280. številka. Ljubljana, v torek 7. decembra. XIX. leto, 1886 Izhaja vsak dan zve***r, iznnsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vatri j sko-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za se leto 13 gld., trn četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćur.a se po 10 kr. za mesec, po .'10 kr. za ćetrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-\rste po kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. -- Rokopisi se ne vračaju. Uredništvo in n p r a vni štv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, „ Gledališka stolb-i4. U p ravni št v u nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v četrtek 9. decembra 1886. Gospodom volilcem postojinsko-logaškega okraja! Pri volitvah za deželni zbor dne 29. novembra in za državni zbor dne 6. decembra 1.1. izvolili ste od kluba narodnih poslancev priporočana kandidata gospoda Hinkota Kavčič-a deželnim, gospoda dr. A. Ferjančič-a državnim poslancem. Pokazali ste, da Vam je mar za narodno disciplino, brez katere ni pričakovati uspehov v narodni in politiški borbi. Najsrčnejšo zahvalo za ta dokaz zaupanja Vam izreka izvrševalni oclbor kluba narodnih poslancev. V Ljubljani, 7. decembra 1886. Notranjska volitev. Kakor smo že naprej zatrjevali, tako se je zgodilo. Notranjski volilci posadili so včeraj na dr žavnozborski sedež dr. Ferjančiča z 79 glasovi proti 71 in s tem činom izrekli se v zmislu vse slovenske inteligence. S tem je končana dolga z neke strani prestrastna volilna borba, s tem pa tudi dokazano, da Notranjska še ni domena nekaterih, ki so si jo v zadnji čas svojili in si prisvajali odločilno besedo. Veselje o izidu včerajšnje volitve bilo je zaradi tega veliko, bilo je opravičeno. Kakor vselej, uplivali so tudi na včerajšnjo volitev nasprotni si vetrovi. Proti našemu kandidatu delalo se je na vse kriplje z dveh stranij, — katerima se je pridružil kot sobojevnik še d bel sneg, ki je zadržal v po-stojinskem in logaškem okraji 20 volilnih mož, od katerih bi bilo izvestno 14 glasovalo za dr. Ferjančiča — a volilnih mož odločnost in zavest strmoglavila je oba ta upliva — in tako potrdila naše besede, da je dopisnik v „Slovenci" na medvedovo kožo pil in da so nekateri gospodje včeraj doživeli jednak poraz, kakor dne 29. novembra, ko je bil navzlic njihovemu tihotapstvu deželnim poslancem izvoljen g. Hinko Kavčič. Beseda „ tihotapstvo" morda dotičnim gospodom ne bode ugajala, ćeš: nvsak omikan in navaden človek mora svoje mnenje prosto razodeti, ne glede na to ali ono stran". Živa istina in mi bili bi zadnji, ki bi zanikavali svobodo na najširšej podlagi, vender pa „tihotapstva" ne moremo preklicati. Na shodu Postojinskem bila je prilika, razodeti svoje mnenje. A takrat, ko je bil čas, se je molčalo, v dan volitve pa se je poskusila praksa, ki je prvikrat povodom Kersnikove volitve v Kamniku presenetila slovenski svet in uvela machiavel-lizem v našo politiko. Machiavellizem je morda prikladen velmožem, ki vodijo svetovno politiko, nam Slovencem ga ne treba. Čim poštenejše in odkritosrčneje postopamo mej seboj, tem večji bodo naši uspehi, tem pravilneje in složneje bode naše delovanje. Na tako sta lišče pa se nekateri nečejo ali pa ne morejo popeti, temveč dosledno igrajo ulogo noža, ki na dve strani reže. To smo opažali pri volitvi Kersnikovi, — ko še ni bilo „starih zgledov", da bi je posnemali — to tudi pri včeraj dovršeni volitvi. V klubu narodnih poslancev je n. pr. gosp. Klun glasoval za kandidaturo Ferjančičevo, v „Slovenci* pa jej je na sprotoval in na istem mestu, kjer je bil kluba narodnih poslancev oklic, z mastnimi Črkami priporočal protikandidata. Gosp. Klun se bode morda iz govarjal, da v „ Slovenca" ni on pisal, a ker ne moremo misliti, da bi bil omenjeni dnevnik „res nullius", marveč smo preverjeni, da je glasilo njega in njegove stranke, nam že mora dovoljevati, da to zarežemo njemu na rovaš. No, k sreči ta igra z dvojnimi kartami ni po magala in nemogoče ni, da včerajšnji izid volitve zopet pomiri razburjene duhove, da zopet nastane mir, katerega tako zelo potrebujemo. Glede volitve dodati nam je še nekoliko po-drobnostij. Vseh volilcev v Postojini in Logatci je 170, glasovalo jih je 150, torej od volitve izostalo 20 (v Postojini 5, v Lrgatci 15), čemur bil je uzrok sneg, ki leži po nekaterih krajih nad l1/* metra na debelo. Volitev vršila se je redno, brez posebnih dogodkov. Ko je bil izid znan, zavladalo je nepo- pisno veselje. Več logaških volilcev odpeljalo se je takoj po volitvi v Postojino, radovat se s sovolilci in pozdravljat novoizvoljenega poslanca dr. Ferjančiča, ki je bil v Postojini osobno navzoč. V g. Vičiča gostilni praznovali so volilci svojo zmago in v krepkih govorih izražala sh je radost na tem uspehu, ki je prvi sad nove naše organizacije. Vest o izidu volitve brzojavila se je na mnogo stranij in včeraj že došlo je mnogo čestitk. Mej drugimi so brzojavno čestitali notranjskim volilcem in novemu poslancu: Dr. V o š u j a k iz Ljubljane. — Iz Trebnjega gg. Golja, Rozina, dr. Vašič, Ru-preeht. Občinarji Š tu rs ki. — Novomeški somišljeniki. — Cerkljani v čitalnici zbrani. —Iz Ajdovščine: August Dolenec in Ivan Dugulin. — Ptujski Slovenci. — Iz Idrije: Jakob Fer-jančič. — Iz Ljubljane: Hafner, Jurij Šubic, Zupančič, Holz, Orožen, Trstenjak. — „Slovenski Narod". Okončevaje ta kratki opis, kličemo v zmislu navedenih telegramov tudi mi še jedenkrat: Slava vrlim volilcem, ki so se držali narodne discipline! Deželni zbor ilirski. Pred nekaterimi dnevi je nasvetovala Praška „Politik" v posebnem članku, da bi se združili goriški, tržaški in istrski deželni zbor v jeden deželni zastop za vse Primorsko. Kazala je nazuosne razmere v državnem in v pogledu na primorske Slovence in Srbohrvate. Tudi da so dozdanji trije deželni zbori pritlikovski, v katerih gospodujejo z neopravičenimi večinami brezizjemno Italijani. Ita-lijanstvo dobiva tako čim dalje veči upliv, ki ga porablja Irredenta na škodo cesarstvu in slovanstvu. Čas bi bil torej, da bi dobili Slovani v združenem deželnem zboru primerno število zastopnikov; Italijani bi itak ne trpeli škode, dokler bi se vedli zmerno in zahtevali jedino, kar je opravičeno. Ta nasvet so si nemški liberalni listi dali naznaniti celo brzojavno, in takaj so se pokazali odločne sovražnike takemu predlogu. Ponovili so sovraštvo do Slovanov in naravnost razodeli, da jim je stokrat ljubše gospodarstvo italijansko, nego pa nasvetovano skupno postopanje Slovanov in Nemcev proti Italijanom. „Deutsche Zeitung" je celo naslikala LISTEK. Carigrad. (Po D' A m i c i s u.) Duhan. (Dalje.) Dalje stopajoč, greš skozi stara vrata na oblok, ovenčana s trtnim perjem, ter prideš pred veliko kamenito zgradbo, mimo katerei drži dolga, ravna, pokrita ulica, s temnimi štacunami po obeh straneh, polna ljudij, skrinj, vreč, kupov blaga. Stopivši vanjo, čutiš prav oster vonj dišav, ki te skoro nazaj odbija. To je Egiptovski trg, kjer je zbrana in na kup znesena vsa letina Indovske, Sirske, Egiptovske, Arabske, pridelki, ki se tu predelavajo v sokove, tekočine, kadiva, praške, barve, masti, s katerimi se ličijo lica in roke odaliskam, s katerimi se prekajajo sobe, kopeli, usta, brade, s katerimi