KUPUJTE
[VOJNE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v lem listu so uspešni
CTORV

AJcvin.—LETO xxvin.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily
in Ohio ★
Best Advertising Medium
VICTORY BUY
'bonds stamps
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 6, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 131
avezniki bodo vladali Nemčijo z železno roko
Aok Okinawa bo fcmalu|Ci"»rchiiizavrača
• ti X' obtožbobritskih
V ameriški oblasti

Zlomitev japonskega odpora bo dovršena v teku 3 ali 4 dni
m
GUAM, 6. junija — Ameriške čete nadaljujejo s či-zadnjih gnezd japonskega odpora na otoku Oki-,0 S Je izjavil danes admiral Nimitz, ki je obenem nazna-bo otok,* za katerega je mnogo tisoč Amerikancev 2 Življenjem, v teku treh ali štirih dni v popolni ^ ameriških sil.
CI
rJ
iral Nimitz je na gen. ^ poveljnika 10. arma-^aslovii posebno poslanico, je čestital armadnemu in marinom na brzem ki so ga izvojevali v dneh.
udarci iz zraka za Japonsko
poročilo admirala Ni-(ji navaja nobenih po-0 ° bojih na Okinawi, javlja o novem napa-^ ene sile na veliko japon-
oh
^ o Kobe. Poročilo pravi, L ^^enjeno mesto zavito v
- C-.
pi ^«0 japonskih sil na oto-i(m	zadnjih vesti stis-
skrajno južnem kon-li^'^a.We in hitro izgubljajo ^	velikim zrakoplov-
pri mestu Naha.
odsekali glave 16 Amerikancem
Filipinsko otočje, 5. ' Tu je bilo danes ob-prvo detajlirano poro-
0
'kno
čilo, kako so Japonci pred dvema letoma obglavili 16 ameriških državljanov, med katerimi je bilo 11 baptističnih misijonarjev.
Poročilo je podal neki filipinski gerilec, ki je bil priča grozodejstvu. Med mrtvimi so bili tudi trije dečki.
Umorjeni Amerikanci so bili sledeči: • ^
Dr. Francis Rose in njegova žena Rose, oba profesorja na Centralnem filipinskem kolegiju-
James H. Co veli in njegova žena Charma, profesorja na istem kolegiju.
Miss Dorothy Dowell, ravnateljica baptistične šole; Miss Digne Eickson, dr. Frederick Meyers in Mrs. Meyers, bolničarka Jane Adams, Rev. Erie-Rounds, njegova žena in 8-letni sinček; poročnik Robert King, Mr. in Mrs. Clardy in njuna dva mala sinova, ter dva neidenti-ficirana moška, oba inženirja.
LONDON, 5. junija. — Ministrski predsednik Churchill je danes zanikal obtožbo gen. de Gaullea, da so britski agenti ' zanetili odpor proti Francozom v Siriji, ter izjavil, da je Anglija Dripravljena umakniti vse čete iz prizadetega ozemlja v tre-notku, ko bo prišlo med Francijo in državami Bližnjega vzhoda do sklepa pogodbe.
Churchill je rekel, da nima Anglija "absolutno nobenih am-Dicij v levantinskih državah."
"Mi nismo iskali nobenega teritorija in nobene vrste prednosti v omenjenem ozemlju, ki ni na razpolago vsakemu drugemu narodu na svetu," je rekel britski premier.
Francija predlaga konferenco petih sil
Iz Pariza se poroča, da je Francija danes naznanila, da bo stavila formalen predlog, da se vprašanje vseh arabskih in sred-nje-vzhodnih držav razmotriva na konferenci petih sil — Amerike, Rusije, Anglije, Kitajske in Francije. Na konferenco naj ai bile povabljene tudi arabske države.
Churchill je poprej predlagal, da vprašanje rešujejo samo Anglija, Francija in Amerika.
Jugoslovanov bilo f^Mlnem delu v Nemčiji
^teku je akcija, da se sužnje popreje vrne na njih domove
j -v.	-
2. Junija —
Glasom poročila, ki belgrajski radio, se l)j ^ stoterih taboriščih ši-[jopi Hih314,000 jugoslo-*^žavljanov, ki so bili >„"'^10^ odpeljani v Nemčijo jg'ia \ ' Od teh suženjskih de-W	jG 98,000 nahajalo
na
1(F %y^veno stanje interni-faj. y splošnem slabo," po-'Jska oddaja. "Do dne-j^^jj'^®^oboditve je bila njih
i So	vsled
dvsled splošne
A\ '
51 ...i
« pir«voK°^^'' Ko so interniranci ih dobili več hrane, ■ ^ JJ^So umrlo. Mnogo žr-
h hteval tudi legar.
»
^Vozniških oblasti so počasni
poročilo se pritožu-•^io ^^^adostnostjo in počas-
Jugoslovanska komisija na delu v Nemčiji
V Nemčiji se nahaja jugoslovanska delegacija osmih članov, ki je s sodelovanjem zavezniš kih oblasti organizirala centrale, za repatriacijo internirancev v Dachau-u in Salzburgu.
Poročilo pravi, da bo vzelo več tednov, predno se bo uredilo za povratek vseh ujetnikov Prvi pridejo na vrsto politični in vojni ujetniki, njim pa bodo sledili vsi oni, ki so bili odtira-ni v Nemčijo na prisilno delo.
%
^^ezniških oblasti, kar bo akcije in zdrav-/"^oči za jugoslovanske ' toda dostavlja, da . temu med interniranega aktivnost.
ZED. DRŽAVE POSODILE RUSIJI BOJNO LADJO
WASHINGTON, 5. junija. — Mornariški department je danes naznanil, da je bila v aprilu 1944 posojena Rusiji križarka "Milwaukee", kar se je storilo "v najboljšem interesu vojnega napora." Poročilo ne pove, ali je bila križarka že vrnjena.
repatriacijski od-Podvzeli kulturne in ''ktj j^^tivnosti in začeli ob-^»»evne liste.
Pq	so bili organizi-
Najmržlejši junij
Zgodovina Clevelanda še ne pomni tako mrzlega junija, ka kor ga imamo letos. Posledica skrajno muhastega vremena je slana, ki grozi povzročiti silno škodo na vrtovih in poljih okolici mesta.
ntrig v Siriji
ČASNIKARJI IZ INOZEMSTVA DOSPELI V JUGOSLAVIJO
WASHINGTON, 1. junija (OWI) — "Tanjug" agencija poroča, da je dospela v Zagreb skupina časnikarjev iz inozemstva, katero so pri izstopu iz letala na zagrebškem zraJkoplo-višču pozdravili zastopniki listov "Naprijed" in "Vjes-nik."
Poročilo pravi, da bodo tuji gostje ostali več dni na Hrvaškem ter proučili razmere v deželi, potem pa * odidejo v Slovenijo in Istro,
V skupini so zastopniki časopisov iz Zed. držav, Francije in Švice. '
Tekstilni tovarnar najden ubit v new-yorskem hotelu
KROŽEK ŠT. 1 PROG. SLOV.
Jutri, ob 8. uri zvečer se vrši redna mesečna seja krožka št. 1 Prog. Slovenk, v Slov. del. domu na Waterloo Rd. članice so vabljene, da se udeležijo pol-noštevilno.
NEW YORK, 5. junija." — Snoči je bil v čakalnici svojega apartmenta v hotelu "Margue-ry" ustreljen od dveh nepoznanih moških tekstilni tovarnar Albert E. Langford. Moška sta jrišla k vratom in izrazila željo, da govorita z Langfordovo ženo. Mrs. Langford je rekla možu, da nima pojma, kdo bi želel govoriti z njo, nakar je šel on { vratom.
Minuto kasneje je žena sliša-a ropot kot da se je nekdo zvrnil na tla. Ko je prihitela v čakalnico, je tam našla svojega moža mrtvega na tleh.
V BOLNIŠNICI
Mr. Frank Mežnaršič, z 4332 W. 52 St., se je dne 20. maja podal v mestno bolnišnico, kjer se nahaja v Lowman pavilijonu št 556. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo, da bi se mu ljubo zdravje čim preje vrnilo!	\
IZ BOLNIŠNICE
Dobro poznana Mrs. Mary Starman, od Euclid Dairy, se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na Arbor Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo.
ZNAMKE Z ROOSEVELTOVO SLIKO

