' vih. Cesarica torej res ni bila pozabila nanj.
Ko smo se vrnili v Monakovo, nam je življenje teklo kaker pp navadi in preteklp je nekaj let, da $eItl zppet videla tetp. Pa njena pdsotnost mi je ni na^ dila manjše junakinje in skušala sem se pdlikpvati * stvareh, ki sem p njih vedela, da so ji všeč. Zbog t"" ga sem postala jahalka, zmpžna pstati ure dolgo sedlu, ne da bi se utrudila. Sabljala sem se, hodil0' znala dobrp streljati ter se vednp sppminjala, da He smem gpvpriti tjavendan; tako sem se skušala vsp0' sobiti za cesarično pohvalp.
Kp sem bila dvanajst let stara, ao zdravniki slali očeta na Laško. Ppdali smo se v Rim v sprei stvu svpjega bavarskega zdravniškega svetpvalca, ve" likega čvrstega mpžaka, ki je bil zmpžen čudpvitp vf' liko jesti. Papa je navadnp pripispval mnogp svoj1" manjših nadlog svoji vzgoji na Saškem, kjer je v sv°' ji mladosti gravitiral med Draždani in gradom Pilniif Pogosto je trdil, da mu je dolgočasnost in inlahavc* Draždan povzročila neprestan glavobol, neokusna hi"8' na v Pilnitzi pa neprestano želodčno bol ter s tem b^' čas začetek njihovih bodočih prebavnih nadlog.
Dospevši v Rim smo kot dobri katpličani kajPft želeli, da bi nas sv. pče sprejel, in v ta nameni s"1" najprej pbiskali kardinala Antpnellija, ki je prav brp poznal mojega verskega učitelja, nekega ekega duhovnika.
Pij IX. nam je dovolil posebno avdienco in sem imela črno svilnato oblekp in črn pajčolan, ki neobhpdno potrebna pri takih prilikah. Jaz sem držala na smeh, ter sem si mislila, da sem res čud igledala v svejem oblačilu za oclraale; res je, da se vsi videli malp čudni. Mama je imela črno
oble
papa je bil v unifprmi, bavarski zdravnik pa se je < (Dalje prih.)
NOVEMBER, 29th, 1920
STRAN b.
VOJNA LJUBEZEN
Rado Murnik.
(Nadaljevanje)
Osvajala ga je prijetna utrujenost in lenoba. Že ta dan je Prestopilo razmerje med Olupkom in Serafino hladno mejo vljudnega prijateljstva in plaho so pognale koreninice nežne lju bežni, ako tudi ne iz vročega srca, pa vsaj iz sitega želodca.
Se tisti večer se je izkazal 0-lupek hvaležnega. Ko se je zmračilo, je prišla četa porednih dija. kov in zapela Serafini na čast to-'e podoknico:
Več punc po cesti gre, moja Fina zraven je, ju juh! Pa Fina se izmed vseh spozna, fleten, fleten, fleten krof ima Juhjuh!
Razjarjena Kobilarica je po-Padla posodo polno vode in izlila skozi okno, toda umetniki so se o pravem času umaknili v zaledje in nadaljevali:
Pa Če ga ima, o le naj ga ima, saj se ji tako lepo poda!
Tedaj je stopil Olupek k oknu j Pleše bi se kmalu privadila, če in zagrmel: ''Paglavci nesram.. bi jo videla vsak dan."
ni! Tako torej vpliva klasična omika na vas, da potvarjate narodne pesmi? Sram vas bodi!"
Pevci so prestrašeni spoznali profesorja in nemudoma pokazali podplate. Mati in hči pa sta iskreno zahvalili Olupka.
"No, Fina, kako ti je povšeči naš Olupek?" je vprašala Kobilarica, ko je lezla v stokajočo posteljo.
"Prav dobro, mama,"
"Bolj kakor pa gospod 2a-bar?"
''Mnogo bolj! Tako miren je Olupek, tako potrpežljiv."
Trgovec Žabar je bil doslej edini častilec Serafinine lepote* to se pravi njenih desettisoč kron. Toda bil je trašno počasen, prav nič se mu ni mudilo, da bi prišel snubit.
"Žabar ti torej ne ugaja posebno?"
"Mama, Žabar je tako smešen in čuden. Pravi, da je pleša znamenje omike, zakaj zamorci in drugi divji narodi je nimajo."
"Ne bodi no sitna in pusti že enkrat Žabarjevo plešo na miru! Če ti je Olupek ljubši, pa se njega oprimi!"