se učvrščavajo iztrošeni paše, uspavljajo nesrečne žene, tope tobakarji, širijo sanje, mami in pozablja po ogromnem mestu. Stopivši še nekoliko dalje, čutiš, da se ti glava stežuje, pa rajši pobegneš. Toda oni topli in gosti zrak, ona omamna dišavina te spremlja še dolgo zunaj, tudi na odprtem polji, pa ti ostane tudi živo v spominu, kakor najbitnejše znamenje vzhodue zemlje. Egiptovski trg zapustivši, greš sredi hrupnih kotlarskih delavnic in turških krčem, ki polnijo ulice z grdim smradom, in sredi tisočerih štacunie, izdolbljiu in temnih lukenj, kjer se napravlja in prodaja neštevni drobiž brez imena, in naposltd dospeš na Veliki trg. Me še ta rji. Ali preden semkaj prideš, si še napaden ter se moraš braniti. Sto korakov od uhodnih vrat so se trgovski mešetarji porazmestili kakor straže, mešetarji, ki so te takoj na prvi pogled pie-poznali, da si tujec, ki so opazili, da si šel prvikrat na pazar in po priliki ugenili, od kod si, tako da se malokrat goljufajo, v katerem jeziku naj te nagovore. Bližajo se ti s lesom v roki, pa ti z na-smehljajem okolu ust ponujajo svojo službo. Potlej se začne skoro vselej tak ali podoben pomeuek: — „Ne kupim nič," odgovoriš ti. — „Nič ne de, gospod, pokazal vam bom pazar, boste videli, kako in kaj." — „Nečem videti pa/ara, ne maram." — »Zastonj vas tjakaj popeljem." — „Tudi nečem, da me zastonj popeljete." — „No, dobro, vas pa ne bom, le spremil vas bom na konec ulice, vam dam dober svet, da boste vedeli se ravnati, kadar vas bo volja kaj kupovati." — „Ali jaz nečem še slišati ne o kupovanji." — „Borno govorili pa o čem drugem, gospod. Ali ste že dolgo v Carigradu? Ali ste zadovoljni s svojo gostilno? Ali ste dobili dovoljenje pogledati džamije?" — „Pa če vam rečem, da se mi ne ljubi govoriti, da sem najrajši sam, da hočem biti sam.u — „1, tudi dobro, pustil vas bom samega, pojdem pa deset stopinj za vami." — „Pa čemu bi hodili za menoj?" — „Da bi vas ljudje ne slepili po štacunah." — „Ne grem v štacuno, v nobeno." — „Ali pa ... da vas ne bodo nadlegah na potu." Kaj češ storiti? Ali movaš izgubiti sapo, ali pa moraš pustiti, da te sinem 1 j a. (Dalje prih.) barbarstvu, v katero bi se pogreznila Primorska v vseh kulturnih odnošajih, ko bi dosegli Slovani pravično število zastopnikov v zjediujenem deželnem zboru. Monakovska znana tetka se Jr pa celo zlagala, češ, di „slovauski federalisti" sanjajo o „ilir>kem kraljestvu". Vsi ti liberalni prijatelji pa so pripoznaii, da imajo kljubu slovanski večini primorskega prebivalstva vender le Italijani večino v vseh treh deželnih zborih. „N. Fr. Pr." pa je takoj pristavila, da ni razločka mej zahtevo, da se razdeli Češka na dva dela, in pa mej nasvetom, da hi se združile tri k ro novi ne na Primorskem v jedno deželno sa moupravo; rekla je, da ni raz očka ne z državno-pravnega, ne z zgodovinskega stališča, ampak da služi taka zahteva jediuo strankarskemu dobičku. Slovanskemu svetu je bil tak odgovor na omenjeni nasvet že naprej znan. Mejnarodno nemško liberalstvo ni imelo nikdar čuta pravice za Slovane; zato je tudi namenoma ustvarilo deželne zbore tako, kakor je ugajalo jedino krivici nasproti Slovanom. Po nekaterih krajih je dežele slovanske povečalo, po drugih pa pomanjšalo tako da ostanejo Slovani malo da ne povsod v manjšinah v deželni h za sto pih. Jedino Poljake so osrečili prvič za zasluge, katere so si Poljaki pridobili za sopomoč liberalcem, drugič pa iz državnopravnih interesov glede na bodočo osodo slovansko. Nemški liberalci pripoznavajo, da se gode Slovanom primorskim krivice v deželnih zborih; ali oni so ustvarili te krivice s popolno zavestjo, in zato se tudi z vso zavestjo protivijo, da bi se odstranile krivice. Nemški liberalci ne taje nizkega kulturnega stanja, katero so oni zakrivili mej primorskimi Slovani; ali oni stvari rajši preobračajo: namesto da bi sk-beli, da bi se Slovani povzdignili kulturno, se vedejo, kakor da bi jih bilo strah pred temi „barbaii", in hočejo, da ostanejo Slovani še vedno na prvih stopinjah razvoja. Nemški liberalci proslavljajo Bolgare, češ, ker si varujejo „samostojnost"; a avstrijskim Slovanom ne privoščijo niti pravic za omejeno in relativno svobodo. Potem naj jim veruje neavstrijski slovan ski svet postopanje, katero so razkrili letos glede na Bolgare! Pa poglejmo razloge prvega mančesterskega organa Dunajskega. „l\ Fr. Pr.u trdi, da nasvet glasila češkega kluba izvira iz strankarskega dobička. Dobro; potem izvira tudi zahteva razdelitve Češke na dve deželi vsaj iz jednakih strankarskih dobičkov. Liberalni Nemci opravičujejo željo po razkro-jenji Češke s tlačenjem od strani Čehov. Isto in nič več pa ne obseza nasvet za jeden sam deželni zbor na Primorskem, samo da se primorskim Slovanom gode očitne krivice, v tem ko so krivice nasproti Nemcem na Češkem samo izmišljene. Nemški liberalci sami razglašajo svetu, da so primorski Slovani brez vsake omike in tudi gmotno v popolni zavisnosti od drugih narodnostij. Torej bi bilo pričakovati, da isti liberalci odobre nasvet, ki je popolnem analogen in še bolj opravičen, nego hrepenenje po razcepljenji češkega kraljestva. Dokler liberalni Nemci nasprotujejo nasvetu po združenji primorskih deželnih zborov v jeden sam, nemajo že iz samo tega uzroka pravice, zahtevati, da jim Slovani privole v razdvojenje dežele na Češkem. (Konec prih.) Politični razgled. \ o tratitJe dežele. V Ljubljani 7. decembra V galiMkem deželnem zboru pride letos tudi jezikovno vprašanje na vrsto. Poslanec profesor Romanščuk bode predlagal, da se uvede povsod ruski jezik v ljudske Sole, kjer je zadostno število ruskih učencev. OgcrMlca zbornica poslancev je zavrgla predlog o upeljavi borznega davka s 103 proti 30 glasom. Ta predlog je pobijala vlada, ker misli, da bi škodoval tudi trgovini z žitom. Vlada že sama pre-udarja to zadevo, a misli, da sedaj čas ni ugoden za uvedenje tega davka, katerega dohodki bi bili neznatni, kakor se je pokazalo v Berolinu. % nanje države. Kakor sr. brzdjavlja v „Journal »les Debate" z Dunaja, zagotavlja nekdo, ki je potoval po Kol-guriji, d* ondi ruski upliv vedno narašča in da se sme pričakovati preobrata Rusiji v korist. Regent stvo se bode moralo kmalu umakniti, kakor se j-moral knez Aleksander. — Knez Emanuel Vogo rides, ki se tudi imenuje mej kandidati za bolgarski prestol, odpotoval je nekda v Peterburg. O njem se pripoveduje, da bi bil rad bolgarski knez. Že pred izvolitvijo Battenberžana je kandidoval in j-» pri poskusnem glasovanji bil dobil 50 glasov. Tedaj se je po časnikih priporočal z narodnobolgar.skim programom. Rodbina Vogorides ima velika posestva ter je v sorodstvu z uplivniini osobami Vere je pravoslavne in, kakor se zatrjuje, pristno bolgarska. Vogoridesovi pradeli bivali so v Kotlu v Vzhodni Rumeliji. Princ Emanuel je 40 let «tar in je po svoji pokojni ženi Sturdzi posvačen z ministrom Giersom. Kneževski naslov dobila je rodovina Vo gorides od turškega sultana. Alekovega očeta je bil namreč imenoval sultan Samoškim knezom — Ka-ravelov in Cankov si prizadevata napraviti spora-zumljenje mej vsemi strankami Ministerski tovit je sklenil brzojavno naročiti bolgarskej deputaciji, da naj ne hodi z Dunaja precej v Berolin, ampak naj poizve pri ruskem