Eksplozija na stanu ameriške vojaške policije v Bremenu
BREMEN, 5. junija. — Včeraj sta se pripetili na glavnem stanu ameriške vojaške policije v Bremenu, kjer se je poprej nahajal glavni stan SS oddelka^ dve misterijozni eksploziji, v katerih je bilo ubitih najmanj 15 Amerikancev in Nemcev, 80 oseb pa je bilo ranjenih.
Dognano je, da so bili najmanj trije Amerikanci ubiti, dva pa sta pogrešana. Pod razvalinami se nahaja zakopanih neu-gotovljeno število Nemcev, medtem ko rešilno moštvo razkopa-
osrčju mesta.
Policijski glavni stan je bil porušen, kakor da ga je zadela težka bomba, ko je prišlo do prve razstrelbe, ki se je primerila ob 11. dopoldne. Sledila je de-tonaŽEt zaplenjene nemške muni-cije, nahajajoče se v prvem nadstropju, ki je trajala pol ure.
Sodi se, da je katastrofo povzročil nemški peklenski stroj, o katerih je znano, da so nekateri tako prirejeni, da eksplozija sledi šele 64 dni od časa, ko je bil stroj položen.
Dežela postane protektorat štirih sil, ki so objavile drastične pogoje okupacije
WASHINGTON, 5. junija — Danes so v Berlinu vojaški predstavniki Zed. držav, Sovjetske unije, Velike Britanije in Francije podpisali pogoje, pod katerimi se bo izvajala vojaška okupacija Nemčije v smislu brezpogojne predaje, katero so pred mesecem dni podpisale poražene armade nacijskega tretjega rajha.
Za Zed. države je deklaracijo podpisal gen. Eisenhower, za Rusijo maršal Žukov, za Britanijo feldmaršal Montgomery, za Francijo pa gen. de Latre.
Deklaracija je bila objavljena istočasno v Washingto-va med ruševinami razdejane-' ^ Londonu, Moskvi in Parizu.
ga 4-nadstropnega poslopja v
Nemčija kot država je prenehala obstojati
V smislu najbolj drastičnih pogojev, ki so bili kdaj diktirani kaki poraženi državi, je skupni vojaški svet štirih sil prevzel vso odgovornost za vojaško, civilno in gospodarsko administracijo Nemčije in proglasil za neveljavno sleherno sled oblasti, ki jo je kdaj posedal Hitlerjev tretji rajh.
Nemčija je s tem reducirana na ozemlje, ki ga je posedala leta 1937, predno je anektirala Avstrijo, Sudetsko pokrajino Češkoslovaške in druge pokrajine v Evropi, poleg tega pa pogoji puščajo odprta vrata za kakršnokoli nadaljno spremembo nemških meja.
Nemčija je s tem za vse praktične svrhe prenehala obstojat' kot samostojna država ter postala zavezniški protektorat.
★ ★
Naši fan+je-vojaki ★ *
\
Po dve in pol letni službi z marini v Južnem Pacifiku, je prišel zadnjo soboto domov Anthony Puntar, sin Mr. in Mrs. Anton Puntar, 19148 Abbey Ave. Na dopustu se bo nahajal 30 dni nakar se bo zopet vrnil na službeno mesto. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo.
CHICAGO BO LASTOVAL SVOJ PREVOZNI SISTEM
CHICAGO, 4. junija. — Včeraj se je tukaj vršil referendum, pri katerem so volilci z veliko večino glasovali za javno lastništvo ulične in nadulične železnice. Kot razvidno iz še nepopolnih poročil, je bil predlog za nabavo privatno lastovane družbe sprejet z večino glasov v raz merju 8 proti 1.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Anna, Kans. — Ignac in Po-sephine Gabrovšek ter sin Rudy iz Louisvilla, Ky., so tukaj obiskali svoje znance in prijatelje. Korporal Rudy se je ravno vrnil s Pacifika. Bil je v Avstraliji, Novi Gvineji in na Filipinih tri leta in dva meseca, pri vojakih pa je že čez štiri leta. Sedaj je nastanjen v Atterbury-ju, Ind., in upa, da bo kmalu odpuščen, ker i m a že zadosti pointov.
ROP V NASELBINI /
V noči med ponedeljkom in torkom so neznani vlomilci vdrli v prostore Slovenske dobrodelne zveze, 6401 SI. Clair Ave., kjer so prevrtali' veliko železno blagajno, iz katere so vzeli okrog $3,000. Do glavne blagajne, kjer se je nahajalo mnogo več denarja in vojni bondi, ki jih organizacija lastuje, niso mogli priti.
MAJHEN KUPEC BONDOV
1 :?

V spomin in znak spoštovanja napram pokojnemu predsedniku Franklin D. Roosevel-tu se bo v kratkem izdalo novo serijo poštnih znamk s pokojnikovo sliko. Znamke za Ic, 2c, 3c in 5c ter Special Delivery znamke bodo imelg sliko Roose-i velta.
Nov grob
JOHN SMERKE
Umrl je John Smerke, p. d. Kobas, star 57 let, stanujoč na 1057 E. 68 St. Doma je .bil iz vasi Trbanski vrh, fara Cateš pri Zaplazu, odkoder je prišel v Cleveland pred 38 leti. Delal je pri Lake Erie Steel & Blanking Co. na E. 131 St. Bil je član društva Clevelandski Slovenci št, 14 SDZ. Tukaj zapušča brata Rudolpha in dva bratranca John Smerke ip Martin Smerke, v starem kraju pa mater, dve sestri in dva brata. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz Zakrajšikovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.

