252. številu. LphhaKa, v sehoto H. novembra. XXVI!. fetn, T*8^^? «»o*er, izinaai nedeljo in prasnite, ter volja po potiti prejeman sa avstro-ogertke dežele sa vse leto lft gld., sa pol leta 8 gld., na četrt leta 4 pld., ca jeden 1 K,d» 40 "H — 2» Ljabljano bre* pošiljanja na dom sa vse lato 13 gid., za C«trt leta 3 gld. jo kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljauje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za t oje dežele toliko vec, kolikor poštnina snafia. Za osnanila pladnje ae od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiuka Dopisi naj se izvole frank ira ti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upr.ivniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne rtvari. Aleksander III. Aleksandrovih Angelj smrti je odnesel dudo Aleksandra Aleksandrovih, ruskega carja. Kakor pudere strela hrast, tako je smrt podrla atletičnega goaudarja v večni mir, ne pa v pozabo. Rajni car, triu carja Aleksandra osvoboditelja, ■e je rodil dne 10. marca 1845 I. Vzgojen je bil M vojaka in sele po smrti brata ae je začel baviti ■ politiškimi študijami. Ko je I. 1881. po strašni smrti svojega učeta saaedel ruski prestol, bile so razmere v Rusiji pre-lalostne. Nihilističoo gibanje je bilo otrovalo javoo življenje, in ,rozili so tudi novemu vladarju s smrtjo, ce bo .tira ' Aleksaiiuer III. ni bil mož, kateremu so grožnje imponovale. V prvem hipu, zasedši ruski prestol, je mislil, da narod ruski želi, naj ae premeni vladni sistem, in bil je pripravljen dati mu konstitucijo po zapadnuev-ipskem vzoru. Tedanji diktator Peter burski je bil izdelal načrt ustavi, a v trenotku, ko M |e bi Iv odločiti, del je k carju M bael Katkov, največji ruski novinar, in prepričal je svojega vladarja, da konstitucija ni primerna Rusiji in ruskim razmeram, da ae mora ruski politični sistem nasla njati na absolutizem, na narodnostno čustvo in na pravoslavnu vero, čeg, to sj stebri cele države. Aleksander je načrt konstitucije zavrgel, ne meneč se za nibilistična grožnje. Kmalu bo nihilisti zgrnili iz Rusije. Poskusili so sicer nekaterekrate umoriti carja, a ko se jim to ni posrečilo, so se omejili na papirnate strele, katere so iz Londona pošiljali na carski dvor. Dne 27. avgusta 1883. leta bo je dal car Aleksander v MoBkvi kronati. Tedaj je bil ves narod uverjeo, da vodi državno krmilo močna roka plemenitega moža, kateremu je pri srci ne samo moč in slava države, ampak pred vsem sreča in blsgo-b'a ije prebivalstva. čim ie bil car Aleksander III zasedel prestol, začel je uvajati po razmer«h potrebne reforme, ki so vsa imele očitno ruski značaj, kakor se je sploh unemal samo za kulturo na narodnoruski podlagi. Osvobodil je maloruBko literaturo prehudih spon censure in seatavil komisijo, katera )e imela namen izdelati predlog, kako pomoči kmetijstvu. Sj>loh pa se je rajni car s ponosom Imenoval kmečkega carja ia je največ storil za kmečki stan. L 1883. je car odpravil dotedanji osobni davek in uvedel zemljiški davek, kateri mora plačati vsak posestnik sveta; s tem je izgubilo plemstvo staro-davno predpravico, biti oproščeno davkov. Ustanovila se je kmečka banka s filijalami po vseh gubernijah, da ae kmetom zagotovi cenen kredit, in isto leto se je tudi razkolnikom dovolila verBka svoboda in bo se jim povrnile državljanske prav ce. L. 1883. je car sestavil komisijo za rešitev židovskega vprašanja. Židje so bili postali najnevarnejši sovražniki kmečkega prebivalstva in vrh tega najstrastnejši pospešitelji nibilističnega gibanja Ta komisija je omejila židovsko gibanje in rešila ruski narod najhujših pijavk. Skoro ob istem času se je uveljavil tudi nov civilni zakon, sestavljen v narodnem duhu, izdal se je zakon, da državni uradniki ne smejo biti trgovci in podjetniki in ustanovila se je plemiška banka z namenom, pomoči malim plemenitašem, ki ao go 8podarski propadali, odkar so ae bili kmetje osvobodili, in bili povsem v židovskih rokab. L. 1887. ie car izdal znani zakon, ki prepoveduje inozemcem, kupovati na Ruskem nepremičnine Ta zakon je naperjen pr«t; nemškim kolonistom, ki so izza čaBa Katarine II. preplavljali rusko državo in bili kakor drža/a v državi, na veliko Škodo ru-Bkega naroda. Ta zakon se je popolnil z aaredbo, da morajo vsi inozemc*. službujoči v Rusiji, dokazati, da znajo ruski oziroma poljski, če prebivajo v polj -Bkem delu države. Ti zakoni, ki so omejili razširjenje nemškega in židovskega življa, so carju Aleksandru III. nakopali sovraštvo Nemcev in Židov. Poaebno skrb je rajui car posvečeval železnicam L. 1891. ne je začela graditi velika sibirska železnica, v trinajsti h h t h carjevega vladanja ae je zgra dilo nekaj prog, ki ao skupuj dolge nad deset tisoč kilometrov, in prav letos se je začela graditi nova pnga, katera bo tekla po celem ruskem severu in se zvezala s sibirsko železnico. Rusko vojsko je car Aleksander preuredil tako, da imponaje vsemu svetu, in prav letos se je popolnoma oborožila s puškami magazinkami. Koliko evropskih vladarjev more reč-, da so v kratki dobi trinajstih let storili toliko, kakor car Aleksander III. ? Evropsko časopisje, v prvi vrBti nemško, je carju očitalo, da je začel ru*i6cirati avtonomne provincije ob B-ltiškem morju. Te baltiške provincije imajo svojo samostalno konstitucijo, po kateri jo ruski car le njih nominalni vladar, faktični gospodarji pa so nemški plemiči, dočim je vse drugo prebivalstvo, naj je ruske ali druge narodnosti, brezpravno. Cir Aleksander III. ni hotel te avtonomije potrditi. Zdelo se mu je žaljivo za ves ruBki narod, da bi ruski jezik ne imel v teh provincijah prav nikake veljave, da bi on sam igral „nadvojvodsko ulogo v republiki". Ko pa se je prepričal, da spletkarko nemški plemiči zoper Rusijo, da nemčiio Litavce in Ruse ter preparirajo dežele za Prusko, tedaj je s trdo roko posegel v to nemško oblastnost in ruskemu jeziku sagotovil tiste pravice, katere uživa nemški in sploh storil vse, da Be bodo prebivalci teh provinci] čutili kot ruski državljani, naj bodo katerekoli narodnosti, da Bi bodo v h vesti, da se Rudija tem deželam ne odpove za nobeno ceno. Tudi Poljaki so počastili rajnega ruskega carja s svojim sovraštvom. Vedno bo delali in delajo še na odcepljenje ruske Poljske in ker car ni ravnodušno gledal njih proti celokupnosti države naperjenih agitacij, in uduševal veleizdajeko gibanje, kričali so na vse grlo, da se Poljaki preganjajo in da Be preganja katoliška vera. Rtjni car ni bil sovražnik Poljakov in jih ni preganjal, kaznoval je samo ve-leizdajalce. Tudi katoliški veri ni bil nasproten, le da bi duhovščina zlorabljala lece za politične agitacije, tega ni pripuščal. Poljaki pa bo svoje politične težnje ident likovali s katoliško vero in tako raztrosili bajko o preganjanju katoličanov v Rusiji. Car je svoje mišljenje pokazal takrat, ko je pomilostil poljske katoliške Škoie, ki so se udeležili ustanka I. 1863. in jim nakazal velike penzije in ko je vzlic vsem spletkam poljskih šktfov sklenil konkordat a papežem. Aleksander III. je bil slovanofil v najlepšem pomenu te besede. Slovaoofilstvo je vcepilo v njegovo srce gorečo ljubezen za ruski narod in mu pokazalo LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Ouida.) XI. (Dalje) Ona vstane in se začne v sobi šetati, vsa bleda, razburjena in nestrpljiva. Glairvaux je stal na prostiraču pred kaminom, zmeden, ni kuhan ni pečen — ona bi inače, da je bila drnga prilika nego ta, našla dovolj zabave v njegovi situvaciji. — Mogoče da sem bil nesramen, pravi krotko, dasi nikakor ne morem priznati, da je to umestna beseda mej bratom in seBtro. Sam vem, ti si velika dama, „ti samo zakone krojiš*, kakor neki pesnik pravi, ne oziraš se na nikogar in delaš vedno kakor ti se poljubi in vse to; pa ko bi tudi nikdar več besede z mano ne spregovorila, povem ti svoje mnenje. Ta človek te ljubi a mislim, da tudi ti njega ljubiš — Mila veaj tako govori a ona znabiti to ve. No, — brez zamere — denimo, da je tako — vprašam te samo, kako hočeš to stvar dokončati? HočeS li postati njegova soproga? Ona zardi do čez ušesa, a skoro zopet prebledi. — Naravno da ne! — ti veš najbolje, da je to nemogoče! — A ve It on, da je to nemogoče in zakaj ? — Ne, odkod bi on to vedel? Ti v istini sam ne veš, kaj govoriš. Ti se mešaš v tuje zadeve, v kar nisi poklican, nobeden te niti ne vpraša, in za kako posredovanje ni niti najmanjšega vzroka. — Ti ga torej mirno puščaš, da se v te slepo in junaški zsljublja, a kadar se naveličaš te zabave, da ga potem na stran potisneš, ga odsloviš. — Ti se iako ordinarno izražaš, Clairvaux Bila bi ti jako hvaležna, ko bi nebal o tem govoriti. — Ne uvidevam, da govorim ordinarno. Uprav tako je, kakor aem rekel. Ti mu zdaj dovoljuješ, da ti dvori, a nekega lepega dne obrnila mu bodeš brbet in rekla, da ti je dosti. Naposled jaz ne vem, ko se ne moreta vzeti, kaj vraga hočeš s tem človekom. Ti se znebiti ne boš tako ponižala, kakor Mila in njena Bvojat, tako mi neba — da samo vem, da hočeš ali da si Že, jaz bi skoro videl, če je p'sni ca, da se zna ta dečko tako dobro z meči m bfti, kakor pravijo. Lady llilda obrne se s celim licem k njemu. — Tako, moj brat je prvi na svetu, ki se je usedi), mene z&sramovati, pravi izredno hladno, vstavši s atola in spotaknivši se o njegovo nogo gre mimo njega iz sobe. Pri tem ga še jedenkrat umeri z očmi. On ostane ves osupel in uničen pogledom teb ponosnih in oholih rujavih očij. Preklinjal je samega sebe in kesal se je; stal je kakor kak hudodelec in pulil barune svoje krasne brade. Vedel je, kako se bode nanj budovala, ona ni bila žena, ki labko oprašča. .Zopet sem naredil neumnost, jaz zmerom ustrelim kacega kozla," šepnil je. „Mora biti strašno vanj zaljubljena, kadar se tako togoti." Bil je zdaj sila žalosten; zuabiti se je obnašal kakor kak filister, ali on kaj tacega ni namerjal; ta misel, da svet o njej govori zaradi ljubimca — baš kakor o vseh drugih žensb, katere bi njih soprogi ali bratje malone zadavili — ,to je zgolj moda" govorile one, „ zgolj navada sveta" — vsa ta poredoost. „Do vraga," šepetal je v jednomer puleč bi brado od nemira in žalosti. On načrčka kratko nerodno pisemce, ptoBeč odpuščanja in ji pošlje po hidini. Donesli uo mu zalvorjen zavitek, pot, po katerem mu je hoditi. Na nobeno stvar ni bil tako ponosen, kakor na svoj naslov „C a r vseh Slovanov". Tudi unanja politika carjeva je bila nadabnjena 8 slovanskim dahom. Nemčije ni ljubil. Videl jo je, kako se hoče polastiti na i leni h ruskih provin-cij. Zlasti pa je ni maral zaradi nje po'itike proti slovanskim narodom, ki je vplivala i na Avstrijo. Teh svojih nazorov Že kot carevič ni prikrival. Komaj je bit zasedel prestol, začela se je Nemčija približevati Avstriji. Cir se je sicer z nemškim in avstrijskim carjem nekaterekrate sedel, a ko je v Bolgarski nastal prevrat in je prišel Koburžan na krmilo, je bilo tudi carju jasno, katero pot mu je buditi. Odvrnil se je od svojih sosedov ter v svoje varstvo nastanil ob meji veliko vojsko, vrh tega pa podal prijateljsko roko Franciji. Proti trozvezi je ustanovil dvozvezo in zagotovil Evropi mir. Zadnji čaB se je sicer razmerje mej Kusijo io njeaima bo-seiloma nekoliko zboljšalo, a prijateljsko še ni postalo, vzlic vsemu UBiljevanju Viljema II Tako je bilo delovanje Aleksaudra III. Aleksandrovima. Duša njegova stoji Bedaj pred Bogom, da dobi nagrado za svo;e kreposti, pred krBto umrlega carja pa moli t uski narod, naj bi B >g novemu carju razsvetlil um, da bi ne prišel s pota, po katerem je hodil njegov veliki predoik. * Narodna fantazija je okolu carja Aleksandra spletlu rebrni legend, ki se nanašajo največ na njegovo dobrosrčnost in na njegovo rizičnu moč. O rajnem carju govori ruski naroi kakor o kakem titanu. Izmej neštevilnih dogodb naj navedemo le nekatere najbolj karakteristične. Naisijajnejši dokaz svoje velikanske moči in svoje hludookrvno-ti je car doprioesel pred petimi leti. S del )" za pisno mizo in čital uradne spise, kar sliši tihotapsko korakanje za svojim hrbtom. Pogleda v zrcalo viseče nad pisno mizo in vidi naj-zvtstejšega svojega slugo, skritega za preprogo. Car je navidezno dalje čital, izpod četa pa gledal v zrcalo in opazoval slugo. Ta, držeč nož v rokah, se je na prstih približal carju. Ko je dvignil roko, da zabode svojega gospodarja, plane car s stola in zgrabi ne-zvestega Blugo s tako Bilo za roko, da mu jo zlomi na dveb meBtih. Nekega dne je dobil car brezimen dopis, naj se varuje svojega kočijaža, ki bo kočijo prevrnil v jamo, katero so napravili nihilisti. Cir je še tisti dan ukazal napreči in se peljal sam. Hkrati je ko-filjal, ne da bi Be mu bilo ukazalo, zavil z vozom v samotno ul co, v tisto, katera « ■ je bila v anonimnem pismu označila. C r je prijel kočijaža za vrat, ga dvignil z jedno roko v zrak, potem pa vrgel na cesto — mrtvega. Nekoč, ko e bil rajni car še prestolonaslednik, sprehajal se je po okolici Gičinski in se z nekim kmetom začel razg )varjati. Hirati je za njim prijezdil neki dvorni dostojanstvenik. Cir ga je videl, pa se ni zmenil zanj. Pobočnik njegov pristopi k nj-mu: Oprostite, carska visokost, neki kavalir želi z Vami govoriti. — Aleksander mu je odgovoril: Vuak Rus je kavalir, s katerim more carevič govorit'. Nihilist Tihomirov, ki j3 bil o svojem času četrt ure svetovno slaven, je živel v Parizu v ve- a v ntem ujegovo pismo, a ni jedne besed ce od nje. Poštenemu Clairvauxi so prišle solze na oko. „Ona me ne bode več videla, a jaz nocoj odhajam," pomisli in vrže svoje pisemce v ogenj. „A jaz moram nocoj na vsak način domov, ker je ubogi Chaviot bolan. Kako je to grozno — jaz se nikoli ne bi mogel na njo tako razljutiti." Sj nekaj časa tako stoji otiraje si široko otvorjeoo čelo in od vsega srca zaželi, da bi bil manj neroden v takih nežnih zadevah; še nikoli v svojem življenju ni poskusil, da prigovori sestri ali da bi ji dal kak svet, a evo uspeha! Najedenkrat mu pride misel. „Jaz mu bodem vse povedal," misli v sebi, „i&z sam, potem pa bom videl, kakšen je ta človek, kakšne baze — če mi vse ne pojasni, pobil Be bodem ž njim ; povedal mu lnm vse, kakor da nič ne vem — morem mu se izpričati, ali kadar čuje, bom že videl, kakšen je to svat — ob, moj Bog, samo ko bi bil Anglež, v katerega se je zaljubila, pa petm, če samo pomislim, da je prezrla po.ovico najboljših ljudij v Evropi, kakor da je to kamenje pod njeno nigu!" Glob ko vzdihnhši zgrabi klobuk in se napoti v palačo della liocca. (Dalje prih.. likem siromaštvu, pa vender nadaljeval svoje konspiracije zoper življenje ruskega carja. Ko pa se je naveličal stradanja, šel je k ruskemu poslaniku M >h-renheimu in mu izročil up h, v katerem je bilo natančno povedano, kaj je vse storil kot nihilist in v koliko je bit udeležen pri umoru carja Aleksandra II. To očitni kes in to odkrito priznanje je carja napotilo, da je Tihomirova popolnoma pomilostil. Tihomirov živi sedaj v jako ugodnh razmerah v Kijevu. Sploh pa je bil car le trd in neizprosen glede trdovratnih hudodelcev, sicer pa blagega srca. Neki mladi aristokrat, zapleten v zaroto zoper carja, je bil obsojen na smrt. Prosil je milosti, odkrito izpovedal svoj zločin in končal prošnjo z besedami Hamletovimi: To be or noth to be, tbat is the (luestion. (Biti ali ne biti je vprašanje.) Ko je car prebral prošnjo, je podčrtal besede To be droge pa izbrisal. Io tako je bil mladi konspirator po-miloščen. KrouBtadtske slavnoati — kdo jih ne pomni ? Ko se je francosko brodovje usidralo, stopil je stari Giera k carju. — Velečanatvo . . . Francozi so republičani. — Znano mi je to, ljubi moj Giers, sicer mi je pa vaejedno, kako formo vlade ima francoski narod. Vem pa, da je Francija znamenita in simpatična dežela in zato naj se nje sinovi vzprejmejo kakor bratje. — Ali francoska vojaška godba bo svirala rusko himno. — Ia kaj za to? — Ali francoska himna je — revolucionarna Marzeljeza! — Vem, pa jaz nisem dovolj muzikalen, da bi jim mogel zložiti drugo. S temi ironičnimi besedami je car odslovil Giersa, ruska vo)aška godba je svirala revolucionarno Marzeljezo in ruski imperator jo je poslušal odkrit. Glasovi z Goriškega. V Gorici, 2. novembra. [Izv. poročilo.] (Dvojezični napisi pri sodiščih. — Zopet korak naprej.) Ker je vprašanje o dvojezičnih napisih pri sodiščih vzbudilo toliko hrupa in je grozilo celo razrušiti koalicijo, bode kotovo zanimala bralce aSlov. Nar." novica, da je iskati povod mnisterskemu ukazu in temu sledečim viharjem uprsv pri nas — v Gorici. Kako to ? Na-'e narodno glasilo je v letih 1891 , 1892 in 1893 p--gosto in energično zahtevalo, da se mo rajo postaviti pri sodiščih v Gorici vsi napisi (od zunaj ua poslopjih so že davno) tudi v slovenskem ježku. Posebno odločno je naglušaio to zahtevo na spomlad in tekom poletja I. 1893., a na minUterstvo je Šla v tem oziru posebna pismena prošnja, v kateri se je a številkami dokazala potreba, da so naša sodišča pravična ogromni veČini slovenskega prebivalstva. Tiste „Soče" je izročil poslanec grof A fred Corouini ministru SchiKbornu in mu š* posebe nujno priporočal, naj ustreže tej prepravični zahtevi slovenskega naroda. Io to se je zgodilo! V par mesec h potem so Že bili napravljeni slovenski napisi pri okrožnem in okrajnem sodišču. Naši L>thi bo molčali, ker nimajo na razpolago istrske „ f a k i n a ž e *, da bi mogli prirediti le najina nšo demonstracijo; le „Corriere" se je bil parkrat zrepenčil. Pri tem je ostalo. Kmalu na to so dobila vsa okrajna sodišča v slovenskem delu dežele nalog od predsedništva tukajšnjega okrožnega sodišča, da morajo v teku jednega meseca prirediti vse zunanje in notranje napise tudi v slovenskem jeziku. Z* nekatera sodišča je pri redila take napise tukajšnja „Goriška tiskarna".— Ali po izjavi ministra Scbbnborna je zdaj znano, da je izdal tudi za Istro ter za Tižič in Kormin na Goriškem že pred koalicijo ukaz, da morajo pri rediti napise tudi v slovenskem, oziroma v hrvatskem jeziku. To se je zgodilo torej ob jednem z ukazom za Gorico ali pa takoj za njim. To je na ravno, kajti Sehb* iborn je sam za svojo osebo pra vičen mož; spoznal je, da kar je pravično za G o rico, je pravično tudi za Kormin, Tržič, Koper, Piran itd., saj mu je znana statistika o narodnosti prebivalstva. — Tako je ta reč! Goricam smo za dovoljni z uspehom svojih očitnih in tihih ko rakov, katere smo storili za dvojezične napise. — S tem seveda ni izključeno, da so tudi od drugod delovali v istem zmislu in b tem le podpirali usb Goričane v tihi borbi za svoje pravo. Ali — čujte io Bmejajte se! — kar se je izvršilo v Gorici povsem tibo, to je vzbudilo v Istri velikansk odpor in — potegnilo za seboj tudi naš mestni zastop. Šele zdaj bo se vzdramili naši mestni očetje ia pridružili se iste rek i m rogovik>ž?m. V seji od torka bo sklenili, poslati na Dunaj spomen-.co, zahtevajoč, naj vlada varuje dosedanja .posestno stanje" italijanskega jetika. Ta preanodri predlog je stavil in utemeljeval dr. Veraegnassi, ki je ob jednem deželni odbornik. Ta čin ai Goriški Slovenci za pišimo globoko v sreč, da o svojem času povrnemo milo za drago. Sicer pa nas ta spomenica prav malo vznemirja, kajti Goriški Slovenci bomo znali, ako bo treba, z vso odločnostjo upreti se smešnim in drznim zahtevam peščice ljudij, ki bi za lakotjo pomrli, da ni slovenskih grošev. Naš deželni glavar grof Franc Co roni ni je prišel v nemajhne zagate, iz katerih bo težko izmota. On dobro ve, da je državni poslanec tudi za slovensko trge in slovenske meščane v Gorici in vrhu tega deželni glavar v pokrajini, ki je v dveh tretjinah slovenska; ali po drugi strani je načelnik klubu, kr uganja Slovencem nasprotno politiko. On \e, da bi imel v deželi najodločnejši odpor slovenskega prebivalstva, ako se odločno postavi proti slovenskim napisom — zato se je izogibal vsem odločnim korakom po željah tržaških in isterskih poslancev. V najhujših urah jim je ušel z Dunaja, a v Goric so ga že čakale brzojavke, ki so pro-sile, naj se vender takoj vrne na Dunaj. Zdi se, da je on le bolj formalno spremljal poslance k ministrom. Sploh ne vemo v tem oziru nič gotovega, ker poročila si precej nasprotujejo. Ko izvemo, kaj je storil ali zakrivil on, bomo znali tudi določiti svoie stališče nasproti njemu kot poslancu in — deželnemu glavarju. Vsekakor pa, ako se je udal, sme pričakovati odločen odpor vsega slovenskega naroda na Goriškem. Nadaljevalna šola za slovenske obrtne učence začne v par tednih že poslovati. Vladin odlok je zahteval poseben „selski odsek", kateri bo skrbel za to Šolo, prosil podpore itd, ne pa društvo kot tako. Ta odsek se je začasno ustanovil takole: predsednik „Sloge" je ob jednem vselej tudi predsednik temu odseku in ta je zdaj poslanec dr. Anton Gregorčič; zastopnika društva sta gg. ces. svetnik Fran Vodopivec in poslanec grof Alfred Corooini-Cronberg; zastopn k obrtnikov je tiskar Andrej Gabršček; g. Vodopivec je podpredsednik, g. Gabršček blagajnik. Poučevali bodo gg. Vodopivec prostoročno risanje 3 ure na teden, prof. Berbuč računstvo in geimetrijsko oblikoslovje 4 ure, učitelj Eiv. Prinčič pa obrtno sj.-.s;e po Fuutkuvi kajigi 2 uri. To bo prvi razred. — Ako se oglasi veliko učencev, ki bi ne bili sposobni za ta razred, ustanovi se še pripravljalni tečaj, v kuterem se bo poučevalo 6 ur na teden risanje, računstvo in jez k, kakor v ljudski šoli. — Kolikega pomena bo ta šola za slovenski živelj v Gorici, to se ne da lahko dopovedati; Ž njo zadenem« nasprotnike v srčno žilo, ki je dovajala nasprotnemu elementu vedno novih, čilih moči i. — Ali goriški Slovenci ne ostanemo le pri tem, marveč načiti Še za drugu važne ustanove so v raz pravi. — Evo, to je pač tisto „drob no delo", o katerem kvasi .Primorski List"; sedanje narodno vodstvo ne vodi le domače in višje politike, marveč dokazuje s čini in uspehi, da zna tudi — „drubno delati". Io s tem končam za danes! Politični razgled. Notranje dežele. V L] ubijani, 3. novembra. Celje — Piran. Kapitulacija vlade glede ravnopravnosti v Istri, katero proslavljajo Dunajski listi kot .zmago pravične Btvari", je slovenskim koalirancem pač pokazala, koliko vrednost imajo v koaliciji, je pokazala, da se z njimi sploh ne računa, da so peto kolo pri vozu. Koalicija je slovenske koalirance naravnost izpostavila posmehu, dasi imajo oni nje usodo v rokah. „N Fr IV." ža zahteva, naj vlada ugodi tudi opravtčeuim zahtevam Nemcev glede Celjske gimnazije. Po vladnem odnebanju glede Istre na dvomimo, da Slovenci tudi glede C-d j a ne bomo dosegli kar zahtevamo in le čudimo se, da se slovenski koaliranci še niso spametovali in še vedno niso apo-zuali pravih inleucij vlade in koalicije. Maloruskl državnozbomki klub, Maloruski klub se je svoj čaa dejanski, četudi ne formelno razdri. Ko se je namreč ustanovila Dalje v prilogi. Priloga ,,iSlovttR8keiiu» Nar^rifl" St 252, dni 3. novembra 18*14. koalicija, so se dali nekateri maloruaki poslanci uloviti na poljske limanice iti se ločili od svojega tovariša in načelnika Romančuka. Sedaj bi radi obnovili klub, seveda v interesu koalicije, a ker ga ne morejo, ao pozvali Romančuka, naj izstopi iz proračunskega odseka, kamor so ga bili volili, predno ne je osnovala koalicija. Sodba o jezikovnem vprašanji. Berolinski liat „Norddeutsche Allg. Zeitung" se je izrekel glede našega jezikovnega vprašanja na prav trezen način. Pravi namreč: Avstrijska vlada bi bila morala vedeti, da prebivalstvo iBterskib mest ne bo naredbo glede napisov sodilo s praktičnega, nego a političnega stališča. In s tega stališča sojena, je bila naredba neizogibno potrebna, če se hoče v Avatriji po jednakem pravu in po pravici postopati. Moderne razmere so prouzročile, da večinoma v mestih koncentrovane manišine ne morejo vtč vzdržati veljavo svojega jezika za vse javno življenje. Narodi amatrajo jezikovno ravnopravnost za neobhodno potreben dokaz pulitične in socijalne jedna-kopravnosti Kazen praktične potrebe je samo nu merično razmerje mej narodnostmi v gotovem okraju odločilni moment za jezikovne pravice. To je starim kulturnim jezikom morda na kvar, ali logičnim posledicam sankci|ovauih načel za javno življenje se nikakor ni moči umakuiti. — Čudno, da so to že uvideli Berolinski krogi, le naši vladni krogi tega še nečejo uvideti. \ u a ii Je države. Pri pogrebu ruskega carja zastopala bodeta našega cesaria nadvoivodi Karol Ludovik in Franc Ferdinand d' E t prav izvrstno obnesla in mnogobrojno občinstvo je živahno izražalo svojo zahvalo pnlrtovslmm diletantom in pevcem. Mej prvimi opazili smo poleg starih izkušenih tudi uekaj novih močij, ki so svoje uloge izvršile vseskozi povoljno ter tako poknzale, da nam ne roanika za povzdigo narodnega živlieuja vnetega naraščaja. La tako naprej! Da so tudi gg pevci rešili svojo nalogo izvrstno ter mnogo pri po mogli k lepemu uspehu večera, je pač ob sebi umevno, čast iu hvala torej vsem! — Z nastopajočim meBecem prične čitalnica zopet z rednimi )our-fixi in mi le želimo, da bi ti večeri povzdignili zlasti zanimanje za narodne liste, katerih ima čitalnica dovelj a žalibog jih člani premalo čita|o. Odbor bo gotovo tudi v tem oziru rade volje ustregel vsak opravičeni želji. — Toliko o čitalnici, sedaj pa še nekaj manj prijetnega. V našem h cer toli prijaznem in zdravem kraju se vedno če tudi ne prehudo po navijajo razne kužne bolezni in mej njimi v p. vi vrsti legar. To velja za mesto samo in pa tudi za večji del okolice zlasti za Staroloko. Vir vsem tem boleznim pa je brez dvoma slaba p-tua voda. Dobrih vodnjakov je pri nas le malo, večina pa jih je okuženih po slabih kanalih itd. Brez dvoma b> torej prej ali s'ej tudi pri nas postalo akutno vprašanje vodovoda in mi opozarjamo pristojne kroge, naj se pričnejo za ča-»a baviti tudi s to, za asaaacijo mesta in okolice toli važuo zadevo. Nasprotja bo s'cer spočetka, kakor žalibog pri vsaki dobri in zdravi ideji, obilo, a tega ae ne «m*mo plašiti, komur je res na ■rci blagor naša Irpe Sk( fjeloke. Naj bi ta opomin ■e oatal glas upijočega v puščavi! Domače stvari. — (Osobne vesti.) Glavni davčni kontrolor g Fran Mavric v Mariboru je premeščen k glavnemu davčnemu uradu v Ceiji. Davkar g. Jožef Eiseubach v Slovenski Bistrici je imenovan kontrolorjem in premeščen v Maribor. — Deželnim ži-vinozdravnikom v Trbižu je imenoval koroški deželni odbor g Ludovika Schrey-a, živinozdravnika v Št. Vidu na Koroškem. — (Umrla) je v Podbrezjab včeraj gospa Marija Jeglič, vdova pred kratkim umrlega vodje dež. računstva goriš ega Andreja Jeglič*. Pokojna gospa je bila sestričina dru. Lovru Tomanu ter s svojim soprogom vred odlikovala se po blagosti srca io gorkem rodoljubji. Čast njenemu Bpominu! — Umrl je nagle smrti v Petrozeoyii na Sedmo-grsškem mlad nadobuden mož, gospod Fran Štefin iz Postojne. Bil je inženir in še le 27 let star. Poprej je bival v Kolnu in šele pred kratkim prepotoval Rusijo, kjer si je ogledal tamošnje tovarne. VrnivŠi se na Sedmograško je nenadoma umrl. Ubilo ga je padše drevo Bil je vedno iskren in odločen rodoljub. Lahka mu zemlja! — (Slovensko gledališče) V torek 6 t. m. se bo pela po večletnem premoru Zajčeva melodijozna opereta „Mornarji na krov! z gč. To-warnicko kot Maksom in g Aničevo kot Ivo o. — Pred to opereto se igra prvikrat: nV Dijogenovem sodu", veseloigra, Bpisal J. Vrchl cky, poslovenil Fr. Gestrin. »Dijogen* igra v lahkoživnem in razuzdanem K i ni; t u za časa njegovega največjega razvitka. Mej ta rnfiairani in razkošni svet zašel je čmerni in odurni li ozi f Dijogen, ki se baba s svojimi capami in svojo skromnostjo, kakor drugi s svojim bogastvom. Aleksandar Veliki, prenas'čen iu pomehkužen od azijskega blagožitja, pride v Korint ter obišče kot Lunjoz, teto tudi Dijogena pri njegovem sodu. .Izreci mi kako željo", mu pravi Aleksander. „Stopi mi iz solnca", odgovori Dijogen. „Da nisem Aleksander, hotel bi biti Djogen', pristavi kralj. Zgodi se, da bo Aleksaidrov prijatelj Parmenij zaljubi v Korintu. Kralj ga zarad tega zasmehuje, pa se brž potem sam uuame za Parmenijevo ljubico Meliso. K-t se mu pa ne uda, nego mu uide, zasledovati da njo in njenega ljubimca. Slučaj nanese, da oba pribegoeta k Dijogeou, ki ju skrije v svojem sodu, dokler ju Aleksander ne pomilosti. — Igra je zelo dnhovito pisana in skrbno študiraaa ; kostumi so vseBkoz novi. Nadejati se nam je zanimivega večera. — ( ,Mii") z dne 30. m. m. ima celo polo priloge, da popolnem popisuje shod zaupnih mož na Koroškem ter slavnost E-nspieler Slomšekovo. Priobčil je tudi vse brzojavne pozdrave iu drugačne čestitke. Iste nahajamo tudi v »Soči*, ki nam je danes došla. Mi tega zaradi preteanega prostora nismo mogli storiti. — (Zloraba le ca pred sodiščem) Gospod Alojzij Rudolf, kaplan v Trnovem na Notranjskem, je znan kot jeden izmed najstrast-nejsih agitatorjev „katoliško-konservativne" stranke in tudi }>ri zadnji dežidno-zhorski volitvi si je zopet, stekel vsaj v pčeh svojih somišljenikov obilo slave. Manj slaven pa j« bil njegov včerajšnji nastop pred O. kr. deželnim kot vzklienim sodiščem v Ljubljani, ki j«> pokaral, da je gosp. Rudolf sila malo izbirčen glede* svojih agilaciJ8kih sredstev, mnogo manj, nego bi bilo dostojno za katoliškega duhovnika. 0 bsoj en je bil namreč ta gospod kaplan včeraj na 100 gld. globe, eventuvalno 20 dni j zapora, vslsd obtožbe župana Trnovskega, gospoda Ivana Urbančiča (po zastopniku g. dr. K. Trillerju), ker jo zasebnega obtožitalja j>aoval raz lečo za „brezbožnika" brez najmanjšega povoda in menda zgolj zaradi tega. ker ga go*p. župan v svoji trmi ne prizna za svojega političnega boga ter hodi marveč svojo staro slovensko pot. Značilno je posebno to, da je bil gosp. kaplan Rudolf že lani obsojen na 10 gld. globe, ker je istega župana imenoval .brezverca", da pa niti taeas, niti včeraj (zagovarjal ga je gosp. dr. J. ŠuAteršič) ni znal navesti najmanjšega slučaja, s katerim naj bi se bil g župan Urbančič pregrešil zoper svoje verske in krščanske dolžnosti. Pač, včeraj je povedal, da je županstvo žalilo duhovski stan s tem, ker je vročilo gospodu kaplanu Rudolfu neko vabilo tačas — ko je pridigo študiral . . .! Hkrati pa se je res duhovito izgovarjal s tem, da pri besedi ,brezbožniku ni mislil na župana, ampak na — občinskega slugo. Vse priče pa so pod prisego potrdile, da je bilo inkriminovano očitanje čisto očitno naperjeno na tožečega župana in nikogar druzega. Taki so ti novodobni naši rešitelji vere ! „Calumniare audacter . . ., pred sodiščem pa se zvijati liki kak „ Kautschukmensch". To je možato in to se pravi sedaj vero nositi v narod ter vzgajati značaje. Čuden svet! — (Pevsko društvo „Ljubljana') priredi v nedeljo dne 4. novembra 1894. leta v prostorih starega strelišča s prijaznim sodelovanjem gg. J. Pavšeka in A. Puciharja Martinovo veselico s plesom. Vstopnina za osebo 30 kr ; čestiti podporni člani so vstopnine prosti. Začetek vesel ce ob 7. uri zvečer. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca oktobra 1894 uložilo je v mestno hran lnco Ljubljansko 613 strank 230 183 gld 14 kr , 447 strank pa vzdignilo 185 100 gld. 12 kr. — (Obrtno gibanje v Ljubljani ) Meseca oktobra letos pričeli so v Ljubljani izvrševati obrte in sicer: Alojzij Kane, Dunajska cesta št. 42, trgovino z deželnimi pridelki; Barbara Hribar, Poljanska cesta št. 35, prodajo lončene posode; Mirko Krcivoj, Poljanski nasip št. 48, klanje drobnice; Polona Železnikar, Florijanske ulice 8t. 48, trgovino z lončeno poBodo; Ivan Tosti, Cerkvene ulice št. 19, gostilničarBki iu krčmarski obrt; Peter Aleš, Opekarska cesta št. 31, kuhanje žganja; Marjeta Križelj, Poljanska cesta št. 7, prodaja lončene posodo; Ivan Spoljanč, Florijanske ulice št. 37, trgovino z mešanim blagom in prodajo žganih ojioj-nih pijač na drobno; II lena Dekva), sv. Jakoba trg št. 10, prodajo lončene posode; Jera Herbst, FionjauBke ulice št. 14, branjarijo; Jera Narobe, v Šmartuem pod Šmarno goro prodajo lončene posode; Ferdinand Malloth, sv. Jakoba trg št. 1, kavaroarski obrt; Polona Švab, Florijanske ulice št 16, prodajo lončene posode; Jožef Balant, Tržaška cnsta št. 31, prodajo lončene posode, in Neža Vid c, Flonjanpke ulice Št. 15, prodajo lončene posode. Odpovedali pa bo obrte in sicer: Marija PatHt, barvarski obrt; Jakob Spoljarič, točenje žganja in kramarijo s Špecerijskim blagom; Terezija Frelih, branjarijo; Ln. Korošec, gostilničarski iu kramarski obrt; Jos'p Boštjančič, branjarijo in prodajo moke; Janez Pezdir, čevljarski obrt; Vinko Malloth, kavarnsrBki obrt. — (Vreme.) Po krasuih solnčoib in precej toplih dneh, kstere smo imeli poslednji čas, je nastopila danes zopet godta megla. Še le proti polu-dnevu je začelo polagoma solnce prodirati megleno zaveso. Temperatura bo je izdatno znižala in je bilo jutro prav mrzlo. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 21. do 27. oktobra. Novorojencev je bilo 19 (=31 20 %o)i umrlih 18 (= 29*64 °/00), mej njimi bo umrli za vrat co 2, za jetiko 4, za Želodčn m katarom 3, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi bilo je tujcev 7 (=38 8°/,), iz zavodov 7 (=38°/0). Za inf. kcijozuimi boleznimi so oboleli: za škilatico 2, za vratca 2. — (Ogenj ) Iz Borovnice se nam piše : Letos ima tuka Snje gasilno društvo 'zvaoredno mnogo posla in ob jednem praktičnih vai. Dne 31. otobra zjutraj ob 81 a uri naznanil je letos plat zvona uže v četrto, da je treba na — pormč! Gore o je troje gospodarskih poslopij M haela Skodlar-ja z Brtga. Predno je še bilo gasilno društvo na lic mesta, b la je že večina omenjenih poslopij pojmlnoma v plamenu in se je dalo le malo rešiti; treba je bilo paziti le na tik stoječa poslopja, da h ■ ju na ta način obvarovala cela vas. Da se pa je to doseglo, zahvaliti se je mirnemu vremenu, gasilnemu društvu borovniškemu, osobito pa še vsem ondotnim in bližnjim prebivalcem, ki so z nepopisno vstrajnostjo storili vse, kar so le mogli in v tej zadevi zasluži posebno pohvaljena biti čvrsta hčerka , Pršinova". Čast jrj! Škoda se ceni nad 1200 gl.l. Kako da se je škoda po zavarovalnici „Dunav" zplačala, poročal Vam bedem v kratkem Zažgali so baje otroci brez nadzorstva. — (Mrtvega našli) so minuli teden v svoji samotni koči v Žižarji v vrhniškem okraji 52ietnega Luko Slabeta. Ležal je na tleh in se je dognalo, da ga je zadela kap na možganih. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Radovljico in okolico bode imela jutri dne 4. t. m. ob 3 nri popoludoe občni zbor v prostorih gostilno gospo Kliaarjeve v Radovljici. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. — (Kranjska kmetijska družba) je sklicala na dan 29. t. m. izreden občni zbor v Mokronog. Na dnevnem reć podpredsednik; stud. med. Živko pl. Uzorinac, poslovodja; stud. iur. Jjs. Puščic, beležnik; stud. med. Stjepai Gold, blagajnik; stud. med. Mate Sladovič, knjižničar; stud. med A Brašič, gospodar; stud. med. Anton Švalba in stud. tech Hmko pl. E ni i, namestnika; stud. iur Ivan Poftč e\ stud. med. Bruno Medauić, stud. in-d Ivan Letiš, revizorji; častno razsodišče: stud. med. Tomislav l >:U !•<'■, stud. med. Fran Mttndakov č stud. iur Janko Do!■'■ ■<:. — („Fini s coronat opus!H) Piše se nam iz Trsta dne 2. t. m.: Potem ko so po vsej Istri umetne demonstracije pripravljali na račun dvojezičnih napisov, prišli so isterski župani tudi v Trst, končat svoje delo. Nameravali so „in corpore" predstaviti se c. kr. namestniku; ta pa je sprejem brzojavno i i ■. j - - ■ 111: i ii i odpovedal. Vzlic temu prišlo je v četrtek zvečer — kakor poročajo — okolo 30 oseb iz Istre, župaii italijanskih občin z nekaterimi zapeljanci. Včeraj na dan sv. Justa, po sveti maši, zbrali so se vsi v mestuega sveta dvorani, kjer so imeli jako kratko zborovanje. To navlaš prirejeno demonstracijo isterskih žuuanov j»ričakovaia je dogovorjena množica pred mastno hifio in vpila gospodom v čast: „E v v i v a I s t r i a", „Evv.va Pirano" ter posameznim žujmnom, ki so ue pokazovali na oknu mestne hiše. Demonstruc ja ni uspela, ka ti ni našla odmeva, kot le pri nezreli mladini, ki je v ta namen bila pripravljena. Zraven drugih neštevilnib vsklikuv, slišal se je tudi „Evviva Austria" — a ta ostal je glas vpijočega v puščavi. Jeden gospod raz okna zbornice hital je poljubce družiui in to je bilo seveda navdušeno sprejeto. Neredi se nivo zgodili, kajti ni primanjkovalo redarstva Ljudstvo — seveda mladina — j>ričela je peti znano peBem .Lasse pur che canti e subi" kar je pa redarstvo prepovedalo. Tako je končalo zborovanje, kako je pa šlo z banketom, to nam še ni znano. Gotovo je, da so Slovanom tudi pri njem dobro kadili. — (Trojezični napis v Trstu ) Uradna tabla na vrati policijskega ravnateljstva v Trstu, ki je imela dozdaj dvojezični napis, dobi napis v treh jezikih. — (Starinske najdbevTrstu.) Ko se je gradila bolnica za infekcijske bolezni pri S/. Mariji Magdaleni zgornji v Trstu, so naAli delavci več starinskih stvarij iz rimske dobe. Takrat se pa sledovi niso mogli nadaljevati in bo je zgradba dokončala Ko se je te dni delal odvodni jarek, se je našel kos mozaikastega tlaka. Ker inženerji sodijo, da je na tem mestu stala kaka rimska vila, se bode ki pilo naprej. — (Martinov semenj na Prošeku,) to je navadni letni semenj, ki je združen tudi s semnjem za trgovanje s konji bode letos Že dne 10 novembra, to je v soboto pred sv. Martinom. Na« prošeni smo to objaviti z dostavkom, naj blagovolijo tudi drugi slovenski listi to vest ponatisniti. — (Državni telefon v Gorici.) Z včerajšnjim dnevom se je izročil v Gorici državni telefon javnemu prometu. Poleg centrale je tudi javna govorilnica na poštnem in brzojavnem uradu na kolodvoru. Z* vsake 3 minute govorjenja se plača 10 novčičev. — Kdaj pa dobimo državni telefon v Ljubljani ? — (.Matica Hrvatska") Najbujaeje razvijajoče se slovstveno drnštvo na slov. jugu je brez dvojbe „Matica Hrvatska." Leto za letom podaje svojim društven.kom obil co t.-htovttih v leposlovno in po-pularno-znanstveno stroko spadajočih knjig. Poteg povesti, ki bo jih spisali hrvatski slovstveni prvaki: Jos. E Tomu!, Ks. Šandor Gjalski in V. Novak, ter nadaljevanja izbranih pripovednih del Turgenjeva iu Mirka Bogovića izda letos dramo mladega pesnika dra Ant. T resic-Pavičića „Ljudevit Posavski", ki ae vrai v oni zgodovinsko pomenljivi dobi, ko so se Hrvatje in S'oveoci z združenimi močmi upirali tuj mu gospodstvu. Jako zanimiva bode Š repe lov a knjiga, opisujoča nam slavne „Ruske pripovjedače". Prof. Fr. V ali a bode nadaljeval občno zgodovino — na vrsti je srednji vek od druge polovice 11. stol. do I. 1453 — proi7df.lv. II o.epa „Slike iz občega zemljepisa", v katerih nam predoči Španijo, Portugalsko, Italijo, Grško, Turško in Rumunjsko. Teh deve t knjig prejmo društveniki letos krog božiča. „Matice Hrvatake" ni treba priporočati; ona se hvali s svojimi plodovi sama. Hiteli smo s to črtico o njeni letošnji delavnosti opozorit« nanjo le one Slovence, ki hodijo na uemški slovstveni trg kupovat drage knjige dvomliive vred nosti. Letoma „Matici Hrvatski" znaša 3 'gld. Gospodje društveniki novi in stari naj se racijo vsaj do srtde t. m. javiti ž njo ali pri g. Iv. Booaču ali pri g. Ant. Zagorjanu ali pa pri poverjen.ku Iv. Vrhovniku, župniku v Trnovem v Ljubljani. — (Razpisana služba.) Pri viSjem deželnem sodišču v Gradcu raspsano je mesto svetniškega tajmka. Prošnje do dne 15 t. m. pri pred-Bedništvu višjega deželnega sodišča v Gradcu. 1 r H Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I ^ A r—--r Zahvala. Vsem onim velečastitim gospodom volilcem, ki so mi z izvolitvijo deželnim poslancem dne 28. t. m. izkazali tako častno zaupanje in s svojim glasovanjem našim nasprotnikom vnovič jasno dokazali, da stojimo ua narodnem braniku neustrai** 1 j i v i, neupogljivi in kakor naš sivi Nanos nepremični, kadar treba čuvati čast zavedne Notranjske, izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Prisrčno zahvaljujem se pa tudi vs^m svojim prijateljem, znancem in častiti m somišljenikom, ki so mi telegrafioldd ali pismeno k izvolitvi častitali. Bog nam ohrani zavedno Notranjsko! V Postojini, 31. oktobra 1894. Fr. Arko. Davila s Uredništvu našega lista bo poslali: Za družbo s v. C i r i 1 a in Metoda: Novomeški dijaki 10 kron. — G. Ivan M i I o h n o j a, notarski kandidat v Kamniku 1 4 k r o n 2 vin., katere je darovala „vesela družba v Kam siku stalno bivajoč.h „prtepencev" in slučajno v tej družbi bo nabajsjočih tudi „pritepencev*. — Skupaj 24 kron 2 vin. — Živeli rodoljubni darovalci iu njih nasledniki I Bazne vesti. * (Ukraden most.) V mestu Siestojecko na ruskem Poljskem jo bil te dni ukruden most, ki veže oficirsko ulico z eraričnim skludišč^m. Tesarji so ogledovali most zaradi nekaterih potrebnih poprav. Mej ljudstvom jia se je raznesel glas, da se bode most podrl in slavil nov. Po noči je prišlo blizu 60 osob. ki s j odnesli vse, kar se je le količkaj dalo sneti. Skoda se ceni nad 1000 rubljev, kajti most je bil vreden blizn 2000 rubljev. Pričela se je sodna preiskava. * (P e t n a i a t umobolnih zgorelo.) V Joikojingu na Norveškem je nastal mej hudim viharjem ogenj v zavodu za umobolne. Zgorelo je petuaint nesrečnikov, trije pa so se rešili. * (Grozen umor.) V bolnici v Albigni-u poleg Lyona no umorili nekega 70tetnega starca njegovi tovariši, ki so bili v isti sobi. U/.rok groznemu zločinu je bil, da je umorjeni ponoči kašljal in da vsled tega včasih ostali bolniki niso mogli spati. * (Silen potres) je bil v južni Ameriki v provinci! San Juan, kakor se poroča iz Buenoa Ayreaa V Li R oji je bilo okolu 2000 ljudi ubitih, nad 20.000 pa jib je brez dornovja. Dunaj 3. novembra. Maše-zadušnice za umrlega carja se je kot cesarjev namestnik udeležil nadvojvoda Rajner. Navzočni so bili ministerski predsednik Windischgraetz in ministri Kalnokv, Krieghammer in Kallay. Dunaj 3 oktobra. Mauifest novega carja je v merodajnih političnih krogih naredil najboljši utis. Budimpešta 3. novembra. Ogerska poslanska zbornica še ni izrekla sožalja zaradi smrti ruskega carja, ker so mej vladno stranko in mej opozicijo nastale diference glede načina, kako BOŽalje izraziti. Vsa stvar se je preložila na sredo. Splošno senzacijo obuja, da madjarski uradni list še ne omeni, da je ruski car umrl. Trst 3. novembra. Občinski zastop Piranski ni vzprejel županove demisije. Pariz 3. novembra. Car je predsedniku Perierju sam naznanil, da je umrl car Aleksander ter pristavil, da ga tolaži gotovost, da z njim žaluje ves francoski narod. Perier je od-go.oril: Narod francoski se je pridružil žalovanju Rusije Miuisttrski predsednik Dupuy je kondoliral Giersu, minister Hanataux carju, carici, vojni minister Mercier carju, minister mornarice velikemu knezu Alekseju. Pariz 3. oktobra. Za ruskim carjem žaluje vsa Francija. Posamni občinski zastopi in razne druge korporacije so odposlale brez števila vencev v Pcterburg. Delajo se priprave, da se na dan carjevega pogreba na posebno slovesen način pokažejo simpatije francoskega naroda za umrlega ruskega vladarja in vso Rusijo. Berolin 3. novembra. Cesar je imenoval carja Nikolaja imeteljem Aleksandrovega polka. Listnica uredništva. Gosp. — at. —: ^Mladostne sanjo" niso za naš listek. Zdravi! — Gosp. J. Št.: „0 vneli svetih" tudi ne. Kaj drugega I Narodno zdravilo. Tako ae sme imenovati bolesti nt i* An j nee, in i šir»! iti živce krepeujoćo, kot mazilo dobro znano „Mull-<»vo francusko žganje in sni', katero so splošno iu uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajonja. Cena steklenici 9<) kr. Po postnem povzetji ra/.pošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. M0LL, c. iti kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tiichlauben U. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati M0IjL-0V preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, 2 —12) Umrli *«» v M ia>lj?anl: 31. oktobra: Jožef tifttz, kljucaijov sin, 8 mesecev, Karolinška zemlja št 2.0. — Marija Eržen, ntr.žnica, 72 let, sv. Petra c-sta st. 7. — Janez 1'orAic, mestni ubogi, 49 let, Karlovaka cesta št. 7. V deželni holnioi: 31. oktobra: Marija Jereb, šivilja, 31 let. MeteorologiČno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperaturu Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 2. nov. 7. zjntraj 2. popol. U. zvečer 748 2 «m. «45 6 mm. 745 9 m. 5 0" C 6 8° C 0 8° C hI. bzI). si. vzh. si. vzh. jasno jasno j usno i »on mm. Srednja temperatura 3 2", za 3 8" pod i.ormuloiu. u oe 3. novembra t. I. Skupni državni dolg v notah..... i'1.' gld. 65 kr. Sknpni državni dolg v srebru .... 99 , 60 ( Ajstrijtika zlata renta....... 123 , 90 „ Avstrijiika kronska renta 4°/,..... 98 „ 75 B Ogerska zlata renta 4" „...... 122 , 60 , Ogerska kronska renta 4°/0..... 96 „ 95 B Avstro-ogersko bančne delnice . ... 1010 . — „ Kreditne delnice......... 385 , 75 „ London v ista........... 124 , 20 . Nemški drž. bankovci za 100 mark , . 60 , 95 . 20 mark............ 1-2,18. 20 frankov.......... 9 , 88 „ [talij unski bankovci........ 46 , 15 „ C. kr. cekini........... 5 , 89 m irflnrjo «1 »d {dr, .Kjiui»j;i ijrfo mjil e&Aa lojsjuitl bi* Talnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Kog Vsegamogocni našo iBkreno ljubljeno soprogo, oziroma mater Marijo MajewBky po dolgi in murni bolezni, prejemfio svetotajstva za umirajoče, včeraj dmi 2. novembra ob 1 «11. uri dopoludne. v f>7. letu njene dobe. k sebi poklical. Pogreb bode jutri dne 4. novembra 1894 ob 4. uri popoludno iz mrtvašnice pri sv. Krist«, fu Rajnka se priporoča v molitev iu blag spomin. V Ljubljani, dne 3. novembra 18!'4. (1249) Žalujoči ostali. Mesto posebnega oznanila. Bogu VsegnmngoČnemu v Njega neskončnem sklepu dopadlo je, poklicati k Sebi našo predobro, ljubljeno in nepozabno mater, oziroma taščo in staro mater, gospo Marijo Jeglič roj. Avsenek vdovo vodje deželne računanje goriške. Zaspala je mirno v Gospodu danes ob 8/44. uri popoludne, previđena s avetotajstvi za umirajoče, po kratki in mučni bolezni, v 65. letu svoje bta-rosti. Sprevod bodo dne 4. t. m. ob 4. uri popoludne It lantno hiše v Podbrezjah v farno cerkev sv. Jakoba, kjer se zemski ostanki blagoslove in polože k VecnemU počitku. Svete maše biale se bodo v raznih cerkvali. Prosi se tihega sočutja! V Pod brez j ah, dne 2. novembra 1891. (1248) Žalujoči ostali. C. ii glavao ravnateljstvo avstr. drž, zelema Izvod iz voznega reda ve^a-Tnaga odL 1. ©IctoTora. 1894. Naatopno omenjeni prihajal >1 tn otthajalnt . >»l oinacsnl ■<> i trtvttfJfGvropnkrm r,r.»u. Bradnjeavropaki iu je krajnema oun v I.juh Ijani » 8 minuti naprej. Odhod ls LJubljane (jul. kol). Ob tU. uri H min. t>o noši oaebni Tlak v Trhli, Poutahol, Rnljak, Celovec, KraiiKOtinfnato, Ljubno, 6aa Holathal t Au«afle, Iaohl, Oniuii-dcm, s.,1,,-„r...l. l.enri-Oaatoin, Zeli na joKcru, Slnyr, I.Ino, Huilejevlc«, PUeii), Marijine vare, Kger, Karlove varo, Krancove vare, Prago, T.ipaijo, Dunaj vla Amatetlen. Ob f,. uri 7 min. zjutmf metani vlak v Novo meato, Kočevje. On 7. urt tO .nO., tfutntj oaobni vlak v Trhl*. Potitahnl, Keljak, (>• lovov, Kranzeusfoato, I.jutmo, Dunaj, 6e» Selztlial v Holnograd, Dunaj via Amtitetton. Oh It. uri -it min. tlopolu/ln* mnaani vlak v Novo me«to, KoAevjn. Ob lt. uri JfO »lin. dojiotuitnr oanbnl vlak v Trhla, Poutahel, Heljak, Oelovuo, Krunr.iMiHfuHto, Tjjiilmo, Hnlztlial, Dunaj Ob 4. tiri 14 ml». ;-<,h«t n.- onobni vlak v Trhla. Ueljak, Oelovoc, lijiiliiin, če« Si>lzthal v Soluograd, l.end-Oaatein, Zeli na jnaoru, In-.-tnont, Hi. muic, Ourili, Oonovo, Paru, Sttivr, Lino, Omun.Inu, laclil, r.).!#••..%•>. ... PIr.enj, Marijine vare, Kger, Francove vnrn, Karlova vare, l'r ik-., I.ipako, i'nii.1) via Amatetten. (tb ti. uri HO min. *r«ri~r mnaani vlnk v Novo monto, Kočevje. Prihod v LJubljano fjttl, kol). Oh ti. uri •">'> min. mjutrnj onebnl vlak a Dunaja via Amitutten, Lip. »ijc, Pruge, Frauuuvili varov, Karlovih vnrov, Kura, Munjini h varov, PUnja, Hudnji-vio, Holnograda, Iiinra, Htnrra, «;• •• • •....., laahla, Am, H.'n.i, /ulit na jeai-ru, I.und-Oaatnlna, lijuhnega, Cnlovua, lluljuka-Kransmmfual'*, Tri.i/a Ob H. uri ti min. rfuiritj mneani vlak iz Kočnvja, Ntivnga inoeta. Ob 11. uri V? min. ttopotttttHt oaohnl vi..k a Dunaja via Am.totten, Lipnije, 1'rmif, Kr-oijovih varov, Karlovih varov, Ktfra, Marijinib varov, PUuja, Hu.li'jnviu, 8■ .1, 1,:-r-nun, Oelovua, Lienzu, Pontithln, Trhifta Oh t'4. url 4ii min. jio/titluttnm mnaani vlnk iz Kočevja, Novega mosta. Oh 4. uri IS min. jtoj> £1 :=2| n a > « e /•ar ea > .h: « Priporoča ae, paziti na to znamenje, užgunn v probek, in na etiketo z rudečini orlom, ker se jako pogostomu prodajajo ponaredile (51—7) jMattoniJ8VB Giesstiubler slatine, P" 30 goldinarjev na dan ""^Si zlasti v božični dobi Hi lahko prisluži prav lahko Mlt'liurnl z zastopanjem neke trgovine, ki na debelo prodaja izdelke, ki se povsod prav lahko raipecavajo. To mesto s« tudi lahko z nujholj •1111 vapehom opravljn mmiuo o prostdi urah. Ponudbe najdalje do 15. 11 o v «.>■■■ brit t. 1. .1. u >- l'i-ti^i 11T7 II. d'241 — D) Sveže krvave, riževe, pečene in mesene klobase (•lomu«'* se dobiviijo >Mi»lt«» nedeljo 1W" 23LSL LavercL Za mnogobrojen postat prosi (H96-8) Karol L do 1M> odNioikov uplačane premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim vem nabrani dobiček, 8 čimer se uplačane pre mije obrestujejo z okoli i0 0 obreN.uili obreNtij. (ir>9—20) Glavna reprezentanca v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani Primož Hudovernih Kolodvorske ulice št 18. Ob Ob Odhod iz LJubljano kol J uri V.'( miim tjutrnj v Kamnik. oti no ta iluilne »vrerr ,, ,, [hI.- I. i vlnk le oktobra me-aeca ob....... .1. ni praaniklh.) Prihod v LJubljano (dri, kol). Mri mi min. tjutntj [t Kamnika „ J .. rfo)>i>lurlrw „ ,, ,, V*> ,, awr*^* ,, ,, _ ti li - »rcrcr „ „ (eli (4—249) duji rl»k In oktobra ine-"l.-liiih in pra/nikih ) 1 Tinkt: Stomaoh: comp. Sv, Jakoba želodečne kapljice. Že mnogo let preskočeno iloniuće sredstvo, ki prebavo pospeloje in tek \ zbuja itd. Steklenica 60 kr. in 1 gld. 10 kr. Kot domaću sredstvo prve vmte je dr. Lieberja živčni krepkobni eliksir (Tinct. ohinaa ner-vitonica comp.) — varstvena znamka f 'n sidro — steklenica po 1 gld., 2 gld., 3 gld. ilij 50 kr.. že mnogo let preskuŠeno kot živce okrepfiajoAe sredstvo. Po zdravniških in uradno poverjenih predpisih napravljeno v lekarni M. Fante v Pragi (glavno skladišče): Stara o. kr. vojna lekarna Dunaj, Stefansplatz. Skladišča: Lekarna Alfred I. Eg-jjer, Celovec; v Ljubljanskih lekarnah in v večini vseh dragih lekarn. (U3f>—31 Nov izvrsten ovioefc "SMS potem l'roNclkar. Xir»lck<* in ilrn^a vin ti. Iiavnrfiko rrno pivo i < «■ - priporoča prav pt» ceni (1244—1) Paulinova kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice št. 52. Odlični zvedenci i 'v-V' ^ , -^3) Trgovskega pomoćnika z dobrimi spričevali, pridnega, vestnega in dobro izurje-cega v prodaji z mešanim blagom, vzprejme lakoj trgovec (1224 — 3) v ltw«l.«>iisk<»a /.las; i tako P ♦ z lepimi spričevali, priporoča ii; naineSčuje nuj boljo ♦ I posredovalnica Gr.Flux I II»Ii l$l"<»t51l tkt. t>. (1246) ** Veliki krah! Ncvv-Jnrk in TiOiidon nista prlsanal ila niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo z;ilog<> zgolj proti majhnemn plkAiln delavnih močij. 1'oohlašči'ii situ izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6 (iti, m sicer: 6 komadov najfinejših ii.uni/nili BOŽOV s pristno angleško klinjb; C komadov amer. patent -srebrnih vilic i/, jednega komada; 6 komadov amer. patent-srebiii h jedilnih /lic* 12 komadov amer. pulcnl-srctiriilli kavnih žlic; 1 komad amer. palntit - srebrna zajemal niča za J u li41 : 1 Ronaad amer. patent - srebrna zajemalnica za mleko; 2 komada amer. patent -srebnrh kupic za jajca; 6 komadov angleških VlktOrin-čailc za podklado; 2 komada efektnih iiailliznih svečrikev : 1 komad oedi!uik ra čaj: 1 koniae najfinejša sipuhi ca /a sladkor. 11 komadov vkupe samo clil. 6*60. Vseh teb 41 predmetov je poprej stalo gld. 40 — ter je Je moči sedaj dobiti |"> tej minimalni c ni gin. 660. Ainerieansko patent - srebro je ven in itn bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2 "i let, za kar se garant nje. V lajboljsi dokaz, da da le-ti inserat ne temelji na :iil=:akšn.i 31-^pa.riji zavezujem se s tem javno vsakemu, kateremu ne bi bilo blago pov-eč, povrnit' brez zadržki: zneska ir. naj nikedor ti" zamudi ugodne prilike, da si omisli te krasne garniture, ki je posebno prikladna kur prekrasno božično in novoletno darilo kakor tudi kot žentni darilo in za vsako boljs« gospodarstvo. Dobiva so jedino lo v A. IIIICSC fllH*i:it<»-«l glavni agenturi sjedinjenih amer. tovarn patent-srebra ii h Diinaji, 11 , Rembrandtitr. 19. Telefon št. 7114. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se znesek naprej vpošlje (1186 — 1) Čistilni prašek 10 kr. Pristno le z zrni en natisnjeno varstveno _ ^ 1 z zraien / tia m k <> i zdrava kovina). * TI* Izvleček iz pohvalnih pisem. Texing, Gor. Avstrijsko, Ml, svečanu IM>: Slučajno sem videl pri Njega svetlosti grofu \Viirm-lnandu vaše garniture ter se prepr čal o nje lepoti in ce-nosti i. t. d. Jožef Porst. tnpnik. V O 1 o ni u e u , 1. maja 1*02. S pošiljatvijo izredno zadovoljen, molkrilila znatno moje pričakovanje. Stotnik Cz. . . ., plackomaml.i. 1 Zobni zdravnik ^ ROMAN JAČOM I ustavlja po iinpioie|si in n m j l j si n«. toili umotne zobe in zobovja. l*loiiihira in izilirn /obe brc« holr<*iii. (186 - 20) Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ljubljana, Stari trg št. 4. I 4 I LEI CHTLOS LICHER CACAO ■ Au-.nifl.i.i l K°- 200 TAiSEN NMlu-tt.ift • Za vsako mizo! Za vsako kuhinjo! Vsaka juha postnne h i potna izredno dobra in močna, če se jej pridene MAGG!'-™ ZABELA ZA JUHE t steklenicah po 45 krajcarjev in vise v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. HORS CONCOURS na svetovni razstavi v PARIZU 1889. Dobiva se v Izubijani pri: A. Stacul-u, J. Buizolini-iu, Jeglič-u & Leskovicu, Petru Lassnik-u, Kamin C. Ilolzer-jn, Jan. E. VVutscherja nasledniku: Viktorju Schiffer-ju, Ivana Fabian-u, II. L. Wenzel-u (v libjalkah v zdravilišču na Bledu in v Domžalah), v G. Piccoli-jevi lekarni in pri Rndolfu Kirbisoh-u. (P22b\ Dne 13. novembra 1834 dopoludne od 11. do 12 ure hode v iiotumkl l>lNiiriil v lt ml o I Fo ve iu prostovoljna dražba uu .~><».">0 g;l«l. ivnjeip* Bohmove hiše št. 210 s pritiklino v Rudoliovem. (1225—1) Dr. Albin Poznik, t: kr. ut-tar J Vozni listki v Sbt. Ameriko [ (tj—44) pri t nizozemsko-ameriški ! parobrodni družbi. I I Kolovvratring 9 TfcTTT^T A T * IV VVflvrinfi-Hrcasne 7" | 3 IJ jj^j jLjLcJ # i IV Weyringergasse 7' Vsak d/in odprava z Dnnajtt. l'ojlINIlillt ZIlNtoil^j, 30 gld. na mesec kot postranski zaslužek in visoko provizijo si lahko prisluži vsak, kdor ima mnogo poznanstev, z vzprejemanjein naročil na patentovane predmete, ki se v vsakem okraju nrav lahko s pečaj o Ponudbe s pismeno znamko /a 5 kr. Frani l»okorny-|u v Pragi, 1 IX t — II. (1160—4) 2 zlati, 13 srebrnih svetinj. 9 častnih diplom In priznanic. Kvvizdina restitucijska tekočina, C. in kr. priv. votla za čiščenje konj. Cena Ntel&Ienici a. v. glđ. I. IO. Rabi so že SO let v dvorskih konjušnicah, v v«-«'|ili hlevih tako pri vojaki kot pri civilu, da se konji utrjujejo preti velikimi strapacaiul in poMleJ o)a£ijo9 pri lapaliuenjl, laiunkuunjl, otrpuelostl kit itd. ter osposobljuje konja, da zamore prav isvrsluo rilrkiati. (213—11) Glavna zaloga: Fran Ivan Ewizda, c. in kr. .Titro-oKenkl In kr. runminki droriki z.lo/.iuk, okrožna lekarna Korneuburg; pri Dunajl. naj le bla-froTnljnona t»r-•tTeno inaniko iti mhtiiva. naj ■ e izrecno K »• i / il i n i» rvulilio-ijuku ti; k> ionu*. Dobiva io pristna v vacli lekarnah in droguerijah avatro-ogenke «lr/.:ive. Orkester na lok B —16 mož broječ, za koncerte in plesove« je na razpolago. - Ponudbe (1250—1> Karolu JBitsch-u Poljske nlice štev. 38 v Ljubljani. V ¥ ¥ ¥ ¥'¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ T Zahvala in priporočilo. Oast mi je, velespoAtovauim p. n. gostom, ki so mi izkazovali svojo naklonjenost v gostilni ,,Prl avstrijskem cesarji", izreči tem potom svojo najprisrčnejso zahvaio, ter ob jednein naznanjati, da sem otvoril gostilno v lastni hini \ Cerkvc^nili ulicah st. IO v Trnovskem predmestji z zagotovilom, da so bodem kakor do sedaj tudi v prihodnje vestno prizadeval, ugoditi vsem zahtevam con ionih svojih gostov glede kuhinje in pijače. — Proseč mnogobrojnoga posuta z vele m 110 štovan jem (1^-2) J, Tosti. ¥¥¥ ¥¥\¥¥¥ ¥ ¥j¥ ¥ ¥¥\¥¥ ¥V Prev^etje gostilne Đdano podpisani u*oja si naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzame dne 3. novembra 1894. leta dobro mano gostilno „pri avstrijskem cesarji" v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 5 Zagotavljajoč, da hoče p. n. občinstvu vedno le r. dobro in ceneno kuhinjo, kakor tudi s pijačo, posebno s pristnim vinom, postreči, priporoča su za mnogobrojeu obisk z velespofitoranjem (1247-1) Jakob KoloneC« gostilničar. H9 " ' ' ' Fran Kaiser, puškar Ljubljana, Šelenburgove ulice it. 6 priporoča svojo veliko zalogo orožja sa lov in osebno varnost, streljiva la potrebičln xa lovos. flpeoljalltets v skspresnih puškah o ptičarioah, katere sam ladrlujem. Popravki se izvršujejo v moji dolavniol. 2*8 '«>l>i*«j i*«>t«»- Tomuii) priporoča bo za izvrševanje cerkvenih umetnih kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakoljov, priinlo, obhajllnlh miz, krstnih kamnov itd., nadalje za vsakovrstna slai lt>eiia knmiMisrsSiU tlela kakor tndi za izdelovanje ploič ls vsakovrstnega marmorja sa pohištvo. Ima tudi bogato zalogo SME* 3n.a.grxo"bxiI}3_ spomenikov ' ItME iz raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arbitektonldnlh obrisih po Jako nizki oeni. Bpr Oskrbuje napravo kompletnih drnibinsklh rakev in vsakako popravljanje. (tO—44) Obrise, načrte in vzorce pošilja brszplaono na vpogled, ii-.—a_ i i Odrezki in ostanki s ii k na su Jes^nako ln slinsko flolio 1m1i1 «r>: za popoln i obleko samo gld. 4*$B Za sukno iz lodan namo n 3 '25 za zimako nuknjo samo , 480 za nalonnko obleko samo „ 7H0 za menčikov samo ... „ 4■'<(.'> moderno iu dobro biHfro, tudi nuifiiicjAo kakovoati, speoljall-tste suknenega blaga za stra-pace,lodiiM za lovce, trico ta in mik -nenega bluga za damske obleke osnsje nego kjerkoli. Pošilja se proti pov/.i-t ju ali pa fie se poprej poAljo denar. JhiumIio t Povračilo kupnine, 'lyj 11 11 >i »' »> ,1 ,1 90 ,, ,. ,, ,, ,, . • . 100 „ ,, ,, ,, ,, .... 120 ,. ,, 1, ■< t. d. i. t. d. Damsko sukno..........I20 ,, „ Cheviot mele...........120 „ Cheviot nouveaute... 85 cm širok, meter po 48 ki-Najboljše vrste baržun za obleke z vlokom »i0 cm Širok, vi po gld. Desiniran lišpni baržun 51 „ „ Svilnat plii..........4f>i Srok, meter po gld. 1*20 in 2-75 210 1-25 1-70 1-35 -•70 •80 115 1 — •82 -•80 t. d. 2.30 1-30 1-50 Velika zaloga najnovejšega, dražestno desinovanega barhanta in flanelnega cottona v brezštevilnih barvnih nuansah. Velika izbera svilnega blaga! tw« V provincijo pošiljajo se vzorci in ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. Skladišče 1 a -10) **wR Dunaj. VI., Mariahilferstrasse št. 83 podzemlje, pritličje, mezzauiu in pi* v o nadstropje. (788—l'i) Židovske ulice št. 3 svojo bogato zalogo vseh vrst orožja in lovskih potrebščin kakor tudi puške in samokresa lastnega Izdelka. Vsa v njegovo široko spadajoča dala se Icvrđejfjo tečss Is po najnižji e*oi. "VAS Prej Geba, Fran Čuden Prej Geba urar k- V IJishljtini. 4-lnvnl trjgšt. *£» priporoča tsl občinstvu ter posebno preč. duhovSč n svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (120-42) in VBeh v to stroko spadajočih stvarij po «»»J-ui/jili eounli. Popravila i/.vrSujejo se natančno pod porofitvom. — Zunanja naročiia se hitro izvršujejo po poŠti. Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj ln franko. Otvoritev nove prodajalnice. P. n. slavnemu občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da som otvorila dne 20. oktobra t. 1. novo prodajal nico v lastni hiši v Gradišči la. sst. i> v poprej Mauser-jevi hiši. v Častite gg. trgovce in slavno občinstvo prosim, da mi • loslej skazano zaupanje tudi v prihodnje ohranijo in me blagovolijo podpirati z muogobrojnitni naročili. Vsa dosla naroČila bodem skrbno in točno ter po kolikor mogoče nizkih cenah izvrševala. (1188—7) Z odličnim spoštovanjem Josipina Schumi. Največja zaloga sladčic in raznih času primernih izdelkov po najnižji ceni. 000080000000 Stupica & Mal trgovina z železnino in špecerijskim blagom -»^3 zaloga, moke v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1 nasproti Tavčarjeve hiše. na Dunajski cesti. Priporočava posebno svojo zalogo vsake vrste tisgr železnine najboljših vodnili in ročnih žag, kotlov in štedilnih ognjišč iz litega železa, v prvi vr^ti pa bogato pozlačene nagrobne križe in vsakovrstne peči (od 2 gld. 75 kr. naprej) iz litega železa in iz pločevine, potem lončene peči po najnovejši konstrukciji, barvane in bele, iz najboljšega materijala, kakor tudi mizarsko, ključarsko in kovaško orodje in sploh vse orodje za rokodelce in kmetovalce. Nadalje priporočava sveže špecerijsko blago in moko. "^Vnto \yo titijiii^ji ceni ! Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporočava z odličnim spoštovanjem Stupica & Is/Ial (1033—7) trgovca. Koncesijonirana posredovalnica siužeb v <*ra«8išri si. 2 priporoča veliko lxl>«'ar> ih)»1ov vsako lcn- "to^orijc"!. — Za mnogobrojen obitdc prosi (11S»5—3) Terezija Novotny. Na živcih bolnim (splošna nervomost migrena, brezsenost, omotica, otrpnelost, de pojema pametovanje ali spomin) se priporoča, da se seznanijo z nove zdravilno metodo, ki {e imela velikansk vspeh ter jo priporočajo ugledni niediciuci unjtopleje in ki je poleg tega izredno priprosta. Natančna opisovanja pošilja brezplačno knjigarna 884 -4) Karla Valentina sin, Pečuh, (Fflnfkirchen). Surovo maslo oziroma surovo maslo za čaj, maslo, lina smetana za kavo, sir in skute, sveže mleko se dobivnjo vsak dan uvele v prodajalnici v semeniškem poslopji nasproti sadnemu trgu. "ssSQ Mojim velecenjenim kupovalcem izrekam za dosedanje zaupanje svojo zahvalo ter se jim najbolje priporočam z zagotovilom, da si bodem vedno prizadevala, njih željam in zahtevam v vsakem oziru popolnoma zadostiti. (II90-H) Z velespoStovanjem Jera Lipovšek. V citranji po metodi Hnberja in Enslelna, kakor tudi po vsaki drugi poljubni metodi poučuje Josip Petritz izprašani učitelj (953—10) na Kongresnem trgu štev. 5, I. nadstropje. Zahvala. Gosp. pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani. S tem Vas danes prosim, da mi blagovolite km;'In poslati 10 ikatljio ,.zobnega prnlni" po 30 kr. in dve steklenici sobne vode** po SO kr. proti poštnemu povzetji. To potrebujem v asu iu zh svoje sorodnike ter bom ta zdravila kar moči pri puiučal vsakemu človeku. Teh zdravil posluževal sem se vedno tudi v Ljubljani, bivajoč se v trgovinskem učilišči pri Mahni, ter ja 4e zdaj rabim, ker sem sprevidel, da so ista istinito iivrstria Valjevo (Srbska). (1164—4) Z ve'espoStovanjem Sv. K. CU»«l|evac. Vse medicinično-farmacevtične preparate, specijalitete itd., dijete-ticna sredstva, homeopatićna zdravila, medicinična mila, parfumerije itd. itd. itd. priporočajo in razpcftiljajo na vse strani sveta lekarniške tvrdke Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczjr, Dunaj, Margareti™. Dr. Oton pl. Trnk6czy, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. TrnK6czy, Dunaj, Josipovo. Ven&elin pl. Trnk6czy\ Gradec, Štajersko. Sricar <§ WTejač v Ljub Ijan i, Slonove ulice št 1 pv i poročata. xn prihodnjo zimsko .sezono svojo popol-nom't novo asortlrano zalogo oblek za gospode in dečke zimske suknje, menčikove, havelocke, sacco iz lodna, kožušne sacco, spalne suknje, kostume za otroke in dežne plašče iz kavčukov ine, dalje drašestne novosti v najfinejših, finih in srednjih konfekcijah za dame, kakor kolobarjih (R&d-mantel), golf capes, jaquetih, kožuš-nih pelerinah, paletotih itd. JP/aščf 193-4> za deklice in otroke v vseh velikostih. Tlustrovani ceniki in vzorci blaga se ra%~ pošilja jo zastonj in poštnine prosto. Na najnovejši in najboljši način % umetne (1180—6 £ lose In aobovjtn | ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja pletu)*«- 7 vmii|w in vbo svbiis opera«I|e« — odstranjuje «• zobne boleelne s usmrtenjem iivca e- t zobozdravnik A. Paichel, ! x polog čevljarskega momu. v Kohler-jovi hiši, I. nadstr. J jJT^+Sl 1J«>«1 Trum- titt. V». \ZŠZ£$ Veliko zalogo l |n m t, Mui-ijiii t fi£ 1 priporoča veliko ^nlogo oprem za krojača in čevljarje, baloprtenega blaga m podvlok, bombaža in ovčjo volne, preje sa vezenje, pletenje, šivanje iu kavlji-oanie, tkanega In ncgovičarakega blaga, i predpasnikov, zivotkov in rokovic, po-zamsntirsksga in drobnega blaga kov, čipk m petij anj, čipkastih preprog, umeteljcih cvetk in nji ai»r-- —r^j^r - -r*tt s?i - f*7 - . okovic, po- H blaga, tra- I lih zaves i u I njih delov. £ 3aaoaoaao«>o.aoaoaaas>*«»«» Pi>»a*»*^!r*3f*tf: * W*r**v^v-^«<^ J. J. NAGLAS IZ. tovarna pohištva ▼ LJubljani, Tnrjaiki trg; it. 7 in § Gospodske nlloe (Knežji dvoreo). Zaloga jednostavnoga in najnnrjega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene rob«, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polkuov (talntij). Otro- >j ški vozički, železna in vrtna oprava, ne- \ pregorne blagajnice. (35) Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval l88> lastnega izdelka za dame, gospodu in otroke je vedno na izboro. VsakerAna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere so shranjujejo iu zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj s» v/.orec vposlati. »■■»■■■■■■■■■■■■»11 mm Restavracija „Pri Zvezdi cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče. Priznano izvrutne jedi in pijače in skupim obednvanje. F. Feritne, resravratsr. leel Josip Reicli m I ± Poljanski nasip, Ozke ulioe št. 4 £ ■ priporoča časf. obotostvn l»ro ur-j»'ii»> S 2 kemično spiraJnico | ■ v kateri se mSparitte in m^razparHne ■ J moAkte in ženske obleke lepo očedijo. J 'ala vcprejiii" ne za pranje in sj v poharvanjf. V barvanji vspre* ■ ■Pregrinjala veprejni" ciem v poharvanjo. J jema se sv i hm to, bombažno in lUedano ? Sj blago. Barva se v najnovejših modah, m mm? ieoB*ei '♦eaaaoi (40> HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. kw. < Uran & Večaj ► 4 Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške uliccst. 3 ► ^ priporočata p. n. čast. občinstvu uvojo ^ ^ vel ko zalogo vsakovrstnih ^ < pečij in glinastih snovij T ^ kakor tudi ^ ^ štedilnikov t ^ in vaeb v to stroko spadajočih del po T nizkih cenah. (31) W # Zajamčeno pristni kranjski liter po gld. P'zO in faaca. ederiovec liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (21G) Oroslav Dolencu trgovina z vosčenmn In medom ijiiLljMiiift, Gledališke ulloe 10. G. Tonnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovlno-livnlea. Tc*1r *^JUr^ V«V 'H^Orb V *>LJl^* J. Hafner-jeva pivarna LJubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z velik« dvorano ■» koueerle itd. in lepim vrtom. uiti; = Kegljišče je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic. Čast mi je naznanjati, da sem pre- ^ vzela po smrti mojega moža Frana Toni <5 l^ovtiijailio obrt katero bodeui nadaljevala, ter se priporočam /.a vsa v to stroko »pudijoča dela po nizkih ceuah, zlusti za nove podkovu. Dobro delo in točna postružba. Z velettpo&tovHiijem (37) Ivanka Toni v Vodiuatu št. 4. Izdajatelj u odgovorui urednik: Josip JSuili. Lastnina m tisk .Narodne Tinkarne". ^08D