veleposlaništvu, ali bi jo vsprejeli v Peterburgu. Vladni krogi upajo, da bode deputacija vsprejeta v Peterburgu. Če bode deputacija od ruskega veleposlaništva dobila ugoden odgovor, potovala bode naravnost v Peterburg. — Vojaško novačenje v Bolgariji začne se 12. t. m. Nabralo se bode 16063 novincev. Vojno ministerstvo je sklenilo vsak polk povekšati za j'dno družino. Vojaški novinci so se letos v Ituni j i sklicali jeden mesec pozneje kakor navadno. To je pred lagal finančni minister, da nekoliko olajša vojni budget. Iz tega se pa sklepa, da Rusija ne misli na vojno. Kakor se govori, je zlasti car sam velik nasprotnik vojni. Peterburška vlada se nadeja, da se bodo stvari v Bolgariji za Rusijo ugodno razvoz lale. — Davkarije na Poljskem dobile so strog ukaz, naj nikar ostro ne postopajo s kmeti pri izterjanji davkov. Nekaj davkov naj se kmetom od • piše, da se tako kmetsko prebivalstvo pridobi za vlado. Kakor je izvedela „National Zeitung", skle nila sta Anglija in JKitaJ zvezo za slučaj vojne proti Rusiji. Anglija garantuje Kitaju celokupnost svojega ozemlja, Kitajci bodo pa dali Angliji vso svojo mornarico na razpolaganje. Zategadelj vežbajo angleški častniki kitajske pomorščake NrbNka vlada je iz štedilnih ozirov odpravila jedno mesto tajnika in jedno mesto državnega pravnika v ministerstvu za notranje zadeve in petnajst podprefektur. Državni podtajnik Miličević ime novan je bibliotekarjem. Pod prefekte bodo deloma upokojili, deloma jih bodo pa porabili v druzih službah. Naj se franeoivka miuisterska kriza poravna kakor hoče, toliko je sedaj jasno, da republika ne stoji trdno zaradi nejedinosti republikancev. Novo ministerstvo se najbrž tudi ne bode moglo dolgo obdržati. Skrajna levica je vedno pripravljena v zvezi z monarhisti vreči vsako vlado. Ko bi se pa nova vlada sestavila iz skrajnih levičarjev, bi jo pa ne podpirali zmerni republikanci. Politična razcepljenost jemlje Franciji upliv v svetovni politiki. Katera država bi se hotela zvezati z državo, v katorej se tako pogostem menjajo vlade. Predsednik republike se jako prizadeva, da bi napravil jedinost mej republikansko stranko. Ako se mu pa to ne posreči, se misli odpovedati predsedstvu. Njegov naslednik bil bi najbrž Frevcinet. Danska vlada namerava pomnožiti vojsko za 12.000 mož. Mornarico misli povekšati za 8 vojnih ladij in 28 torpedovk Projektovano utr jen je Kodanja proračunjeno je na 80 milijonov kron. Mej angleškimi konservativci in liberal nimi unij on isti ni več prave jedinosti. Govori se, da bode vlada zaradi tega razpustila parlament. Pri novih volitvah se nadejajo konservativci, da sami brez liberalnih unijonistov dobe večino. Liberalni unijonisti bodo pa najbrž pri novih volitvah izgubili skoro vse mandate, ker jih drugi liberalci ne bodo podpirali, konservativci pa tudi ne. Gladstonovci so sklenili, kjer ne bodo postavili svojega kandidata, rajši glasovati za konservativca, kakor pa za liberalnega unijonista. Dopisi. Ik Krope 1. decembra. [Izv. dop.| Pred kratkim prijavil je „Slovenski Narod" iz našega trga dva dopisa bolj veselega zadržaja, kajti javila sta čitateljem o prirejeni in izvršeni veselici v korist družbi sv. Cirila in Metoda, a danes nam je namen poročati o resnih, da, za naš trg celo tužnih rečeh. Pa, kaj hočemo, saj je tak zakon nature, da se človek vedno radovati ne sme; za radostjo mora priti žalost. — Sreča je opoteča, pravi prislovica. Človek se na njo prav nič zanašati ne sme in ne more, to nam kaže in nas uči vsakdanja skušnja Pod solncem je vse nestanovitno, vse premenljivo. Kdo se sme in zamore zanašati, veseleč se danes v pol-nej meri svoje sreče, d t ne bode zuabiti že jutri v nnjvečji nesreči britko zdihoval in tugoval? In glej, dragi čitatelj! to nestanovitnost in premenljivost sreče človeške tudi ljudstvo našega trga baš sedanji čas prav bridko skuša, kajti pred kratkim še, bilo je, napram vsej svoji revščini in bedi, pri svojem teskem in trudapolnem delu veselo, a danes britko tuguje in zaljuje, ker je zgubilo svojega največjega prijatelja in dobrotnika v dušnih in telesnih uadlo gah in potrebah. Preča8titemu knezoškofu namreč, se je vredno zazdelo, premestiti velečastitegd gospoda Janeza Berliča, beneficijata in duhovnega pomočnika od tukaj v Kamnogorico. Kaj je dalo povod temu pre-meščenju, mislimo in mislimo, toda ne najdemo ga. (Hudomušni ljudje pač marsikaj govore, in znabiti resnico —.) Naj si bode kakor hoče, takega udarca pač nesmo zaslužili. Imenovani gospod, kateri nas je ravno danes zapustil, bil je tu v Kropi že blizu 11 let, in mislili smo, da nas pred smrtjo ne bode zapustil, a bridko smo se varali. Zaradi njegovega prijaznega in ljubeznjivega vedenja, zaradi natančnega spolnje-vanja svojih dolžnostij, bodisi v cerkvi ali zunaj cerkve, v domači ali sosednej fari, kakor tudi zaradi njegove uljudne ponižnosti, ljubilo in spošto* valo ga je mlado in staro, revno in premožno, domače in ljudstvo iz sosednih župnij, katerim je ravno tako rad postregel, kakor domačim faranom, zatorej pa tudi oni z nami vred žaljujejo, in gotovo ne brez uzroka. Lehko se reče, da ga ni imel sovražnika niti blizu niti daleč. Da, smelo ga smemo imenovati pravi biser duhovenstva, bodi si v katerem koli oziru, a zraven vsega pa je tudi narodnjak z dušo in telom. In ravno vsled tega, ko znamo, kaki zaklad smo imeli, pa ga izgubili, ko se prav nič nadejali nesmo, je naša tuga in žalost toliko britkejša. Vam pa, velečastiti gospod Janez, zagotavljamo tem potom polni srčne hvaležnosti, da vaše, nam izkazane duševne in telesne dobrote, kakor tudi vaše neizmerne ljubezni do nas, nikdar pozabili ne bodemo, ter, da nam ostaneta vedno v naj-blažjem, nepozabljivem in hvaležnem sponi i uu. V slovo vam kličemo: Bog z vami! Is Katičine 2. decembra. [Izv. dop.] Hvalevredna misel je v „Slovenskom Narodu" v dopisu iz Zatičine sprožena, ki pravi: „Želeti bi bilo da bi se v Zatičini ustanovilo pevsko društvo". S tem korakom bi se društveno življenje jako zbolj-šalo, kar je neobhodna potreba v malih krajeh. Zares prijetno je slišati narodno in umetno petje iz grl priprostih kmetskih fantov. — More pa tudi biti ponosen oni kraj, kjer se razlega ubrano do« mače petje. Kake koristi je petje, ni treba opiso • vati, zadostuje ako rečem: „Lepo ubrano petje po-žlahtnuje srce in odvrača mnogokrat slovenske fante slabe tovaršije in graje vrednih činov. — Torej poprimite se petja, podpirajte je vsestransko in delajte na to, da se v Zatičini ustanovi pevsko društvo. Saj človek, če ves dan pridno dela, tudi mnogokrat rad um vedri, da pozablja skrbi in v to je prav pripravno pevsko društvo. Tudi ne bo tako težavno, ker imate mnogo prijateljev petja, posebno naj mi bo dovoljeno omeniti in očitno pohvaliti g. Ivana Plantan-a, c. kr. notarja v Zatičini, katerega blagodarna roka je podelila lep znesek, da se je harmonium kupil, odločen za pevce. Takim možem in narodnjakom — slava! Rečem pa, da njegovo ime v Zatičini ne bo pozabljeno, ampak hvaležno se bodo pevci leta in leta na gospoda dari-telja spomiujali in rekli: Gospod Plantan imel je sice na pravem mestu. Torej na noge! resno naj se začne delo in slišala se bode v kratkem kaka lepa mična pesen domačih, priprostih pevcev. —č. Iz Ormoške okolice 5. decembra. (Čuden advokat.) Čuden eksemplar advokata nahaja se — ne pri nas — ampak na Ptuj i. Mož ne lovi le klijentov po svojih agentih, tudi sam se trudi jih dobiti. Že dlje časa trudi se, da bi dobil stranko v našem okraji na svojo stran, ker pričakuje menda „profita". Ker se stranka neče zanj zmeniti in mu dati pooblastila, nadleguje jo s pismi, jej svetuje, njo prijazno nagovarja, prosi in dela obljube. Ker ima stranka dobiti volilo po umrlem svojem soroduiku, napravil je možak že celo poravnavo za klijenta „in spe" ter jo je poslal izvr-ševatelju oporoke, da preskrbi podpise dedičev za njo. Po vsej sili hoče dediča, dva narodna zavoda, tožbe obvarovati, advokat zastareli nemčur! Le tedaj razumemo to čudno ravnanje starega advokata, če pomislimo, da je bil mož leta 1884 na jedno lt-to suspendovan, kor je tuje denarje zase porabil, in da je mogočen prijatelj mogočnega viteza W.....