Poražena država razdeljena v 4 okupacijske zone
Nemčija je razdeljena v štiri okupacijske zone, ko jih natančne meje bodo objavljene poznejše. V splošnem bo okupacija Nemčije sledeča:
Vzhodna zona pride pod Sovjetsko unijo, ena sevAro-zapadna pod Anglijo, druga severozapadna pod Zed. države, zapadna zona pa pod Francijo.
Berlin z okolico bo posebna okupacijska zona, ki se bo nahajala pod upravo vseh štirih sil.
Drastični značaj okupacije je zapopaden v naslednjih Desedah: "Štiri zavezniške vlade bodo podvzele take korake, vključivši popolno razoroženje in demilitarizacijo Nemčije, kakor se jim vidi potrebno za bodoči mir in varnost."
, Absolutna oblast nad življenjem in smrtjo
Zavezniški vojaški svet je odprto ignoriral pogoje Ženevske konvencije s tem, da je ukazal, da se nemški ujetniki rabijo za delo v rudnikih in obenem je položil aolno odgovornost na vojaško in civilno osobje za izročitev vseh beguncev, katere j^če zavezniška komisija za vojne zločince.
Deklaracija daje vojaškemu svetu štirih sil absolutno oblast nad življenjem in smrtjo slehernega moškega, ženske in otroka v Nemčiji, in isto velja za vse delovne, industrijske in finančne vire, ki so še ostali Nemčiji ob času poraza.
Zahteva se popolne podatke glede števila in razpoloženja kakršnihkoli oboroženih sil na kopnem, v zraku in na morju, in Nemčija mora izročiti sleherni top, ladjo, letalo in vsak drugi materij al, ki se še nahaja v rokah nemških vojaških edinic kjerkoli na svetu.
Po navedbi vseh teh pogojev pa deklaracija še dostavlja:
"Zavezniški zastopniki bodo uveljavili nadaljne politične, administrativne, ekonomske, finančne, vojaške in druge zahteve, ki izhajajo iz popolnega poraza Nemčije.
Henry Kingsley Cookson, 16 mesečni sinček poročnika in Mrs Henry Cookson, je majhen, a lastuje več bondov. Zgornja sli ka ga predstavlja, ko ponosno kaže svoj peti $100 vojni bond ki ga je kupil in ga namerava ohraniti za svojo bodočo izobrazbo.
VOJAŠKA VLADA ODPIRA ŠOLE ZA NEMŠKE OTROKE
PARIZ, 4. junija. — V Aa-cbenu sc je danes odprlo 10 javnih šol pod upravo zavezniške vojaške vlade, v katere pohaja 850 otrok. Učna moč sestoji iz 22 skrbno izbranih učiteljev, med katerimi sta dve katoliški nuni, 18 drugih žensk in dva moška.
HOPKINS SE PRIHODNJI TEDEN VRNE IZ MOSKVE"
WASHINGTON, 5. junija. — Iz Bele hiše je bilo danes naznanjeno, da se Harry Hopkins prihodnji teden vrne iz Moskve, kjer se nahaja na posvetovanju s sovjetsko vlado kot posebni poslanec predsednika Trumana, da pripravi tla za novo konferenco "velike trojice."
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
6. junija, Wj
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published b;
THE AMEKICAN JUGOSLAV FBINTINQ AND PUBUSHINO CO. 6231 ST. CLAIR AVENIJE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town;
(Po raznašalcu t Cleveland In po poitl Izven mesta):
For One Year — (Za celo leto)____$8 50
Por Half Year — (Za pol teta)______3.50
Por 3 Months — (Za I mesece)____________2.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi In MeblU):
Por One Year — (Za celo leto) _
Por Half Year — (Za pol leta)__
Por i Months — (Za I meeec«) _
_nio
_ 4.00 - IJS
For Europe, Boutb America and Other Foreign Oountrlem:
(Za Svropo, Juino Ameriko in druge Inoaemske države):
For One Year — (Za celo leto)____W OO
For Half Year — (Za pol leta)____________________________4^0
entered am Second Olau Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878.
H. Seligmann (O.N.A.):
FRANCIJA IN TEŽAVE V SIRIJI
Težave, katere ima Francija v Siriji so le del zapletenega položaja, katerega je povzročila francoska kolonij alna politika v različnih deželah. Malo je bilo govora o tem, toda dejstvo je, da je bilo tudi v nekaterih drugih deželah nekaj nemirov, v katerih so francoske čete streljale na domačine — posebno je treba tu omeniti severno Afriko. Začetkom maja je bilo v Alžiriji par nemirov, ki so bili zunanji znaki resnega položaja v Franciji sami in njenih kolonijah, ki postavlja nekaj jako resnih problemov mednarodnega značaja.
V vsem tem je videti po mnenju nekaterih dobro poučenih opazovalcev v Washingtonu, da se je Francija oklenila agresivne nacionalistične politike. To stremljenje je izraz samoljubja poraženega naroda, ki hoče za vsako ceno pridobiti nazaj svojo slavo in spoštovanje, in nanovo uveljaviti svojo idejo velikega kolonijalnega carstva.
Eden teh opazovalcev, katerega pa ne morem imenovati, se je izrazil kot ^ledi: "Francija je naletela sedaj s svojo nacionalistično politiko na resne težave — ako ne bo prenehala, bo imela še mnogo hujše probleme na rokah. Stvar je namreč" la, da Francija danes ni dovolj mogočna, da bi mogla obveljati, ako bi se primerilo, da pride do preizkušnje."
Francoski krogi v Washingtonu poudarjajo, da je eksplozivni položaj v levantinskih deželah nastal pred vsem radi delovanja britanskih agentov. Francozi trde, da so angleški agenti krivi, da se je pojavilo med Arabci sovraštvo do francoskih okupacijskih čet.
Francozi se torej zagovarjajo, da se nahajajo njihove čete v teh spopadih v glavnem v defenzivi, ter le branijo svoje pozicije. Toda v Washingtonu je vprašanje, ki se postavlja v zvezi s temi težavami v levantinskih deželah, pred vsem to, ali je de Gaulle politik z zadostno spretnostjo in prožnostjo, da utegne povesti Francijo skozi njene sedanje težave in krize.
Tu naglašujejo pred vsem, da je de Gaulle napačno presodil podporo, katero je upal dobiti od Sovjetske Rusije. Toda tudi v notranjosti stoji de Gaullov režim pred velikimi težavami. Silovita je kritika proti de Gaullu radi tega, ker ni nastopil proti francoskim članom nemškega sistema kartelov. Kot primer navajajo, da francoska vlada še do danes ni nastopila proti organizaciji nemškega kemičnega kartela IG.—Farbenindustrie in francoske tvrd-ke Kuhlmann, katere akcije so večji del — najmanj 51 S< — v nemških rokah. Interesi fiemške in francoske kemične industrije so postali tako prepleteni leta 1940, ko so Nemci prevzeli večino delnic francoskih tvrdk in odstopili Francozom nekaj delnic nemškega koncema. Zadeya je prišla pred francosko poslansko zbornico, kjer je bilo odkrito postavljeno vprašanje, zakaj francoska vlada ni^ prevzela podružnice IG.—Farbenindustrie v Parizu. To in druga slična vprašanja so našla mnogo pozornosti v francoskem časopisju.
De Gaullu očitajo torej, da je preveč naklonjen krogom krajne desnice, ki so sodelovali z Nemci, obenem pa ga napadajo tudi, ker je naklonil cerkvenim krogom preveč vpliva v sedanji francoski vladi. Nikdo ne taji, da je bilo nekaj nižjih duhovnikov, ki so tudi v najmračnejših dneh okupacije hrabro delovali v prilog odpornega gibanja, toda mhogo je tudi takih, ki so aktivno podpirali vi-šijski režim, pa niso izgubili svojih vplivnih pozicij.
, De Gaullove koncesije levici so bile le obljube. Posledica tega jq bila, da se je povečal vpliv komunistov o priliki zadnjih volitev. Te notranje težkoče in nesigurna in nasilna kolonijalna politika Francije je ustvarila dvome, ali bo mogla Francija držati svojo sedanjo politično smer.
Kar se tiče Zedinjenih držav, je sicer videti, da je začel spoznavati de Gaulle, da je Amerika nepristranska prijateljica Francije, toda obnašanje de Gaulla samega je v mnogih primerih otežkočilo tesno zbližanje obeh dežel. V
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, lU.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 v Cleveland]], so bUi izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani širšega odbora:
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik: LOVIS ADAMIČ, Milford, N. J.
Častna podpredsednica: MAKIE PRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis.
Častni član: DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ČLANI EKSEKUTIVE:
Predsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich.
1.	podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O.
2.	podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23,
Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111.
Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, lU.
Clani:
LEO JURJOVEC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, lU.
ANTON KRAPENC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, HI.
LEOPOLD KVSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ALBINA NOVAK, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
NADZORNI ODBok:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, III JOSIE ZAKRAJSEK, 7608 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
JOSEPH ZAVERTNIK, 309 TenaOy Rd., Englewood, N. J.
ŠIRŠI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., JoUet, 111.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa.
ANTON HORZEN, Route No. 4, Princeton, 111.
ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo.	,
REV. MATH KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
FRANK KLUNE, 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn.
HELENA KUSAR, 1936 So. KenUworth Ave., Berwyn, 111.
KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St., Bridgeville, Pa.
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y.
ANTOINETTE SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio.
THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa.	•
ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg., Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wads worth Ave., No. Chicago, 111.
Slovenci med nemškimi ujetniki v Ameriki
Večkrat je bilo že poročano, da se med nemškimi vojnimi ujetniki v Ameriki nahajajo tudi slovenski fantje iz Štajerske in Gorenjske, katere so Nemci— po priklopitvi teh dveh delov slovenske zemlje v tretji rajh— mobilizirali v nemško vojsko. Položaj teh ujetnikov se razlikuje od položaja Slovencev med italijanskimi ujetniki v tem, da so ti "nemški" ujetniki uradno še vedno jugoslovanski državljani, kajti zavezniški svet ne priznava Hitlerjevega "anschlUs-sa."
Naš urad je pred par dnevi prejel anonimno pismo iz nekega takega taborišča v Ameriki in tukaj ga v celoti priobčamo.
"POW Camp............
28. maja 1945. "Spoštovani gospod tajnik!
"Z velikim zanimanjem in zadovoljstvom zasleduje 27 slovenskih vojnih ujetnikov v tukaj-šnem POW Campu, ki so po priključitvi Spodnje Štajerske in Gorenjske k 'tisočletnem Reichu' leta 1941 bili prisiljeni v nemško vojsko in se potem pri prvi priliki brez boja predali zaveznikom, Vaše in SANSovo požrtvovalno delo za slovenski narod, ki so ga hitlerjanske tolpe hotele spraviti s površine zemlje.
"Medtem ko so Nemci po zlomu Jugoslavije aprila 1941 začeli 7. Nemcem priznano 'preciznostjo' streljati naše slovensko izobraženstvo; začeli z isto 'preciznostjo' preseljevati na tisoče družin samo zaradi tega, ker je bilo pri nas toliko in toliko Slovencev preveč za njihov 'Leben-Straum' (življenski prostor), in ko so pričeli z okrutnim zatiranjem slovenskega jezika, so po neuspehih na ruskem bojišču pričeli leta 1942 iz skrbi za 'Ka-nonefutter' s silo in terorjem vtikati nas 17 do 20-letne slovenske fante v toliko osovraženo nemško vojaško suknjo.
"Dočim je Ljubljana z Dolenjsko pod Italijani bila vsaj za spoznanje na boljšem, so mariborski, ptujski in celjski okraji bili izročeni na milost in nemilost zloglasni nemški organiza-
ciji poklicnih morilcev, znani vsemu svetu pod imenom 'Gestapo.' Brez najmanjšega olepšan ja so nam namignili, da bqdo naše družine, v slučaju da se mi ne pokorimo, takoj z naslednim transportom deportirane na Poljsko, odkoder so potem navadno prihajala kratka poročila,
kot na primer: 'Herr..............-ist
infolge einer ploetzlichcn Er-krankung hier gestorben. Falls Sie die Asche des verstorbenem wuenschen wended Sie sich an
......................!' (Gospod ..........je
j zaradi nenadne bolezni tukaj umrl. Ce želite dobiti pokojnikov pepel, se obrnite na............)
I "Kljub vsem poiskusom nadu-j tih in osornih pruskih oficirjev, I ki so nas sprva zlepa nato zgrda I skušali pridobiti za njihov ope-1 vani 'tisočletni Reich,' nam niso i mogli nikoli iztrgati naše narod-' ne zavednosti iz naših src. Vsak-jdo izmed nas je kljub mladosti in neizkušenosti dobro vedel, kdo so naciji in kaj je naša dol-j žnost.
' "Čim smo bili poslani na italijanska bojišča leta 1943 (na rus-I ko fronto nas radi slabih sku-' šenj niso upali več dati), smo se : pil prvi priliki prebili do zavezniških bojnih linij. Takoj smo povedali, kdo smo in kako smo prišli pod nemško knuto.
"Zavezniški oficirji na italijanskem bojišču so nas in naše poljske tovariše, ki jih je tepla ista usoda, znali ceniti, ker smo po naših najboljših močeh pomagali marsikateri ameriški in angleški materi ohraniti življenje njihovih sinov. Bilo nam je tudi obljubljeno, da nam bo omogočeno priti v stik z drugimi Jugoslovani in nadaljevati boj proti kletemu sovragu. Toda čim smo prišli dalje od fronte proti zaledju, so nas iz nam neznanega in nerazumljivega vzroka zopet vtaknili v ujetniška taborišča—skupaj z istimi Nemci, ki so nas že preje gnjavili in pso-vali z že staro psovko: "Win-dische Hunde' (Slovenski psi).
'Kljub našim protestom so nas skupaj z Nemci odpeljali v Združene države, češ, da bo naša za-
j Washingtonu prevladuje mnenje, da bo moral de Gaulle I temeljito preusmeriti svojo socialno in kolonijalno poli-itiko — sicer se bodo kopičile na njegovem potu vedno inove težkoče in težave.
deva v kratkem rešena. Tako čakamo nato že od jeseni 1943! Da nas Nemci v teh taboriščih zaradi njihove slabe vesti iz dna duše sovražijo in da je radi tega že bilo nekaj smrtnih slučajev, si lahko vsakdo sam misli.
"Res je, da so medtem že pričeli ločiti Poljake in Cehe od Na-cijev, toda le za nas Jugoslovane se očividno nihče na pobriga. Naš položaj je tem težji, ker se z nami dosti strožje postopa kot pa z italijanskimi ujetniki, med katerimi so naši Primorski Slovenci. Nam so prepovedane vse poštne zveze z zunanjim svetom. Pisati moremo le naj ožjim sorodnikom, ki jih pa večina izmed nas nima!
"Razumljivo je, da ameriška vlada smatra Primorske Slovence za 'podanike Italije' in da bo njihovo vprašanje razrešeno šele tedaj, ko bo rešeno vprašanje jugoslovansko-italijanske meje. Toda od mojih 27 sotrpinov smo vsi iz mariborskega, ptujskega in celjskega okraja, torej iz krajev, ki so bili od leta 1918 naprej uradno prizn^i kot sestavni del Jugoslavije, priznani tudi od ameriške vlade!
"Kolikor nam je znano, dose-daj zapadne velesile niso in naj-brže tudi ne bodo tako. kmalu priznale novih mej, kakor sta si jih izmislila in začrtala proslula morilca Hitler in Mussolini! ?
"Ali nam torej Vi morete dati odgovor na ta za nas vitalna vprašanja ? Ali nam more SANS v tej zadevi pomagati? Že eno leto naletijo naše prošnje za vstop v jugoslovansko armado na gluha ušesa. Ali se Vam ne zdi, da mi sedaj že leto dni zapravljamo našo mladost in naše živce za bodečo žico med 100% naciji v U. S. A., medtem ko bi gotovo lahko veliko pripomogli k rekonstrukciji naše trpeče domovine Jugoslavije?
"V upanju na skorajšen odgovor se Vam že v naprej zahvaljujejo za Vašo prijaznost,
"Vaši hvaležni
"Slovenci-ujetniki."
"P. S. Prosimo, ne pišite direktno na naš naslov, ker bi to imelo za nas zopet neprijetnost! Ali nam morete potrditi prejem teh vrstic s kratko notico v tu-kajšnih časopisih kot: Prosveta, Amerikanski Slovenec, Enakopravnost, Glas Naroda, itd.?" # * #
Slovenski fantje niso edini, ki so jih Nemci prisiljeno spravili v vojaško suknjo.. Tako se je zgodilo z Poljaki, Rusi, Čehi, Danci, Holandci, Belgijci, Francozi, Avstrjici in drugimi pod-jarmljenimi narodi. Ločiti vse take "Nemce" od nacijev—in 'kdo hoče danes biti naci j ?—je težavni problem, s katerim se imajo baviti zavezniki. Mi smo že opozorili vojaške oblasti o čud,ni situaciji teh Slovencev in opozorili jih bomo ponovno. Vsekakor pa je dolžnost jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu, da se požene za hitro rešitev tega mučnega položaja slovenskih ujetnikov.
Naša relifna akcija
V maju smo prejeli za pomožno akcijo WRFASSD od naših podružnic in nekaterih društev ter posameznikov znesek $2,203, kar je zvišalo po SANSu nabrano vsoto na $85,988.38. V tej vsoti niso vključeni prispevki nekaterih podružnic in društev, ki so bili poslani naravnost v urad WRFASSD v New York, in ki znašajo že nad $15,000. Na primer samo v New Yorku in Brooklynu je lokalni slovenski odbor nabral in izročil $4,977.60 od 2. oktobra 1944 pa do konca aprila.
Glavni prispevatelji v maju so bili naslednji:
Podružnica št. 11, Ambridge, Pa., $52.50, in sicer od kartne zabave $50, drugi prispevki pa
DOBRODOŠLICA JUNAKA
ZA
Tech. Sgt. Charles C. Kelly je bil deležen prisrčnega sprejema, ko se je vrnil domov k materi v Pittsburgh, Pa. Kelly je prejel redko odlikovanje Congressional Medal of Honor, ker je v bitki pri Salerno ubil JfO nacijev.
so znašali $2.50. Pri podružnici št. 12 v West Aliquippa, Pa., je daroval Frank Dornik iz Ell-wood Cityja $6, dve drugi stranki pa $3, ali skupaj $9. Pri podružnici št. 40, Kemmerer, Wyo., je nabral brat John Kržiš-nik vsoto $51.50; Pavel šabec j% daroval $20, Frances Borštnar, John Kržišnik, John Starovaš-nik in Andrew Klun po $5 vsak, dva sta darovala po $2, sedem po $1 in ena rojakinja 50 centov.
Podružnica št. 13, Bridgeport, O., je prispevala za pomožno akcijo $206, za politično pa $50. Na shodu 28. aprila se je napravilo čistega dobička $278.74, poleg tega pa je društvo št. 13 SNPJ darovalo $5, neka druga stranka pa $1.
Pri podružnici št. 24, Virden, 111., je daroval Frank Ileršič $5, neki drugi rojak pa $1, skupaj $6. V Chicagu sta Steve in Rosie Vidmayer iz Clarendon Hills darovala skozi podružnico št. 25 $20 za pomožno akcijo. Denar je izročil Louis Zorko. Pri št. 54 v South Chicagu je daroval naš rojak iz Pullmana, Frank Andol-šek $5.
Prireditev v korist pomožne akcije, ki se je vršila v Strabane, Pa., 29. aprila pod pokroviteljstvom podružnice št. 55, je prinesla čistega $217.50, katero vsoto je poslala, tajnica Mary Tomšič.
Od podružnice št. 56 v Milwaukee, Wis., smo prejeli v maju $520.80, in sicer za politično akcijo in revije Liberation $224.80, za pomožno akcijo pa $296. Njl domači zabavi dne 29. aprila se je napravilo $270.69 čistega pribitka. Glavni darovalci so bili: Frank Ermenc in soproga $15, Joe Kocjan, Ferdinand Raker, Antonija Trkaj, Rozi Wene, Max Kodi, društvo Badgers št. 584 SNPJ, Frank Matkovich, Milwaukee County Bank, Joseph Bodenberger, J. Vande Lee, Gine Olerce, Frank Zajec, Frank Bizjak, vsak po $5. Sestra Trkaj je darovala tudi za politično akcijo $5. Po $10 so darovali iz' Cudahyja Matt Radelj, Frank Borstnar in Frank Berčič. Metka Jelene iz Racine je prispevala $25, po $5 pa Mary Umek, Franc šebenik, Frances Zore, Frank Škrabolje. Več posameznikov je darovalo po $3 ali manj. Charles Chuk je daroval SANSu $5. Prispevke so izročili: Mary Rodich $10, Lovrcnc Za-veri $22, Mike Ruppe $5, Joe Radelj $134.
Tajnik podružnice št. 73, Her-minie, Pa., Anton Zornik je izročil $20.50. Tom Milharčič, Pleasant Valley, je daroval $10, drugo vsoto pa pet prispevate-Ijev. Andrew Sprogar; podružnica št. 97, Newark, N. J., je izročil za pomožno akcijo $47.50. Darovali so: Leo Bizjak $10 (nabral tudi drugih $12 med člani društva 756 SNPJ), Andrew
Sprogar pa $5. Po $3 je darovalo 20 oseb.
Od podružnice št. 99, Pa., smo prejeli za relif $ • ' $5 sta darovala Frank Vra r in soproga Štefanija,
lovico pa Frank Zore in ^ Baloh, ki je tajnik, i Za društvo št. 321SNPJ, ren, Ohio, je poslal tajn^ seph Jež vsoto $110. Dru^vo ^ prispevalo iz blagajne $5 , o lih $60 pa je bila nabrani# ^ člani. Denar je namenje:^ P vico za pomožno akcijo, po
; za SANS.	/ompJ
I Tajnik društva št. 141 S ' Universal, Pa., brat gant, nam je poslal ček nabrano v okolici za P akcijo. Darovali so: po 3» ^ venski klub in Henry L pg Anton Oblak (Kike), P« f . Peter Boronik, Anton ° ^ Frank Sifrar (Jezerc), ^ R. Kumer, Aftton Novosel, John Kumer, Kumer, Frank Habjan, ^ kalj, Peter Bregant, Mary nar, Amalija Chelik, pidi. 210 KSKJ in Theodor B Več drugih rojakov in	y
darovalo tudi manjše tej naselbini se je nekaj obleke za staro O in vse je bilo odposlano
dišče v. New York.	.
a«
Od podružnice st. o ' j p^. beth, N. J., nam je uji'pri-sarič $10. Ta znesek je hranjen na poštnini,
[
nranjen na	gj;
dotni rojaki nabrali m
600 funtov obleke. Poleg označenih