"Olupek je mlad in imel bo pokojnino,
POLOM
ism___
liiiiiiuiiuiiiiuiiiiiiiiijiiimiiiiimmniiiiui
IM^fiilSfiill
lilltllllllHllUlHIUIIIIIIHfWIIIIIillllUillllllliUIIIIIIlt
(Dalje)
Pod Conversed j o se je ostro dvigal škriljasti zvonik v Quatre Champs-u, kakor da bi «e potapljal v nalivu, ki je kar požiral Žabar pa nobene in redke in borne mahovite strehe
Žabar tudi lahko falira. Olupek pa ne! In dva meseca ima počitnice! Dva meseca bo mogla njegova gospa počivati na Gorenjskem ali drugje, saj poleti je povsod lepo." •
"Bodi prijazna z njim! Moški so bojazljivi pa nerodni. Pa tudi z Žabar jem občuj prijazno, že zaradi tega, ker kupujeva pri njem. In kdo ve, če te bo Olupek sploh maral? Žabarja ne smeš čisto opustiti. Dekle, bodi pametno'
"Grd je, kakor bi bil iznašel < starejša in da je vsak daT1 draginjo. Kaj bi jemala tega1 kramarja!"
"Ni tako grd, Serafina, veš!" ''Plešast je tudi in pravi, da je njegova pleša za dve drugi! Kako je domišljev!"
"A beži, beži, šali se tako.
PODPORNA ZVEZA
SLOVANSKA DELAVSKA
Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOV ANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA.
USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919.
Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi dru- v §tvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-Vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika.
Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore.
Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in Polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni.
Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici.
Svoje obveznosti plačuje redno h točno.
Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti-od 18—55 let,
Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnipe za mesec, v katerem pristopi.
S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih n&selbinah v Zar. državah in Canadi.
Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za Pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika.
vasi. In ko je Jean pohitel z očmi po navkreberni cesti, je dobro razločil koleselj, ki se je v trabu bližal po,neravnem, zdaj v hudornik izpremenjenem tiru.
Bil je Maurice, ki je z nasprotnega pobočja na ovinku cešte vendar že enkrat zagledal 7. ar-madni zbor. Že dve uri je blodil po cestah; varali so ga podatki nekega kmeta, varala potuhnjena zlobnost njegovega vodnika, ki je od strahu pred Pomisli, da si vsak Prusi trepetal kakor v mrzlici.
Ko je dospel do pristave, je skočil z voza in našel takoj svoj polk.
Jean mu je osupel zaklical: "Kaj, ti si? Kako pa prideš sem? Saj je bilo vendar rečeno, da pridemo po te?"
Maurice je z zamahom roke izrazil svoj srd in svojo žalost:
"Ah, da! — Zdaj ne gremo več tja gor, zdaj gremo dol, da vsi poginemo!"
"Dobro," je dejal tovariš po
manj ■ moških na svetu!"
Serafina je kihnila in vzdih-nila: "Kmalu bodo tudi ženini na karte!"
4.
"Prve dni je povsod malo bolje," si je dejal Olupek; bal se je, da hrana pri Kobilarjevih ne bo zmeraj taka. Toda motil se je.
Serafina je prinašala na mizoi kratkem premolku, ves bled. "Si tako dobra jedila in take močna-j damo vsaj skupaj razbiti čepite skladbe, kakršnih Olupek pre! nje!"
je niti videl ni.
Dočim so vsi njegovi kolegi shujšali, se je Olupek v nekaterih mesecih tako zredil, da so mu bili vsi ovratniki preozki in preozka vsa obleka. Preden so I. talij ani izgubili zopet dve ofenzivi, si je moral dati že tretjič prešiti gumbe.
Ako mu je padel v šoli svinčnik na tla, se ga ni upal sam pobrati, dobro vedočj da rado poči, kar je preveč napeto.
Vedno sit je bil tudj vedno dobre volje. Nič več se ni jezil., ako je srečal debdluha. Celo jeza na polentarje se mu je nekoliko ohladila. Dober patriot, jim je sicer ,še vedno želel, da i>i jih kuga napela, toda tako strastno ni bil več hud nanje kakor prej.
(Dalje prih.)
omoi
J- PROSTOR, preds.
6120 St. Clair Ave. Cleveland, O.
BLAŽ NOVAK, tajnik
634 Main Street, Johnstown, Pa.
AMERIŠKI SLOVENCI
se sicer ne moremo postavljati z velikanskimi kulturnimi deli, toda imamo dve knjigi, izdani v zadnjem času, ki sta jako važni v našem življenju, in sicer:
ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00
in pa
POEZIJE IVANA ZORMANA, Cena $1.25.
Te dve knjigi bi morali biti v vsaki slovenski hiši v Ameriki. Tudi naš urad jih ima še nekaj na razpolago. Vsa naročila naslovite: Ameriško . Jugoslovanska Tiskovna Družba, 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O.
'M^^mti^^mum^^	iuum■ n«'Besnost se je lotila ljudi: kaj,
zdaj so bili Prusi tam? Dva dni so čakali nanje, da bi se jim imeli čas približati, a nato so odrinili dalje.
In v dušah najbolj omejenih se je skoraj nezavedoma dvignil srd nad storjeno nepopravljivo napako. To brezumno čakanje, ta past, kamor so bili2zašli; raz-gledniki četrte nemške armade so se bili pošalili z Bordasovo brigado ter zadržali in priklenili po vrsti vse chalonske zbore, da omogočijo prestolonasledniku prihiteti s tretjo armado na lice mesta.
In, nevednosti maršalovi, ki še ni slutil, kakšne čete ima pred seboj, na hvalo, se je ob tej uri vršilo združenje, in Nemci so podili 7. in 5. armadni zbor z neprestano pretnjo poraza semintja.
Maurice je gledal na obzorju Falaise v plamenih. Takrat je za'vzdihnil t. olajšanjem: tren, ki so že menili, da je izgubljen, se je pokazal na cheneski cesti. Nemudoma, dočim je prva divi zija ostala v Quatre-Champs-u, da počaka in varuje brezkončni izprevod prtljage, se je druga pomaknila dalje ter primareira-la skozi šumo v Boult-aux-Bo^s; tretja pa se je razpostavila fia levi po bellevillskih gričih, da zavaruje zveze.
Ko je 106. polk v trenotku podvojene besnosti dežja ostavil planoto in se podal zopet na zločinski pohod proti Meusi, v neznanost, je Maurice iznova zagledal cesarjevo senco pred seboj, kako je z mračno naglico begala semintja na zasxorih stare gospe Desroches. Ah, ta armada obupa, ta armada, poginu posvečena, ki so jo pošiljali v gotov poraz, da reši vladarsko rodbino! Marš, marš! Brez pogleda nazaj, po dežju, po blata, do uničenja!
(Dalje prih.)
SLOVENSKI NARODNI DOM, Cleveland, Ohio.
RAČUN ZA MESEC OKTOBER, 1920.
DOHODKI:
Društva so vplačala na račun delnic ......$ 142.35
Članstvo je vplačalo na račun delnic ...... 514.85
Najemnina . . . •........................ 235.50
Razno ............................... 23.00
Skupaj ..................$ 915.70
Preostanek blagajne dne 30. Septembra........... 9,148.70
Dohodki skupaj ........$10,064.40
IZDATKI:
Plin in elektrika ......................$ 6.61
Plače tajnikov in oskrbnika ..........................115.00
Naprava novega poda v eni dvorani..............217.89
Gospodarske potrebščine ................................29.93
Zavarovalnina šip na gostilni ......................35.58
Telefonska pristojbina za 3 mesece ..............9.30
Razno ..............................................................44.05
Skupaj................$ 458.36
_i }
O C—ii-11—i
i Qczzd (=□ QczdcZDCD
CUD r " i r~—i
o aon
cnczjD C=J
'ScqcD □ -1
je blizu. Najboljši, najkoristnejši in najpotrebnejši dar za vaše rojake v domovini, je denar. Le nekaj dolarjev iznese mnogo kron. Mi pošljemo vaš denar po najnižji borzni ceni ter ga izplačamo v starem kraju hitro in točno, kar vam z lastnoročnim podpisom prejemnika, lahko dokažemo.
nemeth state bank
Ivan Nemeth, predsednik
10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., NEW YORK, N. Y.
WfiBlllii
iitali

Hiffl
unguium iTilllllllilli'llill
rillllllllllillTlU
miiaiiiwi! ii«ini»iiii«iiii»mi»illwiilwiilWlHlWillWiil«lilHlill«liii»lili»iiil»lill»IH ilaluiiti ■■'■■'■'■■■'■■'■'■■'■''■■'■■'■''■'■'•■'■''■'■■■.■i rtVli PTaTi r ■■{■Iii'bIiiIbIii
In kako sta se bila ločila, tako sta se moža zopet sešla, z ob. jemom. V dežju, ki je bil neprenehoma, je stopil vojak v svojo vrsto, in korporal, curljajoč od mokrote, je šel brez besedice pritožbe, z dobrim zgledom pred njim.
Novica je šla zdaj z vso ne-dvomnostjo po oddelkih. Nič več se ne pomikajo proti Parizu: zdaj marširajo zopet proti Meusi. Neki maršalov adjutant je bil prinesel sedmemu zboru povelje, da naj tabori pri Nou-artu; peti naj bi šel v Beauclais kot desno krilo armade, dočim je imel prvi zbor nadomestiti j dvanajstega v Chene-u, ker je dvanajsti kot levo krilo marši-ral v Besace.
In dočim je stalo tako svojih tridesettisoč mož skoraj že tri ure s puško ob nogi, neprestano čakaje pod ljutimi sunki vetra, je mučila generala Douay-a največja, skrb za usodo trena, ki ga je bil prejšnji dan poslal v Chagny. Preden se je mogel priklopi ti zboru, je bilo pač potreba čakati.
Pravili so tudi, da je bil ta tren od trena dvanajstega zbora v Chene-u razbit na dva dela. Na drugi strani pa se je del vojnega materijala z vsemi ko-vačnicami topništva, ki so se bile zmotile v cesti, vračal iz Terrona po vouzierski cesti, kjer je bilo gotovo, da padejo Nemcem v roke. Nered ni bil nikdar večji, tesnoba nikdar bolj moreča.
Med vojaki je vladal pravcat obup. Mnogi so hoteli v blatu razmočene planote sesti na svoje telečnjake ter v dežju počakati smrti.
Z bridkim smehom so se roga-flli svojim predstojnikom: ! ' "Ah, imenitni poveljniki to, ! ljudje brez možganov, ljudje, kil zvečer razdirajo, kar so zjutraj] naredili, ter pohajkujejo, kadar sovražnika ni tu, in beže, kakor hitro se prikaže!"
Najvišja malosrčnost in neurejenost je delala iz te armade čedo brez zaupanja in brez discipline, ki so jo vodili v klavnico, kakor je pač nanašal slučaj. .Tam spodaj nekje, v sm-ri proti Vouziersu, je pričel pra sketati ogenj pušk: arijergarda sedmega armadnega zbora se je I streljala s prednjimi četami j | Nemcev.
In sekundo kasneje so se obrnili pogledi vseh proti dolini Ai-sne, kjer so se valili gosti črni oblaki dima na razsvetljeno nebo ; vojaki so vedeli, da gori vas Falaise, ki so jo zažgali ulanci.
NOVICE IZ DOMOVINE.
Preostanek blagajne dne 31. Oktobra 1920..........$ 9,606.04
DENAR JE NALOŽEN:
a)	na bančni knjižici SI. Slavb. in Pos. Dr. $1,077.75
b)	na bančni knjižici The Nojfch American
Bank & Sav. Co.....'................. 1,931.92
c)	na čekovnem prometu na isti banki..... 146.37
d)	Liberty Bondi ...................... 6,450.00
Skupaj ..............$ 9,606.04
LUDVIK MEDVEŠEK, fin. tajnik,
FRANK BUTALA, blagajnik.
Račune pregledali in našli v redu:
JOHN CENTA, predsednik nadzornega odbora, ROSIE ERŠTE, JOHN ŽNIDARŠIČ, EDVARD BRANISLEJ,
nadzorniki.
To je zadnji račun, ki je priobčen pred delničarsko sejo. Delničarji so vabljeni, da se vdeleže delničarske seje, ki se bode vršila dne 8. decembra 1920, da se pouče o gospodarstvu in splošnem napredku našega Narodnega podjetja. Vedno bolj občutimo potrebo primernih prostorov za naše veselice in zabave in za društvene letne seje.
Ali ni.naša dolžnost, da se pobrigamo ter uresničimo začrtani Ako bo vsakdo storil svojo dolžnost, pa bode v kratkem se vzdignil Narodni Dom kakoršnega potrebujemo. Če pa bodete pustili da bode par oseb delalo namesto vseh, potem pa ne smete pričakovati uspeha. Torej vsi na delničarsko sejo dne 8, Decembra, nikdo naj ne ostane doma. Na svidenje na seji
L. MEDVEŠEK, fin. tajnik.
lllilllEEEEEEEEEEEEESEEEElliEEEE
cilj.
Gibanje cerkvenih reformistov na Hrvatskem pridobiva čim-; j dalje več ugodnih tal. Kakor znano, zahtevajo refomistični hrvatski duhovniki demokratizacijo in nacionalizacijo cerkve v obče. Klerikalci se seveda tega branijo z vsemi štirimi in cerkveni glavarji se trudijo, da to gibanje udušili. Reformisti-čni duhovniki so klerikalcem na Hrvatskem zelo na potu, ker so ljudstvu razkrili že marsikatero grdo spletko klerikalcev. Hrvatski kmet odobrava v čimda-lje večji meri gibanje reformi-stičnih duhovnikov in zahteva, da se cerkvene službe (maše itd) opravljajo v hrvatskem jeziku. Na svečani način so se že vršile maše v hrvatskem jeziku v Koprivnici, Vir ju in v Andrijašev-cih v Slavoniji. Ponekod so kmetje tudi zahtevali, da se jim da reformistične župnike in da se za stalno uvede v cerkvah hrvatsko bogoslužje. Ker se torej gibanje cerkvenih reformistov na Hrvatskem precej naglo širi, namerava nadškof zagrebški zehtevati od oblasti zaščito klerikalizma. Baje je v tem o-ziru ze storil korake v Belgra-du. Nadškof je nazirartja, da so vse cerkve last rimske cerkve j |§ (papeža v Rimu), ter da vsled tega 'ljudstvo ne sme župnih [H cerkva uporabljati za hrvatsko || bogoslužje. Zdi se, da stopa cerkveno gibanje na Hrvatskem v iste oblike, kakor na Šeškoslo-vaškem, kjer se.župnija da v roke duhovniku, ki služi cerkveno službo v domačem jeziku, če se je za to izjavilo nad 50% prebivalstva. Klerikalci na Hrvatskem hočejo, kakor se zdi, s silo preprečiti reformistično gibanje, s čimur se spravlja v zvezo tudi odpotovanje zagrebškega nadškofa v Belgrad. To se jim skoro gotovo ne posreči.
te v enakopravnosti
cunard line
LADJA "CARONIA"
20.000 ton
Odplove dne 15. januarja
proti
TRSTU PREKO NAPLJA
Cena tretjemu razredu .................
Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. '	Pojdite-k njerrtu.
$104.50


CUNARD LINIJE.
SAMO 9 DNI t	do
1 HAMBURGA IN PASSAU preko Anglije.
LADJA AQUITANIA odplove 14. decembra.
Cena tretjemu razredu.
HAMBURG ..... $125.00
PASSAU ...... $129.80
In poleg še $5.00 vojnega davka
V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu.
KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU.
uhhhhhhh
iiBinaiiiBiHigiiiilliil
Slov. Delavski Dom v Collinwood, 0.
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednik: — JOHN IVANČIČ, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDIČ, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANČIČ, FRANK FENDE, JOHN BOHINC, PAUL ČESNIK, PAUL ŽELE, Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani.
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
NOVEMBER, 29th, 1920
LOKALNE NOVICE
— Posebni odsek mestne
zbornice, kateremu je bilo naročeno, da razmotriva novo mestno
vse svoje bodoče delovanje. Mi smo prepričani, da tudi narod v
to, ali pa udarimo z orožjem. Srbija je ravno tako dobro vedela
V	'	'
— Čudna so pota clevelandske policije. Ce se dobi kakega navadnega Zemljana v posesti o-pojne pijače, se ga brez usmiljenja .kaznuje. Navadnega de. lavca, pri katerem se dobi kotel
za kuho, se obsodi kot določa delana na mi&gi poročila) ki zaion in ne pozna se nobene mi- ga -e prediožii izvedenec dr, losti. Stvar pa je drugačna, Bemis in določa> da se plin še kadar se zaloti pri protizakoni- tudj v bodoče prodaja po 35e za tem. ravnanju kake "višje" o- tisoč kubičnih čevljev. V sredo sebe. Kot smo že svoječasnoj se bo vršila še ena seja odseka,
domovini ne bo kar tako prene-; kot mi, da prične Liga narodov
predlogo glede kontrakta s pli-lsel tega udarca in da ne bc zado-novno družbo, ki stopi v velja-1 voljil z mešetarstvom srbske
vo po preteku sedanjega kontrakta, je na sobotni seji sprejel predlogo taka kot je. Kot znano je bila ta takozvana Woodis-Marshallova predloga iz-
porcičali, je bil tekom sedanjega pogcicna po nekem čudnem naključju vprizorjen vpad na tako-zvani Zee-Douglas klub, kjer je bilo najdenih pri igranju za denar 71 oseb, med katerimi jih je bilo Judi več iz "boljših" krogov. Aretiranci so bili postavljeni pred sodnika, toda policistov, ki so vprizorili pogon na klub, rti bilo navzočih, da bi izpričevati proti njim. Vsi aretiranci so bili izpuščeni. Da tega policisti niso napravili sami na svojo roko, je več kot gotovo. Samo en policist, ki se je vdele-žil pogona na klub je prišel na sodnijo, >la izpričuje. Njegovo ime je Stephen Majors. Ampak za zahvalo, ker se vestne vršil svojo dolžnost, ga je sedaj policijski načelnik Smith odstavil od policijskega oddelka proti ne-moralnosta in ga zopet pridelil navadni policiji. Ko iso ga vpra šali, zakaj se je odstavilo edinega policista, ki je prišel izpričevat proti zajetim gamblerjem, ni hotel Smith podati nikakega direktnega odgovora, temveč je le dejal, da se je to napravilo za dobrobit uspešnosti. Pač čudna tdka uspešnost, ki dopušča, da nekateri privilegiranci lahko kršijo vse zakone prOti javni morali, medtem ko se navadne ljudi terorizira, da presega že vse meje.
..— Trije banditi so v soboto
zlutrjaj, oropali gasdlinsko postajo na Kinsman rd. in E. 93rd g' St. Eden je proti prodajalcu nameril revolver, druga dva pa sta izpraznila register," v katerem se je nahajalo $45. Bandi-tji so billi komaj 18 do 20 let stari. — Nadebudna mladina!
—	V soboto je umrl zlatar
John C. Kittle za posledicami ran, katere je dobil, ko je v petek zvečer neki drzni bandit, "Uprizoril napad na trgovino. Ko je ropar vstopil v prodajalno, je 1 zaukazal lastniku, naj dvigne roki. Ta pa je mesto tega segel po revolverju. Bandit je v tistem trenutku dvakrat ustrelil na zlatarja ter obakrat zadel. Lastnik se je smrtno zadet zgrudil na tla, bandit pa je pograbil dva dijamarttna prstana in izginil. ' Zlatarjev sin se je ponudil, da da nekaj svoje krvi, ako bi se s tem dalo rediti življenje očeta, toda zdravniki so mu odsvetovali, ker so uvideli, da so rane smrtne.
—	V soboto je govoril pred
mestnim klubom v Hollenden hotelu John MoFarland Howie iz Buffalo, ki je hud nasprotnik irskega boja za neodvisnost. Dejal je, da se v Ameriki vodi silno propagando, da se - razdere prijateljsko razmerje med Združenimi državami in Anglijo. De. jal je, da se ti propagandisti ne zavedajo, da ako bi se Amerika odprto zavzela za neodvisno Irsko, tedaj bi prišlo do vojske med Združenimi državami1 in Canado. "Poraz Canade bi bil morda mogoč," je dejal Howie": ampak to bi zahtevalo velikanske žrtve in še celo i^otem bi Irska ne bi dosegla svoje svobode. Morali bi poslati velikanske armade preko morja in zanesti vojsko v Anglijo. Ako bi hoteli v taki vojni zmagati, bi se morali vojskovati več let in treba se nam bilo že takoj sedaj priprav, ljati v finančnem oziru." Navzočih je bilo tudi vež znanih zagovornikov irske neodvisnosti in po govoru se je razvila kaj burna debata.
vlade, ki ni imela od slovenskega naroda nobenega pooblastila, iztrgati mu srce, pljuča in dxob in ga vreči pod noge italijanskim imperijalistom.
Od kar obstoji Jugoslovansko Republičansko Združenje smo svarili jugoslovanski narod, posebno pa Slovence tu in v domovini, da naj ne zaupajo Trumbi-ču in njegovemu odboru, da naj ne gredo na limanice samopo-
na kateri se bo dalo plinovni družbi še enkrat priliko, da po- stavljenim voditeljem naroda, ki da razloge, ki bi opravičevalli j nimajo nobenega odprtega pro družbo do višjih cen, potem pa! grama, ampak samo z gdlimi in
zborovati v Genevi, da bo ravno na tej konferenci vničen marsikateri pakt in da družba narodov ne bi nikoli privolila, da bi tatinska Italija z orožjem in brutalno silo napadla Srbijo in si osvojila kraje, ki so čisto jugoslovanski.
(Dalje prih.)
Pohištvo in druga domača oprava, "katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali.
bo predloga izročena mestni zbornici na glasovanje in pričakuje se, da bo sprejeta brez resne opozicije.
..— Ali ste že opozirili vaše pri. jatelje, da se na»očijo na "Enakopravnost" sedaj, ko smo ravno pričeli priobčevati razkritja grofice Larisch z habsburškega
lepo donečimi frazami mami j o narod, medtem ko za kulisami mečejo kocke in intrigirajo v škodo naroda, samo da maže j o koleska, ki jih pripeljejo do visokih vladnih uradov.
Narod smo svarili ves čas pred Trumbičevo politiko. Dolge in hude boje smo vodili proti Krf-
# ISI • 1=1<§> J=r.
POZOR!
dvora, ki so osupnila ves svet. ski Deklaraciji, katero sta skr-in pokazala Habsburžane vnjihlpucala Pašič in Trumbič. Krf-pravi luči? — Povejte jim, in ska deklaracija je konečno pa-gotovo vam bodo hvaležni za dla, ali narod so pa le preslepi-prijazen nasvet.	j li, da še naprej vrjel v Trum-
— Jajca so se podražila 10 do biča in njegove satolite. Hude 15 centov pri ducati, surovo boje smo vodili tukaj proti Lon-
maslo pa se je za 2 centa pri funtu pocenilo. Po nekaterih prodajalnah se zahteva po $1 za ducat jajec. Tudi druge potrebščine kažejo zvišanja. Smo pač radovedni kje je tisto padanje cen, o katerem se zadnje čase toliko sliši.
Članom in članicam društva "Žužemberk" se naznanja, da ima društvo svoje letno zborovanje dne
5, decembra 1920
v društveni dvorani. Vse člane in članice se prosi, da se gotovo vdeleže te seje, ker jih drugače zadene kazen v smislu pravil. Pozdrav sobratov društva
"ŽUŽEMBERK" Frank Jerič, tajnik, 6522 St. Clair Ave.
Pismo predsedniku.
Jugoslovajnsko RepubSčansko Združenje je že podalo svojo izjavo glede krivične rešitve jadranskega vprašanja oziroma nesramne izdaje Slovencev od strani srbskih vladnih zastopni. kov in jasno povedalo svoje stališče, ki ga hoče zavzeti v tej zadevi in po katerem uravna
donskemu paktu, prizadevali si. da ohranimo simpatie ameriške vlade in ljudstva na svoji strani vkljub velikanski, dobro organizirani in od rimske vlade plačani propagandi. Vodili sme deputacije v Washington, storili vse, kar je bilo mogoče storiti, da se vrže londonski pakt. Predsednik Wilson ni še do današnjega dne priznal londonskega pakta in prepričani smo, da se je čutil globoko užaljenega ko je slišal o izdajalskem sporo, zumu, katerega je podpisala srbska diplomacija.
Nikdo nam ne more zabiti v glavo, da je bila Srbija prisiljena podpisati ddtični sporazum ker ji je Italija takorekoč nastavila nož na prsi, češ, podpišite
ANCHOR LINE
LADJA "CALABRIA"
odplove 28. decembra
proti
DUBROVNIKU IN TRSTU. Cena tretjemu razredu:
DUBROVNIK ........................ $125.00
TRST..............:.................. $115.00
Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je gotovo naš zastopnik. Pojdite k njemu.
MALI OGLASI
VELIKI ZAJCI NAPRODAJ!
Naprodaj imam mlade zajce Flemings Grant, ki tehtajo, do-raščeni od 15 do 18 funtov. Kup ci naj se zglase na 5421 Stan-ard Ave.	281.
DVE SOBE se oddata dvem ali trem fantom; brez hrane; gor-kota, elektrika, kopališče in dru. ge udobnosti. Poizve se na 718 E. 159. Str. blizu Slovenskega Doma.	281)
BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO
za rane, izpahke, lišaie. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni.
THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Dariev Ave.. Cleveland. Ohio.
TRI SOBE
pripravne za novoporočenca, se oddajo v najem z vsem potrebnim pohištvom; elektrika in kopališče. Poizve se na 5704 Dibble Ave.
KDOR ŽELI
DOBER JABOLCNIK IZPOD PREŠE
naj se zglasi pri
FRANK MARINČIČ
15136 Sylvia Ave. F v	282
V NAJEM SE ODDA stanovanje obstoječe iz 4 sob. Vprašajte na 1142 E. 66th St.
280
oaoooczaoooE

so
w
d
o
ii
CUNARD LINE
LADJA "PANNONIA"
odplove 22. januarja
proti DUBROVNIKU in TRSTU.
Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu ali bližini je naš lokalen zastopnik.
Pojdite k njemu.
O
p
p p
o
2 SOBE SE ODDATA za 2 fanta ali pa za pečlarje. Poizve se na 14905 Thames Ave.
282
i isj m ®> i^i ® isi <®> is
NAPRODAJ
]
Iščemo 2 slovenska trgovska poslovodja. Dobra plača in provizija
(iittftrtmiiiiiMitititiiiiifviiiiirviHiiiiciiutittifmitiffUfiiiHiiiiiiiiicmitiurttiiiiiikuiitiitiiBiM^aiiiiut^ iiiiinititimtstfl^fiiiiiiimfUfSMftlfTmiiuutiMtHifniiiiifstiiiitHifii^
Prejšnja skušnja ni potrebna.
the continental grocery stores, inc.
\ ' * je korporacija z $2,000.000.00 premoženjem in bo otvorila 200 trgovin v Clevelandu, 1ri bodo nudile javnosti najboljše jestvine po nižjih cenah, kot vladajo v posameznih trgovinah. Ljudstvo bo z veseljem pozdravilo CONTINENTAL trgovine, ker bodo znižale življenske cene in bodo poslovale v popolno zadovoljstvo, kar se tiče kakovosti blaga in postrežibe.	,
Vsi poznate prednost velenakupovanja. Potom sedanjega sistema plača majhen trgovec od 15 do 20% več za eno in isto blago, kot plača družba z mnogimi trgovinami in poleg tega so tudi njegovi dodatni stroški od 15 do 20% večji.
Odjemalci CONTINENTAL trgovin si bodo prihranili 20c pri vsakem dolarju, izdanemu za jedila in medtem ima družba pošt&n dobiček in plača svoje uslužbence bolje nego marsikak posameznik.
PRVIH STO CONTINENTAL TRGOVIN ODPREMO Z JANUARJEM 1921
IN DRUŽBA RABI DVA SLOVENSKA TRGOVSKA POSLOVODJA.
f ' - ' i
Poslovodja vsake trgovine bo deležen kontrakta z dobro plačo, provizijo in nagrado za določeno prodano blago. Poleg tega je deležen dividendov od družbinih dobičkov.
Vsak poslovodja bo tudi solastnik družbe in bo lahko kupil do $1,000.00 v delnicah. . Ni vam treba imeti cele svote v gotovini, ker bo družba sprejela tudi razdeljena vplačila. Družba' prodaja preferred stock po 8% in tudi common stock. In za $1,000 preferred stock je izplačanih $500 v Common stock, kot bonus.
SPOSOBNOSTI TRGOVSKIH POSLOVODIJ:
\
/ The CONTINENTAL GROCERY STORES COMPANY obdržava posebno šolo za poučevanje trgovskih poslovodij, in zato ni ravno najpoglavitnejše, da bi morali biti izvežbani v grocerijskih poslih. Vsak inteligenten in zdrav moški med 20 in 40 letom je vsprejemljiv za to pozicijo, ako je dobrih navad in dobrega značaja. Gotovo, trgovski poslovodji morajo govoriti precej dobro angleščino.
TU JE BODOČNOST ZA PRAVEGA MOŽA.
Odprtih je le omejeno število pozicij in tisti, ki pride prvi, bo vpoštevan prvi.
Pridite z vašimi listinami in vprašajte za
MR. OLNEY
the continental grocery stores inc.
520 UNION BLDG.	Cleveland, Ohio.

Prve vrste PEKARI JA
, VSE NAJMODERNEJŠE NAPRAVE. Razvažuje se tudi po
domovih. PRODA SE NA LAHKE
OBROKE. Za natančnosti pokličite Main 2087 ali Central 1470
Joseph Zajec
15605 Waterloo Rd.
Prodajalec hiš in stavbišč in zastopnik/ najbolj zanesljivih družb, katere zavarujejo,
PROTI OGNJU
Telefon — Wood 228—R
DR. KLAUSER ,
EDINI SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V CLEVELANDU,
ima svoj urad v zvezi z dr. Kernom na
6202 St. Clair Ave.
Če imate slabe zobe, se oglasite pri njem. Zmerne cene in zanesljivo delo.
PRODAJAMO
HIŠE - LOTE in FARME
ISTOTAkO KAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU.
Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na'
D. STAKICH & J. KRALL 15813 WATERLOO RD.
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
U05 ST. CLAIR AVENUB
Cleveland, O.
Naša zaloga je ved. no polna dobrega" gro-cerijskega blaga in svežega kakor tudi sušenega mesa. Naše cene so zmerne za vse naše obiskovalce.
Postrežba točna.
Se vam priporočata
Cujan & Mavsar
15805 WATERLOO ROAD
		
m	lllili	i i n i I I'll illilllllillllllllllllll«
MI PRODAJAMO HIŠE, LOTE FARME IN TRGOVINE. ZAVAROVALNICA
>
KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU.
Ako želite potovati v Evropo ali želite poslati po prijatelje Evrope, vam preskrbimo potovanje na najvarnejših in največjih ladjah. Mi smo zastopniki C. P. O. S. parobrodne družbe, katere ladje plovejo po najbližji črti, najhitreje, najvarne-
SZILVASY &
SILVESTER
8707 BUCKEYE ROAD.
Cleveland, O.
Izdelana v THE CLEVELAND GRAIN * MILLING CO.
[Op
10X=X02=__Tit
Mnogo ponosa je že ustvaril I'" Enakopravnost v Ameriki bivajoč'1" rojakom. Ali si pa rojaki tega pri-zadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo črt8' telj lista, temveč tudi lastnik. Ku' pite delnice in postanite njegov 'a9'' nik.
aoi——jocao*
00010002000201020100020200000202010101000202010100010202000102020000000102020101020002000100020201010202022353000248534800000202