-j a. Ne bilo bi pa odveč, ko bi se odvetniška komora v Gradci malo pobrigala za tega svojega uda ter bi mu na ušesa zatrobila, „was mit dem Ansehen j££4F~ Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodn" M. 280. 7. decembra 1886. und der Wtirde des Advocatenstandes vereinbar iat" in kaj se ne spodobi. Vemo še druge stvari — toda te za drugo k rat. Od Idrijo 2. decembra. [Izv. dop.] (Dalje) Kedar je bilo slabo v Istri, znali so si gospoda labonska zopet pomagati. Kupili so turkinje ali turšice, in dajali je kmetom, kolikrat in kolikor je je kdo hotel, vpiašali neso nikogar za plačilo, rekoč: „Kompare ćeš već platiti, kada budeš imao", „ću, ću," rekel je kmet, pa je šel. Meneč in na dejajoč se, da bode drogo leto dobra letina, posebno vinska, bode že plačal dolg, ali letina je bila slaba, vina malo, gospod „šior" pa je prišel in zahteval svoj dolg, pa ne samo z navadnimi obrestmi po pet, šest ali sedem, temveč po dvajset, petindvajset, trideset in še več. Kmet ubogi, ker je malo pride lal, kako bode plačal, kt>j bode imel pa sam zase V Tako si je gospod „šior" zopet i/govoril kak dober del, kateri mu gotovo ni mogel oditi in kmeta je dobil še bolj v kremplje. Da bi ga „ gospod šior" še počakal in počakal, nosil mu je od časa do časa kakega purana, janjca, ali kaj druzega. Toda to je zadostovalo samo za malo časa; kadar je „gospod šior" spoznal in v* del, da je kmet sedaj največi revež, da mnogokrat nema še s svojo družino kaj jesti, takrat ga je pa prijel, da se ni mogel ganiti, in tako se je zgodilo, da so sedaj po srednji in zapadni Istri cele vasi zadolžene temu ali onemu zloglasnemu bogatašu Pazinsk^mu, PoreŠkemu ali Rovinjskomu, kateri ubog ga kmeta lahko danes ali jutri spodi iz ujegove lastne hiše in s polja. — Ta-cih žalostnih in prežalostnih slučajev bi bilo lahko navesti brez konca in kraja. In to je bilo tudi krivo ali bolje, je dalo mnogo povoda, da so istrski Hrvati tudi spregledali, kam da je „gospoda Siori" privedo in pripeljejo, če bodo vedno z njimi držali in šli vedno za njimi, ko nespametne ovce za vodilnim kozlom ali koštrunom. — Spoznali so, da tako pridejo vsi do propada, iz katerega jih nobena človt-ška moč več rešiti ne more. Začeli so se družiti ter drug druzega izpodbujati in izbirati po dani jim postavi v zbore svoje može, kateri dobro poznajo njih položaj, njih razmere, kdo so njih prijatelji, kdo pa sovražniki —- pijavke. Zato se tudi dviguje hrvatska Istra leto za letom. — Kjer so bili občinski izbori v zadnjih dveb letih, da o prejšnjih niti ne govorim, povsod se je slišalo o Hrvatih, še celo v tac i h občinah, kjer bi človek, pregledujoč „Poseben krajevni imenik za Primorje" izdala c. kr. statistična centralna komisija na podlagi ljudske štetve I. 1880. ne vedel, se mu li sanja, ali je resnica, ker vidi po tem imeniku na pod lagi one Štetve, da bo sami (?) Italijani naseljeni, o Hrvatih pa ni ne duha ne sluha. Ko so bile lanske jeseni v Poreškej občini volitve občinske, in ko je bilo že končano vse, pa prinese „Naša Sloga" poročilo o izidu volitev in pove tudi, da je bil narejen nekak kompromis mej PoreŠKimi Lahoni in hrvatsko stranko in da bi tako tudi hrvatska stranka imela tudi nekaj glasov svojih v Porešketn zboru občinskem. Žal, da se je poz neje pokazalo, da so Hrvati preveč zaupali ljudem, katerih niso dosta poznali. — In ko je izšlo ono poročilo v „Naši Slogi", so se ljudje čudom pop'a sevali, beroč ono o Poreških volitvah, ie li to resnica, kar stoji črno na belem ? Da bi si bili Hrvati drznili, prikazati se o Poreških občinskih volitvah, ko je vsakemu znano, kako (italijansko) lahonsko gnezdo, da je Poreč, in ker sploh v Poreškej občini Hrvatov — ni. (?!) Je to li resnica? Po prej omenjeni knjigi na podlagi ljudske štetve 1. 1880 je v Poreškej občini vseh prebivalcev 7368 in sicer 11 Nemcev, 6329 (?) Lahov, 919 (?) Slovencev (kar pa ni resnica) in Hrvatov — nobenega (?!) — In vendar, ako se izvzame mesto Poreč s svojimi 2825 preb. (mej temi 10 Nem., 12 Slov.) in ni nobenega sela italijanskega; vse ljudstvo povsod okolu Poreča je hrvatsko in se hrvatskega iezika tudi poslužuje v govorjenji. Da je to resnica, spri-čuje nam že to, da se razen Poreča v nobeni farni cerkvi Poreške občine ue pripoveduje ali pridiguje drugače, ko v jeziku hrvatskem. Da še celo ✓ predmestji Poreča samega je bila v cerkvi „Madonna del Monte" vsako nedeljo hrvatska pridiga do lan skega leta; je li letos še ali ne več, ne vem, ker če so jo opustili, ni nič čudnega pri tamošnjih cerkvenih razmerah — Tedaj v občini, kjer ni na pod lagi izdaje krajevnega imenika c. kr. statistične komisije nobenega Hrvata, pridejo ti v občinski za-stop. — Ako se prištejo k prebivalcem mesta Poreča samega (2825), toliko druzih, da jih je ravno tri tisoč vseh Italijanov in poitalijančenih vseh skupaj pa je popolna resnica, da so vsi drugi čisti Hrvati v občni P« reški. Letošnjo zimo pa je bila volitev občinskega zastopa v Labinj-i (Albona); tudi od tam se prej nikoli nič ni čulo o Hrvatih, sedaj pa so začel La honom na prste stopati in menda ni prazno upanje, da bode pri prihodnjih volitvah hrvatska stranka dobila večino. Tam je po poročilu c kr. statistične komisije tudi Italijanov 3004 (V), Hrvatov pa 5914, —- vendar pa se gotovo niti toliko Italijanov ne dobi, razen morebitnih 1300 v samem Labiuj-i — Lahko si tedaj zopet vsak sam predstavlja in misli, kaka je morala biti ljudska štetev 1. 