prisp®
smo prejeli še nekateri vsote od raznih kor, tudi članarino in	gg-
prodanih revij. Natan gi-znam vseh dohodkov za no in politično akcij® ^ den iz mesečnega račuD
Vsem darovalcem m« jg^re-Ijem naj bo izrečena na^^^^gt jo na zahvala za pozrt darežljivost.
' ' ' .
SANS ^e imel zadnje ce zelo velike stroške ^ O bilanca se je pre^ ^ oktobra meseca do
in
]e
De ^bli odk
ise
%o
ieni ^ni Oko
H
ioi
j J. %
Tis
'Iru
kr 'UŠI
'čl k lat, tio
h »ir
ta!
Si /ii ka
S
posvetili veliko	'
kampanji za pomozn° . ^ ^60 plačali vse stroške v delom iz SANSove enem smo nabavili c ^ aij ke, izdali veliko tis pgjpir gleščini in slovenšciP , Združeni odbor v mesečno, obdržava 1 glavnega odbora m j govo valnega odbora, P . gjitv® nike na shode in P naše odbornike na Vsi dohodki ig
ni iz objavljenih r g^pet P ^
nes zavzema pozoJ"' ^ ^ve^' litično delo stroški. Pravilno je
io
h
2;
'k
i h
iž
»i
J h
\
SirOSKl. riavi"— - JJ,lise podružnice ^oP jel"
rodS „ie
i zbirajo prispevk druge dohodke za
čl^^raVO.
V
Ob pisanju teh jeli pismo od
tona iz Detroita, M	M
naše aktivne tajn
to».dajojenauh^;^^|i<
škodoval mestni	v 1 go-
ja z zdrobljeno,	',,11»
v bolnišnici	J® jK'
ba 183). Sestra Men	,n'
ena izmed	^
tivnejših naših ,^gi J® j
troitu in po
ustanovljena P^^poškod^pgt
SANSa. Upamo, a	2 g.
r da
povrne
S
prenevarna
kmalu povrne H p^ipor progu. Članom P .^jo a |jo da nestjjčno roj 1 jj^o in ji vsaj na svoje priznanje
požrtvovalnost ^	jptK'
in stare domoVi"
Kupujte voi"*
|4

V
I
5
¥

:%ja, 1945
ENAKOPRAVNOST
STRAN3
Dušica Rožamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther
Poslovenil Boris Rihteršie
Slovensko dekletce v plesu na programu
(Nadaljevanje)
^ bila zavest, da svoji more več dati doma. 'lilisk so mu Dušičine be-domače razmere, je zdelo prej še me-^ je zdaj jasno pokaza-Nikoli ne bo mo-™ otrok srečen pojeg nje-Kako se je šarlota J, f'lila, kako je postala tr-% je branila deltti ka-1 trpljenje z njim! In bila z Rožomarijo! e hujše bi utegnilo
»ko.
oi le-)i-
>1,
je bilo, da bo zdaj svojo hčer za zmerom, "^^rte, visoke načrte, to-se je nečesa: Roža-. nikoli ne bo dala pri-,^ta Zgodba o dveh du-srečata in ki ju nobe-K ^ ločitev ne more loči-j ^ izmed obeh duš je šla skozi daljne dežele, ' j® sprejela njeno obve-' ^jeno telo bi bil lahko ,^jene duše pa nikoli. Ta ^ na svoja pota in mor-, ne bi našla poti na-bi se moral kakcy , bi hotel pritiskati na (/'•i®' Raj se odloči tako, 'ijemu prav.
se je pridružilo še ^ tem toplem ozračju, U njegovo hčer in ki dosti zemeljskih novi luči. Nikoli še ijg ^ "iolgo sam z njo, in fe ® srcem, ki so ga mori-
kjdp ^ .
njegov rod, njegovo
^ njim v grob, naj bo
srečna.'
"te mladika
ttiisli mu je postalo kakot bi ustvarjal še košček" veselja in ko-bi lahko pobegnil ^ lastnega zakona.
tudi druge ure, ko boriti s svojim pono-iftogei misliti na Harra S ^ ^'^^^čino.
' jeziki, ki bodo padli 'j^^^sniehovanje njegove ^ bo mogla nikoli ij, je dal hčer siroma-j vse sta premagala ^ ^0 srečno družino in njegove navadne n^'^J^govega navadnega človek izpiemeni, čisto drugačen, če isokega, čistega, gor-
'Hi p*"'®®! nadenj mir, Uničiti niti brzo-ijg ^zojavka mu je za Hj Jutro naznanjala z iliM ^^Potrebnimi beseda-
moralo v Berlinu
pravljično, kakor v sanjah.
Lepota, visoki položaj Rože-marije* njeno bogastvo, vse to je čudež. Najbolj čudežno pa je to, da hoče prav njena, prismojenega Thorsteina, grofa iz razvalin, zasuti vsa sreča sveta. Svojo zmedeno dušo mora vpraševati v samotni noči na obali tujega morja:
"Duša, moja stara duša, ali si res ti? Ali si res ti tista, ki je tako dolgo gladovala v samoti, in ki bo zdaj imela v obilici vsega, o čemer ni sanjala niti v najblodnejših sanjah? Im*a boš največjo srečo življenja, umetnost bo rastla v tebi, nov dom boš dobila in v njem bo gospodarila blaženost, s svojimi dobrimi rokami bo pletla vsak dan zlate niti svoje sreče ...
"Kako bi prenesla vse te dobrote, ki bi jih bilo preveč za tri gladujoče duše, pa se ne bi mogla nobena pritožiti, da je ostala prazna?"
In njegova duša dvigne roke k iskreči se luči, tja, kamor zmerom vleče otroke zemlje.
"Kakor norec stojim tu, ki jemlje, kakor bi bila njegova pravica, ki mu je bila dana pred tisoči in tisoči drugih!"
Toda tuje in sovražno gledajo nebeške vojske nanj. Kaj je njemu, ki pase tam gori črede sonc in zvezd, ena sama človeška duša?
Kakor zmedeno grmenje, tako se mora slišati stokanje vsega človeštva s temne zemlje.
Kako bi mogel on slišati en sam glas, kako bi mogel ta glas preglasiti, prekričati milijone drugih duš?
Čudno, kako se iznenada zbudi v njem napol zabrisan spomin. Iz starega svetega pisma v slikah, ki so ga imeli na gradu. Ponočni boj ene same duše pred tisočletji in ista prošnja, ki vstaja iz njegove duše: Ne pustim te, če me ne blagosloviš!
Še zmerom stoje te besede pred njim; temni, samo od blede luči osvetljeni valovi mu jo prinašajo iz nočne daljave in v nebeških lučih je zapisano: Ne pustim te, če me ne blagosloviš!
In iz dna srca mu vstane nekaj, se brez oblike, dih, nekaj tujega med domačnostjo njegove notranjosti. . . Zdi se mu, kakor bi gorelo v njem; solze začno polzeti iz njegovih oči: t Ne pustim te, dokler me ne blagosloviš !
In potem,—ali se ni spustil nanj nežen, droben val zlate svetlobe, ali ga ni zalilo nekaj tujega, mogočnega, neizrečno skrivnostnega, kar čuti vse telo.
.........,W,
m

Mervin McLeod in Marcia Marold
Devetletna Marcia Marold, hčerka Mr. in Mrs. Stephan Marold, 913 E. 70 St., bo v četrtek večer nastopila na programu v Shaw Hi avditoriju, na vogalu Euclid Ave. in Shaw Ave. Pri-četek programa, kateri se vrši pod vodstvom Carol's School of Dancing, 12722 St. Clair Ave., bo ob 8. uri. Z malo Marcijo bo nastopil Mervin McLeod, 1543 Cleremont Ave. Marcia ^e vež-ba v. plesu že dve leti in njem dosedanji nastopi kažejo, da bo umetnica v tem poklicu," ako bo nadaljevala v vežbanju. Dekliško ime njene matere je bilo Fanny Stanonik.
"Da, bili so dnevi, ko sem imel j gi. Kakor labod med kokošmi bo dosti skrbi. In Rožamarija je še: med drugimi Brauneškimi. Nje-zelo nežna in slabotna, toda v j no sliko moram imeti." Knežnj a zadnjem času je napredovala,'pogleda presenečeno svojega zelo napredovala!"	moža. Kaj mu je? Nekaj čisto
Že stojita v veži hotela, ki je' tujega, skoraj veselega je v okrašena s palmami, in prav hi-j njem!
tro potegne knez svojo ženo v j "To je od velikega veselja, dvigalo. Zgoraj je videl nič slu-i Šarlota. Veselje napravi človeka tečega Harra, ki gre po stopni-1 lepšega. Prav si videla, Thor-cah z vejico cvetja v roki. Knež- stein je tu."
nja ima hitre oči.	"Thorstein? Ali se je pripeljal
"Ali ni bil to Thorstein? Ka- za teboj?"
ko je to mogoče?" Toda knez "Bil je že tu, ko sem prišel." rajši presliši njeno vprašanje,j "Frid, kaj naj to pomeni? Be-in zdaj sta že v sobah, ki jih jej seda mi zastaja. Ne razumem te naročil zanjo. Niso najboljše so-1 več."
be, ker so te že oddane, loda| "Torej, povedal ti bom. Roža-knežnja je zadovoljna z njimi. Imarija je od včeraj nevesta. Ko-Samo popotni plašč mora sle-^ga ljubi in koga je zmerom Iju-či, ker se je oblekla za družbo; bila, to tudi veš. Saj si ga videze v spalnem vagonu.	|la z vejico cvetja."
"No, torej, Frid, kaj dela da- j Knežnj a se skoraj histerično nes uboga Rožamarija?"	| zasmeje.
"Zelo se boš začudila, ko jo j "Grof iz razvalin? Harro boš videla, Šarlota."	j Thorstein, ki kupčuje s slika-
"Lahko si že mislim. Večja boi mi, in Rožamarija! Ali jo je mar
m
bolj 'bleda kakor drugi ljudje. Ta nesrečna dolžina!"
"Zelo lepa je postala."
"Lepa? Rožamarija?"
"Najbolje bo, Šarlota," reče potem glasno, "da se poskušišj čimprej sprijazniti s to mislijo, i Harro mi je bil zmerom zelo' drag in zelo sem mu bil hvaležen za pomoč."
"Reči misliš, da se je takrat ko je bila Rožamarija sama z Granger j evo, prislinil sem. Da, I saj je Rožamarija zlata ptica za ubogega roparskega vUeza Thorsteina!"
Knez je stal s hrbtom proti oknu in njegov obraz seje na-vzel čudnega izraza, ki ga knež-nja še ni poznala.
"Da, ali nisi premislil, kaj bodo rekli nečaki, kaj bo rekla tvoja sestra, ko bo zvedela, da daješ edino hčer pustolovcu?"
(Dalje prihodnjič)
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
hotel? Saj mu je bila nadležna s svojo smešno zaljubljenostjo že takrat, ko je bila še otrok!" "Tako bi ona delala z Rožoma-
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
"čisto drugačna je kakor dru- rijo," pomisli knez
No Time for Celebrating
na postajo, ne brez zanesljivega prepričanja, da mu bo prineslo nekaj neprijetnih ur. Že zdaj ga je treslo kakor človeka, kije dolgo stal na solncu, pa je moral potem stopiti v senco. Khež-nja je preživela v spalnem vagonu prav lepo noč, in njen nena-' den, nepričakovan—in kakor pač, najbrž sluti—nezaželjen pri-j hod, jo je napravil prijaznejšo, j Seveda, v očeh njenega moža je pogled, ki ji ni všeč. To bo vpliv Rožemarije.
"No, to sivo ozračje bi bila
lahko imela tudi v Berlinu, toda I
I
vesela sem, da sem pobegnila iz starega gnezda megle in dežja. I Saj si tudi ti vesel, da sem pri-| šla? Najbrž si imel same težave
in sitnosti."	!
I
Knez se nekoliko nasmehne:'
a
Fighting men of the army's 77th infantry division on Okinawa listen to the news a few yards behind the front lines. Their battle-hardened faces indicate the impassiveness with which they received the news real-' izing the war is not over for them and that a tough fight lies ahead as is now being proven to them.
Dajte vaš fornez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen , po "va-cuumu."
$4 do $6
National Heating Co.
Postrežba sirom mesta F Air mount 6516
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
♦ ♦
♦ ♦ ♦
I
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljSo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 East 152nd Street	TeL; KEnmorc 3118
0583
Trade your folding money
kar doživlja vsa njegova samot-®l^lenila pobegniti' na duša ?
svoj vsakdanji boj j Človeka prevzame v vsej glo-Jsin. v Berlinu k juž- ^ bini bolečina ali smrt. Njega je j pretreslo veselje.
Veselje, ki je stopilo v njego-
»ju.

teži
sreča. Vse mu i vo življenje, razsvetlilo v njem
Sa stiska, koma'i se I vse kotičke in zaklicalo duui s . . I ••	-	-1-

roko Rožemari-1 svojim veselim srebrnim gla-
(jv. njene blažene, sa-|som: "Zdaj sem tu!"
Vidi,
l^leda, in on, ki po-
kako postaja
^jK' 0
^obno dušo kakor i|^ Ve, da ubija samo ubogo srce, ki I" gre, še pre-''azveseli, poljubi in ji šepne bla-' "Jutri pridem |
4	hodi pod juž- j
Joli ^ Reborn.	;
^	njim '
\ Rf ^ in valovi dihajo 1
(	^ v, .	. v	'
^ po sknpajocem te'"
štiriindvajseto poglavje Naslednji dan
Knez se je peljal drugo jutro
Oglas za sedmo vojno posojilo, za katero je baš sedaj v teku kampanja, je b r e z-plačno dalo vodstvo
palmovi ga- Enokopravnostl.
se še iskri ne-j
preobrat življenja "^^ftiaga. Vse je tako









for HGHTING MONEY!
Dig down deep—hack up the men who are fighting the enemy face-iQ.face! Let your farm dollars help send them the supplies they need t Up to this time last year there had been two war loans. This time, the yiighty 7th must do the job of both loans. That's why Uncle Sam asks you:
BUY TWICE AS MANY BONDS IN THE MIGHTY 7th ... THE BIGGEST, MOST URGENT WAR LOAN OF ALL
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
4 ♦
! ♦
♦
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
V vsaki slovenski družini, ki se
zanima za napredek in razvoj Slo-
i
vencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
I
i
8TRAN3
ENAKOPRSVNOST
6. junija, 19^

UIBIII ■ II Wll ■ 11 ■
initii
■f^tlllBllllllllillHlllHWllWllIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIHI
IIIBIIIWIIiBilliUIIWII
F. S. FIN2GARJEVI
ZBRANI SPISI
I, Sama
■ II ■ II ■ iiimi ■ II ■ II BUI ■ II ■ y miti
■iiiiiiiitiiiitBiiiwiiimiiiiiiiiiiimn
llWIIWllWtll
■IIIWIIIIBIIIIBIIIIBIIIIBIIIiBlll
lUHiiiiaiiiiaiitwitmiiiiBiiiiBniiaiiifBiii
(Nadaljevanje)
Alena je bila zbegana in ni prenesla poštaričnega pogleda, ki jo je srepo motril skoz okence.
"Oprostite, saj res ni lepo, ko sva sosedi, da me ni bilo. Poboljšala se bom!"
"Ne utegnete, a -r- seveda, nič ne zamerim. Mlado srce ima svoja pota, svoja — seveda!"
Ema ji je hudomušno pome-žiknila, da je Alena zardela in se silno razveselila dveh kmetic, ki sta prišli po opravku na pošto.
"Na svidenje, gospodična Er-na!"
Alena ni utegnila seči po roki, katero ji je Ema ponudila skoz okence, tako razburjena je odšla. Srce se ji je razburilo in jeza jo je trla.
"Zavist, bleda zavist! Mar ne vem, zakaj to zbadanje? Vse so enake. Mara ni nič boljša. Celo Smrekarica me draži. Tako neumna nisem, da bi se v vsakega študenta zaljubila. — Ampak sedaj vam nalašč še ponagajam. Če bi ga pri tej priči srečala, z roko v roki bi ga popeljala pod Emino okno. Nalašč!"
Aleni sO žarela lica v mrzlem vetru. Brez cilja je hitela po cesti, ki je bila že zmrzla. Pred šolo je zagledala Maro in Minko. Mara se je naglo okrenila in odšla v šolo, Minka pa se ji je pridružila.
"Mara tudi!" je pomislila Alena, ker ji je Mara hladno odzdravila in se umaknila.
"Kam greš, Alena?"
Alena je skomizgnila z rameni.
"Ne vem!"
Minka je opazila kipečo rdečico v njenih licih. Oklenila je roko krog njene in jo tesno stisnila k sebi. "Pojdi z menoj! Str-niško grem povabit na Miklavžev večer. Lepo vsoto je prispevala za darila revnim šolari-cam."
"Grem," je odgovorila Alena ih se stisnila k Minki kakor otrok.
"Kaj tako hitiš? Ti si vsa razburjena, Alenčica." Minka ji je pogledala dobrohotno v žareče oči, da se je Alena razveselila.
"Ah!" je vzdihnila Alena.
Obe sta potem molčali. Ko sta že prišli skoz vas in se je za Plankarjem cesta zavila skoz molčeče polje, je spregovorila Minka;
"Alena, razodeni mi, kaj ti je. Če mi zaupaš! Ako mi ne, bodi prepričana, da nisem radovedna."
"Verjemi, Minka, da prav za prav sama ne vem, čemu sem se razburila. Domov namreč nisem odgovorila takoj na pisma — in zato je prišlo danes tako žalostno in skrbi polno pismo od mame, da sem kar nesrečna."
Minka ni takoj nič rekla. Samo karajoče je pogledala Aleno in spet sta nekaj trenutkov mol čali.
"Alena," je spregovorila Min ka in bridek vzdih je bil v tej besedi. "Ti si otrok in ne veš, kaj imaš, ko imaš mamo. Da bi jo jaz še imela in bi jo samo enkrat še mogla objeti!"
Minka si je otrla z rutico oči.
"Toda še nekaj te muči, ljuba duša. Samo zaradi tega nisi tako razburjena."
"Vsi me dražijo, vsi nagajajo."
"Zakaj?"
"Zaradi Bresta!"
"Zaradi Bresta? Zakaj zaradi njega? In kdo?"
"Ema, Smrekarica, Mara — vsi me zbadajo. Kakor da sem institutka. Kaj se toliko brigajo zame! O, vem, sama zavist, grda zavist! Toda povem ti, da bom poslej nalašč očitno hodila z njim, prav nalašč, da jih bom jezila."
"Tega ne govoriš iz modrosti! To je jeza, to je strast. Tega ne storiš!"
"Storim!"
Alena je korakoma udarila z nogo ob trdo cesto.
"In. če zapraviš svoj mir?"
"Mir? Torej tudi ti sodiš tako, tudi ti misliš, da sem taka?"
"Nič ne sodim. Vem pa, da za igračo tvoje srce ni.. In če stokrat tajiš, utajila ne boš, da si že vznemirjena, in vznemirjen je tudi on. Pomisli, ali te to vodi k cilju — ali te vodi v nesrečo."
Ko je Minka pogledala ob taki sodbi Aleni v oči, kakor bi ji prodirala vprašujoče v dušo, Alena ni vzdržala pogleda. Nervozno se je igrala z resami ogrinjače, in nejevolja ji je sijala ž obraza.
"Minka!" Alena je gledala predse na cesto, potem dvignila glavo in se ozrla proč od prijateljice v gozd ob cesti.
"Minka," je ponovila še enkrat in glas ji je bil nenavadno teman, skoro zadirčen. "Povej mi, zakaj ste taki. Tudi ti nisi drugačna, nikar mi ne zameri! Taki ste namreč vsi, da več veste o meni nego jaz sama."
"Zato smo taki, ker imamo oči. Ljubezen jih nima, je slepa."
Alena je izmeknila Minki ro ko in je odločno stopila na drugo stran ceste.
"Ne vem, ali je to hudobno ali je neumno. Toda to vem dobro, da tako natolcevanje pre povem, tudi tebi prepovem, da-si te spoštujem in te imam rada!"
Minka je šla za njo preko ceste in jo prijela vnovič za roko. Alena ji je dovolila in gledala v gozd, ki je molil gole, mrtve ve je pod sivo zimsko nebo.
"Punčka moja/' je pričela Minka mehko in iskreno. "Poslušaj odkritosrčno besedo pri jateljice! Ni treba, da bi bila ničemurna zato, če veš, da si najlepše dekle v fari. Če se potem mladenič, kakor je Brest, zanima zate bolj nego za druge, ali ni to naravno? Ali ni takisto naravno, da ubogo, nervozno Emo nekako jezi že sam tvoj pojav, tvoja mladost? Ali ni nujno, da je Mara, za katero se je Brest zanimal prej, užaljena, ko vidi tebe — in vidi njega? Ali ni to nujno?"
"Kajne, da ni bilo tako med Maro in Brestom? O, jaz sem naglo ugenila!"
"Poglej, draga moja, to je najboljši dokaz, da nisi več mir na!"
"Zakaj?" je vprašala Alena in sklonila glavo ter pogledala prijateljico.
"Zato, ker te izdaja vsaka kretnja, oči, lice, vse. Prav zato te svarim. Ko bi bila prepričana, da greš sreči naproti — potem bi drugače govorila. Razo-denem ti, nerada, toda iz ljubezni in razodenem: tudi jaz sem že bila prevarana ..."
"Prevarana? Torej si nesrečno ljubila — in odtod tvoj socializem!"
"Alena!"
Minka je izpustila njeno roko
in se ustavila sredi ceste. Iz njenih pogledov je žarel užaljeni ponos. Nekaj hipov je molčala, v licih ji je utripalo,
"Alena, odpuščam ti to žaljen je, ker si — otrok. Želim samo to, da ti ne doživiš ure, kakršno sem doživela jaz, in če jo doživiš, ti želim vsaj toliko sile, kolikor je je bilo v meni, da sem se dokopala s krvavečimi prsti na to višino, kjer sem sedaj — ponosna na to, kar sem, ker sem sama iz sebe!"
Alena se je šele sedaj zavedala očitka, ki ga je nezavestno izgovorila. Planila je k Minki in jo prijela za roko ter jecljala; "Odpusti, Minka, odpusti!" Minka je držala njeno roko in govorila, kakor da ne bi slišala prošnje.
(Dalje prihodnjič)
da pisati domov, ker ne vem, če še živijo moji starši. Zato Vas prosim, dragi Slovenci, če je Vara mogoče poslati kako darilo, ker bom imel v kratkem dopust od angleške armade, pa bi rad živel še enkrat po dolgem štiri-letnem skrivanju in strahu.
"Draga gospa, oprostite mi, ko Vam tako pišem kot berač, ali Bog bo dal, da bo vojne konec in tudi Vašemu možu, da bi dal Bog srečo, da bi se vrnil nazaj zdrav in srečen.
"Torej, gospa, sedaj skonču-jem to pismo in Vas srčno pozdravim in tudi Vašega sina in vse. Slovence, kateri prebivajo tam v tistem kraju.
"Ivan Gane."
Urednikova pošta
Pismo iz Anglije
Mrs. Pauline Blatnick, 1530 Babbitt Rd., je prejela pismo od njej nepoznanega rojaka Ivana Gane, ki je pobegnil iz nemškega ujetništva in se pridružil angleški armadi. Piše ji:
"Cenjena gospa:
"Predno Vam še več pišem, se Vam oprostim, ko Vas nadlegujem s tem pismom, ker sem Vam nepoznan.	• .
"Poročam Vam, da sem se seznanil z Vašim možem Ludvikom, in mi je dal naslov Vašega doma, ter mi je rekel, da naj Vam pišem. Jaz sem tudi Slovenec, doma sem iz Sevnice ob Savi. Dobra mi je poznan Vaš nekdanji domači kraj Novo mesto. Rad bi Vam mnogo opisal, kako je sedaj tam, ali pa sploh o celi Jugoslaviji, kako so napravili Nemci obupno in nemogoče za verjeti.
"Tako sem jaz že leta 1941 po vojni z Jugoslavijo zbežal v gozd, kjer smo se borili za našo lepo domovino pod vodstvom maršala Tita. Možno je, da ste že kdaj po radiju slišali poročila o jugoslovanskih partizanov. Po prevelikem navalu Nemcev, sem bil leta 1942 ujet in sem bil do sedaj v nemškem ujetništvu. Konečno je napočila ura svobode, da sem zopet zbežal iz našega tabora in se pridružil angleški armadi, in tako sem prispel pred kratkim v Anglijo, in sem ravno v tistem kraju kot je Vaš mož.
"On mi je mnogo povedal, kako lepo življenje je v Ameriki. Tudi tukaj v Angliji ni slabo, samo denarja je malo; za Angleža ni slabo, ker mu lahko pomagajo od doma, ali meni se ne
Jugoslovanom v Clevelandu na znanje
Na pobudo Progresivnih Slovenk se je v Clevelandu izvolil združeni odbor, ki zastopa vse jugoslovanske narodnosti.
Ta odbor bo sklical shod za 17. junija t. 1. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vzrok za ta shod so meje svobodne Jugoslavije, katere se sedaj rišejo.
Vsi Jugoslovani, -posebno pa Slovenci, primorski, koroški, itd. si naj rezervirajo ta dan.
Podrobnosti sledijo. Zapomni-,te si dan 17. junija t. 1. Za publicijski odbor
Felj;« štrumtaelj.
tovo polnoštevilno udeleži te svoje bratske prireditve, ker pri skupnem delovanju je tudi gotov uspeh. Vljudno se vabi tudi članstvo bratskih društev in cenjeno občinstvo od blizu in daleč na obilen poset. Kar se tiče postrežbe bo vsak posetnik dobro in točno postrežen. Za plesaželjne bo igrala izvrstna godba pod vodstvom Hojerja. Ker so prostori dobro urejeni, se piknik vrši tudi v slučaju slabega vremena.
Torej na veselo svidenje dne 10. junija na vrtu Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave.
' Pozdrav!
Joseph Miklus, tajnik.
WAR BONDS
Piknik "Soče" na zapadni strani	,
Cleveland, Ohio. — V nede-| Ijo, 10. junija priredi društvo j "Soča" št. 26 SDZ svoj piknik! na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Priče-tek ob 3. uri popoldne.
Članstvo je prošeno, da se go-

OSicial U, S. Navy Pbot9
' Bataan ahead. How it looked to Navy bluejackets D-JDay minus one with smoke rising from bomb hits from 7th Fleet units that War Bonds *)elped to float. U. S. Treasury^p^tm^
Germans Learn of Atrocities

am

DBSmpTORlJ
Civilians of Beckum, Germany, look at display of pictures of atrocities committed by their fotces. This is one of the ways the German population is being educated regarding their military and political organization. Civilians accept the photo evidence, while many Nazi officers state that they think the photographs are faked,
Its Heroic Crew That Never Quit
Za delavce Za delavk
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA
HIŠNE SLUŽABNICE
ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS	.
Polni čas šest.večerov v tednu od 5.10 pop. do	^
Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasi^ Employment Office. 700 Prospect Ave., soba od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
i:
Ime lib
The Ohio Bell Telephon^
%
Comptometer operatorlce TIpkarice Junior stenografke Splošne klerkinje
Tajnica Pomivalka posode
Tedenska plača poleg overtime
Zglasite se pri
The Osborn Mfg. Co.
5401 Hamilton Ave.
Tovarniški
PRESS HANDS J J, MACHINE operate
GALVANIZEBS
Delavci za tovarniška dela ^
Dobra plača od ure m overtime
J^LSteelBarrelC
8806 Crane
En blok južno od Uni''"
ŽENSKE
MOŠKI
Screw Machine operatorji
(Izurjeni)
Tool Crib Attendant Inšpektor — izurjen Pometač Milling Machine operator— izurjen V priročno nahajajoči se vojni tovarni na vzhodni strani. Izvrstne delovne razmere. Plača od ure.
A. W. Hecker Co.
1976 E. 66 SI.
Drill Press opera*""
(Izurjene) Za v priročno
H
se vojni tovarni na	J
strani. Prijetne delov mere. Plača od u^.
A. W. Hecker L 1976 IŠČE SE
za sortiranje	po ,
v Evropo. Lahko	"Vfl %1
Moški dobijo	%
Trans-Ocean	371? l "k 1192 E. 40 St.
Drop Hammer operatorji na parnem kladivu
Pomočniki na kladivu Kurjač Oiler Scale Blowers
Trimmer operatorji
Plača od ure poleg overtime
Steel Improvement & Forge Co.
970 E. 64 St.
I NAZNANJAMO, da smo prevzeli TRGOVINO Z 2E-| ILEZNINO, kjer bomo imeli v zalogi lepo izbero barv, I vrtnega orodja in druge žaleznine.	j
I Lake Shore Hardware
!	14912 LAKE SHORE BLVD.
Mali oglasi
A ghastly but unforgettable memorial to the heroism of those who man the navy's ships and the skill of thsse who build them, was again shown when the carrier USS Franklin arrived in Brooklyn Navy yard under her own power. Hit by Jap dive bombers, afire and her own bombs exploding and one-third of her crew killed, from Jap waters to Brooklyn she returned unaided. Lower left, officers of carrier. Lower right. Chaplain JoseiA O'Callahan, one of heroes during battle, and trip home. Right shows how she limped into port.
Farma naprodaj
obsegajoča 30 akrov. Poslopja so vsa v dobrem stanju. Za pojasnila se obrnite na Joe Tisovec, 17817 Delavan Rd., ali pokličite KE 5711.
Proda se
piano harmonike na 120 basov; ene za otroke na 48 basov. V najboljšem stanju. Kdor želi, naj se zglasi na 1158 E. 76 St.
Naprodaj
sta dve omari in postelja za dve osebi. Poizve se na 19230 Pasnow Ave.
it/ar	l^uUd a *
C KUJ SER
v m čet
»Ji
MaW$j
Ser'

East Applian^f
and Sales 18724 SI. Clair A*®-' Popravimo vsakovr®	;
predmete—praln®	, [>
radio aparat®' ^
Pridite
našo zalogo	N j
Odprto	'
RADIO
na vašemu	"ČT'''
jSitco
poobl»f
B.
Oc
POPS*!^ I
T'
PHILCO —	JI a h,
berg-cablsoN	^
Whitlow Roi" V c;
18015 Neff ___—K
" Air# ■
1001
BOULE^^ppJ
CAMERA
rafsko
Imamo

xa vie Imamo
bs»*TSI
'ewj
..tmO' -ii/i. .-i'
H E A L j
no»ll.
revmati***® ko ozdravi

D'- ciovei«
Anglešk«'^ beril«
(En»li.h
je priprav« giovf^i glešiine Dobi »e * "

K
/