1880 in kako da se je vršilo. Na Kvarnerskih otocih tudi več rožice ne cveto Lahom in njih privržencem in lahko si rečejo Riuiii mej seboj: „list za listom pada" in kmalu bode drevo zanje suho in golo. Tamkaj so Lahoni razvideli. da jim posebno v občini Krk-a mesta dela veliko preglavico Dubašnica se svojimi sosednjimi seli. — Tedaj proč z njo — kar so tudi storili in naredili ji svojo občino s prebivalci okolu 3200, te daj je ostalo Krški občini Še nad 3G00 prebivalcev. Pa volitve so kmalu pokazale, da imajo Hrvatje vedno še 9/3, in Lahoni samo jedno (V3); tedaj so odtrgali Krški občini še Punet s Koruid-em od Krk-a in tudi tema dvema naredili svojo občino. — Ostala je tako samo še občina grada Krk-a z ne koliko nad poldrugi tisoč prebivalci in ti so skoro sami Italijani, posebno v mestu. Sedaj vender ni vrag, so si menda mislili, da bi nam ščavi delali zmotnjave in sitnosti. Razpisali so tedaj volitve za Krško občino za mesec oktober. Prej pa je že meseca avgusta prinesla Poreška „baba" dopis iz Krke in javkala, da bi se znalo primeriti, da bi bil v italijanskem gradu Krk-u za župana izvoljen, čujte in strmite: veliki Hrvat — Vitezić. Jeli istina? Da bi bil županom izvoljen ne vem, da je izvoljen v občinski zastop Krški, to je naznanila „Naša Sloga". Tedaj čudo, prečudo! V italijanskem gradu pa Hrvat izvoljen v občinski zastop in še drugi Hrvati z njim, pa brez vsacega kompromisa. Kako pač to ? Krča ni sami, če tudi Italijani, so se že naveličali paševanja svoje gospode in so jo pustili na cedilu, ter glasovali raje za pošteno in pravično hrvatsko stranko. Sedaj pa je Lahonov samih jako sram in molčijo o teh volitvah, ko bi jih niti ne bilo ne. (Konec pri h.) Domače stvari. — (S Koroškega) se nam je izvestilo, da baron Pino v kratkem odloži svoj državnozborski mandat. — (Iz Celovca) se nam piše, da namerava pl. Gautsch škofom za Koroško nasvetovati ka nonika "VVahna, trdega Nemca, ki niti besede slovenskega ne umeje. Koroški Slovenci, 130.000 na številu, dobili bi po tem takem pastirja, s katerim bi niti govoriti ne mogli. Bode li tako imenovanje cerkvi v korist, je veliko vprašanje, imelo pa bode gotovo svoje posledice. Slovenski poslanci zahtevali bo za Koroško slovenščine zmožnega škofa. Ko bi se njih zahteva prezirala, bodo moralično prisiljeni izstopiti iz Hohen wartovega kluba ter pomnožiti vrste opozicije. Ka kor v drugih, tako se tudi v tem vprašanji kaže, da bode treba /.opet sklicavati tabore, zlasti na Koroškem, in slovesno ugovarjati proti krivicam, ki tarejo uboge Slovence v Koivtanu. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo si. občinstvo na jutršnjo predstavo, ki bode vseskozi jako zanimiva. Mej drugim pel se bode prvi krat s spremljevanjem glasovira zbor: „Na Prešir-novem domu", kojega je blagovolil g. dr. Iv. Ipavic o tej priliki „Slavcu" poslati. Gosp. vitez Ohm-Janušovskv bode iz posebne prijaznosti sprem-Ijeval na glasoviru. — Po gledališni predstavi bode prosta zabava v restavraciji Ljubljanske čitalnice. — (Vabilo na Preširnovo besedo) katero priredita „Dramatično društvo" in slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" dne 8. decembra 1886 v tukajšnjem deželnem gledališči. Iz posebne prijaznosti sodelujejo pri tej besedi si. mešani zbor Šišenske čitalnice, g. I. Meden, g. P. Kajzel in vit. Ohm-Janušovsky. Čisti dohodek namenjen je slovenskemu delavskemu pevskemu društvu „Slavec". Spored: 1. E. Tittl: „Slovanska ouvertura", svira gledališka godba. — 2. „Prolog", govori g. Kocelj. — 3. Dr. B. Ipavic: „Na I Preširnovem domu", zbor s samospevi za tenor (g. Ivan Meden) in bariton. —- 4. Fr. Suppe: Pot-pouri iz operete „Afrikareise", svira gledališka godba. — 5. Sohor: „Naša zvezda", poje Šišenske čitalnice mešani zbor. — 6. Verdi: „Un ballo in maschera", tenor-solo, poje g. Ivan Meden, spremlja na glasoviru g. vit. Ohm-Janušov8ky. — 7. Bacb; „Vzbu-jenje pomladi", svira gledališka godba. — 8. Dr. B. Ipavic: „Kdo je mar", zbor s samospevi, kat-re pojeta gg Ivan Meden in J. Kocelj. - 9 Nedved: „Nazaj v planinski raj!" poje Šišenske čitalnice mešani zbor. — Mej 3. in 4. točko prvikrat: „Po nesiečena glavna skušnja." Komična slika, priredil Ig. Borštnik. — Konečno: „Gluh mora biti." Burka v 1 dejanji. Poleg francoskega „Le deux sourds" poslovenil J. Nolli. — Ustopnina: Parter in lože 40 kr. — Fauteuil v parterji 70 kr. — Sedež v parterji 60 kr. — Sedež na galeriji 40 kr. — Garnizonski in dijaški biljet 30 kr. — Galerija 20 kr. Sedeži se dobivajo v sredo dopoludne od 11. do 12. ure in zvečer od pol 7. ure naprej pri gledališki kadi. Kasa se odpre ob polu 7. uri. Začetek ob 7. uri zvečer. — (Iz Brežic) se nam piše, da je prišel pred par dnevi tjakaj nov davčni nadzornik gosp. Jauz, ki je s Koroškega doma, sin slovenskih starišev, ki pašam sovraži vse, kar je slovenskega. V Ljutomeru, kjer je prej služboval, se je o tem oziru posebno odlikoval; tam je grozil, - bilo je po neki volitvi — da bodo tamošnje narodnjake Nemci prognali in da ne bodo več dobili stanovanj. Kaj nam je o takem uradniku misliti ? — ("Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v svoji 12. številki nastopno \sebino: Vrabcu Pesen. Fr. Krek. — Otroški križ. (Prosto posl. Alojzij Vakaj.) — Kitajci (Z dvema podoboma.) — Božič. — Angelj ubogim. Pesen. A. Perne. — Ribičev posinovljenec. Iz francoščine prevel B - c. — Pisma mlademu prijatelju. — Sovraštvo mej človekom in živahni. — Listje in cvetje. — Vrtec stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. Ker nastopi „Vrtec" z novim letom nov tečaj, priporočamo najtopleje vsem narodnjakom, da naročajo in širijo ta za našo mladino prekoristni in jako vrlo uredovani list. „ Vr tec" je vreden, da bi se nahajal v vsaki slovenski obitelji in da bi bil pristopen vsakemu otroku. — (Lepa cena.) G. Waldherr, posestnik nekdanjih Hebenstreitovih vinogradov pri Slovenski Bistrici, prodal je svoje lansko vino (Schmitsberger) vedro po 23 gld. g. Auerju. — (Obesil) se je včeraj umirovljeni stotnik L. VVelzig najemnik Sturmovih posestev v Poljčah na Gorenjskem poprej najemnik v „Louisenbad" na Bledu. Nagibi samomoru neznani. — (Dijaška kuhinja na Ptuji) je meseca novembra razdelila 513 porcij ter imela 76 gl. 95 kr. troškov. Z nova so darovali: si. okrajni zastop Ormoški 10 gld.; Slovenci v Ljubnem (meseč-nino) 5 gld. 50 kr.; č. g. Hrg Lovro, kanonik v Mariboru, 5 gld.; č. g. Fran Zmasek, župnik pri sv. Urbanu, 5 gld.; č. g. Dav. MeŠko, kaplan pri sv. Petru niže Maribora, 5 gld.; č. g. Fran Ostre, kaplan pri sv. Tomaži, 3 gld. Vsem blagim d ar i tel jem presrčna zahvala! Nadaljne milodare vsprejema č. g. o Benko Hrtiš, gvardijan v Ptuji. — (Prvi občni zbor na novo ustanovljene podružnice c. kr. kmetijske družbe v Logatci) bode v nedeljo 19. t. m. popoludne ob 4. uri v šolskem poslopji v Dolenjem Logatci. Glavni odbor zastopal bode tajnik gospod Gustav Pire. Dnevni red je: 1. Volitev. 2. Predlog ob ustanovitvi družbene drevesnice. Omenjati nam je veselo vest, da bode Logaška podružnica naj m no -gobrojnejša na Kranjskem, kajti upisalo se je preko 60 udov. Največ zaslug pri tem pa ima gospod nadučitelj V. Rib ni kar. -- (Kmetijska predavanja na Dolenjskem) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire decembra meseca v sledečih krajih: V soboto 11. decembra ob 10. uri dopoludne v Toplicah; v nedeljo 12. decembra ob 7. uri zjutraj v Semiči; v ponedeljek 13. decembra ob 10. uri dopoludne v Drašičah; v torek 14. decembra ob 10. uri dopoludne v Radovici; v sredo 15. decembra ob 10. uri dopoludne v Podzemlji. Predavanje bode povsod v šoli. Gosp. Pire predaval bode o trtni uši, o sredstvih, kako se je Dolenjcem ogniti veliki nevarnosti, ki jim preti vsled trtne uši, o važnosti kmetijske šole v Grmu, o kmetijstvu sploh itd. Predavanje namenjeno je le za odrasle kmetovalce. — (Z Otoka pri Radovljici J Zopet nagla smrt žganjarja. Josip Pogačar, stari Mačič s Spodnjega Otoka nekdaj postiljon, ga je zmirom rad pil. Čeravno že star, bil je čvrst in močen in še pretekli teden hotel je za stavo pol ure daleč s konjem vštric teči in v sredo je Še na Otoku, na nekdanji pošti, ves dan drva cepil. Zvečer, namesto da bi bil šel domov, je pa pri frakeljnu obsedel. Ko se ga je dobro navlekel, naplavil se je domov, a obležal je na potu. Zjutraj našli so ga mrtvega. Ker sta bila zvečer z zetom vkupe v krčmi in sta se večkrat prepirala, zahteval je zet, naj komisija mrliča ogleda, da se mu danes ali jutri ne bode očitalo kako hudodelstvo. Dognano je, da je Mačič umrl za mrtvoudom. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Žuženberk 6. decembra. Živel državni poslanec gospod doktor Ferjančič! Živeli njegovi zavedni volilci! Bralno društvo v Žuženberku. Berolin 7. decembra. Bavarski princ regent dopoludne semkaj dospel. Na kolodvoru vsprejeli ga cesar, prestolonaslednik, drugi člani cesarske obitelji, generali in oblastva. Člani cesarske obitelji so ga objemali in po ljubovali. Cesar in princ regent peljala sta se v istem vozu v kraljevo palačo. Prebivalstvo burno pozdravljalo. Peterburg 6. decembra. Ruska vlada je sedaj brez poročil iz Bolgarske, kljubu temu pa se bolgarsko vprašanje jako oprezno opazuje. Knez mingrelski je doslej jedini kandidat, a domneva se, da nasprotniki Busije na tihem delajo na to, da bi se zopet povrnil Battenberžan. Seveda niti princ Aleksander niti velesile ne bodo mogle prezirati ugovora Rusije. Dejanski bode Battenberžan v Jugen-heimu po bogarskem regentstvu deželo vladal, dokler ne pride trenutek, da se povrne v Sofijo. Ruski kabinet čuti znamenja teh diplo • matskik spletk. Kadar bo Battenberžan zopet izvoljen, dobil bode v Angliji lehko denarja, da pomnoži število svojih prijateljev, a razo roži marsikaterega nasprotnika v Bolgarskej. Beligrad 6. decembra. Bolgarska deputacija, katero so krajj in ministri prav srčno vsprejeli, odpotuje jutri v Budimpešto. Pariz 6. decembra. Floquet izjavil, da prevzame sestavo novega kabineta. Grevy poklical je tudi Clemenceau-a, Feny-a, Brisson-a, in Deves-a k sebi. Pariz 6. decembra. Knez Aleksander Battenberg danes semkaj prišel. Poslano. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, (8i7- •a 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer 729 68 an 781-56**. 78503 m 733 05 mm. 727 56mm. 724 4« mm. 06'C 3 01 0 0 6 ' t: —0 6° C 1-0' C 06*11 sl. szb sl svz. sl. svz. -sl. SVZ. sl. zali. brez, v. - , . obl. obl. snež. sne*, snež. snež 19-80.na snega in dežja, j 16-8 m snegsi. ■ .i. 7. zjutraj 727-52 mm. 2. pop. 730-16 mm. 9. /večer 736-22 mm. ..• .._ . 0 4°': 2-2» C 0-4° C sl. jvz. brezv. sl. szh. obl. obl. megla 91 o m. snega. O ■ •-6 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739-5Tmd. 738-75 mm. 138 32 m« — 04 (1 — 1-4 U sl. jvz. sl. svz. sl. vzh. obl. obl. obl. 0 0.) mm 1 1 Srednia temperatura 1-4°, 0-3°, 10* in — 02" 04* nad, -6" pod, 0-4° nad in 06* pod normalom JDio.rn.SLj sira, borza dne" 7. decembra t. I (Izvirno tele^rafieno poročilo) Papirna ren!a........ . • .Srebrna renta.......... Zlata renta .... ..... f>u/0 marčna renta........ Akcije narodne banko ...... Kreditne akcije......... London ......... Srebro.....<..... Napol. ........ 0. kr. cekini ........ Nemške marke..... ... 4°/^ državne srečke iz 1. 1854 260 gld. Državne Brečke iz 1. lSt>4 100 ^ld Ogrtka zlata renta 4"/„ .... Ogrska papirna renta 5°/8 . . . rr- , štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5",„ . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. **/■•/, zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandovo scv. žele cc Kreditne srečke.....100 „• Rudolfove srečke ... 10 Akcije anglo-avstr. banke . 120 , Trammway-društ velj. 170 gld. a. v 84 tld. 0"> kr H 60 114 60 _ 101 30 886 — 30) 10 126 30 9 97 7, 5 . 96 dt R 90 131 % 75 168 75 105 n 50 a 94 7> 105 M) 50 119 » — t 124 1 25 99 t 75 fl 178 50 19 L 25 liti 75 221 75 s Bogu vsegnmogočueuiu dopalo je, našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma sina in bratu, gospoda Josipa Sterle-ta, meščana in posestnika, dne 6. t. m. ob polu 11. uri po noči po kratki bolezni, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, v 49. letu poklicati s tega sveta. Pogreh bode v Bredo d-e 8. decembra ob 3. uri popoludne iz hiše št. 4, Žabje ulice. Sv. maše zadušnice brale so bodo v Žup-nilki cerkvi sv Jakoba. Dragi pokojni priporoča se pobožnemu spominu. V Ljubljani dne 7. decembra 1886. Jera Nterle, Boproga. Marija Nterle, mati. Janez Nterle, Anton Nterle, Velik* Nterle, bratje. Marollua Kedwe«l roj. Nterle. sejtra. (909) t Vsem znunccui naznanjamo, da j* naš bivši mnogoletni fjrašoinski oskrbnik gospod JOSIP SCHVVEIGER, posestnik v Lukovici. danes po kratki bolezni, v 71. letu svoje Rt.-irostt, v Gospodu zaspal. Pokopan bode dne 7. t. m. popoludne ob dveh na lirdskem pokopališči. Na Brdu, dne 5. grudna 1886 (908) Rodbina Krsnikova. / ndJettt \,t'r\>u.J---kff-frT; i jo I. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva okrepčujore, ovira spridenje zob in mlstranuje smrdečo sapo. Ve ika steklenica 50 kr. II. Salicilnl zobni prah, splošno priljubljen, upliva okreprnjiu-e in nureja zobe svetlo in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno uveže v zalogi tor jih razpošilja vsak dan po pošti ' (495 — 18) »LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v LJubljani. JSUT" Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczv originalno salicilna ustno vedo in salicilni zobni prah, se pridene -zastonj razprava o varovanji zob in ust Zahvala in priporočilo. Uljudno podpisani zahvaljuje se svojim častitim naročnikom in slav. občinstvu v obče za mnogobrojna naročila za vožnjo v svojem dosedanjem stanovanji na Dunajski cesti v glavnem me&tu Ljubljanskem, kakor na deželi, in se usoja slav. občinstvu hkratu naznanjati, da je prevzel vse konje In vozove ranjkega Josipa Rozman a, po domače Hrušovc-a, kjer sedaj tudi stanuje in ima svoje hleve. Zmožen je uljudno podpisani sedaj ustreči večjim naročilom za vožnje v mestu in na deželi, pri krstih, porokah, obiskih, na plese in zabave itd. v jako elegantnih vozovih (Landauer-jili) ali v prostejših popolnem umestnih vozovih najceneje in z največjo točnostjo. Podpisani je tudi prevzel po ranjkem gospodu Josipu Rozmanu trgovino s premogom in drvi, katera se je vseskozi vodila pošteno, in zagotavlja, da bode tu trgovino tudi pošteno nadaljeval, tedaj se priporoča za mnoga naročila, zagotovljaje najpoštenejšo postrežbo. S spoštovanjem Josip Bostijančič, po domače A vi, hišni posestnik, fljakar, trgovec s premogom in lesom, IColodvorNke ulice hi*, štev. 25. (905—1) s je in lina. Najboljše in izkušenejše sredstvo za to je pristna franccaka GA T "E* "O T1 A (Osteocolle sans odeur A JjHi n 1 pour darifler). Iznenadno ugoden uspeh se Jamči. — Dobivu se pri ^V. I I 11 I't IMM II 11-11 v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod, kako se rabi, zastonj. (840—7) V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani prodajajo Jurčičev« zbrani spisi |io znižani ceni« 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: 1. Jnrij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — in. Jesensko noč uiej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Izvirna povest ia časov lutrovsko reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenju. — V. Clolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji flori. Lepa povest iz stare zgodovine. A. zvazek: I. Tihotapci*. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Kojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dya brata. Resnična povest. 5. zvezek..!. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški val pet. Povest. — m. Sin kmetskega cesarja. Povest iz Iti. stoletja. — IV. Line. Povest.. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. 9 J Originalni, pristni TRPOTCEV i v. vle <'•«*!* M (podloNioraokislim) apnensko-železnim siropom, kateri izdeluje samo lekar Victor pl. Trnkoczv. Izvrstno, že dvajset let preskušeno in nepre-kosljivo sreilstvo proti: suhemu kaalju, liri-pavoati, trdovratnemu kataru, pomanjkanju krvi, bletlici, dkrofeljiiiiu pri otrocih, kujaanju, alaboatt pluč, jetikl, blu-vanju krvi, tuberkulozi iu za okrevajoče. Najboljšega priporočila vredno za vse bolne na pršili in na plueih. Pozornosti vredno! V trgovini nahajajo bo razui izdelki, ki obstoje iz trpotčevega soku (ne izvlečka) ali pa samo »pneno-železnega si ropu. Se ve da taki izdelki ne morejo imeti tacega upliva, kakor izvleček, kojega jaz izdelujem, v katerem sta obe zdravilni snovi (trpotcev in apneno-železni Mir up). Vantfcnt znamka (854—4) DV Svarilo. "^V lu no liihko loči uplivui izvleček o.I drugih iztlulkov, pazi uaj se ni« to • du je VHitku Htuklvnicu zuvitu v bluduzuleiil kurtuu, na ku-terom je zakonito varovunu ztminku, kiikor-hub jo tu zriivou, z imonakim počrkom izde-lovutelj«. Zalitovu nuj ne v z.iIu.mIi izrecno trt>ot6ev izvleček u a]iuo-žolozom iz Frančišku- [.■k:itni. na Dunaji uli ho |>a direktno naroči. Izdelan moru biti v tovurni iu centralni i .i/1 ii-i li .i li. i--i (pravi naslov su direktna na-tyv i .. il u i iiiiitKnis- l|iinli»9—3) J2E 3SUSE m g-----m Takoj dolnjo A«. Uspeh zajamčen. | Jtrei&offiJbtjivo i Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Kavno tako sigurno pri ItleAnk. lzpallb iu osivelih laoeh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. PoAilja v steklenicah po 1 gld. 50* kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. CS-rolioli v Brnu. V ši/mMJmmi se dobiva pri g. Jtafvarit** NtaMr-st * v Trstu A. Praxmarer, P. Prendini; v Gorici lekar C. Cristof-folefti; v Reki lekar J. Gmeiner ; v Celji Ed. PelU; v Mariboru J. Mariinz; v G rade i: Kasp. lioth, Murplatz 1. Tam se tudi dobi: ■7n.ll flf* rlY»*tt> orijentalsko lepotiluo sredstvu, ki Jlmll U." jlL*t"j nar'ja nežnost, belino i.i obilnost telesa, odstrantije pege in laso cena 85 kr. WtT Hi »loparlja! "mm (701—18) katero jo analizo-val gosp. profesor dr. Zrataoh-mer in katero s<> poskusili in priporočajo go-a^rf^ " ^^F^ spod je: (borni sojetnik in ^P^«*^profesor pl. Bamberger, dvorni » .^r Bovetn,'t ,n protestu* Braun pl. ^ Pernurald, dvorni sovetnik in profe- Bor dr. Th. Billroth, profesor E. Albert, vladui sovetnik in prolesor Sohnitzler, pro-Eofmokl. gsV Proapekti zastonj. ~W Glavna zaloga in kleti: (811-S) Ober-Dobling, Nussdorferstrasse Nr. 29. j/mT~ Zaloge v vseh boljših lekarnah. ~W Kaloge v Ljubljani: J. Maoboda, lekar, 1'icooll, lekar, t . pl. Trnkoczv, lekar. fesor Ci. 0A0AO ČOKOLADA Victor S chivhdt & Sohne nahaja ne iz sladkorja narejenih, cenih in lepih stvarij v sladikovarni na Kongresnem trgu. v Fischer-jevi hiši št. 13 pri (877—3) FRANCETU ŠUMI-ji. Št. 782G. Razglas. (900—2) Deželni odbor s tem objavlja, da se bode pobiranje deželne naklade po 6 gld. od vsakega hektolitra (nzroma 6 kr. od vsakega litra) porabljenih žganih pijač (žganja, špirita, ruma, araka, punčnega cveta, rozolije, likera in vsake vrste poslaščenih žganih pijač) v davčnih okrajih Bistriea, Velike Lašče, Idrija, Kranjska gora, Kranj, Ljubljanska okolica, Ljubljana mesto, Kostanjevica, Litija. Metlika, Mokronog, Radovljica. Novo mesto, Žužem-perk, Kamnik, Trebnje in Črnomelj za leto 1887. potom javne dražbe pod spodaj navedenimi pogoji v najem dalo. Za leto 1887. je dražbena cena, ki se bode izklicala, za navedene okraje takole postavljena r Bistrica .... 1600 ul. Velike Lašče . 1200 „ Idrija..... 1600 „ Kranjska gora 2800 „ Kranj..... 14000 „ Ljubljanska okolica . . . 14000 „ Ljubljana mesto 14000 „ Kostanjevica . 400 „ Litija..... 6000 gl. Metlika . . . Mokronog. . Radovljica. . Novo mesto Žužem perk Kamnik . . Trebnje . . Črnomelj . 400 1600 10000 1600 600 12000 400 400 Dražbena obravnava vršila se bode ki sta pri prvoj Dunajskej razstavi kolenski; umetnosti bili odlikovani z najviAjo odliko, častnim diplomom, sta pristui samo, če imata našo uradu • rugistrovauo varstveno nnaroko in firmi*. (856—11) l>4»l»i Vil N© pri vseh boljših trgovcih in prudajulcih de-likates, v IJnlilJani pri g. Petru l^aKMiiik-ii. Razpošilja bb v provincije proti poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. ki*, dež. opr, tovarnarji. T ivartit* In ceutr. razpošilialnioa j Dunaj, IV., Allegass« Nr. 48 (poleg juž. kolodvora) i sine 11. decembra 1. ISH«. ob 10. uri dopoludne pri deželnem odboru kranj-j skeni v Ljubljani ter se bode vsak navedenih davč-; nih okrajev v namen zakupa posebej izklicni. Pri i tem se opomni, da se bodeta davčna okraja Ljubljanska okolicu in mesto Ljubljana le skupno jed-nemu zakupniku oddala. Druge določbe, pod katerimi se da deželna naklada v najem, so objavljene v „Slovenskem Narodu« od dne" 1. decembra 1886 st. 275. Od deželnega odlora kranjskega, v Ljmdjani, dne 2. decembra 188G. Skušena štupa za živino po SO Ur. Vspefiua ozdravljenja, katera so vsled rabe te št u 11«; po izbornih in vsestransko učinkujočih lastnostih dosegli ž i vino-zdravniki in živinorejci, storila so, da ista velja za prvo zdravilo pri vsrh boleznih vsakeršne domari1 živine, tor bo priporoča vsakemu gospodarju, naj to Stupo ne rabi nemudoma samo pri vseh notranjih živinskih boleznih, ampak jo mora vodno imeti doma pri rokah. Ozdravlja vse plućne bolezni govejo Živine, kakor plučno gnjilobo, kašelj in plučno vnotico pruv temeljito. Pri napenjanji, grizenji, zabasanji, oe se jc več da, skaže se kot ptav dobro domače zdravilo. Pri redni porabi pomagala je S t upa v največ slučajih K^đe. nalezljivih bole/.nij kot odvajajoče sredstvo. Ta živinska štupa je velike koristi za vše domače živali, sesalce. Krave, ki dajejo slabo mleko, dobe že v kratkem času izvrstno mleko. Dalje rabi /a i-i sten j • živine, kada:* teleti; telički se vidno dobro rede, ako b dni j dobivajo to Stupo. Ta Atupa za živino je skušetio kri čisti I uo zdravilu, ter odganja vse bolezenske snovi iz telesa. Konje varuje ta Itupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nuiizljivih kužnih boleznij, kaplju, plućnih in vratnih boleznij. Potno|uje prehavljenje, čisti kri, odv»ja vsako zu*iiez«'nje in nečiste trnovi skozi nos iu po scalu jako močno in temeljitu Odpravlja tudi VHp glist«1, kakor hitro konj /.boli na tej bole/.u;. DaUc ima tudi to lastnost, da živina zopet rada je, ako prej ni marala, ter vsdrluje konje, da so ilelicli. okrogli in ognjeni. Zametek z rabiluim navodom vred velja U ;">(i kr.. ."» zamotkov z rabiluim navodom samo 3 gld. (8U3—7) Dobiva se v „LEKARNITRNK0CZY" mm zraven rotovža v Ljubljani. w& l£;i/|»osil ju h«' vsh K duu po po.šli. V zalogi klobukov £kWW®M KRHJČI, na Kongresnem trgu. na vogla Gledaliških ulic, se dobe najfinejši in najnovejši za gospode in dečke, kakor tudi civilne in vojaške kape v bogati izberi in pO nizkih cenah. 199—40) Št. 19.874. fN88—8 Razpis službe. Pri mestnem magistratu Ljubljanskem je iz. praznjeno službeno mesto policijskega komisarja z letno plačo 1200 goldinarjev in pravico do dveh v pokojnino vstevnih 10°/0nih petletnic. Prosilcem za to službo je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti, katere treba za više upravno ali pa za sodnijsko službovanje o dozda-ujem poslovanji in o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika, uložiti do •J I. decembra letoN pri podpisanem magistratu, in sicer onim, ki so v javni službi, potom predstojeće gospodske. Prosilci, ki so praktično izurjeni v policijski službi, imajo caeteris paribus prednost. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 29. novembra 1886. Trgovsk pomočnik, slovenskega in nemškega jezi« zmožen, v prodaji špecerijskega iti galanterijskega blaga dobro izurjen, žrli svoje sedanje mesto preiuemti. Ponudbe pošiljajo n»j so npravništvu „Slovenskega Naroda" z naslovom: „A. X. »t. 11»-". (902--2) I Za ZiMo zdravljenje! | i Nova napolnitev %1 medicinalnega | p LA ki se pa ne sme zamenjati s to- Xl 5r| varniškim ribjim oljem) fv Prlatno in Jedino ztlrm lino. I steklenica 60 kr., dvojne velikosti 1 gold. Prodaja (802 — 7) LEKARNA TRNKOCZY sera.-ven. rotovža -v Z-ij-o/toljeLiii. Razpošilja Me Ysak dan po pesti. 1 \ e p i* C m « o U1 ve plahte za vozove v različnih velikostih in raznih hsižah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. prlv. Jnine železnioe, v LJubljani, Dunajska oesta it. 16. i554—-Ji) I)r. Friderik Ijenglel-ov Brezov balzn m. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je od pamtiveka man kot najizvrstnejšo lepotilo; iko se pa ta sok po predpisu zumitelja pripravi kemičnim porom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dregi deli polti, loci|o ne že drugi dnu ne« snatne lUMkine od polti, ki postane vsled lega einlo lieln in nežun. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrBtoBt; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rndečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. 1.50. Zaloga v Ljubljani pri TJ. pl. Trnkoosy-Jl, le-karji; — na Dunaji pri lekar j i Phil. Neuetein-u, mesto, PlankengHsse. i,737—3) Krebs-Apotheke in Wien, L, Hoher Markt ■farmacevsko specijalitete, ki so v vsakem eskušene in zanesljive. Zi'IlSilti lirilfipk najfinejše kak»-t IIMil JlhlM h vosti, popolnem neškodljiv, bel in rndeč. V ftkatljicah Seilerie-E!exir, cev, pospešuje in krepča prebav ljenje, je gotovo sredstvo za ol ranunjc moške sile. Steklenica 2 gid. 80 kr. 9Iittell»u«*li-o>vii. liom.Mla za obraz. izvrstno sr■ dstvi, prot! pegam, tnozu-ljero, ogrcem, pikam, od«trar»i nečistosti kože; ako se dalj časa rabi, postane koža nežna in (ina, gnhu minejo in še celo v višjih lotili ohrani koži svežost. Cena lončku W) kr. OzebljinsKi balzam, \ofr]; Mittelbach-ovi prsni bon- najuljudneje priporoča sledeče medicinsko oziru zares izvrstne, pr Švedske kapljice. ;';*;ih"t najboljših dmnar b zdravil, ki se v največ evropskih deželah v neštevilnili rodbinah proslavlja kot pravi specifi-cnm proti vsem boleznim, katere izvirajo ta pokvarjenega želodca, tla* bega prebavljenja ali prehlada; po prastarem receptu napravlja lekar Mittelbach švedske kapljice, ki so daleč o kolu jako priljubljene. Cena steklenici 50 kr. L»len i o\rt*t M krepčanje lasnega kr. Br. Bastler-jeve kapljice proti koleri, j»^^f° Centralna lekarna za vsa homeopatična zdravila. 1'oštna naročila izvrše se z obratno pošto in prosim, da se naznani natančen uaslov in poštna poBtaja. <899—2) ■ rezanje že o Božiči. inscem SREČKE11^ Glavni dobitek v gotovini I MW9 * 10.000 5000«» •*, ST 20l|| 4788 denarnih Inliitkov. XS,iri©cem.-srečlce dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-khiba: ICm«Iiiii|M sl;i. \% ail/iiei-asse 4». (787—3(1) Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi! Dolžen sem Vam hvaležnost, ker ste mi poslali dve steklenici dr. Rosovega zdravilnega balzama, kajti od kar ga uživa moja sopro a, jo več ne boli v želodci, pojenjal je krč. S tem potrjujem resnico iu prosim, pošljite mi še 0 steklenic dr. Rokovega zdravilnega bnlzama proti poštnem povzetii. Mihael Miklavži«, h. št 44, občina Hum, pošta Rogatec. Častiti gospod Fragner! Jas, Matevž Zukal iz Strabenic na Moravskem naznanjam, da je dr. Roso v zdravilni balzam raojej ženi, ki je bolehala za krčem v želodci, pomagal, da jo krč popolnem nehal. Dal sem gii nekaj nekej ženski, ki boleha za padavico, pa tudi nji dobro dene; prosim tedaj, pošljite mi ga še 5 steklenic. Malo* Zukal, v Strabenicah na Moravskem. ■litra in gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Uajbolj&e d»iM«čc srt'dsttt*, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo aprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč Jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebarljenji, osobito pri slabem apetitu, napet ji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondrjji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu tld zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-■tpega upliva je zdai gotovo in priznano IJutiskt* etamače sredstva postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja so na frankirane dopise na vse kraje proti postnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. itosov sdrnvilui i»alxmu i/, lekarne E. Fragnorja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Eosovega zdravilnega balzama. rr:ivl dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerjia, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasso Nr. 205—3. V Ljubljani: G. Ficcoli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Blraonitz, lekar; Jos. Svoboda lekar; J. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoji ni i Fr. Baooarcloh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Ford. Haika lekar. V Kamniku: Jos. Močnik lekar. V Gorici: G. Chri-Stofoletti, lekar: A. de Gironcoli lekar; B. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V Ogle i i: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; G. Prendlnl lekar; G. B. Fo-rabosohi lekar; Jak. Serravalto lekar; Anton Suttina lekar; Karol Zanetti, lekar. f/eTf~ Vso lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-OgrakeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: Prazno đ.03^CLa,če rrLa^zilo zoper Uule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se žeuani prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmasče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatično otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, ee si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred suetoin (črnim prisadom); tudi bolečino to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane so morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. V ileattjicah g*» 23 in 33 *r». (252—14) Balzam za uho. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem ao dobi popolno že zgubljen bIuIi. 1 sklenica 1 gld. av. velj. I/datelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne.