PoStnlna plaćana v gotovim L.to lxxi., *J^t4*#*^* ^šatf^m LJubljana, sobota 3* decembra 1938 Cena Din izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — lnseratl do 80 petit vrst a Din 2t do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst d Din 3, večji lnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Štev. 6 Telefon: 31-22, 81-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE}, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Gospodarski program poljske vlade: Tudi Poljska mora dobiti kolonije Ekspoze finančnega ministra v sejmu ji nujno potrebne kolonije, da pride do gram za dobo 15 let — Poljska uvaja gospodarsko avtarkijo in so potrebnih surovin — Veliki investicijski pro- Varsa\a, 3 aecembra r. Včeraj se je pričelo redno zasedanje novoizvoljenega sejma Po krajšem uvodnem govoru predsednika vlade Skladkovskega, ki je pozdravil novoizvoljene narodne poslance ter jim v imenu vlade Ta gotovi! lojalno sodelovanje, je povzel besedo finančni minister K\viatkowski, ki je predložil novi proračun ter podal obenem obširen ekspoze o finančnem in gospodarskem položaju države. V svoiem govoru je finančni minister predvsem podčrtal veliko važnost priključitve tješinskega okrožja Poudaril je, da pomeni to znaten preokret v celotni gospodarski strukturi Poljake, ki je s tem pridobila bogato industrijsko okrožje, kar ji omogoča pospešeno industrializacijo. Govoreč o mednarodnem gospodarskem položaju se je minister K\viatko\vski indirektno dotaknil problema kolonij in namignil, da bo tudi Poljska morala zahtevati, da dobi primerno ozemlje, ki ji bo omogočalo naseljevanje in obenem zagoto- vilo potrebne surovine. Naglasil je, da imajo nekatere države vsega preveč, druge -a trpe pomanjkanje na ljudeh, surovinah in na kapitalu. Če bi hoteli ozdraviti to nezdravo razmerje, bi se moralo omogočiti svobodno izseljevanje ter uvesti svoboden denarni, osebni in blagovni promet. Predvsem pa bi se moral vsem civiliziranim državam zagotoviti dostop do surovin, to je do kolonij. Poleg tega bi bilo treba odstraniti carinske ovire ter omogočiti odplačilo mednarodnih dolgov v blagu. Če bi se dosegla politična stabilizacija in začele uresničevati te zahteve, bi marsikatera država krenil* na pot blagostanja. Toda metode, ki so se uporabljale pod okrilj 1 Društva narodov, so bile nezdrave. Država, ki bi se v sedanjih prilikah hotela poslužiti te poti, bi se v kratkem znašla na robu propada Zato se vedno bolj uveljavlja politika gospodarske avtarkije in pospešene industrializacije in to tako v demokratskih kakor v totalitarnih Parii 3. dec. AA. Havas. Tisk še nadalje piše o govoru crofa Ciana, posebno pa o tistih odstavkih, ki go. ^re o naravnih ozemljih Italije. »Pariš Soir* se vprašuje če je Italija govorom grofa Ciana resnično mislila na to. da bi si pridobila tuja ozemlja. Če bi to bilo res, tedaj bo Francija odgovorila: »Ne«. Nikdo ne bo pri tem uporabljal nobenih fraz in izpolnili tudi ne bomo pogodbe, ki je bila podpisana leta 1935. Vendar pa se list vpra-Si.Jo, čc ni bil to čisto navaden manever. V tem . rimeru pa se naj Francija zanj sploh ne zmeni. Če nam hoče;o Italijani kaj reči, tedaj naj nam to tudi jasno povedo. "Journal de: Debats« pišo da bo ta italijanska gonja proti Franciji samo še poglobila vezi med Francijo in Velike Brita-ni jo Njun od. r bo tolik, da bo lahko re-Š:l mir. Ker pride v torek v Pariz Ribben trop, bo imel dovolj prilike, da v Parizu na stvaren način odvrne, sumnič^nia. pra tr* pa se lahko od blizu breoriča o trdnosti ~dr,o~',,: n->pri Anrriiio 5

.-e vesti o tem. da misli zunanji minister Becl obiskati Litvinova v Moskvi. Brez podlage so tuii vesti o bližnjem tiskovnem sporazumu med Sovjetsko Rusijo in Poljsko V nasprotju s tem pa izjavljajo časnika ji v Varšavi, da so zeT~ onazili. da je varšavski tiskovni ataše pri sovjetskem veleposlaništvu zadnj': prvič prišel \ sejm i v zunanje ministrstvo, kjer se je tudi udeležil sprejema zastopnikov tisk? Ostavka litovskega zunanjega ministra Kovno, 3 dec h Litovski zunanji mi-nizter Lozoraitis je danes podal ostavko. Ukinitev davkov na kolesa v Italiji Rim, 3. dec. a. Na Mussolinijevo željo bodo ukinili v Italiji vse davke na kolesa. Odlok bo stopil v veljavo 1. januarja. državah. Tudi Poljska ^e mora prilagoditi ter. težnjam in se mora poslužiti enakih ukrepov, čeravno je vselej pripravljena, da se "zove vsaki iskreni želji po sodelovanj u. Finančni minister je nato govoril o razvoju poljske trgovinske mornarice, ki je dosegla že tako višino, da gre sedaj 85 odstotkov vsega poljskega izvoza preko Gdlnje Kar se tiče državnega proračuna, je podčrtal težnjo vlade, da ohrani proračunsko ravnotežje ter da se izogne vsaki n«vi davčni obremenitvi. Ker pa zahteva gorpodarska preureditev države ogromne izdatke, ki jih ni mopoče kriti po redni proračunski ^oti, se hoče tudi Pol-ka zateči k politiki investicij. Vlad^ je izdelala velikopotezen investicijski načrt, ki je pror?fs"nqn za dobo 15 le4 V kvir; te2a investicijskega programa je določenih za prva tri leta 2 milijardi zlotov Investicije se bodo nanašale v prvi vrsti na izgraditev domače industrije v dmffi vrsti pa na eradnjo železnic. modemih cest in drugih sodobnih komunikacijskih sredstev. Zavračal je očitke, da bi mogel prehitri tempo gospodarske obnove škodovati življenjskim interesom poljskega naroda ter opozarjal na to, da je Poljska dosegla sorazmerno ogromen napredek v kratki dobi. Investicijs' progi cm je razdeljen na 5 dob po tri 1 ?ta. Vsaka doba bo posvečena izvajanju javnih del v določeni pokrajini tako, da se bo za č čno pokrajino porabilo 60 odstotkov, za ostale pokrajine pa ostalih 40 od-stotk * razpoložljivih sredstev. Prva do-ba bo posveče-.a narodni obrambi, druga ure .atu, tretja narodni vzgoji in kmetijstvu, četrta urb: izacij in industrializaciji, peta pa izenačenju strukture na-roJae^a gospodarstva. V svrho pospeševanja državne obrambe bo osnovan poseben fond, katerera bo moral sleherni polj-s' i iržavljan prispevati po svojih močeh Zbornica je sprejela izvajanja finančnega r-*nistra - dolgotrajnim odobrava-niem Francoski odgovor Rimu: Ne! Ogorčenje francoske javnosti zaradi italijanskih revizionističnih zahtev »Mein Kampf« se lahko popravi Značilna nemška izjava o obisku zunanjega ministra Ribbentropa v Parizu Slavo] Skladkovskl Pariz, 3. dec. h. Danes je bil objavljen uradni komunike, da bo nemški zunanji minister dr. Joachim Ribbentrop v torek d . )ldne prispel na uradni obisk v Pariz ter bo pri tej priliki podisana francosko-ne.nška izjava, ki bo predstavljala nekak medsebojni pakt o nenapadanju. Točen program tega obiska še ni določen Ribbentrop ostane v Parizu tri dni in bo odpotoval šele v četrtek. V zvezi z obiskom RibbentroDa objavlja d mašnji »Pariš Soir« izjavo neke zelo visoke nemške o^bnosti. ki pravi med drugim- Na nemški strani ne manjka dobre volje ;#i prijateljsko ureditev odnošajev med Nemčijo in Francijo. Po našem mnenju gresta lahko Francija in Nemčija še mnogo dalje preko okvira nameravane skupne izjave S francoske strani se mnogokrat slišijo očitki ^aradi gotovih mest v Hitlerjevi knjigi »Mein Kampf«, ki so posve" a Franciji Kancelar Hitler je že ponovno izjavil, da je pripravljen popraviti ves smisel dotičnih mest in to ne z er.c. tavi. i potezo peresa, marveč, kar je mnogo važnejše, z dejanji. Mislimo, da bo že prihodnji torek izvršen zgodovinski po-p vek strani 699. Hitlerjeve knjice »Mein Kampf«. Ccntn®« o Kisslžarskfh zahtevah O reviziji meja ne more biti govora, pač pa se lahko Madžari izselijo -iden, 3. dec. p »Dh.i.^ Mail je davi objavil izjavo rumunskega zunanjega ministra Petresca Comnena. ki jo je da! njegovemu poročevalcu \Vardu Priceu o madžarskih manjšinah v Rumuniji in madžarskih zahtevah napram Rumuniji. Minister -,e poudaril, da o kakšni spremembi rumunskih mej ni mogoče niti govoriti Nedvomno bi se mogli odnošaji med obema državama zboljšati z izmenjavo manjšin Kar se tiče narodnostnih mej, je poudaril, da je madžarsko prebivalstvo naseljeno v Transilvaniji v večjih mestih, ki pa so vsa ohkoljena s kompaktno na-^elienim rumunskim kmečkim prebival- stvom Madžarska opira svojo zahtevo na revizijo mirovnih pogodb, toda v tem pogledu ji ne bo mogoče ustreči. L.»~ " "i. 3. dec o »Dailv Mail« je objavil danes izjavo rumunskega kralja Ka-rola o rumunskih odnošajih z Nemčijo. Med drugim je dejal: Kot gospodarska sila je dosegla Nemčija visoko stopnjo organizacije in produkcije Gospodarska moč Nemčije bo nedvomno pričela izvajati vedno večji vpliv v svoji srednjeevropski soseščini Bolj kakor v političnem pogledu se bo nemška ekspanzivnost v jugovzhodni Evropi pokazala v gospodarskem pogledu Stroju kaznovani nasilneži Junaki noža in kola nikoli ne priznajo krivde — Podivjanost pijanih fantov vek in da slabšega človeka sploh ni poznaj. Iz spisov je bilo razvidno, da je župnik pred leti osumil Grobo-Ijška. da mu je ukradel uro in nekaj denarja. Ko je o tem izvedel Groboljšek, je prišel z nožem nad župnika Od tega časa se župnik in Groboljšek nista mogla trpeti. Groboljšek je bil tudi osumljen, da je podtaknil ogenj pri sosedovih. Aretirali so ga in uvedli proti njemu preiskavo, a krivde mu niso mogli dokazati. Edin dokaz proti Groboljšku je bilo javno vaško mnenje, po katerem nihče drugi v vasi ni bil zmožen takega zločina. Groboljšek je bil tudi večkrat ovaden zaradi tatvine kokoši in poljskih pridelkov, a obsojen zaradi takih dejanj od bil nikoh". N esrečni Groboljšek je bil torej na skrajno slabem glasu, Šuštarju so pa dali »dober glas«, čeprav je bdi že večkrat obsojen zaradi pretepa. Ko je prišel nekoč iz zapora, se je izrazil takole: Človek sme vse narediti, samo paziti mora. da ga nihče ne zaloti in podati se ne sme na sodni ji! Senat je Šuštarja spoznal za krivega in ga obsodil na 1 leto in pol strogega zapora zaradi prek o načenja silobrana. Sodišče je bilo mnenja, da bi Šuštar ne smel udariti Groboljška s palico po glavi, četudi je bilo resnično, da ga je Groboljšek napadel z nožem, kajti nož je bil navaden žepni nož. Sodišče tudi verjelo, da se je pokojni Groboljšek potolkel, ko se je skotalil po pobočju, temveč mu je smrtne rane na glavi zadal Šuštar. Mati pokojnega Grobo-Ijška je zahtevak rento, pa je bila glede te zahteve zavrnjena na pot civilne pravde. Ljubljana, 3. decembra Čeprav prisojajo junakom noža dokaj stroge kazni se pretepači in Lažni junaki ne spametujejo V preteklem tednu ni bilo dneva pred senatom brez razprave proti obtožencem, ki so pograbili za nož in okla-li svojega nasprotnika Značilno za vse razprave je bilo to. da se je zgodba začela vedno v gostilni. Alkohol terja neprestano svoje žrtve ob nedeljah se naši ljudje napi jejo ter pijani se izzivajo in obravnavajo svoje račune s koli in noži Dne 21. julija sta se delavca Alojz Šuštar in Jakob Grobeljšek z dela vračala proti domu. Med potjo sta se opila. V Ren-kah sta se sprla tn se začela pretepati. Grobeljšek je obležal s hudimi ranami na glavi. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je 28 julija umrl. Zdravniki so ugotovili, da so Groboljšku od hudega udarca otrpnili možgani, vnela se mu je pa tudi možganska mrena. Na glavi je imel Groboljšek več ran. Državni tožilec je obtožil Šuštarja, da je zakrivil Groboljškovo smrt. Šuštar je priznal samo to, da je Groboljška udaril s palico in sicer t obrambi Priče ni bilo nobene ko sta se Groboljšek in Šuštar spoprijela. Šuštar je pripovedoval, da ga je pijani Groboljšek hotel zabosti z nožem. S palico se je ubranil napadalca. Groboljšek se je zvari«! po pobočju ob Savi in se je potolkel na kamenju, tako se je zagovarjal Šuštar. O pokojnem Groboljšku orožniki m župni urad ono vedeli povedati nič dobrega. Župnik je sporočil sod- I ni j i, da je bil Groboljšek zelo nevaren člo- predsednlk poljske vlade, ki zagovarja uvedbo avtoritativnega režima in gospodarske avtarkije- ter zahteva kolonije za Poljsko Francosko veleposlaništvo v Rumuniji Bukan ta, 3. decembra AA. Francija ja svoje poslaništvo v Bukarešti dvignila ▼ rang veleposlaništva Tukajšnji politični krogi izjavljajo s tem v zvezi, da se bo dosedanji francoski poslanik v Buknie?U Thiery umaknil s svojega mesta. Za novega francosk3ga veleposlanika v Bukarešti bi po informacijah vladnega lista »Sea-ra« bil imenovan Paternotre ,sedanji minister za gospodarstvo v Daladierovi vladi. Govori ministrov Beograd. 2. decembra. AA. Snoči je bfl v prostorih trgovskega doma v Beogradu tovariški večer najvidnejših zastopnikov trgovskega stanu v Beogradu. Sestanka se ja udeležil tudi trgovinski minister inž. Kaba-lin, katerega so zbrani trgovci ob prihodu navdušeno pozdravili. Ministra Kahalkia ja potem nagovoril predsednik zveze trgovskih združenj in kandidat JRZ za Beograd, Ne-deljko Savić. Za pozdrav se je zahvalil minister Kabalin. ki je poudaril svoje veselje, da se nahaja v družbi najvidnejših zastopnikov trgovskega stanu. Še bolj vesel pa ja, ko je prvi minister, kateremu je bila izkazana taka čast, da prisostvuje takemu sestanku gospodarstvenikov. »Za svojo prvo doli-nost, ko sem prevzel ministrstvo, sem smatral, da je treba priti v stik z našimi gospodarstveniki, za katerih interese se hočem tn moram brigati, ker mislim, da bo država močna samo takrat, ko bo močno njeno gospodarstvo, a da bo gospodarstvo močno, če se gospodarsvenikom omogoči ugoden razvoj in napredek ter se njihova upravičene želje izpolnijo. Da se bo to doseglo, je treba čim pogostejše izmenjava misli, med resornim ministrom in gospodair-S'tveniki.. V tem smislu sem jaz izdal i» mnoge predloge ter sem v tem kratkem času vkljub volilnemu boju še našel čas, da pridem v stik s gospodarskimi krogi in dat slišim mnoge dobre predloge, od katerih sem nekaj že ost varil, ostalo pa bom izvršil v najkrajšem času. Tako se mi je n, pr. posrečilo, da v dveh minutah rešim vprašanje občinskih hranilnic, vprašanje, ki se je brez uspeha reševalo polnih 10 let V rrizn ostalih ukrepov, katere nameravam i»-vesti, bom uporabil vso svojo osebno silo in ves podrejeni aparat, da se naše gospodarstvo še naprej gradi. Mi se nahajamo r času, ko se države vse bolj vtikajo v gospodarstvo. To se dogaja tako v avtoritativnih, kakor v demokat-kih državah, n. pr. v Združenih državah. Prav zato je treba, da prihajajo državni organi v čim blđJ-ji stik z gospodarstveniki m da skupaj s njimi izdajajo ukrepe, ki prinašajo splošno korist. Računam s tem dejstvom ter zato mislim, da sem vaš sodelavec in vaš zaščitnik v vladi. Moram vas zagotoviti, da na govorim tega zaradi kakih postranskih razlogov, temveč iz osebnega prepričanja, Id izvira iz spoznanja, da v državah, kjer m vlada ne vtika v gospodarstvo, nastajajo mnoge težave, ki ovirajo napredek in pro-cvit gospodarstva v teh državah.« Govor ministra Ka ha lina je žel emoduSno odobravanje. Za ministrom so govoriti se drugi zastopniki trgovskega stanu, ki so v«i složno, pozdravili tudi predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Vsi so poudarili zadovoljstvo, da je ponovno vzpostavljen neposredni dotik med krogi vlade in gospodarstveniki širite »Slovenski Narod«! Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, S. decembra 1938. Star. 272 Beraška nadloga po kmetih Vse delomrzneže bi morali poloviti in odpraviti v posebna delavska taborišča Križevci, 2. decembra Zdaj na zimo so berači, brezposelni in drugi taki, kar poplavili nase podeželje. Ker so po mestih z raznimi ukrepi nekoliko zajezili dotok teh ljudi, ki bodisi iz delamržnosti. bodisi iz stvarne potrebe, beračijo m nadlegujejo ljudi, so pritisnili na deželo, kjer ukrepi niso ta h ko strogi, kakor po mestih in tudi oko policije ni tako budno, kakor v mestu. In baš sedaj, ko se bliža zima in ni nikjer zatočišča, je podeželje polno teh ljudi, ki postajajo za našo kmete, obrtnike in podeželjsko uradništvo. prava nadloga, ker postajajo nekateri celo nasilni in hočejo celo z grožnjami izsiliti miloščino. Marsikdo se usmili berača, ki je res potreben milodara, saj se mu ta potreba vidi že z obraza, ali pa ej pohabljen, invalid, ki si res sam težko zasluži svoj vsakdanji kruh. Takemu revežu človek rad pomaga, če le more Ali Če se ti pritepe v hišo močan mož, kateremu smrdi iz ust po žganju in drugih alkoholnih pijačah in nastopa zelo arogantno ter celo zahteva, kaj hoče imeti, pa tudi vsakemu, še tako usmiljenemu človeku preseda taka drznost. Pod raznimi pretvezami, da imajo številne družine, da so brezposelni, da ne najdejo zaslužka, hočejo prepričati ljudi o težki usodi, ki jih zasleduje in ko nabere par dinarjev hiti takoj v gostilno, da jih zapije. Pri tem pa so vsi nešteti vzroki in potrebe beračenja postranska stvar, samo da se pije. Zanimivo pa je, da taki delamrznež: sprejemajo samo denar, kruha ali jedila odklanjajo, češ, to itak dobe povsod, denarja pa ne. Kje pa naj dobi kmet denar? On ga tudi nima vedno na razpolago in če bih otel vsakemu, ki pride v hišo, dati nekaj drobiža, bi moral imeti več dohodkov, kakor jih ima. Ravno tako je z obrtnikom in uradnikom, če daš kakemu beraču ali pa brezposelnemu 25 par, se ti namrdne in se ti niti ne zahvali, češ, to je premalo. Ako preračunamo, da dobi pri vsaki drugi hiši krono, je njegova dnevna bilanca večja, kakor pa dnevni zaslužek delavca, ki mora za borih 10—20 din delati in garati. Gotovi taki tipi, ki so uvideli, da je z denarjem slaba, so ubrali druge metode beračenja. Zahtevajo obleko. Ta bi rad stare čevlje, oni srajco, tretji hlače, četrti snet suknjo i. t. d. potem pa barantajo z nabranimi oblačili. Samo da dobe par dinarjev za pijačo, če bi človek hotel ustreči vsakemu posameznemu in ugoditi njegovim zahtevam, hi moral imeti doma celo stari-nsmo in pa posebno blagajno. Odkod vse se priklatijo ti ljudje, je čudno. Prihajajo s Hrvaškega, iz Srbije, iz vseh krajev Slovenije in celo z onstran meje, kjer takim potepuhom in delamrzne- žem menda še bolj stopajo na prste, kakor pri na's. Večkrat se zgodi, da si pri enih veznih vratih srečata dva taka berača, eden pride v hišo, drugi pa gre Is nje. Med njimi so pbsebno zanimivi Upi, ki skušajo svoje prošnje moledovanja ln zahteve podpreti z raznimi tajnimi zgodbami in podobno. Tako se je pred dnevi potikal po Murskem polju starejši moški z lajno, ki je ustavljal ljudi kar na cesti. Vsakemu, ki mu je dal malo drobiža, je navil stojo lajno, iz katere so doneli Škripajoči gte-sovi tiste znane s>0 du mein Oestereich.. .< Bil je celo ponosen na ta komad, češ, da ga ima samo on. Drugi je bil spet neki nemško govoreči mož srednjih let, zavit v ponosen plašč, v katerem je nosil veliko plavico. Ljudem je pravil, da je tu nekje na Murskem polju pristojen in je bil od prevrata v Avstriji, kjer je delal, a sedaj so ga pregnali in je brez vsakih sredstev Na vprašanje, če zna slovenski, je odkimal in celo dejal, da ga itak povsod razumejo. Take in slične dogodke lahko doživis vsak dan po našem podeželju, kjer se razni taki tipi počutijo dovolj varne in nadlegujejo ljudi, če pa takemu človeku ponudiš delo n. pr. žaganje drv ali kaj podobnega in mu obljubiš hrano in par dinarjev, sei ti izmuzne češ. da ne more, da se mu nekam mudi. Seveda, kdo bo pa delal, če se lažje živi z bračenjem. Pri delu se človek utrudi, tako pohajkovanje in beračenje pa prinaša stalno nekaj novega in tuid več nese. tu pa tam se pa da tudi kaj ukrasti. Vse te delamrzneže, ki so sposobni za delo. a nočejo prijeti za pošteno delo, bi morali poloviti in odpraviti v posebna delavska taborišča, kakor imajo to urejeno druge države. Tam bi morali ti ljudje delati, pošteno delati in si služiti svoj vsakdanji kruh. ne pa, da hočejo živeti na račun brezposelnih podpor in na račun drugih ljudi. Denar, ki ga potrošijo razne ustanove za brezposelne, kot redne in izredne podpore, bi se na ta način, da bi se investirah za javna dela, dvojno obrestoval. Javna dela, katerih bi bilo pri nas dovolj, bi se izvrševala, oni pa, ki pohajkujejo okrog in dobivajo razne brezposelne podpore, za brezdelje, bi delali in si ta denar z delom zaslužili. V teh taboriščih bi bili tudi pod stalnim nadzorstvom in bi tako marsikateri kriminalni zločin izostal. Tuja lastnina bi bila varna in naši preiskovalni in drugi zapori bi imeli manj gostov. Obenem pa bi tudi moralni efekt takega prisilnega dela teh ljudi, bil večji in ugodnejši, ker hi se sčasoma ti ljudje tudi navadili delati. Naše podeželje in podeželsko prebivalstvo pa bi si oddahnilo, ker bi imelo mir pred raznimi nadležnimi gosti. — Vik — Otvoritev telefona pri Mali Nedelji Zgrajen je bil na državne stroške, otvor jen pa 25* novembra Ljutomer, 2. decembra Mala Nedelja, ki leži na prijaznem gričku med Sv. Jurijem ob ščavnici in Ljutomerom, obdana z lepimi vinogradi in sa-donosnimi gaji, je dobila te dni telefonsko zvezo s svetom, že dolga leta se je ta kraj, ki ima že svojo pošto, boril, da dobi še telefon, tako da bi bil vključen z drugimi kraji vred v telefonsko omrežje. Posebno v zadnjili letih je bila potreba po telefonu vedno večja, ker so se baa tu sklepale večje sadne in druge kupčije in so ljudje bili večkrat prikrajšani pri raznin prodajah, ker so za povpraševanja po raznem blatil zvedeli prepozno. Koliko se je potegovala za telefon občina in razni ljudje, a vse prošnje, vse intervencije so povsod nalele na gluha ušesa. Povsod se je obljubljalo in ostalo je samo pri obljubah. Pred dvema letoma se je vendar nekaj zganilo in vsi so pričeli govoriti, da bo tudi Mala Nedelja dobila telefon. Zahtevali so od občine prispevek v iznosu 48.000 din, ki ga pa občina ni mogia prispevati in je ponudbo odklonila. Potem so ta prispevek znižali na 14.000 dinarjev in občina je tudi to odklonila in se postavila na stališče, da naj država zgradi telefonsko progo v svoji režiji. Tako je to veselje Malonedeljčanov padlo v vodo in ostalo je pri starem Tele- grami in nujna naročila, sporočila in podobno, kakor tudi resne nujne vesti so prispele v ta prijazni kraj komaj vsak dan ob treh popoldne z redno pošto, če pa je bilo res kaj nujnega, pa so prenašali to razni skurirji« iz Ljutomera sem in tja. Letos, ko so dobili vsi kraji v Slovenskih goricah telefonske zveze, jo končno piišlo tudi do realizacije dolgoletne želje Malonedeljčanov. Kakor smo že poročali, so pred dobrim mesecem pričeli graditi telefonsko progo od Sv. Jurija ob Sčavnici k Mali Nedelji. Dela so zelo hitro napredovala in so biLa 24. novembra končana. Dne 25. novembra je bila otvorjena zveza in sedaj ima tudi Mala Nedelja svoj telefon, ki je bil zgrajen na državne stroške. Prvi govor z Ljutomerom in to preko Sv. Jurija, Ivanjcev in Radenc je imela tri in pol letna Marinka, hčerka trgovca Senca rja, znanega narodnega in kulturnega delavca. Poklicala je svojo babico, ki je bila v Ljutomeru pri svojem sinu trgovcu Cirilu Senčarju in ji velela, naj pride domov. Tako je bil otvorjen reden telefonski promet med Malo Nedeljo in ostalimi kraji naše cžje domovine. Malonedeljčani so veseli, da se jim j«~ končno uresničila dolgoletna želja. — Vik — Mestni ubožci v gledališču Posebna brezplačna predstava — Uprizoritev „Pesmi s ceste" Maribor. 3. decembra Narodno gledališče v Mariboru je imelo na praznik zedinjenja 1. decembra popoldne posebno publiko, kakršne menda še ni bilo v mariborskem gledališču. Dober človek je sprožil misel, da bi se ob 20letnici Jugoslavije omogočilo tudi mestnim ubožcem, da bi prisostvovali predstavi v gledališču in da bi tako imeli tudi ti pozabljeni ter često ponižani svoje praznično veselje in razvedrilo. Gledališče je bilo polno že dolgo pred predstavo. Prišli so starčki in starke iz mestne oskrbni-šnice, pa tudi drugi mestni ubožci, ki prejemajo od mestne občine redno mesečno podporo. Vsi so hoteli v lože. ker se jim je zdelo tam najimenitneje. Pa tudi parterni sedeži so jim bili všeč. V tihem zadovoljstvu niso mogli prikriti svojega veselja nad tem, da smejo tudi oni sedeti v mehkih, udobnih foteljih, kjer sedi sicer le gospoda. Nekatere starejše obiskovalke so bile opremljene celo z daljnogledi. Pestra, zanimiva družba: mladi gojenci raznih ubožnih ustanov in stari, vsi pa silno radovedni na to, kaj bodo videli na odru. Z zanimanjem so si ogledoval' notranjo ureditev gledališča, saj jih 70% ni prestopilo nikdar gledališkega praga. Tisti, ki so stvar organizirali, so dobro zadeli, ko so izbrali ravno »Divjega lovca«. Niso pa pomislili na to. da se človek, ki pride prvič v gledališče, ne spozna mnogo na vstopnice in da potrebuje nekoga, ki mu pokaže, kam naj sede. Ce kedaj, potem je bilo zlasti ob tej priliki nujno potrebno, da bi bilieterke opravljale svoj posel, saj bi bila nastala prava anarhija, ko bi si mestni ubožci ne pomagali sami tako, da so pač nazadnje sedli tja, kjer je bilo prosto. »Jezus, sedaj pa bo,« si slišal, ko je nastala tema in ko se je dvigal zastor. V žarkem veselju so se ti redki gledališki obiskovalci spogledali in si v radosti po-mežiknili. Potem pa je šlo skozi vso predstavo neprekinjeno, polglasno komentiranje dogodkov na odru, tako da so morali igralci mestoma precej naprezati svoje glasove, da so obvladali položaj. Seveda si je zlasti potepuh Tonček na mah pridobil simpatije mestnih ubožcev, ki so takoj zaslutili v njem svojega junaka. Glasno priznanje je odmevalo po gledališču, ko zakliče Tonček bogatemu županu: »Se vedno bolje potepuh, ko pa skopuh.« Svojevrstna publika je bila sicer močno zadovoljna s predstavo, igralci pa so zaman prihajali pred zastor, da bi jim kdo ploskal, ker je sicer predstava lahko zastonj, ni pa zastonj ploskanje. Morebiti bi se bili naučili ploskati, ko bi bilo ob koncu predstave še kaj nadaljevanja. Pa ga ni bilo. Publika je obsedela na sedežih in se ni premaknila. Čakala je novega de-ianja, morebiti nepričakovanega »happy enda«. Tudi mestni ubožci se na takšne zadevščine spoznajo. Tega pa ni bilo. Radi tega so na posebno opozorilo končno vendarle jeli zapuščati gledališče, ki jim je v par urah tako tesno priraslo k srcu. ★ Te dni je bila v gledališču prva letošnja predstava Schurekove »Pesmi s ceste« v treh dejanjih. Zabavno poučna zgodba treh godcev, ki jih srečno naključje pahne iz harmoničnega, srečnega sožitja v težke življenjske neprilike. Predstava je bila ob nekaterih prizorih primerno dopolnjena ter boljše izvedena. Podajanje poedlnih igralcev je bilo toplejše, bolj čustveno ta bolj doživljeno. To velja predvsem a trojico cestnih godcev Košičevega Križtofa. ki je bil zlasti ob pretresljivi izpovedi v tretjem dejanju umetniško zrelo zajet, Na-krstovega erotično vzburkanega in labil- nega Miška ter Blaževega dobro podčrtanega Karla. Tudi Anica V. Simčičeve je bila v tesnejšem stiku z ostalimi sodelujočimi. Temperamentno pikantna je bila Kati E. Starčeve. Košu tov Konrad je kazal krepke poteze pristnega barabskega cunj ar ja. V tem krogu se je uspešno uveljavil tudi Cm obori j ev stražnik, Peter Ma-lec pa je kot režiser nekatere tehnične in scenične podrobnosti primerno dopolnil. Občinstvo ni štedilo s toplim priznanjem vnetim igralcem. Ob tej priliki pa bi izrazili željo, ki je tudi želja prizadetih gledaliških abonen- tov, da se predstave ne prenašajo preveč z lansko-sezonskega repertoarja v novo sezono. Ljudje si žele spremembe in novih reči, ki jih še niso videli, četudi jim tudi stare morebiti ugajajo. Ljubimo naše gledališče in se zavedamo, kaj nam pomeni v narodno kulturnem pogledu. Radi tega izražamo ta pomislek šele sedaj, ko predstavlja po »Dveh tucatih rdečih rož« ter Finžgarjevem »Divjem lovcu« sedaj uprizorjena »Pesem s ceste« že tretji primer ponavljanja del iz pretekle sezone. Nedvomno pa ni to gledališču v največjo korist. Izpred mariborskega ekr&žnega sodišča Med prepirom zabodel svojega nasprotnika — Očetovo poslopje je zažgal Maribor, >3. decembra Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obravnaval zločin, storjen pred štirimi leti v Lendavskih goricah. Na zatožni klopi je sedel 241etni delavec Jožef Huzjan iz Dolnje Lendave, ki ga je državni tožilec obtožil, da je do smrti zabodel posestniškega sina Marka Raja. Kakor pripoveduje obtožnica, so dne 29. septembra 193i fantje popivali v vinski kleti posestnika Gaberja. Vinski bratci so se precej nalezli dobre kapljice. Na potu domov pa je nastal med pokojnim Rajem ln Huzjanom prepir. Huzjan je skočil v bližnji vinograd, kjer je izruval kol ter z njim udrihal po Raju. Nato sta se spoprijela in zavalila na tla, kjer sta se premikastila. Pri tem je prišel Huzjan z levim palcem v Rajeva usta. Raja je Huzjanov palec čvrsto držal z zobmi, tako da je Huzjan zatulil od groznih bolečin. Naposled je Raja na prošnjo svojega nasprotnika vendarle izpustil palec. Ko je Huzjan vstal, je zaklical Raju »Še danes boš poginil!« V naslednjem trenutku je Huzjan potegnil iz žepa nož ter ga z zobmi odprl. Planil je na Rajo ter mu zasadil nož v prsi. da se je zgrudi in obležal v mlaki krvi. Spopad so gle- dali drugi fantje, ki se pa očividno niso upali poseči v prepir. Po krvavem dejanju je Huzjan nož zaprl ter odšel s svojo sestro, ne da bi se brigal za Rajo, ki so ga prepeljali v bolnico, kjer pa je Čez tri tedne podlegel smrtnim poškodbam. Huzjan je pri današnji razpravi dejanje priznal, izgovarjal pa se je s silobranom. Raznovrstni so motivi številnih požigov, ki se dogajajo v našem okolišu. Ljudje večinoma zažignjo domačije predvsem iz koristoljubja, pa tudi iz maščevanja. Drugi so primorani itd. Danes pa se je moral zagovarjati pred sodniki fant. ki je za-žgal gospodarsko poslopje svojega očeta, ker mu ta ni pustil speči kostanja. Je to 33ietni posestniški sin Simon Melovnik iz Podloža, ki je dne 12. oktobra zanetil požar v gospodarskem poslopju svojega očeta, ki je "pogorelo do tal. Ker je celo očetu branil reševati živino, so začeli dvomiti o njegovi pameti in je sodni zdravnik ugotovil, da je Melovnik duševno zaostal, da pa je za svoje dejanje odgovoren. Melovnik sam priznava požig, izgovarja pa se, da ie storil to v hudi jezi. Iz škofje loke Ka] bo s starini pokopališčem na Teznem Stolna župnija za zopetno pokopavanje mrličev na njem, občani se pa tema protivijo Tezno, 28. novembra Staro zapuščeno tezensko pokopališče, o katerem smo že poročali v 246. štev. Slov. Naroda, je zopet predmet živahnih '.bat med našimi občani, zlasti obrtniki in o katerega usodi še ni izgovorjena končna beseda. Pokopališče je bilo blagoslovljeno in ot-vorjeno leta 1914, a so ga po nekaj letih zopet opustili. Stolna župnija želi še sedaj dokupiti nekatera sosedna zemljišča in tako pokopališče razširiti ter je že dobila od nekaterih posestnikov tozadevno kupno predpravico. Pokopališče bi torej zopot služilo svojemu prvotnemu namenu, kar je le ne samo pravilno z ozirom na sedanje stanje pokopališča, temveč tudi za razvoj kraja samega. V nedeljo dopoldan je bil sklican sestanek občanov po šolski deci, ki je pač menda pozabila obvestiti starše o važnosti in namenu sestanka, ker se je istega udeležilo le štirinajst ljudi, med temi tri ženske, misleč, da so vabljene na roditeljski sestanek, ker jih je vabilo učiteljstvo po Šolski deci. župan g. Stržina je prečital dopise med občino Pobrežje in župnijskim uradom glede pokopališča in bi naj občina podpisala predloženo izjavo, da nima iz nobenih ozirov ničesar proti zopetni otvoritvi starega tezenskega pokopališč*, član uprave g. Kovači č Alojz iz Tezna je v daljšem razmotrivanju tolmačil maloštevilnim prisotnim, da bi bila zopetna otvoritev oziroma uporaba nekdanjega pokopališča v kvar razvoju in gradbeni privatni iniciativi, ker se rabijo stavbišča in bi bile nove hiše občini v večji donos, nego bi bili nekateri obrtniki, ki bi se naselili in otvorili svoje obrate v neposredni bližini pokopališča. Obenem bi bilo pokopa- lišče v sredini naselja, kar ni priporočljivo iz higienskih ozirov. Mnenja je, da bi bil i>ti prostor primernejši za bodočo cerkev, ker je nekako v sredini med Sp. Dobravo in Teznem. Tehtno besedo pa bo imel še mestni gradbeni urad in železniška uprava, kajti pogreb iz mesta bi moral pasirati dva prehoda preko železnice in sicer na Tržaški in Ptujski cesti, ter bi se oviral promet, ki je zlasti na omenjenih cestah najživahnejši. Govornikovemu mnenju sta pritrdila z raznimi pomisleki odbornika Termišek in Frangež. Nasprotnega mnenja je bil obrtnik g. Vivod, ki je dokazoval, da bi bila zopetna uporaba pokopališča kraju v splošno korist, ne samo obrtništvu in bi pokopališče ne oviralo privatne gradbene podjetnosti, kar posebej vidimo na Pobrežju. Cene stavbišč v bližini pokopališča bi se dvignile kakor so se dvdgnile pri postajališču. Stavljeni predlog, da o tej splošni in t.^ko važni zadevi vendar ne more odločati tako malo prisotnih, je bil odklonjen. Pri glasovanju za in proti zopetni otvoritvi pokopališča, je bilo oddanih. 10 glasov proti, trije za in en listič prazen. Mislimo in smo prepričani, da še v tej zadevi ni izgovorjena končna beseda. Kraj Tezno bi s pokopališčem v splošnem pridobil mnogo, v bližini pokopališč bi gradili obrtniki, gradbena podjetnost bi tudi v tem delu postala živahnejša kakor je sedaj, zaslužili hi zlasti delavski sloji z ureditvijo pokopališča, dvignil bi se promet in tudi lepota Tezna bi radi pokopališča ne utrpela ničesar. Da pa še imamo na Teznem za privatno gradnjo prostora dovolj za več generacij, pa tudi ni nobenega dvoma. Naj služi torej ta zapuščen prostor zooet svojemu prvotnemu namenu. —L. — — Kulturna senzacija v gledališču. Nocoj bo v Narodnem gledališču prvokrat, odkar obstoja, predstava znamenite Verdijeve opere ^Aida«. Je to za Maribor zares kulturna senzacija, saj naše gledališče doslej ni zmoglo operne upilzon ve večjega obsega. Nekatere novo angažirane moči pa jamčijo za uspeh. V vodilnih mcških vlogah nastopijo novi tenor Mano-ševski, baritonist Anžlovar, razen tega SkrbinSek. P. Kovic in Angelo J are, v vodilnih ženskih vlogah pa E. Herzogova, P. Zamejič-Kovičeva in Jelka Igliceva. Režija je Skrbinškova, dirigentsko vodstvo pa je v rokah L. Herzoga. Kulturni Maribor kaže izredno živahno zanimanje za nocojšnjo premiero. od katere si obeta obilo užitka. — Na včerajšnjem ribjem trgu so prodali 100 kg sardel po 12 do 14 din, 15 kg skuš po 12, 3 kg kalamajev po 24 din, 15 kilogramov molov po 18 din, 10 kg očad po 12 din, 5 kg metrskih rakov po 32 din, od sladkovodnih rib pa 4 kg ščuk po 16. 8 kg belic po 8 din, 15 kg manjših postrvi, 14 kg večjih postrvi po 14 din za kg. — Razstava mariborskih likovnih umetnikov bo od 8. do 24. decembra v beli dvorani Sokoiskega. doma. Razstavljajo Mu-šič, Kos, Kaučič, Jirak in Ravnihar. — Oproščen. Obtoženi Franc Benfič iz Vinice, ki se je moral zagovarjati včeraj dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, o čemer smo poročali v včerajšnji številki, je bil oproščen, ker ni bilo dokazov za njegovo krivdo glede smrti Franca Hrnčiča, ki je očividno v popolni pijanosti skočil z drvečega vlaka, _ Pač pa sta bila obsojena 32 letni brezpoeemi natakar Ignacij Ra-zinger ter 26 letni krojaški pomočnik Jo-sip Tavželj, ker sta odnesla iz Lahove trgovine na Glavnem trgu 2 zavoja popeli-na. Razinger je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora. Tavželj pa na leto dni robije. — Nečitljivi ulični napisi. Prejeli smo s prošnjo za objavo: >Morda ste. gospod urednik. Se slišali od poštnih dostavljal-cev ter iz trgovskih in obrtniških vrst pritožbe zaradi nečitljivih uličnih napisov Ista uaoda je zadela tudi hišne številke, ki jih niti pri belem dnevu ne moreš razbrati. Bili mo primeri, ko niso poštni sli mogli ponoči po več ur dostaviti nujnih brzojavk, ker niso našli čitljivega uličnega napisa in tudi ne hišna številke. Svojčas so c*zc-5::*~*} Kovice mestni očetje sklepali o nabavi novih uličnih napisov in hišnih številk, pa se zadeva še ni premaknila z mrtve točke.« — Iz Dravske doline. 8. decembra se bodo otvorili v Marenbergu notranji prostori Sokolskega doma, ki bo nudil gostoljubno streho tudi drugim društvom. — Vinsko razstavo in sejem priredi 20. decembra v Ormožu tamošnje Kletarsko društvo. Razstavljeno vino bo še pred razstavo ocenjeno po posebni komisiji stroka ti ja kov in bo ta strokovna ocena na razpolago razstavljalcem ter drugim interesentom. — Dr°bne novice. 24 letni železniški uslužbenec Karol štok iz žabreka pri Polj-čanah se je vračal po železniški progi domov. Ni pa slišal, da se mu bliža za hrbtom tovorni vlak. Lokomotiva je zgrabila stoka in ga vrgla s tračnic, kjer so ga na^Ii krvavega in nezavestnega. Pripeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da ima strto desnico in poškodbe na glavi, šofer i Hugo Ratej iz Maribora se je na cesti (>l. osmih izletnikov je popivala v neki planinski koči na Kozjaku. Na Šlo do prepira in pretepa, v kat ' : molirali skoro vso opravo. vili so škode za nad 3.000 din. — LahkOmiNflna igra. V Boh l čah se je 13 letni pastirček Anton PečeJc zabaval s tem, da je metal žico na daljnovod falske elektrarne. nap obvisela na spodnji fazi daljnovoda. Z čer-je šel mimo preužitkar Štefan Teli Videč žico jo je hotel sneti. Komaj pa se je dotaknil žice, je dobil hud ga je vrglo šest metrov daleč v ran. Po rokah je dobil hude ga jutra je opazil žic»> 17 lit:-; 1. šek. Skušal je žico odstraniti na da je metal na daljno v-. 1 p •. i : pa je povzročil kratek .stik. elektrarna zaradi tega okreg 4.000 — Miklavževanje zli đeeo! V deževnih in zimskih dneh se dete dolgočasi v sobi; od dolgega časa postane mala ih bolehno. Mamice v teh dneh storit sebi in otroku, če mu preskrbi! nje. Pripeljite svojo otročiče v nedelj decembra ob pol 4. popoldne v Sokol dom (Union) k velikemu rniklavževanju mladine, kjer bo vaš otrok doživel vso lepoto, bogastvo, toploto in nežnost v njegovo dušo primernih nastopih Miki ža, Slomška, angeljčkov v nebesih in njihov prihod na zemljo. Ob tem v 1 sozvočju k miklnv/cvaniu vaših otrok bo tudi pri vas drage mamice oplazil optimizem življenja, po katerem ie človeku dano, da išče lepote in da jo hvali jema. Da pozablja vse, tudi te/o dni n žalost srca. Zato mamice in otroČiči vsi k rniklavževanju nacionalne in sokolske mladine v nedeljo popoldne v S kem domu (Union). — Brezobzirni avtomobilisti. Avtom listi, ki vozijo po okolici prava nadloga za pešce. V kolikor niso pešci nevoljni na blatne ceste, ?c ti l-ajo jeziti še na avtomobil: ..i j o z največjo brzino, da blato Škropi po metrov daleč na okoli. Vsakdo, ki re, se mu že od daleč ogne s tem teče v stransko ulico ali na dvorišča. K tega ne stori, mora pač riskirati, da je od nog do glave poškropljen. Dobro bi bilo, da bi oblasti take brezobzirne vozate pošteno kaznovale, potem bo bolje ali pa da vsi činitelji od občinskih odborov do avtomobilskega kluba delajo na to. da bodo V okolici Maribora vsaj glavne ceste * kovane s kockami ali pa da se bodo faltirale. To je želja nas pešcev, ki sicer ne plačujemo avtomobilskega da\1 p? težko kupujemo obleko. — Studenčani bratom na severu. Ko je te dni praznovalo Sokolsko društvo v Studencih dvajsetletnico Jugoslavije, je sklenilo darovati ves čisti dobiček te proslave češkim sokolskim beguncem. Tako so se spomnili Studenčani o priliki narodnega praznika svojih bratov na severu, ki jim ni bilo dano, da bi praznovali svojo dvajsetletnico, kakor mi. Sobota, 3. decembra: ob 20.: Aida«. Premiera. Nedelja, 4. decembra, ob 15.: Pesem s ceste«. Ob 20.: Kar hočete*. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 5. decembra: ob 17.: Gašper in Hudamora«. Nastop Miklavža. * Nocoj premiera »Alde«. Vse, kar je mariborsko Narodno gledališče pod vodstvom kapelnika Herzoga in v Skrbinškovi režiji zmoglo, je dovršeno za jutrišnjo premiero. Etiopska kraljičina pride v spremstvu blizu 80članskega zbora in številnega dvor-janstva vsa v novi opremi na oder, spremenjen v mali Egipt. Miklavžev večer v Narodnem gledališču. V ponedeljek 5. decembra ob 17. bo prya letošnja otroška predstava. Ponovi se zelo vesela in zabavna pravljična igra »oasper in Hudamora«. — Pri tej priliki nastopi tudi Sv. Miklavž z darili 7a pridne otroke. I DE2UKNT LEKARNI: Savostova na Kralja Petra trgu in Vidmarjova na Glavnem trgu. DRUŠTVENO ŽIVLJENJE; Nocoj ob 20. v Gambiinu proslava 50 letnice Zdru-*coja slikarjev in pleskarjev._ čitajte naročajte »Slovenski Narod«? •ter. 272 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. B. decembra X«t. Btrmn 8 Gledališče dobi moderno kulisarno Stavbna dela so bila oddana že v soboto — zna Sali okrog l,2too«ooo din bodo Ljubljana, 3. decembra Ko pri nas tako pogosto go\x>nmo o gledališki krizi, bi morali upoštevati tudi enega njenih zelo pomembnih posrednih vzrokov; naše gledališče (operno in dramsko) nima primerne kruLisame in garderobe. Sedanje shrambe kulis sploh nc zaslužijo imena kulisarne. Kdor vsaj nekoliko pozna tehniko odrskega drla. ve, kako zelo potrebni sta gledališču kulisama in garderoba. Če bi naše dedališče imelo pregledno garderobo, da bi lahko v nji hranili obleke v potrebnem redu. bi že zaradi tega režiser imel mnogo lažjo nalogo, pa rudi blagajnik; vse bi bilo takoj pri rokah in vedeli bi, kaj potrebujejo novega, odnosno kaj lahko uporabijo starega pri uprizori t vah novih del. To velja v neki meri rudi za kulise. ZVzajemnosti« v Celju, se bo pričel v ne-deljo 4. t. m. ob 16. v mali dvorani Celjskega doma. Koncert bo gotovo nudil lep umetniški užitek. —c Nočno lekarniško službo ima od sobote 3. t. m. do vštetega petka 9. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. Radeče, 1. decembra Kdo ne pozna ge. Ro-zalije Kosove, življenjske družice g. Antona Kosa, trgovca v Radečah? Te dni je dovršila 60 let Mladostno je ohranjena, kakršno nam prikazuje pričujoča slika. Vedno je dobre volje in polna zdravega humorja Lahkih nog je zdaj tu. zdaj tem pri svojem gospodinjskem delu. S soprogom sta bita vedno odločno napredna. Zc od nekdaj se je ude j s tvo vala pri Čiru-Metodovi družbi, kjer je bila v Podsredri več let blagajn i čarka, je članica tukajšnjega Sokola. Ra-dečand se je še dobro spominjamo, kako sc je z velikim uspehom udejsjtvovala na sokolskom diletantsikern odru, kjer jc izrabila vso svojo nanavno inteligenco. Ga. Kosova je pa tudi zelo načitana ter ima med drugim prav lepo knjižno zbirko. Kosova družina je naročena menda na vse napredne časopise, med drugim tudi na »Slovenski Narod« in »Jutro« Ga Kosova je doma na Bizeljskem, kjer sc je rodila pred 60 leti kot hči posestnika Franca >n Marije Sneberger. Po dovršeni ljudski šoli se je posvetila trgovski stroki ter je službovala kot blagajni Jarka pri g. Adalbertu Gk>bočnoku ta Stormeckemu v Celju. Tu se je seznanila s svojim poznejšim soprogom. V zakonu je imela samo eno-ga sina g. Milana, ki je zdaj v IV. letniku trgovske akademijo r Ljubljani Tudi njega je vzgojila v naprednem sokolskem duhu. Simpatični, splošno priljubljeni gc. Kosovi želimo ob njem 60-letnkri vse najboljše, da bi jo usoda ohranila do skrajnih meja človeškega življenja, v družbi ljubljenega soproga m srna. Na pragu zimskosportne sezone Gorenjci se z veliko vnemo pripravljajo na njo — V ospredju je tek na srednjih in dolgih progah Jesenice. 2. decembra Zima je pred vratmi. Morda že danes ali jutri, morda pa v prihodnjih dneh. bo sneg pobelil hrib in dol. Bližajoče se zime ne čutijo samo stari in revmatični ljudje, pač pa mnogo bolj mladina, ki sneg skoraj vidi in čuti v zraku in se že nekaj tednov z vso vnemo pripravlja na smučarsko sezono. Voditelji zimskosportnih organizacij so že vso jesen pridno na delu. da pridobe čim več mladine v svoj krog. da bo v smučarskih tečajih dobila dobro tehnično podlago, da bo v družbi izkušenih smučarjev spoznavala krasote zimske narave in spoznavala tudi nevarnosti, ki so v zvezi s smučanjem v visokih gorah. Pravo središče zimskosportnega gibanja so postale v zadnjih letih Jesenice, ki imajo močno zaledje v vaseh zgornje savske doline. Ljubljana je le še širše -vojno zaledje«, kjer posluje generalni štab pri zeleni mizi, potrjuje predložene j termine, odreja zapore in kazni, pošilja delegate na podsavezne skupščine in repi ^zentante v inozemstvo. Tekmovalcev pa ima Ljubljana razmeroma malo. V Sokolskem domu na Jesenicah se vež-bajo tekmovalci v smučarski gimnastiki. Velika dvorana je polna mladih smučarjev, članov »Skale«, Sokola, Bratstva, Go- i renjca. Kovinarja in SK Dovja-Mojstrane. Smučarje vežbata olimpijca Ciril Praček in Franc Smolej. Ob .edeljah pa gredo fantje v večjih skupinah na planine, pokrite s snegom. Med njimi prevladuje pravo planinsko tovarištvo Nič ni ribarije med Sokoli in Skalaši in med Kovinarji in Gorenjci. Vsi so imo smučarji, prijatelji, sodzlavei in stari znanci, katerih ne ločijo pisani pravilniki, ne r ne uredbe, ukazi in kazni. V prostem času mladina pridno vežba tek na srednje in dolge proge. Tek se je v korist alpskih disciplin v zadnjih letih silno zanemarjal, tako d- smo v pogledu izbire tekačev prišli prav na beraško pa-lir Na mednarodne tekme mo pošiljali vse, kar smo imeli. Moj-t/ana ima še ne-kai debrih tekačev, ki spadajo v držav i reprezentanco, doraščajo pa že tudi nove m/ Ti. ki bodo kmnlv ' bok starim in izk "enim asom. Tudi na Jesenicah se v tem pogledu obrača na bolje. Maratonec Franc c.molej je namreč okoli sebe zbral mlado in močno gardo, ki mu sledi če^. dm in strn na velike daljave. Tone Razingar, Tone Pogačnik. Stanko Kordež in drugi se bodo kmalu uvrstili med najbolj znana imena naših smučarjev na srednje in dolge proge. 4o let zveste službe Pri ravnateljstva banke »Slavije« v Ljubljani se je v sredo 30. novembra zvrsila kratka in tiha, zato pa tembolj prisrčna svečanost. Ta dan je g. prokurist Fran Rihtar dopolnil 65 let starosti, pri tej priliki pa je bila proslavljena tudi 40-Ietni-ca njegove službe pri banki »Slavi j i«. G. generalni ravnatelj dr. Bole mu je v pomembnem nagovoru izrekel priznanje za delo, ki ga je opravljal z veliko vnemo in požrtvovalnostjo skozi dolgo dobo 40 let in mu izročil v znak te zvestobe zlat prstan z briljanti. Taka stanovitnost in zvestoba je vredna, da se postavi za zgled zlasti v današnjih nemirnih dneh. G. Rihtar je dobro znana osebnost v vseh kulturnih in narodnih krogih, posebno v Šiški, kjer ima svoj lep dom. in je zlasti svoj čas mnogo delal v naprednih vrstah. Ni se čuditi, ako mu je od dela danes zdra\'je sicer nekoliko zrahljano, vendar na svoji živahnosti vkljub temu ni popustil. Želimo, da bi se mu kmalu spet povrnilo prejšnje krepko zdravje in da bi dočakal visoko in prijetno starost. Litija. 2. decembra Sledeč številnim scstaiikom, ki so se vršili v zadnjih dnevih pod okriljem Legije koroških borcev, so sc tudi borci iz Litij© zbrali na sestanek, katerega je vodil predsednik krajevne organizacije Bereon, ki je v uvodu pozdravil zastopnika glavnega odbora ter članstvo. Po poročilu upravnega odbora jim jc zastopnik glavnega odbora tov. Šef man v lepem govoru pojasnil, da moramo ravno mi koro Sci borci biti tudi v bodoče vestna čuvarji nase severne meje. Glavni odbor je žc ukrenil vse potrebno, da se tudi severnim borcem da priznanje za delo, katerega so pred 20 leti prostovoljno storili. Ne zahtevamo več nego to, da so nam priznajo one ugodnosti, katerih so bili deležni ostali dobrovoljca. Vsak, kdor le količkaj pozna zgodovino, ve, koliko vrednost predstavljajo osvobojene pokrajine in koliko bi izgubili, ako bi nas takrat naši neprijatelji prehiteli. Po govoru zastopnika glavnega odbora jc bila sprejeta resolucija, v kateri poudarjajo bivši borci svojo zahtevo po narodnem priznanju. S pozivom na složno in tovariško delo je bil lepo uspeli sestanek zaključen. Slovenska javnost pa naj no pozabi zaslug svojih rajboljšlh sinov, ki so se prostovoljno borili za njer.o severno mejo, katera bi brezdvomno tekla drugje, kot pa je sedaj. Dva sestanka koroških borcev Zagradcc na Dolenjskem, 2. decembra Bivši koroški borci, včlanjeni v krajevni orgamzaciji legije v Zagrade u, so priredili te dni dobro uspel članski sestanek, da tako proslave pomemebno 20-letnioo narodnega osvobo jenja Sestanku je prisostvoval rudi delegat glavnega odbora iz Ljubljane tov. Kervin, ki je številnim borcem razložil pomen 20-letnice ter jih seznanil z delom, ki ga vrši organizacija v korist svojega članstva. Po njegovem poročilu je predsednik krajevne postojanke tov. Štori orisal težkoče, v katerih živi članstvo nase lepe Dolenjske, ki je močno prizadeto po večletnih vremenskih neprilakah bar pozval vse borce, da se strnejo v močni organizaciji, katera bo kakor doslej, tudi v bodoče posvetila vso pozornost delu za narodno priznanje. Ob koncu zborovanja so sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo bivši borci, da sc njih vprašanje že skoraj resi ter se jim s tem priznajo njihove zasluge za domovino. Živilski trg Ljubljana, 3. decembra Vreme v pozni jeseni zelo vpliva na trg in ker je zdaj še vedno južno, je dovolj jesenske in zimske zelenjave in tudi sadja, med tem ko bi bil trg v hladnem vremenu mnogo slabše založen. Večkrat je že bilo o Miklavžu zelo mrzlo, tako da je bila otežkočena celo prodaja jabolk, ki prenesejo sicer hud mraz. Zdaj se pa prodajalcem ni treba bati, da bi jim sadje pomrznilo in Miklavž se bo lahko dobro zalagal z njim. Samo blata se ne bo smel bati, čeprav je zdaj v neposredni okolici trga takšno, da ga ne upajo prebroditi celo mnoge pogumne gospodinje. Pri stalnih prodajalcih na trgu je že začelo prevladovati uvoženo blago. Največ je južnega sadja, od smokev in pomaranč do banan. Tudi uvožene zelenjave je že mnogo, največ cvetače, ki je pa vseeno nekoliko dražja kakor je bila navadno, in sicer je po 6 do 7 din kg. Med zimskimi uvoženimi salatami je treba predvsem omeniti rdeči radič, ki je po 12 din kg. Na zelenjadnem trgu, ki ga zalagajo kmetice iz okolice in zelenjadarice iz Trnovega, ne bo bistvenih sprememb, dokler bo trajalo milejše, južno vreme. Kmetice in prekupčevalke so danes precej dobro založile perutninski trg, najbrž v pričakovanju, da bodo gospodinje bolj posegale po perutnini, ker je začetek meseca. Kaže pa, da so skrbne gospodinje že začele varčevati za božič in da kupčija nekaj tednov še ne bo posebno cvetela. Danes je bilo naprodaj tudi precej več jajc, ki se najbrž ne bodo več podražila. Odkar so dražja jajca, ljubljanski trg bolj privlačuje prodajalce in zato se ne bodo mogla več znatno podražiti, četudi bo ob praznikih živahnejša kupčija. Dokler je kopno kokoši tudi bolj neso kakor, ko je sneg. V splošnem lahko pričakujemo, da se živila, ki jih naše gospodinje kupujejo po večini na trgu, pred prazniki ne bodo podražila, razen mlečnih izdelkov. 19 Stran 4 »SLOVfiNSEI NAROD«« sobota, S. decembra 1038. mm. 272 Frvonagrajena filmska umetnina na bienali v Benetkah! mm m m w - * I* ženske kaznilnice In poboljševalnice mladih lf£C*l M?£Z 1*£S£tk »vljenl! — t* skrivnih celic ponižanih in pozab IJamih! — Ix velike borbe med starim in mladini KINO MATICA — Telefon ai-34 rodom za nadvlado srca in duše! DANEB OB 16., 19. m «1. VRI IN V NEDELJO OB 15., It., 19. IN 21. tJfcl — KULTURNI FILM — METRO ZVOČNI TEDNIK Si DNEVNE VESTI — Opozorilo izvoznikom lena v Nemčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovina je že ponovno opozarjal i«vo2nlke leaa v Nemčijo, naj lesa ne izvažajo, dokler se ne prepričajo, da imajo nemPki kupci devizna dovoljenja za uvoz. Kljub temu pa nekatere tvrdke še vedno izvažajo les v bivšo Avstrijo, ne da bi se poprej informirale, če imajo uvozniki devizna dovoljenja. Tako lahko po več mesecev ali let čakajo na nakazilo svojega, denarja brez vsake sigurnosti, da ga bodo kdaj dobili. Zavod ponovno opozarja Izvoznike lesa, naj ne pošiljajo lesa v Nemčijo, dokler se ne prepričajo, da imajo nemški uvozniki devizna dovoljenja. — Gospodarske zbornice proti veleblagovnicam. Uredba o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic v naši državi izgubi veljavo 21. t. m. Gospodarske zbornice so že predložile osnutek novega zakona o prepovedi veleblagovnic. V osnutku je predvidena splošna prepoved ustanavljanja veleblagovnic pod kakršnokoli firmo. V osnutku je obenem tendenca, da se omeji in polagoma odpravi ustanavljanje velikih trgovin ter trgovin z mešanim blagom. Dovoljene naj bi bile največ tri stroke v eni' trgovini. Prepovedalo raj bi se tudi ustanavljanje malih trgovin, če j bi pristojna zbornica, ugotovila, da. je v dotičnih lokalih možno trgovanje v večjem obsegu. kajo, kdaj bodo vrgli petrolejke v kot. ker jim bo svetila boljša luč, elektrika. Prosimo, da bi to kmalu dočakali I Mtktaviev večer v šiSM v Sahoishem domu danes ob 17. zc: mladino, ob to. uri %a odrasle s plesom — Gostilničarska pivovarna, v Laškem bo vendar začela obratovati. Gostilničarji si že dolgo vrsto let prizadevajo, da bi se osamosvojili od pivovarnarjev. Nekaj časa je kazalo, da se bodo morali odpovedati lepim načrtom, da bi ustanovili svojo pivovarno v Laškem. Zdaj pa delniška družba »Gostilničarska pivovarna''' napoveduje, da bo 7. t m., ko bo občni zbor družbe, pivovarna slovesno otvorjena. že tretja pošiljka zimskih sukenj, sedaj po znižanih cenah, od ceri"-?ih do najfinejših. TI VAR OB E: nasproti glavne pošte — LJubljana — Državna radijska postaja na kratke valove. Ob cesti proti Novemu Sadu, 12 km od Zemuna, so dogradili novo državno radijsko postajo na kratke valove. Aparatura bo montirana tale o, da bo mogoče pozneje postajo pojačati od 10 na 20 ali 40 KW. Tako dobi Beograd poleg radijske postaje v Makišu v marcu prihodnjega leta še eno postajo na kratke valove, ki bo zamenjala dosedanjo postajo Centralnega Presbiroja. Danes ob 2o., Jutri ob 14.3C: 17.30 in 20.30 url Kirchfeld- sM župnih in Netopir KINO MOSTE — Sejmi v Karlovcu z«pet dovoljeni. Zaradi slinavke in parkljevke so bili živinski sejmi v Karlovcu prepovedani, od 1. decembra so pa zopet dovoljeni. Miklavževanje Sokola II 3* decembra v Kazini Odeon jazz Ples — December bo brez »nega? Vre meno. slovci pravijo, da bo december še brez snega. V začetku bo deževno in precej hladno potem se bo pa zjasnilo. Okrog 5 bo vetrovno vreme s krajevnimi padavinami, okrog 7. bo čez dan milo, nekoliko vetrovno, na le taval bo sneg, ki se bo izpremenil v dež. Potem pritisne mraz in pobelil bo sneg. Toda že 11., najpozneje 12. bo zopet močno deževalo, potem bo zopet vetrovno vreme in precej mrzlo. Močne pada vine bomo imeli sredi decembra, ko bo tudi nekaj solnčnlh dni. 21. bo vetrovno. Bo- Iz LJubljane —lj Med Številnim! zastopniki ustanov je bil na novinarskem koncertu navzoč tudi predsednik Lekarniške zbornice g. M. Leustek. ki ga po pomoti nismo navedli v včerajšnjem poročilu. —I j Umetnigka razstava »Kupine gg. A. Ko«, Miha Males, France Gorše se otvori jutri v nedeljo 4. decembra v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Razstavo, ki je imela tako velik uspeh v oktobru t. L v Beogradu, bo otvorii ob 11. uri g. dr. Raj ho Ložar. Ljubitelji naše umetnosti so vabljeni. —lj Zeleiijadarski tečaj. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi letos poseben zelenjadarski tečaj v prostorih St. Jakobske šole. Predavanja bodo v dneh: 5., 6-, 7., 9., 12., 13., 14. in 15. decembra ob 19. do 21. zvečer. Predavali bodo: ravna:elj mest. vrtov Anton Lap, mestni kmetijski referent inž. Levstik, sreski kmet. referent inž. Masten in nadzornik Josip Strekelj o vseh panogah naprednega pridelovanja povrtnine. K obisku so vabljeni vsi, ki se za. to važno co-spodarsko stroko zanimajo in je v. prost. —lj &kropljenje sadnega drevja v Ljubljani. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica bo tudi letos po naročilu svojim članom oskrbela škropljenje sadnega drevja in grmičevja. Da se zamore to škropljenje organizirati smotrno in po mestnih okoliših, se poživljajo člani, da se prijavijo osebno ali po dopisnici najkasneje do 10. tm. na naslov: Teodor Drenig, Cesta v Rožno dolino št. 36/1 (tel. 23-55). Pogoji so razvidni iz knjižice .ki jo ima s seboj dotični preddelavec. —lj Miklavž-a rasfnp za mlajino, ki bo pri Ljubljanskem Sokolu v Narodnem domu v ponedeljek 5. t. m. ob pol 17. uri. so priprave v polnem teku. Vsi nastopajoči se trudijo, da pripravijo našim najmlajšim čim več □ kaljenega veselja. Uprizoritev je povsem nova in ima pravljičen značaj. Računa predvsem z o'roko-vo dušo, ki je ta dan sama pravljična, razigrana in radostna v naivnem pričakovanju. Menjajoči legerdr- ni prizori z ljubkimi pravljičnimi in šaljivimi, bodo dvigniti to razpoloženje. Zato pričakujemo čim večji obisk. Darila bodo sprejemala v nedeljo od 9. do 12. uro in v ponedeljek ve« dan od 9. do 15. ure v društveni pisarni v Narodnem domu. Tam bo hkrati tudi predpredaja vstopnic. Vstopnina za odra- Hans Albers v pustolovnem filmu senzacij, dramatske borbe, romantike, ljubezni in tovarištva Sodelujejo: OLGA CEHOVA IN D O K O T H E A W I E t R Predstave danes ob 10., 19. in 21.; jutri v nedeljo ob 15., 17. 19, in 21. uri. V nedeljo ob 10.30 ari dopoldne po znižanih cenah Isti film! KINO UNION — Telefon 22-21 RUMENA ZASTAVA — Znak za karanteno! RUMENA ZASTAVA — svarilo za približanje! RUMENA ZASTAVA — strašilo vseh mornarjev! RUMENA ZASTAVA — sil ;h ljudi! — Iz državno službe. Imenovan je za upravno pisarniškega uradniškega pripravnika pri s reškem načelstvu v Slovenjem Gradcu Maks Planine; upokojen je policijski stražnik I. razreda zvaničnlk Peter Gadnik pri upravi policije v Ljubljani. — Uvedba brzojavne in telefonske »tožbe pri pošti Krka. Dne 26. novembra t. 1. je bila pri pošti Krka uvedena brzojavna in telefonska služba. niw«&9fi.iF«smniinmii. NIMAM MIRU, morard dati v javnost, kupil sem zimsko suknjo In obleko, pomislite oboje me Je stalo samo Q}n 7$Q#m» nad vse sem zadovoljen, kaj mislite kje? uuBfmnj^ — ajsod aiiAujS pojdsvn •3M31GG HVAI1 'illllllU <■■■■■ ■ II 11 li li i * — Iz Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« Št. 97 z dne 3. t. m. objavlja uredbo o ureditvi samoupravnih (občinskih in banovinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov m o ureditvi davčnega in dopolnilno taksnega dolga tistih občin, ki bodo s to uredtvijo oškodovane, poslovni red za disciplinske sveto inženirskih zbornic, spremembe in dopolnitve uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi Državne hipotekarne banice, dopolnitev pravilnika o določanju in vračanju varščin, popravek navodil za poslovanje in ravnanje s poslovnimi knjižicami, prepoved vnašanja dinarskih bankovcev po 1000 in po 500 din iz inozemstva, odločbo o iznaša nju dinarjev v obmejnem prometu in razne objave iz »Službenih novin«. M3fc!avž na Taboru danes ob 20. za odrasle, v ponedeljek 5. dec. ob 16. za mladino. žiča ne bomo praznovali v snegu, temveč v dežju in vetru. Sele okrog- 28., alasti okrog 30. bo pritisnil mraz in zapadel prvi sneg. I ■■■ WmWS — Električna Iik- v Mirni peči. Končno je tudi v Mirni peči prišel čas, ko je zagorela prvič slavnostno otvorjena umetna luč — elektrika. Mirna peč se veseli te pridobitve. Druge vasi pa nestrpno ča- — Priprave za II. jugoslovanski gasilski kongres. Gasilske organizacije Se že zdaj pripravljajo na drugi Vsedržavni gasilski kongres, ki bo prihodnje leto sredi avgusta v Ljubljani. Med kongresnimi dnevi bo prirejena tudi velika gasilska razstava Ob tej priliki nameravajo tudi slovesno položiti temeljni kamen za prvo gasilsko šolo v Ljubljani. Elegantne LUXOR - HOXY - DARLING čevlje KUPITE NAJCENEJE V KRANJU PRI VLADU KRANJCU — MESTNI TRG 13 V NEDELJO DOPOLDNE ODPRTO I — V Sloveniji je 9.171 trgovcev. Po najnovejši statistiki trgovskih združenj štejejo ta skoraj 10.000 članov z 962 učenci. 769 učenkami, 1998 pomočniki in 1872 pomočnicami. Združenje Ljubljana . mesto šteje 1385 Članov, okoliško združenje pa 466. Na drugem mestu je celjski okraj s 634 člani. Maribor mesto šteje 612 članov združenj. Precej članov šteje tudi kranjsko združenje, in sicer 432. — Vreme Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih sprememb. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Sarajevu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu, Kum boru in Dubrovniku 18, na Vlsu, 16, v Beogradu in Rabu 12, v Sarajevu 11, v Ljubljani 9.6, v Zagrebu 8, v Mariboru 7.6. Davi je kazal barometer v Ljubijani 761.3, temperatura je znašala 7.2. sle 4 din, za otroke 2 din. Da bo obdaritev potekla gladko, zlasti pa, da ne bo neljubih zamenjav, naj bodo imena in naslovi čitljivi. —lj O «Novodobncm zdravljenju jetike« bo v torek 6- tm. v predavalnici mineraloškega instituta pod okriljem Prirodoslov-nega društva predaval g. primari j dr. Robert Neubauer. še pred 20 do 30 leti je vsako obolenje za jeiiko praktično pomenilo smrno obsodbo. Neumorno delavnim zdravnikom se je po mnogih in težkih borbah posrečilo premagati neozdravljivost te zahrbtne bolezni. Razni so sicer moderni načini zdravljenja, toda vsi so več ali manj dolgotrajni in zvezani z žrtvami; največ uspehov pa v zadnjih desetletjih žanje operativno zdravljenje. Vendar problem zdravljenja jetike ni samo kirurško tehnični, ampak je tudi organizatorni, v tem pogledu, da nam je treba dovol.fno število z vsemi potrebnimi napravami opremijo nih zavodov, ki bi bili brez razPke stanu dostopni vsakemu bolniku. Začetek predavanja ob IS.15. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — TELEFON 41-79 MATINEJA DOROTHV I AMOUR poje ljubavno pesem o mesečini, pesem, ki je osvojila srca vsega sveta, v velikem filmu eksotične prirode KBM IICA DŽUNGLE Neizprosnost romantike in humor džungle! Danes ob 14.15 uri. v nedeljo ob 10.30 in v ponedeljek ob 14.15 uril Kino Matica, 21-24 Bogat dopolrdlni spored! Cene od Din 2.50 — 6.50 Glasbeni film Kraljev t V glavnih vlogah: Villy Eichberger, Rudolf Carel, Lucie English, Leo Sle-zak itd. Predstave: v soboto ob pol 9. uri in v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek predstava odpade zaradi mi-kl8Vževanja Sokola. Prihodnji spored: Netopir —lj Psihogrrafolog Karma h sprejema obiske vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. popoldne v Hotelu Soča, Sv. Petra c. v Ljubljani. —lj V »Soči« v Ljubljani bo predaval dre vi ob 20.30 v salonu pri »Levu:; g. dr. Rudolf Kyovsky, sodnik iz Novega mesta. Tema predavanja je: »Kratek pregled gospodarskega razvoja Srednje Evrope po svetovni vojni«. Predavanje je silno interesantno in aktualne vsebine, ker se nanaša na gospodarska vprašanja, ki se tičejo tudi nas samih. G. predavatelj se je pred kratkim udeležil mednarodne šole v Tatranski Lomni ci za srednjeevropska vprašanja, zato je dober poznavalec gospodarskih problemov. Vsled tega pričakujemo ta večor polnostevilne udeležbe. Pred tem bo krepka : uedinjenja s petjem dri vodstvom g. Ventuiinija. Vabljeni vsi. Vstop prost. —lj SRAJCE — KRAVATE — KAR N1CNIK — NEBOTIČNIK. —lj D>a lepa filma v kinu 3I0Ste. Kino Moste ima še danes i- jutri na sporedu va zelo lepa film^i -T :rohfeVi?>i župnik i -" -«tr>pir«. r i fl i [e n^i |eti po zns. lite'r.rn m c'elu i i'Lirik i .Anrengru- j KINO SLOGA, telefon 27-30 — Danes ob 16., 1&. Iti 21. url PREMIERA ! WkM a 2^ m m« tr po istoimenskem romanu slavnega nemškega pisca aHx\GaJ/m tflt ▼ Hermana Sudermanna. — Najboljše delo nemške književnosti! — V glavni vlogi HANNES STELZEN, BRIGITA HORNEY. berja, drugi pa po priljubljeni Strauss?Jurčkov orkester«, predprodaja vstopnic od 11. do 12. v pisarni istotam. Lahko telefonično. —lj Gostilna »Strelišče« Podrožnikom pri> Nežiki« vabi na domače koline. Izborne krvavice, pečenice, piske, kokošja obara, izbrana vina. —lj Na izredni slovesni seji mestnega sveta dne 1. decembra se je župan dr. Ad-lešič spominjal podžupana dr. VI adi mir j a Ravniharja kot poslanca ljubljanskega mesta v dunajskem parlamentu ter člana Narodne vlade za Slovenijo pred 20 leti, ne pa kot člana občinskega sveta, kar tedaj dr. Vladimir Ravnihar nI bil. = Dražba vseh vrst krzna divjadi v Ljubljani bo 23. januarja 1939. Pošiljke naj bodo naslovljene na »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem. = Ljubljanski velesejem bomo tudi v letu 1939. imeli dvakrat. Spomladanski bo od 3. do 12. junija, pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja, jesenski pa od 2. do 11. septembra. Na spomladanskem velesejmu bodo sodelovale vse važne panoge obrta in industrije, jesenskemu pa bo priključenih več posebnih gospodarskih ln kulturnih razstav. —lj Veselo Miklavževanje bo v ponedeljek 5 tm. v vseh prostorih kavarne ^Nebotičnik«. Nastop Miklavža 9 spremstvom v kavarni ob 22., v dane in gu ob 23. Darila naj se oddajajo na dan prireditve na kavarniški blagajni s točno označbo: ime-r.a cibdarjenca, ure in kraja obdarovanja. Vsled velikega oblaka, prosimo cenjene goste, da mize že v naprej rezervirajo. Od 1. decembra nov prvovrsten spored v dane in gu. Vstop prost. Cene običajne. —lj Poskusen Samomor. Na Vodovodni cesti poleg Rebčeve restavracije si je hotel v sredo zvečer končati življenje 21 let-:ii vkyjltoŠolec Stanko Lampret iz Stične na Dolenjskem. Stanko je spremljal okrog 19 iz mesta proti domu 17 letno dijakinjo Josipino Š., s katero je bila tudi njena mati. Ko so prispeli do Rebčeve restavracije, je Stanko poprosil mater, naj ju pusti za hip sama, kar je mati tudi sto--ila. Stopila je v stran, tisti hip pa je Stanko že potegnil samokres in se ustreli v levo stran prsi tik nad srcem. Po ežko ranjenega nepremišljenega mlade- i niča bo takoj prišli reševalci, ki so ga nemudoma prepeljali v bolnico. Stanko je hotel v smrt. ker so bili Josipinini starši proti temu, da bi se njihova hči sestajala z njim. Iz Tr&ovelf — Koncert priredi tukajšnji jazz kvartet v nedeljo 4. decembra ob 20. v trboveljskem Sokolskem domu. Trboveljski pevski jazz-kvartet naši javnosti ni neznan, saj Je že neštetokrat nastopil v ljubljanskem radiu, pa tudi v mnogih krajih naše ožje domovine. Kakor je postal Trboveljski Slavček slaven, tako si prizadeva tUdI naS jazz pridobiti sloves, rfftj so pa Trbm'eljčani tudi ljudje, ki se ne boje nobenega napora in nobenih *r-tev da se ovekovečijo. Eni na ta, drugi na drug način. Eno pa je gotovo, da so mnogi Trboveljčani glasbeno izredno nadarjeni. Med temi je tudi četvorica mladih pevcev, ki sestavljajo trboveljski pevski jazz. Sodelovali bodo de solisti fl*. Dražil na saksofon in g. Golob na harmoniko. Ta koncert bo glasbeni užitek prvega reda in naj bi ga nihče ne zamudil, Z Jesenic — Karambol na resti. V četrtek okoli 21. ure zvečer se je peljal neki kmetic iz Gorij z vozom skozi Jesenice po Prešernovi cestiproti domu. Pred »Dalmatincem« pa je začutil žejo v grlu, zavozil z vozom nekoliko vstran, ga pustil brez luči na cesti, sam pa šel v gostilno na polič vina. Kmalu na to je po cesti z avtom prib^rei g. Filip Stegnar in z avtom tre?čll v voz. Silovit sunek je voz tako polomil, da sta ostali le prvi kolesi in OjniOO, avto pa je z veliko silo vrglo pod železno ograj" na desno nekaj metrov stran od ccnre. Zgodil se je pravi čudež, da ni ubilo konja in da je avtomobilist odnesel zdravo kožo. Gospod Stegnar trpi zaradi poškodba avtomobila veliko škodo. — Nastop sokolskejra pevukega zbora. Pri sokolski akademiji, ki se je vršila v proslavo državnega praznika in 201etnl-ce Jugoslavije, se nam je po daljšem času spet predstavil močan moški pevski zbor, ki je pod vodstvom pevovodje brata Kleca ml. zapel nekaj lepih pesmi. Veselje je bilo gledati številne pevce, posebno basiste, ki so peli, da se je oder tresel, pevovodja brat Kleč ima hvaležno polje, da bo iz starih, dobro šolanlh moči tn iz mladih dobrih pevcev v doglednem času izvežbal zbor, ki bo eden najboljših ln nalmočnoteih na Gorenjskem in bo sličil onemu, ki je p?l prt razvitju jeflenlflkegu sokolekega prapora pred 25 leti. — Bratstvo—Svoboda. V nedeljo 4. t. m. ob 14.15 uri se bo na igrišču Bratstva igrala prvenstvena nogometna tekma med SK Bratstvom in SK Svobodo iz Ljubljane. Moštvo »Svobode« je £e marsikateremu žilavemu nasprotniku prekrižalo račune in bo tudi na Jesenicah etorila vso, da ne odide praznih rok nazaj v Ljubljano. Moštvo >Bratstva«, ki je v zadn/iu času gladko odpravilo tudi najmočnejšo nasprotnike in se povzpela na vrh tabela« Se zaveda, da ima pred seboj nasprotnika, ki mu je enakovreden. Bratstvo bo storilo vse, da nam ne prinese kako neljubo razočaranje. Prepričani smo, danrm bodo naši fantje lepo zaigrali in nudili gostom tak odpor, da skozi obrambni zid ne bo prišlo ničesar, kar bi mori o škodovati. Prijatelji nogometa! V nedeljo vsi na igrišče »Bratstva«. Obeta se lepa ln zanimiva tekma, v kateri domači ne smejo podleči! Iz Sevnfcs — Popravek. Te dni smo poročnli. da se bo vršilo v sredo 7. t. m. ob 11., na tukajšnji ljudski šoli veliko učiteljsko zborovanje sreskih učiteljskih društev JUU Brežice in Krško in da Je na dnevnem re'lu zanimivo predavanje g. prof. Gustava 6i-liha iz Maribora o temi »Aktualna pedagoška vprašanja naše dobe s posebnim ozi-rom na delo naše ljudske šole«. Poročilo popravljamo v toliko, da bo predaval g. prof. Šilih le o temi »Od učnih slik do celotnega ali strnjenega pouka«. Predavanju bosta prisostvovali obe učiteljski društvi, nakar bo ločeno zborovanje za Krško in za brežiško učiteljsko društvo. — Članstvu krškega učiteljskega društva sporočamo, da znaša letna članarina po sklepu na zadnjem zborovanju v Krškem za 5 mesecev po 16.— din za naslednjih 5 pa po 17.— din. •— člani, ki se udeleže hospitacije na bežigrajski ogledni šoli v Ljubljani, naj to pravočasno sporoee svojemu društvu. Ho-spitacija se bo vršila le če se bo prijavilo najmanj 25 udeležencev. Krško učiteljsko društvo bo razpravljalo na zborovanju o došlih dopisih in o slučajnostih. — Preko železniškega mostu bo peš pot v Boštanj. Preko novega železnegn mostu, po katerem bo vodila železnica v št. Janž, bo zgrajena tudi poldrugi meter široka pot za pešce iz Sevnice v Boštanj ali obratno. Zdaj morajo pešci hoditi preko oddaljenega lesenega mostu, kar povzroča precejšnjo zamudo Časa. Pešpot se bo gradila na železnih traverzah zunai železnih obokov, katere bodo postavili Šele prihodnjo pomlad. — ŽeleznISka Uprava zida Stlrlm zasebnikom nove hiše. štiri hiše nasproti kolodvora Sevnice so bile v napotje načrtom, pa katerih se povečava postaia z gradnjo novih tirov. Na iniciativo železniške unra-ve so se morale umakniti štiri hiše, katere sedaj gradi uprava na svoj račun. To so hiše posestnikov gg. .Tnhantn Ivana. BTaz-nika Leopolda, OMrovršnlka Franca ln Po-zuua. Vsi so prišli brez stroškov do novih hiš. — Električna razsvrtfjava na postaji. Smo tik pred otvoritvijo nove železniške proge št. Janž—Sevnica, zato smo dobili na postaji tudi električno razsvetljavo. Enako se pleska in prenavlja postajno poslopje, da bo dostojno sprejelo v Četrtek, 8. decembra visoke goste, na otvoritvi nove proge. — Šmarje dobi vodovod. Končno bodo šmarčani vendarle dobili svoj vodovod, za katerega so se borili menda vsa leta po vojni. Od postaie Sevnica kopljejo delavci po cesti jarke, v katere bodo položili vodovodne cevi, VlrH 5e. da šmarie prav lepo napreduje - nridobitov za Šmarje in Sev" , ;, --vajena proga preko Save. etev. 272 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 8. dacembra 198«. Stran 5 Kaj je s kemičnim institutom? Kje tiči vzrok, da so se stavbna dela tako zavlekla, da poslopje letos najbrž ne bo pod streho Ljubljana, 3. decembra Leta in leta že govorimo in pišemo, kako nujno potrebuje naša univerza primerne prostore za kemični institut. Kdo bi naštel vse akcije, resolucijo, delegacije . .. Končno so vsa prizadevanja vendar rodila uspeh; odobren je bil kredit in sicer 2 milijona din. Pred več tedni je bilo tudi že oddano delo in v Beogradu so potrdili licitacijo, kar je marsikoga pomirilo. Toda s tem še ni bilo konec vseh težav. Se vedno niso začeli delati. Baje zdaj nihče ne ve, kdaj bodo začeli Letos najbrž poslopje ne bo pod streho, saj je le že dober mesec do novega leta. Načrte za poslopje kemičnega instituta so izdelali v seminarju univ. prof. I-Vumika na tehniki, in sicer po navodilih predstojnika kemičnega instituta univ. prof. Samca. Toda načrte so morali spreminjati; po prvotnem načrtu so nameravali zidati ob tehniki samo predavalnico, toda mestni gradbeni urad ni dovolil zidati poslopja tesno ob rimskem zidu in vzporedno z njim, ker je sprejel prof. Plečnikov načrt regulacije ob rimskem zidu. Potem so načrt spremenili tako, da bi bilo po njem praziciano poslopje (tri-nadstropno s kletjo) kemičnega instituta za vse prostore k tehniki pravokotno na rimski zid in vzporedno z Mumikovo ulico. Kmalu pa se je izkazalo, da odobren kredit 2 milijona din ni dovolj za tako veliko poslopje. Pokazala se je potreba po redukciji načrta. Po vseh teh težavah je končno vendar pilšlo do rešitve, da sezidajo poslopje z odobrenim kreditom v surovem, druga dela in opremo pa končajo s kreditom, ki bi naj bil odobren po proračun v prihodnjem proračunskem letu. Ko pa je bilo delo že oddano, so nastale komplikacije zaradi temeljev. Po mnenju statikov je namreč treba temelje pilotirati. V začetku so bili določeni leseni piloti. Toda statiki so začeli dvomiti, ali bo talna voda vedno dovolj visoka, da bi bili piloti v vodi. Znano je namreč, da začno piloti gniti, če niso vedno v vodi. Ce bi se to zgodilo, bi bili ogroženi temelji poslopja kakor n. pr. pri borovniškem viaduktu. Zato so strokovnjaki predlagali, naj bi stavbo pilotirali z betonskimi piloti. Toda betonski piloti so nekoliko dražji od lesenih, zato zdaj na univerzi računajo, ali bodo izhajali s kreditom ter ugibajo, kaj naj store. Do rešitve očitno še ni prišlo, ker še niso začeli delati. Kdaj bo torej konec težav s kemičnim institutom in kdaj dobi institut primerne prostore, da bo lahko redno delal? Obrnili smo se še na strokovnjaka, da nam pojasni, zakaj so nastale komplikacije zaradi temeljev. Strokovnjak je izjavil: Pri preiskavi terena za poslopje kemičnega instituta so ugotovili, da bi mehka tla ne prenesla večje obremenitve in da so za temelje potrebni piloti. V prvotnem načrtu so bili zamišljeni leseni piloti. Pri po\l robne jšem proučevanju terena se je pa izkazalo, da gladina talne vode, kjer bi naj stalo poslopje, znatno varira v rajnih letnih časih in bi se lahko zgodilo, da bi voda upadla delno izpod lesenih pilotov, ki bi zaradi tega začeli trohnetL Ko namreč piloti niso več povsem v vodi, prodre do lesa zrak in na pilotih se naselijo glivice, ki načno, odnosno »okužijo« les. Temelji poslopja kemičnega instituta bi torej ne bili več dovolj solidni, če bi se to zgodilo. Zato so strokovnjaki načeli vprašanje, kako bi drugače utrdili temelje poslopja. Prišli so do prepričanja, da bi bilo najbolje stavbo pilotirati z železobetonskimi piloti. Toda zaradi te izpremembe, nadomestitve lesenih pilotov z železobetonskimi, je prekoračen proračun stavbnih stroškov. Da bi dosegli pri pristojnih oblasteh dovoljenje za izpremembo načrta in hkrati povišanje kredita, le potrebno izdelati poseben elaborat, kar jih je zadržalo, da »e se niso mogli lotiti stavbnih del. Upajmo, da jih to ne bo dolgo Zadrževalo in da se bodo kmalu lotili tako težko pričakovanih del, saj Zdaj ni več nobenih drugih ovir. zniaala oskrbnina t Učiteljskem domu, s čimer bi bil dosežen njegov smoter« V imenu nadzornega odbora je poročal g. Smole in predlagal raaraftnioo. ki je bik soglasno »prejeta. V poročilu g. Mebore o banovinski skupščini je bilo izneseno resnično smotrno delo sekcije i& vsa vprašanja šolskega m osebnega značaja. Doseženi uspeh! pa niso v pravem razmerju s požrtvovalnim dekrm. Redno m izredno glavno skupimo v Zagrebu je opisal predsednik društva g. Napokoj. Podčrtal je složen nastop ogromne večine delegatov, ki so, zavedajoč se, da branijo stanovsko linijo in demokracijo z discipliniranim nastopom razbili naval obsojanja vredne opozicije. Za izvedbo akcije za pomoč otrokom v obmejnih krajih so se izjavili vsi navzoči. Darovi naj se odpremijo na šolskega upravitelja v Kamniku in Domžalah. — Pri obravnavi šolskih vprašanj se je razvila živahna razprava. Snov pa spada v kompe- tenco uradne konference. Članarina je po soglasnem sklepu ostala ista kakor lansko leto. V častnem razsodišču so ostali dosedanji Člani. — V predavanju »Skioptikon kot učilo« je g. šol. nadzornik v p. Andrej Skulj dokazal, da je pouk sodoben in uspešen, čim bolj ga ponazorimo. V ta namen izborno služi sicioptikon. Material zanj dobimo povsod, tudi v časopisju. Predavanje je obsegalo pet učnih slik za elementarni razred, osnovno in višjo ljudsko šolo. Obravnaval je bolezni in škodljivce sadnega drevja, izlet na Gorenjsko m ▼ Benetke, stavbarsko umetnost, mlekarstvo, alkoholizem in sliko za jezikovni pouk v elementarnem razredu. Učiteljstvo jc z zanimanjem sledilo predavatelju, ki je vezal predavanje na številne skioptične slike. Slednjič ga je nagradilo z aplavzom. Za predavanje se je g. predsednik društva še posebej zahvalil g. Skulju, ki je pokazal sposobnosti vzornega predavatelja. Kaj potrebujeta Dolenjska in Belokrajina Na ozemlju, kjer je loo.ooo prebivalcev, je zaposlenih pri podjetjih koma) S.ooo delavcev Vinske gorice bo treba zasaditi z novimi trtami Vinske trte so že precej opešale in rode od leta do leta slabše Blzeljsko, 3. decembra Starejši vinogradniki se še dobro spominjajo, ko je trtna uš skoraj povsem uničila vinsko trto. Vinogradniki so morali izkopati vse stare trte ter jih uničiti, ker nso bile več za rabo. Mnogi prilazni vinski hribčki so postali goli ta pusti. Naši marljivi vinogradniki so jeli takoj obnavljati vinske gorice Zemljo so zrigolali in zasadili nove mlade sorte tet z amerikansko podlago, kl je za trtno uš neobčutljiva. Trtna uš je napravila po vinogradih neprecenljivo škodo, toda čas je zacelil vse rane. Vinske gorice so zopet ozelenele in poplačale trud desetero. Kako je pa z vinogradi zdaj? Vinske trte so že precej opešale in rode od leta do leta slabše. Sna ko je izčrpana tudi zemlja. Ponekod se opaža, da so vinogradniki spoznali to veliko škodo. Zato so jeli rigolati zemljo in zasajati nove vinske trte. Večina pa je vinogradnikov, ki v svojih vinogradih samo maše »luknje«, t. j., zasajajo trto le tam, kjer se je stara posušila ali pa sploh samo čakajo na splošno obnovo vinskih goric. Naše vinogradništvo je v hudi krizi. Ponekod so cene vinu tako nizke, da komaj krijejo Stro-šJce pridelave. Kako naj se potem misli na obnovo vinskih goric? Jasno je, da bo treba vinograde obnavljati v velikem obsegu. Rigolanje in novi nasadi stanejo veliko denarja. Kje bodo vinogradniki vzeli potreben kredit? Mislimo na to že sedaj, predfcm bodo trte popolnoma opešale in preden bo zemlja izčrpana. Marsikatera lega vinskih goric nI primerna za vinsko trto. Pri novem zasajanju vinskih trt, naj se opuste taka mesta, na katera sadimo rajši primernejšo rastlinico kulturo, recimo breskve, katerih sad se lahko spravi v promet. Z vinsko trto naj se zasaja le prvovrstna lega, ker bomo le tedaj pridelali mnogo izvrstne kapljice. Boljše je manj pridelati, toda to dobro. Prebivalci vinorodnih krajev na Bizelj-skem so zlasti letos hudo prizadeti, ker jim je uničila toča skoraj ves pridelek. Pa tudi sicer je pokrajina pasivna. Tu je nujno potreba uspešne pomoči! Nekateri ljudje so tako siromašni, da jim preti za zimo lakota in splošno pomanjkanje. V danem primeru ne more nihče misliti na denarna sredstva za rigolanje In novi nasad. Poleg stvarne denarne podpore za življenje prebivalstva je potrebno tudi brezobrestno posojilo, bodi?« od države, ba novine, ali kake kmetske organizacije. Vse države, posebno agrarne streme zlasti za tem, da se njihovo poljedelstvo razvija in napreduje. Zato nudijo svojim državljanom izobrazbo, gmotna sredstva in organizacije, za katere Žrtvujejo mnogo denarja. Pri nas žal še ni tako. Predvsem je potrebna Široka kmečka organizacija z velikim kapitalom, ki bi dajala poljedelcem brezobrestna posojila, le ti pa bi morali stremeti s povečano aktivnostjo za čim večjim napredkom. Prodaja poljskih pridelkov pa bi morala priti v zadružne roke. Učiteljsko zborovanje Kamnik, 2. decembra Oni dan se je vršilo zborovanje učiteljev kamniškega sreza v Domžalah. Predsednik društva g. Jože Napokoj. šolski upravitelj v Moravčah, je uvodoma pozdravil navzoče zlasti zastopnika sreskega načelstva «. Ma-ražn, šolskega nadzornika v p n. Andreja Skulja kot predavatelja, na katerega Jc naslovil prav tople besede in zahvalo za njegovo vidno delo v kamniškem »rezu. Poseben pozdrav pa je veljal vsem novo pristo-pivšim članom. Nato je počastil ob T.Vlet-nioi veteran« g Janka Tomana m ga stavil vsem mlajšim članom v egled stanovske za vednosti. Enako je pozdravil 5e starejšega g. Hitija. ki se kljub visoki starosti redno i udeležuje vseh učiteljskih zborovanj v našem srezu. Slednjič jc poda! situacijsko po ročilo o delu in ukrepih o-ganizacije in vodstva sekcije, ki se trudi M /bnl|-anie vseh. zlasti pa naših življenjskih interesov, v. Tajni.-ko poročilo je podal g. Chvatal. Iz poročila je razvidno notranje društveno delo. Blagajniško poročilo g. Ccnčjea ir, Kamnika je pokazalo finančno stran d"u-štvenc blagajne in s tem stanovsko zavednost članstva. Za strokovni odbor je poročal g Maver m dosegel sklep članov, da se ponovno pristopi k reševanju vpra&alnih I pol glede gmotnega položaja učiteljeva v srezu. Gospodarski referent g. MerCun jc obravnaval težave naših ustanov, predvsem pa učiteljskega doma. Poudaril je. da bi se s pristopom zadružnikov v večjem Številu Novo mesto. 3. decembra Stara resnica, da v krajih> kjer ni industrije, ali drugih podjetij, ni in tudi ne more biti blagostanja. To bridko resnico občutijo zlasti prebivalci naše Dolenjske in Belokrajine, kjer ni nobenega pravega razmaha v tej smeri. Kaj je temu vzrok, se ne da ugotoviti. Morda je kriva pretirana zavist, nestrpnost ali prevelika samoljuh- nost, morda sam teren obeh pokrajin ali pomanjkanje sirovin. Nekaj mora biti. Odveč je omenjati, da so se kranjske tekstilne tovarne pive oglasile v srcu Dolenjske kjer so hotele zgraditi svoje velike obrate. Pogajanja so se vršila precej časa. Lastniki sedanjega podjetja v Kranju so pokazali tudi trdno voljo. Prišlo pa je povsem obratno, kar js pričakovalo meato. Podjetniki so odpotovali na Gorenjsko, kjer so našli vse pogoje za delovanje in obstoj tako obsežne industrije ki sedaj lepo obratuje v Kranju. To veliko pogreško Novo mesto po tolikih letih še danes obžaluje, žal zaenkrat prepozno. Novomeški srez, ki šteje po zadnjem ljudskem štetju 54.145 duš. nima še nobenega industrijskega podjetja, ki bi zaposlilo nad 20 ljudi. Imamo samo male obrate. Preko sezone so naša zidarska podjetja Okroglič, Hočevar, Rataj in Vrhovnik, imela zaposlenih več delavcev, kakor pa vsa ostala naša podjetja. Imamo oblačilnico Medic, tekstilni obrat Povh. ki pa imata zaposlenih največ po 20 delavcev. Isto številčno razmerje zaposlenih je pri čevljarskem podjetju Grilc & cotnp., elektrarni in parni žagi Novobor. opekarni Dolop v Prečni, keramiki KlemenčiČ in lesnem podjetju Bernard. To so vsa večja podjetja v našem mestu, ki imajo zaposlenih vsako nad 10 ljudi. V poštev bi prišle še mestna in krajevne občine ter cestni odbori. če se ozremo dalje, naletimo povsod na enako sliko. V Kostanjevici imajo samo dve večji podjetji — Gliha in pa šumska uprava. V št. Jerneju je gozdna industrija Pleterje, ki jo imajo v rokah menihi. Tudi ta ima zaposlenih komaj 15 delavcev. Malo boljše je v Krmelju, kjer je Jakilov pre-mogokop. ki zaposluje preko 80 delavcev. Na Mirni zaposluje samo v sezoni zidarsko podjetje Krištof 15 do 20 delavcev. V tre-benjskem okraju sta največji podjetji — krojaški obrat Vidmar v Trebnjem in Čeh v Ponikvah. V žužemberškem okraju, kjer so večinoma manjši in večji milni ter žage, imajo posamezni lastniki zaposlenih približno po 3 do 5 delavcev. Na Dvoru je znano leano podjetje Javornik. ki ima uslužbenih 50 delavcev ln Može od 10 do 15. V Soteski Ima uprava Auerspergovih gozdov 30 delavcev, lesna industrija Jordan 50. čatar Ivo 10 do 15 delavcev. Častna izjema v tem pogledu je parna žaga Leo Pavlin v Straži, ki zaposluje nad 100 delavcev. Obstoja še tvrdka Kunstelj, ki ima od 10 do 15 ljudi in Honigman. čevljarsko podjetje v Toplicah 10 delavcev. Največja katastrofa za naše delavstvo je prišla, ko Be je leta 1935'36 razlastilo gozdno veleposestvo kneza Auersperga. V Rogu pri Crmošnjicah. kjer je bila montirana ogromna parna žaga z okoli 20 pol-nojermeniki in ravno tolikim številom krožnih žag. je bilo pri tem gozdnem kolosu zaposlenih nad 800 delavcev. V vsem okraju ]e vladalo pravo blagostanje. To zaposlenost je v izdatni meri občutilo tudi naše mesto. Po razlastitvi so vsi ti ljudje, ki so imeli zaslužek pri tej ogromni žagi, ostali na cesti in se razpršili na vse strani, šli so drugem sa kruhom. V Podstenicah je bila postavljena v obrat nova parna žaga, ki pa zaposluie komaj 20 delavcev. Enaka kJavema slika zaposlenosti je pri šumski upravi v Straž: in Podstenicah. Na Radohi v desnem krilu Gorjancev obratuje šum-ska Industrija, katere lastniki so v Zagrebu. Podjetje j? že večkrat menjalo svoje laftrrkc. V dobi dobre konjunkture je imelo zaposlenih po več sto delavcev. Sedaj, v času sečnje zaposluje podjetje okrog 100 ljudi. Tudi lesna industrija na Gorjancih, pred vojno 'ase Gorjancev, ki so bili lastniki gradu Ruperč vrha. je zaposlila pn par sto delavcev. Cvetoče podjetje je kmalu po vojni kupil od neke zagrebšk bančne skupine znani škofjeloški Industrijalec g. HeJnrihsr. Z neverjetno spretnostjo in veliko energijo je podjetje, ki je med vojno popolnoma propadlo, dvignil na zavidanja vredno visino. Obrat je vsestransko razširil in mu postavil trdne temelja. Pri obllrnem podjetju je bilo zaposlenih leta lrt leta po več sto ljudi. Večinoma so dobivali pn podjetju kruh kmetski ljudje iz niže ležečih vasi. predvsem Gaberja, Bru snic, Dolia. Cerovca itd. Tudi v teh krajih ie vladalo pravo blagostanje in ljudje so bili veseli, da so si lahko doma prislužili toliko, da so krili vsakdanje skromne potrebe. Po par letih delovanja je podjetje prišlo znova v druge roke. Sedanji laatni-ki so pričeli to gozdno veleposestvo obnavljati. Ker je postal gozd po letih precej razredčen, je sedanja uprava velike parcele v celoti pogozdila in nadomestila posekano drevje z mladim. Na svojem gozdnem teritoriju je uprava postavila pravo vzor drevesnico, za vsakovrstne gozdne sadike, ki grttdo po številu v tisoče. To veliko in trudapolno delo ni bilo storjeno samo v prid Gorjancev, kjer je sekira najbolj pela. temveč tudi v prid ostalih gozdov. Dela pri tem podjetju so se spričo teh koristnih del omejila zaenkrat na minimum. V Črnomlju obratuje leeno podjetje Zora, Brus Drago in Možina, ki imajo zaposlenih od 10 do 20 delavcev. Premogo-kop pa okrog 100 delavcev. Največja korist tamošnjega ljudstva je bila lesna industrija Jugoles, ki je svoje poslovanje likvidirala leta 1036. Pri tem obratu je bilo zaposlenih od 500 do 600 delavcev. Obstoja še železolivarna Lakner, ki ima 20 delavcev in mlado stavbno podjetje 2iberna, ki ima v sezoni zaposlenih preko 50 delavcev. Pri cestah in sličnih javnih napravah pa je zaposlenih okrog 200 ljudi. V Gradacu obstoja podjetje za impregnacijo drogov, šmograd in lesno podjetje Plut, ki zapo-slujeta 10 do 13 ljudi. V Metliki pa obstoja lesno podjetje Kralj Zlatko, ki ima zaposlenih ravno tako 10 do 15 delavcev. Ti obrati so vsa industrija naše Dolenjske in Belokrajine. Industrija v pravem pomenu besede bi se na Dolenjskem smela Imenovati edino mokionoška tovarna usnja, last mladega ljubljanskega podjetnika g. Kalina, ki ima v svojih zelo raz-sežnih obratnih prostorih zaposlenih nad 200 delavcev. Tovarna izdeluje vsakovrstno usnje, ki se razpošilja po vsej Evropi in Še izven nje. Za strojenje kož ima najmodernejše stroje in naprave, zato pa se izdelek tega prvovrstnega domačega podjetja lahko meri z vsakim izdelkom, ki ga dobivamo iz inozemstva. Gotovo je. da bi bil Mokronog brez tega podjetja mrtva vas, kakor so v tem pogledu val našteti kraji. Omeniti moramo, da je V Novem mestu postavil tovarniško poslopje za moderno urejeno predilnico — mladi podjetnik g. Josip Penca. Velikanski stroji so bili postavljeni že pred dnevi in bo spričo tega podjetje kmalu pričelo z obratovanjem. V obrat bo podjetje postavilo pozneje tudi tkalnico. S to novo pridobitvijo bo našlo potreben zaslužek večje število domačih delavcev. Po svoji kapaciteti bo novi obrat največji v našem mestu. Na žalost »o se delale tudi temu novemu domačemu' podjetju ovire. Kljub vsem težkočam pa je podjetnik svojo nalogo častno izpeljal in se pri tem ni oziral na laskave ponudbe Me- | tličanov, ki so mu ponujali za uslugo, če postavi svoje podjetje v tamošnjem kraju, brezplačen prostor za postavitev tovarne ln pa tudi druge ugodnosti. Ti podatki nam jasno povedo, zakaj sta Dolenjska in Belokrajina revni in gmotno stanje ljudi tako slabo, da živi večina prebivalstva v pomanjkanju in bedi. čeravno imata obe krajini dane vse pogoje za raz- voj industrije, se ista zaenkrat ne more raavitl, temveč celo propada ln nazaduje iz lota v leto. Da so naše navedbe resnične, dokazujejo uradne številke o zaposlenosti prt obratih, ki zaposlujejo skupno 2.380 moških in preko 700 ženskih moči. d očim je bilo število zaposlenih pred 5 leti dvakrat, da celo trikrat večje. Andre Maurois: Beli dom sanj Pred dvema letoma — je pripovedovala Irena — ko sem bila težko bolna, sem imela več noči zapored enake sanje. Hodila sem po dolgi cesti na kmetih in vide a sem dolgo, nizko, belo vilo, stoječo v zelenem okviru lip. Simetrija slike je bila levo od hišice harmonično iztrgana iz okostenelosti z livado, obrobljeno s topoli in njihova vrsta se je iz daljave dvigala nad košate krone lip. Vila me je nekako privlačevala in vedno sem krenila proti nji. Vstopiti je bilo treba skozi bela vratca, za katerimi se je vil v velikih krivuljah drevored. Ob njem sem trgala pod drevjem pomladno cvetje — žefrari, zvončke in trobentice. ki so pa venele. čim sem jih utrgala. Drevored se je končaval nekaj metrov pred hišo na dvorišču s travnikom, prepasa-nim samo z ozkim pasom vijolic. Vila je bila iz belega kamna s ploščato streho. Do vrat iz svetlega hrasta, okrašenih z rezbarijami se je prišlo po stopnicah Rada bi bila pogledala v vilo, pa na zvrnonjc n;hče ni prišel k vratom. To me je globoko razočaralo: zvonila sem in klicala. Tako sem &e slednjič prebudila. Take so bile moje sanje in vračale so se noč za nočjo tako točno enake, da Se ml je slednjič zdelo, da poznam vilo in drevored že od rojstva. Nisem se pa mogla spomniti, od kod ga poznam. In želja najti ga me je tako prevzela, da sem sklenila končno poleti, ko sem se bila naučila šofirati mali avto, preživeti počitnice na francoskih cestah z iskanjem svoje vile iz sanj. Ne bom pravila, kod vse me je vodila pot. Prevozila sem križem kražem Normandijo, Tourraine, Poitou; nisem pa našla svoje vile in niti čudila se nisem temu. V oktobru sem se vrnila v Pariz in vso zimo se mi je včasih zdelo, da si zaman prizadevam priti v svojo belo hišico. Letos spomladi sem se zopet napotila na ceste v pariSkl okolici. Nekega dne sem krenila v dolino blizu 1'Isle-Adam in naenkrat mi je postalo prijetno pri srcu kakor Če srečamo znanega človeka ali Če pridemo na znan t kraj. Čeprav še nikoli nisem bila v ti- stem kraju, sem takoj spoznala krajino, razprostirajočo se na levi strani ceste: vrsto visokih topolov, segajooih nad košate krone lip in belo hišico, stoječo med prvim pomladnim zelenjem. Takoi sem spoznala, da sem našla vilo svojih sanj. Po spominu sem krenila na ozko pot, ki se je morala odcepiti malo dalje od ceste, in našla sem jo točno tam, kjer sem jo pričakovala. In po nji sem prišla do belih vrat. 2a njimi se je začenjal drevored, ki sem v sanjah tolikokrat hodila po njem. Pod drevjem sem občudovala pestro preprogo žefrana, zvončkov in trabentic. Za košatimi Idpami je bil tudi travnik in v njegovem ozadju so se svetile stopnice, vodeče k vratom iz svetlega hrasta. Odhitela sem po stopnicah in srce mi je močno utripalo ko sem pozvonila. Bala sem se, da bom zvonila zaman kakor v sanjah, toda čakalo me je prijetno presenečenje: skoraj nemudoma se je pojavil sluga — hišnik ali vrtnar, najbrž oboje v eni osebi, zelo star, zamišljen mož v modrem suknjiču. Videti je bil presenečen in molče me je gledal. — Rada bi vas prosila za ve'iko ljubeznivost; ne poznam lastnika te vile, toda neizrečeno bi me veselilo, če bi mi dovolil vstopiti. — Vila se oddaja v najem, milostiva, — je odgovoril z nadihom obžalovanja. — Jaz sem tu, da jo razkazujem ljudem. — V najem! To je pa res srečno naključje. Povejte mi, zakaj lastnik v tako čarobnem kotičku ne stanuje sam? — Saj je stanoval tu, milostiva, pa »e je preselil, ker je v vHi strašilo. — Kaj poveste I Da je tu strašilo? Mene bi to gotovo ne odvrnilo. Nifiem vedela, da ljudje na kmetih Še vedno verujejo v duhove — — Tudi jaz bi tega ne verjel, milostiva, — je odgovoril starec resno, — da nisem sam ponoči večkrat srečal v parku fantoma, ki je pregnal gospodarja iz vile. — Strahotna zadeva. — sem poskusila zavrniti pravljico z nasmehom. — To nikakor ni zadeva, ki bi se ji mogli vi smejati, milostiva — je odgovoril starec očitajoče. — Ta fantom ste bili namreč vi. Iz Ptuja — Seja občinskega sveta se je vršila v sredo pod predsedstvom podžupana gosp. Cvikla Ivana, Soglasno so bili odklonjeni živinski sejmi v Lepoglavl. Dovoljenje za gostilniški obrat je bilo Izdano g. Poržetu na Sp. Bregu in Dostal Zaliki v Ptuju v Vošnjakovi Ulici ter g. Grašovniku v Prešernovi ulici. Izvršila se bodo nabrežna zavarovanja ob Dravi v kolikor je kredit na razpolago. Prostori muzejskega društva se povečajo glede na bogato zapuščino pokojnega notarja Skraberja. Odobren je bil znesek 6.000 din za popravilo centralne kurjave v mestni hiši. Zemeljski ostanki padlih vojakov, ki so pokopani na rogozniškem pokopališču in na pokopališču v Brstju, se preneso v skupno gTobnico na mestnem pokopališču. — Pri gašenju ognja »e je hudo opekla. V Veliki VarniCi Je nenadoma izbruhnil ogenj na koči viničarke Forstnarič Barbare. Pri reševanju svojih premičnin se je Forstnaričeva hudo opekla po vsem telesu in so jo prepeljaU v bolnico. — Poškodbam Jo podlegel. Nedavno je bil napaden 241etni kočarjev sin Ivan Lampre: iz Grdine od nekega neznanca. Lampret Je dobil težke poškodbe, katerim Je sedaj podlegel. Napadalca so oroi-niki že izsledili in ga aretirali. — Ptuj dobi veliko zadružno klet. V soboto popoldne se je vršil v mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor nove vinarske zadruge v Ptuju. Zborovanja so se udeležili interesenti iz ptujskega in ormoškega okraja, predvsem pa vinogradniki iz naših Haloz in Slovenskih goric. Navzoči so bili tudi zastopniki banske uprave. Za predsednika nove vinarske zadruge je bil izvoljen župnik g. Grobler iz Sv. Barbare v Halozah, za podpredsednika g. Franc Prelog iz Zagajičev, za predsednika nadzornega odbora pa ravnatelj Mestne hranilnice g. Franc Vidmar. Zadruga bo zidala novo zadružno klet, kjer bo prostora za najmanj 50 vagonov vina. K zidanju poslopja, ki bo postavljeno poleg sedanjega poslopjn okrajnega cestnega odbora, bi prispevala banovina 500.000 din kateri denar je baje že na razpolago. Z novo kletjo bo Ptuj, kakor tudi okolica mnoRo pridobila, ker bo podjetje res v pravih slovenskih rokah, ker je bil sedaj kmet vezan 1« no vinsko trgovino ,ki je bila v nemških rokah. —Bankovce so hoteli ponarejati. V ptuj ski okolici je bilo ustanovljenih že več ponarcjevalnie denarja, od katerih pa še nobena nI uspela, ker so jih varnostne oblasti kaj hitro razkrinkale. Prod dnevi se Je pojavil pri posestniku Petru Ku-režu v Moikajnclh neki gospod, ki se je izdajal za Jožeta Klemenčlča iz Dolenjske. Zasukal je pogovor na ponarejanje denarja, pri katerem podjetju Kurež lahko lepo zasluži. Njegovo delo bi naj bilo le v tem, da pripelje kakega mecena, ki bi založil kapital. Sestanek se je vršil v gostilni Hajnik, kamor je Kurež kmalu pripeljal trgovca Jožeta Udriha od Sv. Petra v Savinjski dolini, ki je bil takrat v Moškanjcih ravno p^> trgovskih opravkih. Dogovorili so se, da bo Udrih prinesel v Maribor na določeno mesto večjo vsoto denarja za nabavo potrebnih kemikalij in drugega materiala, ki bi ga naj družba potrebovala za napravo bankovcev Določenega dne so se res sestali v Mariboru, kjer je Udrih izročil Klemen-čiču in Kurežu znesek din 3.500. Obn sta se nato napotila po opravkih in izročila Udrihu v varstvo dva kovčega, v katerih je bil mavec in grafit z naročilom, da kovčega spravi v garderobi v Ptuju, kamor ju bosta prišla pozneje iskat. Udrih pa se je tako sumljivo vedel s kovčegoma da je vzbudil pozornost službujočega orožnika g Crnila, ki ga je povabil na postajo v Ormožu in ga izročil orožniflki postaji. Udrih se je seveda vdal ln še povedal, da je Kurež za posredovanje prejel 250 din nagrade. Seveda se je Udrihu pridružil Še Kurež in oba čakata nadalj-ne usode začasno v zaporih sodlSča v Ormožu, Klemenčlča pa zaenkrat š? iščejo. Tako je končala še neustanovljena družba za izdelovanje bankovcev. ŠAH šahovski almanah Nacionalni mojster O. Nedeljković iz Beograda je izdal nedavno šahovski almanah, 140 strani obsegajočo knjižico, ki jo bodo šahisti prav gotovo pozdravili. Seznam jugoslovenske šahovske literature je več ko boren, čeprav je šahovsko življenje v Jugoslaviji močno razvito in zavzema čedalje večji razmah. Nedeljko-vičev almanah nima namena učne knjige, temveč bo služil bolj kot priročnik šahovskim organizacijam, zlasti podeželsldm, kakor je to navedel v uvodu tudi izdajatelj. Tako smo po Nedeljkovičevi zaslugi prvič dobili tiskana turnirska pravila in sploh vse, kar se tiče turnirske prakse. Prvi del obsega v cirilici organizacijo, vodstvo ln izvedbo turnirja, kakor tudi način sestave turnirske tabele. Nato Blede Bergerjeve tablice za določitev vrstnega reda partij, nadaljnji del pa obravnava turnirska pravila, za navadne turnirje, brze turnirje, razne klubske prldeit-ve, ekshibicijske nastope, medklubske tekme, dopisni šah in končno kratek pregled zgodovine svetovnega prvenstva. Prav zanimiv in točen je prsgled vseh Šahovskih klubov v Jugoslaviji, kakor tudi njihovi naslovi in odbori. Drugi del almanaha obsega razne poučne članke. Uvod tvori posvetilo avttov-nega prvaka dr. Aljehina Jugoslovenskim šahistom, ki mu "je dodana ena njegovih partij, ki ni bila še nikjer objavljena. Izredno Zanimivo popisuje Bora Kostič svojo turnejo, ki ga je vodila po vsem svetu. Naš velemojster Vasja Pire je prispeval poučen Članek o bistveni toCki v igri šahovskih mojstrov in prinaša v razlago svojo partijo s turnirja v Noordwijku. Mojster dr. Trifunović podaja pregled ju-goslovenskih uspehov na šahovskih olimpiadah, Bora Tot Je sestavil tabelo dosedanjih saveznih nacionalnih amaterskih turnirjev. Nato sledi teoretična itudija damskega gambitu z n^knterimi najobičajnejšimi otVor: Vi i i c pa je posvečen prob1 " - 8r' L fi ; izda- janju s "... "\ \ Stran O »SLOVENSKI NA&ODc, S. dtetmtam 1938. Stev. 272 ^tiri evropske lepotice v Hollywoodu iiona Masseyeva, Isa Miranda, Hedy Lamarrova i Sigriđ Gurie Madžarska Ilona Ma^ejna, s pravim imen:an Hayniaysova. je hei siiomasne r«»dbine in bila je prodajalka v neki budimpeštanski irgovini. že kot 16 letno dekle je bila prepričana, da bo postala filmska igralka. Ko je prišla kriza in z njo brezposelnost, ni znala Ilona niti peti, niti plesati, pač je pa bila zelo lepa. Obrnila se je na ravnatelja znpnega gledališča, ki je podlegel njeni lepoti trr ;i preskrbe 1 igralsko izobrazbo, potem pa še rlužbo. Lepa Ilona se je kmalu cmožila z najbogatejšim madžarskim dedičem, iz tega je nastal škandal, rodbina je grozila in u bo. i mož je končno privolil v ločitev, toda dan po razsodbi se je ustrelil. Potom je javnost obdolžila njegovega očeta, da je zakrivil samomor. Posledica je bila. da je še nesrečni <>?e sledil elnu prostovoljno v smrt. TTdcsivna Tepotica. aanjajeća samo o s!?vi. je odp- :ovala p« trage ;iji na Dunaj, kjer je nastepala v opeii. Med ob-čnsivom je bila zelo priljubljena. Takrat se je mudil na Dunaju zncii filmski režiser Georges Cukor. Đona se mu je predstavila in še tistega večera je bila angažirana za HollywoocL Cukor sam je izjavil: *Ta žena je menda meje največje odkritje.« Iicma je sprejela ime Masseveva, Kadarkoli se pojavi, se upro vse oči v njo in če ji hoče kdo laskati, odgovori <*meje: Pred tremi leti sem bila še brezposelna ptro realka Mar n: življenje kljub vremu leno? Kieslerjcva. Tolikega poguma še noben filmski režiser ni imel. čez nekaj let je obrnila filmu hrbet in se omožila z indu-! strijcem Fritzrm Mandelom. Nekaj dni po poroki so i-rali i Ekstazo« v Italiji, Franciji in Avstriji. Mandel je besnel in dal je pokupiti vre kopije filma. Od tistega dne je postalo življenje njegove žene neznosno. Kraljica Dunaja, obsuta z denarjem in dra erulji. je zapustila vse in odpotovala v Holiywcod. da bi si znova priborila igralsko slavo. Po njenem prihodu so se pa oglasiie vse >Lige krepost i a zaradi njenega nastopa v >Ekstazi«. Več mesecev se ploh ni smela pojaviti v ateljejih. Flmski producenti imajo pa vendarle zadnjo besedo in gespa Mandel ova. zdaj Hedy Lamarrova. bo kmalu med prvimi filmskimi zvezdami Hollywooda. C»u.i r% Looper Italijanka Issa Miranda je tudi hči siro-mašne 'rodbine iz Milana. Kot 15 letio dekletce je hodila v muzej lepib umetnosti, kjer je stala v nemem občudovanju pred marmornatimi kipi in posnemala njihove poze. Bila je model kiparjem in slikarjem, čeprav je zaslužila malo. se je vendar naučila stenografije in dobila je službo tajnice, čim je imela službo, je jela posečati akr leraijo dramske umetnosti v Milanu. Pottm so sledile skušnje in nastopi v Piran;', o 11:-veni delu -Drevi bo improvizirano« in v glavni vlogi v filmu Tema«. Naenkrat je pa prišla kriza. Isa je zapustila Gledališče in delala v temni pisarni. V ekmi. ki se je je udeležila na prigovarjanje svojih prijateljev, je dobila glavno vlogo v filmu Signora di tutti«. Dosegla je ogromen uspeh in izdelovalci filma so govorili celo o prvi nagradi njenega filma. Isa Miranda je bila zadnja ženska, ki se je za njo ogrelo srce Gabriela D»Annun-cia. Borni, napol slepi starec je pomladel, ko so mu jo predstavili. Pred smrtjo ji je posveti! stihe, ki bi jo že sami lahko proslavili. Lepotico, ki jo je D'Annunzio na-zval i žena-čudežr je odpeljal Holiywood iz Rima. čeprav najlepša Italijanka je pa v Hollywoodu samo navadna filmska igral ka in živi skromno. Ne lepotici se, sama šofira avto. sama riše osnutke za svoje obleke in sovraži nočna zaba\nšča- Avstrijka Hedy Lamarrova je bila rojena na Dunaju kot hči bančnega ravnatelja. Njeno hrepenenje je bil film in tudi ona je pričela svojo kariero kot statistka. Ko ji je bilo 16 let, ji je poveril češki režiser Machaty glavno vlogo v znanem filmu ^-Ekstaz i-t. V filmu se v enem prizoru pokaže naga ženska in sicer Hedy, takrat Norvežanka Sigrid Gurie je že kot 16 letna deklica sanjala o igralsM slavi. Kljub temu je pa posečala tečaje risanja in slikarstva, ker je njeni starši niso hoteli videti na gledaliških deskah ali v filmskem studiu. Celih 14 let je čakala Sigrid na toipolnitev svodih sanj. Oče, navdušen nad njeno slikarsko nadarjenostjo, jo je poslal v London, da bi izpopolnila svoje znanje. Zelo varna Sigrid je stanovala v skromni scibici ter se hranila samo s čajem in kruhom. Ko je imela prihranjenega že dovolj denarja, je odpotovala v Ameriko, svoje starše je pa obvestila o tem, ko }e bil parnik že sredi morja. Iz New Vorka je odhitela v Hollywood, kjer je vprašala prvega človeka, ki ga je bila srečala, po naslovu filmskega magnata Samuela Goldwyna. In res se ji je posrečilo priti do njega. Sigrid mu je dovršeno odigrala nekaj prizorov iz Ibsena in njen cilj je bil dosežen. Bila je takoj angažirana za vlcigo princese v filmu ^Marko Polo« ob strani Garry Coopera. Tako je prehodila mala Norvežanka v enem tednu daljšo pot kakor sto in sto Američank v dolgih letih. Prvi angleški strel 1. 1914 Prihodnje leto 23. avgusta, za 2o letnico bitke pri Monsu v Belgiji, bo svečano odkrit spomenik v spomin na prvi strel, ki je padel iz puške angleškega vojaka na belgijskem ozemlju. Ta strel je padel 22. avgusta 1314 ob sedmih zjutraj pri mestecu Monsu. Ustrelil je vojak 4. irskega dra goriškega polka Thoma, ki je zdaj uradnik v Brighlonu. Thomas je meril dobra, saj je ranil nemškega častnika iz armade generala von Klucka. Thomas o v strel je prvi strel angleškega vojaka na ozemlju Belgije od bitke pri Water!oo. Milijon ton starega papirja Nemčija si na vse načine prizadeva postati gospodarsko neodvisna od drugih držav. Sredstev za gospodarsko osamosvojitev ima tudi Nemčija mnogo, kakor jih imajo druge države, samo da si vse ne znajo tako pomagati. V Nemčiji so posvetili zdaj vso pozornost zbiranju raznih odpadkov in stare robe. Samo zbiranje starega papirja se je povečalo od letnih 650 tisoč na milijon tcn. kar pomeni, da prihranijo Nemci vsako leto en milijon m3 najboljšega lesa, ki bi ga sicer porabili za izdelovanje (papirja. Lani so nabrali toliko starih konservnih škatlic, da so pridobili 1.300 ton čisega cinka. In lani je prihranilo nemško gospodarstvo na odpadkih in stari robi 550.000.000 nemških mark ah 120 n vse domače porabe sirovin. Koli- kega gospodarskega pomena Je to, M lahko mislimo. Pri nas pa ni nikogar, ki bi se lotil tega važnega gospodarskega vprašanja. Koliko bi lahko prihranilo nade gospodarstvo, če bi jeli zbirati staro želez je, razbito steklo in temu podobno, da bi rabili manj sirovin v naši industriji! Mi živimo tako potratno, da uvažamo iz inozemstva celo razbito steklo za našo steklarsko Industrijo, čeprav imamo razbitega stekla v izobilju doma, samo zbirati ga ni začel še nihče. To je samo en primer našega neracionalnega gospodarstva. A koliko bi lahko našteli še drugih! Čudni zakoni V severnoameriških Z edin j enih državah ima vsaka država pravico izdajati zakone, veljavne samo za njeno ozemlje. V množici različnih zakonov teh držav se pojavijo včasi čudne določbe, nanašajoče se na krajevne razmere. Kdor teh razmer ne pozna, se mu zde mnoge določbe v zakonih smešne. Tako velja v državi Kansas zakon, ki določa strogo kazen za tistega, kdor bi javno požrl kačo stonogo, kuščarja ali škorpijona. V severni Dakoti je vsem fantom in dekletom izpod 15 leta prepovedano brez spremstva odraslih približati se kolodvorskemu poslopju na več kakor na 10 metrov. V državi Massachus-sets je ponoči prepovedano trgati šmarni ce. V New Yorku ne smejo biti prirejene v krogu ene milje okrog sodnega poslopja konjske dirke. V državi Idaho veljajo strogi zakoni za lovce in ribiče. Loviti divjačino in streljati po pticah iz tramvaja je prepovedano, ribariti se pa ne sme na konju. V državi Pensilvaniji je prepovedano na svatbah streljati s topovi, v Georgiji pa čaka stroga kazen zobozdravnika, ki bi grdo ravnal z bolnikom in mu povzročil hude bolečine. Nova banovinska cesta Jutri bo svečano otvorjena »ova cesta nted Ljutomerom in Strigovo Modernizirani srednji vek Švedski turistični klub otvori prihodnje leto za mladino dom v GUnrungehusu, najbolje ohranjenem srednjeveškem gradu v Skandinaviji. Glimingehus leži v južno-švedskem kraju Skone in o njem piše slavna pisateljica Selma Lagerldfova v svoji knjigi ^Čudežni izlet Nilse Holgersona«. Dom je zgrajen v slogu 17- stoletja. Renoviranje v ta namen je trajalo nad dve leti in stroški so znašali 80.000 švedskih kron. Razen tega v poslopju samem so osnažili tudi jarek okrog gradu in zasadili drevje. Iz Glirriingehusa hečejo napraviti središče krajevnih kulturnih prireditev in turističxd dom. Peč je tako velika, da bi lahko spekli v njej celega prašiča, v gradu je pa še mnogo drugih naprav za prirejanje gostij po dobrih starih časih. V mladinski dom je bilo že prej izpre-menjeno že drugo staro švedsko poslopje, namreč bivši samostan v Vadsteni. Podobni domovi bodo ustanovljeni še v drugih zgodovinskih poslopjih, ki so last države. Dan je bil splošni predlog, naj bi se zgradil mladinski dom na otoku Borko na Malarskem jezeru, kjer je nastalo mesto Birka. središče in glavno mesto švedskih vvickingov. Po načrtu bi bil dom zgrajen v slogu bivališča, v katerem so živeli prebivalci otoka v času pred srednjim vekom. Rože v Maginotovi liniji Na vzhodni francoski meji v tako zvani Maginotovi liniji, v najmodernejši podzemni trdnjavi, bede med bodečo žico, tanki, topovi in strojnicami noč in dan francoski vojaki nad varnostjo Francije. Služba v Maginotovi liniji, daleč proč od mest ta življenja, spada med najtežje vojaške službe v Franciji, kajti vojaki vidijo tu vedno le bodečo žico ali betonirane podzemne hodnike. Ko je prvič zagledal to mrežo bodeče žice, jekla in betona podpredsednik društva gojiteljev rož v Franciji, Paquel, se mu je zmračil obraz in kakor pesnik je vzkliknil: »Tu bi morale cveteti rože!« Po njegovi zaslugi bodo v bodoče na vsej Maginotovi liniji od Ardennesa do Vo-gezov res cvetele rože po vseh vojaških taboriščih. Pred dobrim tednom so prišli v prva taborišča vrtnarji in posadili so najprej 2.000 grmičev vrtnic. V 14 dneh jih "bodo baje zasadili nad 10.000 in vse so podarili francoski vrtnarji. To pa še ni vse. Obenem so namreč razpisali natečaj, ki se zaključi leta 1940 in ki bo prinesel posebno nagrado onemu vrtnarju, ki se mu bo posrečilo vzgojiti posebno vrsto rože. Ta roža bo dobila ime po slavnem generalu Maginotu in tako bodo poleg navadnih cvele na Maginotovi liniji tudi te posebne rože. edine na svetu, seveda če se bo posrečilo vzgojiti jih- _ NA PROMENTADI — Ah. razumite vendar, v meni sta dve ženski. — Ce bi biroca propagandni svet nemškega gospodarstva o celotnem uspehu te velike gospodarske prireditve. V uvodu ugotavlja predsednik sveta Reichaird, da sta se navzlic napetosti v zadnjih mesecih tudi na letošnjem jesen-sdcem velesejmu znova pokazali moč nemškega gospodarstva in razmah velesejma. Propagandni svet je prišel po temeljiti proučitvi do zaključka, da je najboljše merilo gospodarskega pomena velesejma posredovanje i na njem sklenjenih kupčij. Na letošnjem jesenskem velesejmu v Leipzigu je bilo sklenjenih kupčij za 111 miLlijonov nemških mark, od katerih odpade 92,000.000 na Nemčijo samo, 19.000.000 pa na inozemstvo. Dočim je ostal notranji promet enak onemu na pomladnem velesejmu, se je promet z inozemstvom nekoliko skrčil. Uspeh velesejma je bil zelo zadovoljiv. Velesejem se je ponovno izkazal kot važen posredovalec med domačim in inozemskim trgovstvom. Po izjavah razstav-ljalcev sta dobili dve tretjini vseh razstavljavcev na jesenskem velesejmu v Leipzigu nove odjemalce v Nemčiji sami, ena petina pa v inozemstvu. Razstavljal cev je bilo 5964, razstavišče je bilo za 8 odstotkov večje kakor lani in tako je bil letošnji jesenski velesejem največji po krizi. Posebno velik porast števila razstavljaJcev se kaže v tekstilni in oblačilni industriji. V domačem prometu je bilo povpraševanje po novostih in kvalitetnih izdelkih slej ko prej veliko. Navzlic raznim oviram na svetovnem trgu se je rudi inozemstvo močno zanimalo za nemške izdelke. In zdaj, ko je napetost v mednarodni politiki ponehala, bodo gotovo kup-čijski posli v zvezi z velesejmoni v Leipzigu živahni. Povečanje kontingentov za nakup blaga v Nemčiji se je poznalo v nem-ško-danskih poslovnih stikih, ugodre so bile pa posledice nemško-poljske trgovinske pogodbe in novega političnega položaja na Balkanu. Za nemški izvoz in za velesejem v Leipzigu pomembno je dejstvo, da jo bila največja udeležba med razstavljalci ona manj- ših obratov. Obrati, ki zaposlujejo do 20 uslužbencev, so zavzemali rned razstavljalci 27.4% in manjši obrati so dosegli na velesejmu rudi največji uspeh. Obrati, k; zaposlujejo do 20 uslužbencev, so dobili potom velesejma za vsakega delavca zaposlitev od 10 do 12 tednov. Posebno razveseljiv je bil poset strokovnjakov. Navzlic težko-Čam v pogledu sirovim so mogla biti naročila nemških kupcev v enem mesecu izpolnjena po dveh tretjinah razstavljalcev, dočim so dobili inozemci nairočeno blago v enem mesecu do treh četrtin. Zločin iz maščevanja Krško, 2. decembra V Vrhuljah. v naših prijaznih vinskih goricah nad Krškim stoji mala zidanic » v kateri je imel posestnik in vinogradnik g. Zarn precej vina letošnjega pridelka shranjenega v dveh velikih sodih. Vino je bila izborna dolenjska kapljica, katero so čislali vsi ljubitelji cvička ter ni po svoji odlični kakovosti prav nič zaostajalo za cvičkom iz Gadove peči. Posestnik Zarn se je trudil vse leto na pekočem solncu in oskrboval trto kar najboljše. Zato bi vino kaj lahko prodal po 5.— din liter, da ni nekdo iz maščevanja vdrl v zidanico in izbi! sodoma čep, tako da je stekla dragocena kapljica — nad 50 hI — po zidanici. Kdo je zločinec, ne ve zaenkrat še nihče. Varnostne oblasti poizvedujejo za njim. Ugotovilo se je samo, da je vdrl zločinec v nedeljo v zidanico skozi vrata, ki jih je precej poškodoval. Knako je poškodoval tudi okno, iz česar se da sklepati, da je poskušal vdreti skozi v zidanico, kar pa se mu zaradi železnih drogov, pričvrščenih v oknu, ni posrečilo. Svoje maščevalno delo je opravil v kleti neopaženo tem lažje, ker stoji zidanica na samem, kamor ponoči skoraj nihče ne zaide, škodo, ki jo trpi ubogi Žarn, sega preko 25.000 din in nihče mu je seve ne bo mogel povrniti. Zločin iz maščevanja vzbuja splošno ogorčenost po vseh naših vinskih goricah in bi zločinca ljudje linčali, če bi jim prišel v roke. Upamo, da ga bodo naši vrli orožniki kmalu izsledili in izročili sodišču. p. w. -5 U zelenem peklu i___roman- V bližini ležeči Carter se je naenkrat vzravnal in vrgel proč cigareto. — Mislim, da storite najbolje, če greste spat. Zabava se pričenja kakor včeraj in lahko bi sedeli do jutra. Zanesite se name, dokler bom stal na straži jaz. se ne bo nič zgodilo. Nisem pes, da bi mi kdo požvižgal. Nekdo je počil v smeh in mladi Gray, ki je bil že na pragu svojega šotora, je slutil, da je bil to kapitan Wills. Mladenič se je zavalil na posteljo, zaspati pa ni mogel. Slišal je, kako je prišel pet minut za njim stari Goodley in kako se je pripravljal na noč. Mladenič se je delal, kakor da spi in ko mu je Goodley posvetil z električno svetilko v obraz, se ni izdal, da bedi. Luč je takoj ugasnila in v šotoru je zavladala tišina. Nekje v sosednem šotoru, morda pri polkovniku Morrisu in dr. Marsonu, je nekdo tiho govoril. Mladenič je nekaj časa napenjal sluh, da bi slišal besede, toda zaman. Vedel je samo, da se govori o Parintintinih. Zdelo se mu je tudi, aa je zaslišal med pogovorom svoje ime; potem je pa zaspal. V polsnu je slišal še korake nočne straže pred šotorom. Spal je tako dobro, da ni niti slišal, ko je dr. Marson zbudil Goodleya kot zadnjo stražo. Goodley je bil mož, ki ni samo naravnost vzorno skrbel za letala, temveč je bil tudi glavni kuhar ekspedicije. Zato je bilo sklenjeno, da bo on zadnji stal na straži, ker bo moral najbrž pripraviti tudi zajtrk. Ob štirih zjutraj, ko je bilo že svetlo, je stopil dr. Marson v šotor tiho in previdno, da bi ne zbudil mladeniča. Odgrnil je zaščitno mrežo ob postelji starega Goodleya in rahlo potresel spečega pilota. Goodley je bil takoj na nogah. Sklenil je bil namreč to pot svoje tovariše prijetno presenetiti. Že zvečer je bil pripravil trnke in zdaj jih je pripravljal pod nadzorstvom Harrv Halesa, ki je stal z njim zadnji na straži. Hales se je zasmejal. — Tu ribe niso izbirčne, lahko jim ponudite, kar hočete in videli boste, kako bodo prijemale. Navadno se love ribe na catauare. . —Kaj pa je to? — To so drobne Šiške z dreves. Ribe jih jedo zelo rade; toda midva ne bova najbrž imela časa za nabiranje teh šišk. Goodley je nataknil na trnek precej velik košček mesa in ga vrgel v vodo Srebrna gladina je mahoma oživela. Na nji se je zalesketalo na tisoče rib, toda največja je bila dolga komaj pet centimetrov. Ko je Goodlev potegnil iz vode trnek, je videl, da so ribice pošteno poskrbele za vabo. Mesa ni bilo več. Trikrat se je to ponovilo in ko je Goodley tretjič potegnil iz vode prazen traiek, je zaklel in pljunil v vodo. — Mislim, da bodo te ribe prej pohrustale naju za zajtrk kakor midva nje, — je zaklical Halesu in mu povedal, kaj se je bilo zgodilo. — S tem si nikar ne belite glave. Izročite mi svojo palico in pojdite k ognju. Jaz bom že kaj ujel, — se je zasmejal Hales. Nejevoljni Goodley je obrnil vodi hrbet. — Kot ribič še nikoli nisem imel sreče. Ko sem lovil tam gori postrvi, sem se mučil in mučil, pa ni hotela nobena prijeti. Zdaj se pa zopet tako zanimajo za mojo vabo, da jo požro še predno jo vržem v vodo. Ni trajalo niti pet minut in Hales je prinesel svoj plen. Ujel je več blestečih rib, ki jim pravijo eseudos. In dejal je, da so zelo okusne, da je pa treba odstraniti z njih trdo luskinasto kožo. — Kako ste jih pa ujeli? — se je začudil Good-ley. _ To ni bilo nič težkega; saj sem vam vendar povedal, da so tu ribe požrešne in da prav nič ne izbirajo. Na košček trdega kruha lahko ujamete že dober plen. Počasi se je danilo. Nad jezerom je še vedno ležala megla, ki je zakrivala skoraj ves nasprotni breg. Goodley je nekaj časa poskušal z nožem, ko pa to ni šlo, je sklenil pomagati si s kleščami, da bi lažje odri ribe. Večina orodja je bila že prenesena iz letal v taborišče. Toda Goodlev ni hotel buditi spečih tovarišev in zato je sklenil pomagati si z orodjem, ki ga je imel v svojem letalu. Bil je približno sredi svojega dolgega mostička, vodečega k letalom, ko je opazil v megli na jezeru več čolnov, bližajočih se taborišču. Goodley je bil že potegnil samokres, da bi s streli opozoril speče tovariše na nevarnost. A ko je že pritiskal na petelina, si je premislil. V dveh skokih je bil na bregu: — Zbudite taborišče, Indijanci so tu! — je zaklical presenečenemu Halesu. Sam se je pa vrnil v šotor polkovnika Morrisa. Možje so spali večinoma oblečeni, zato so bili v pičli minuti vsi pripravljeni. Čevlji večinoma niso bili zadrgnjeni in marsikateri gumb se je skrival pod luknjico, toda tu ni bilo vojaške parade, temveč boj na življenje in smrt. Kapitan Wills je zamolklo preklinjal in si basal naboje v žepe. Bil je tako razburjen, da mu jih je več padlo na tla in moral jih je pobirati. Harry Hales je preizkušal svojo repetirko in hitro potiskal v njo nove naboje. Dr. Marson je že stal na krilu letala in opazoval bližajoče se čolne. — Še malo časa imate, čolni so še daleč. Pred desetimi minutami ne bodo tu; če se ne motim, se nam bliža šestnajst dolgih črnih čolnov in v vsakem je po dvanajst mož Vse kaže, da so Indijanci pripravljeni na boj in da so to hrabri možje. Pripovedovati mu ni bilo treba več, kajti njegovi tovariši so bili že sami namerili daljnoglede na indijanske Čolne. Blev. 272 »SLOVENSKI NAROD«, Stran V PodrrJ-ne sporede vseh evropskih radij RUih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledali.šCr in film »NAS VAL« Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Nedelja, 4. XII. S: Vesel nedeljski pozdrav: Kmečki trio. — 9.: Napovedi. poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve: Mav: Slovenska maša Slomšku na čast.—9.45: Verski govor (g. dr. Ciril potočnik) — 10.: Orgelski koncert (plošče). — 10.30: Koncert lahke glasbe: Radijski šramel. pevske vložke poje g. Drago Zupan. — 12.: Kar selite, to dobite (plošče po željah). 13.: Napovedi, poročila.—13.20: Kbncert, Sodelujeta: Radijski orkester in Radijski kcmomi zbor. — 17.: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Za dobro voljo in zabavo: Tercet Stritar (narodne pesmi), g. Avgust Stanko (harmonika) in plošče. — 19.: Napovedi, poročila. • 19.30: Nac. ura.—19.50: Koncert godbe -»Sloga«. — 21.: Koncert (Radijski orkester). — 22.: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples in oddih (plošče). Ponedeljek, 5. Xtt 12.: Ruske pasmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.: Napovedi. — 13.20: Opol-dar.. ki k ncert Radijskega orkesta. — 14.: Napovedi. - IS.: Prihod sv. Miklavže in nagovor za otroke. — 20: Miklavže/ pisan večer. Sodeluje: ga. Pavla Lov-šetova, koncertna pevka, z otroškimi pesmimi i pji klavirju prof. M. Ldpovšek) in Radijski orkester z otroškimi skladba- mi. — Vmesno besedilo napisala gdč. Maza Slavce a, recitira ga. Mila šaričeva. obe članici Nar. gled. v Ljubljani. — 22.: Napovedi, poročila. — 22.15: Miklavže vanje za odrasle poslušalke in poslušalce. Konec ob 23. uri. Torek, 6. XH. 11. : Šolska ura: Miklavžev dan. Igra in recitacije (Brezpos. učit. abiturienti). — 12.: Miklavžev koš (ploSČe). — 12.45: Poročila. — 13.: Napovedi. — 13.20: ftra-mel »škrjanček«. — 14.: Napovedi. —18: Malo, manjše, najmanjše ((koncert Radijskega orkestra). — 18.40: Psihološki problem malega naroda (unlv. prof. g. dr. France Veber). — 19.: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Vesela kronika. — 20.: Koncert na harmoniki g. Stan 13 Milan).— 20.45: Potovanje po daljnem vzhodu (koncert Radijskega orkestra). — 22.: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije »Em-ncr. Konec ob 23. uri. Sreda, 7. XII. 12. : Reproduc. koncert na wurliških orglah. — 12.45: Poročila. — 13.: Napovedi. — 13.20: Pisana šara (plošče).—14: Napovedi. — 18.: Mladinska ura.—18.30: Weber: Carostrelec, uvertura (plošče).— 18.40: Ugotovitve H. balkanskega kongresa za zaščito otrok (g. Vojko Jagodic). — 19.: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). 20.: Tamburaški septet.—20.45: Debussv: Nokturni, simf. suita (plošče). — 21.10: Klavirski koncert skladb J. S. Bacha (g. prof. M. LipovšekL — 22.: Napovedi, poročila. — 22.15: Instrum. dueti: klavir in harmonij. Konec ob 23. uri. moram biti v vsaki ročni torbici! Ravno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nujno potrebno, da imate pri sebi Niveo, da si morete poljubno večkrat namazati kožo z Niveo. S tem zagotovite svoji koži trajno varstvo pred vplivom slabega vremena in si ohranite mladostno, svežo in zdravo barvo. Z dobrimi APARATI in dobro POSTREŽBO smo si pridobili ZAUPANJE Naša stalna skrb, da popolnoma zadovoljimo našega odjemalca ter kvaliteta naših RADIONE-APARATOV nam je prinesla ]etos velik uspeh. Prodali smo več ko dvakrat toliko aparatov kot prejšnje leto. To je uspeh nase strokovne postrežbe ter res dobre kvalitete aparatov RADIONE. Zaupanje naših I odjemalcev, ki naše aparate RADIONE priporočajo od ust do ust, nam dovaja dnevno nove kupce. Mnogo jih bo, ki bodo v naslednjih dneh imeli tudi RADIONE-APARAT. Pričakujemo tudi Vas, da Vam naše aparate za Vas povsem neobvezno pokažemo in predvajamo. ■ I „RADIO" družba z o. z. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. i Ta varstvena znamka na steklenici da ste kupili za čiščenje vseh kovinastih predmetov, ogledal in oken priznano naj' boljše sredstvo kat-sru vsled kemičnih sestavin vse te predmete ČISTI« POLIRA« OHRANI« DESINFICIRA PAZITE NA VARSTVENO ZNAMKO ! Četrtek, 8. JDK 8.: plošče, — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 8.45: Verski govor (dr. V. Fajdiga). — ».: Napovedi, poročila. — 19.15: Cltraski trio »Vesna«. 10.: Plošče. — 10.30: Koncert komorne glasbe (plošče). 11.30: Slov. vokalni kvintet.—13: Napovedi, poročila. —13.20: Ra- dijski orle: Sloven. glasba.—14: Otroška ura (nastop vodi gdč. Vencajzova, oddaja prekinjena od 14.30 do 17.). — 17: Kmet. ura: Kako bomo k let ari U z letošnjimi vini (g. Pečovnik Konrad). — 17.30: Ura lahke glasbe: Kvartet mandolin. — 18.30: Tolminska zgodba (po Ivu šorliju), člani Nar. gledal, v Ljubljani — 19: Napovedi. poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50; Koncert orkestralnih suit (Radijski orkester). — 21.20: Solistični koncert, g. Cen-da Seldbauer (violoncello), g. prof. M. Lipo v še k (spremljava). — 22.: Napovedi, poročila. — 22.15: Pesmice za krajši čas, g. Mirko Jelačin, pri klavirju g. prof. M. Ldpovšek. Konec ob 23. un. Kino RSPLRHHDE TELEFON 25-29 TELEFON 25-29 Slovesna otvoritev to, dne 3* decembra 1938 Cenjenemu občinstva najvljudneje sporočamo, da začne naše novo, najmoderneje zjrrajeno in opremljeno ki no podjetje obratovati dne S. decembra 1938 v Mariboru, Grajska ulica 5 pod imenom KINO »ESPLANADE« Prva redaa predstava se vrši v soboto, dne S. decembra 1938 ob 18.45 uri. — Predvajali bomo film veli-s&g* formata In prekrasne vsebine ANA FAVETTI ki je posnet po znanem romana Valterja Hollanderja: »Svetloba v temni hiši«. Visoka pesem ljubezni dveh plemenitih src. — Prekrasni naravni posnetki zimskoga sporta v znamenitem zimsko-sportnem centru St. Moritz v Švici. V glavnih vlogah: Brigita Hornev — Mathias Wiemann Pri tej priliki se najprisrčneje zahvaljujemo cenjenemu občinstvu za izkazano zaupanje in naklonjenost našemu dosedanjemu podjetja kinu »Unionu«. Obenem obveščamo cenjeno občinstvo, da bo tudi toliko priljubljeni kino »UNION« obratoval dalje in sicer kot podružnica našega novega kina »ESPLANADE«, toda s to spremembo, da bomo v bodoče v kinu »UNIONU« predvajali ljudske predstave po najnižjih cenah, ker želimo, da bo film stalno pristopen najširšim ljudskim plastem ter oniogčen reden obisk klnopredstav tudi gmotno šibkejšim slojem. Predvajali bomo samo prvovrstne filme ameriške, francoske, češke in deloma nemške produkcije. Predstave v obeh kinih: ob delavnikih ob 16., 18.45 in 20.45 uri; ob nedeljah in praznikih ob 14.30, 16.30, 18.45 in 20.45 url. — Predprodaja vstopnic dnevno od 9. do 12. in od 15. ure dalje. Cenjeno občinstvo prosimo, da si nabavlja, odnosno rezervira pravočasno vstopnice v predprodaji, a rezervirane vstopnice dvigne vsaj pol ure pred začetkom predstave. Priporočamo se blagohotni naklonjenosti in prosimo za številni obisk. — Z odličnim spoštovanjem Uprava kina »ESPLANADE« MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. MU RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Neprenločljive HubertuSe trenčkote in vse vrste dežnih plaščev, oblek, perila 1. t. d. najboljši nakup pri P R E S K E B Ljubljana. Sv. Petra cesta 14 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijana«, Gosposvetska cesta 12 TRAJNO ONDULACIJO s 6-mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlak«, Sv. Petra c 76. 1952 PROTI TATOVOM in vlomilcem si zamorete zavarovati Vaše imetje, trgovine, kleti itd. z našim novo iz-najdenim alarm aparatom. Cena samo 22.— din. dva komada 35 din s poštnino. Uspeh zajamčen s številnimi za-hvalnicami. Naročila začasne na podruž. lista Maribor pod >Sigurno«. 62. M V PONEDELJEK 5. t. m. vsi v restavracijo pri s>šestici«, kjer se vrši Miklavže van je ob 9.30. Darila »e sprejemajo v restavraciji v ponedeljek od 14. dalje. 2805 SNEŽNE ČEVLJE, galoše kakor tudi druge Čevlje, popravlja »Esptess« brzopopravljalnica čevljev Sv. Petra cesta 6_2791 PENSION DUBROVNIK — SREBRENO na morski plaži v bližini Ku-pari, obstoječe iz glavne zgrad be in dependance z 20 sobami in potrebnimi priti kllnam i ter lastnim velikim parkom in gospodarskim zemljiščem oddam v najem. Za informacije in ponudbe obrniti se na advokata dr. Bal da Pekovi«, Dubrovnik. 2797 MESNICO, _ dobro vpeljano z vso opremo s kavcijo zmožnemu takoj oddam Vprašati Slomškova ul. 13, Ljubljana. 2801 DOPISI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Dte Dvignite pismo pod »Bodočnost« H. 2786 POUK Beseda 50 par, davek posebej, NajmanjU znesek 8 Din KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din DAMSKI PLA6C dobro ohranjen za srednjo postavo se kupi. Marija Macuh, Ambrožev trg št. 3/HL 2793 sTAnovaniA Beseda 50 par. davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din NA BLETVVEISOVI CESTI oddam takoj sobo gospodu ali gospodični. Naslov v upravL 2802 Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. in od ^8. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Edinstvena strojepisnica, največja v Sloveniji s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Novost v strojepisnici bo tudi računski stroj. Pričetek pouka 5. decembra, šolnina zelo nizka — Chri-stofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43. 2743 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din PLETENINE partijska razprodaja v raznih kvalitetah, oblikah in veličinah. Res ugoden nakup za gg. trgovce in sejmarje pri Tajner Franc, strojno pletenje, Črnomelj. 2781 TRD IN MEHAK SUH LES vseh vrst, ladijska tla, parkete, furnir itd. dobite pri Lavrenčič A Ob., parna žaga, Ljubljana, Vošnjakova uL 16. Tel. 23-74. 2780 MEDARNA Ljubljana, 21dovska ul. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji cent. 2670 OREHE od 00 do 200 kg po din 6.75 in suhe slive od 25 do 200 kg po 6 din razpošiljamo franko, prevos proti povzetju, Brača Papo, Lukavac-fabrika 2807 DESET J&NTDAR6ICEVEH PANJEV obljudenih za pre zimovanje dobro naloženih, prodam. Vpra flatl šola — Velika Nedelja 2796 SLUŽBE PSmOGRAFOLOO KARMA H sprejema obiske vsak dan od 9 do 12. In od 15. do lf. popoldne v hotelu Soči, Sv. Petra c v Ljubljani. 2783 60 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din M00 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 Din BMoeftin, Pišite; >ANOS«, SJf, STE SE ŽE PREPRIČALI, da Vam je »SLAVIN« pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, emajliranih predmetov, steklenlne, medenine Ltd. neobhodno potreben? »SLAVIN« Vam vse to osnaži brez drugih pripomočkov. Zahtevajte pri svojem trgovcu samo domače čistilo SLA VIN Otroški vozički najnovejših modelov PO ZELO NIZKI CENI — stroji pogrezljtvi FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBI J ANA, Karlovška cesta 4 — 28 MARIBOR* NAGLUŠNI! v i R A P H O N Nov pripomoček za sluh, praktično neviđen, neelektričen, nobene žice, brez baterije, nlkake prltlkline. Zdravniško preizkušen in priročen. Zahtevajte takoj brezplačno prospekte in pogoje za 80 DNEVNO PREIZKUŠNJO APARATI VD3RAPHON (Dep. 30. B.) Zagreb, Boikovteeva S DANES VSI NA ZDRUŽENJE BIVŠIH MORNARJEV Id prirede MIKLAVŽEV VEČER v vseh prostorih restavracije »LLOYDc. Točijo se sibeniika vina iz lastnega vinograda. — Danes purani, dobre krvavice, pečenice itd. — Pričetek godbe ob 8. uri zvečer. _ Vstop prost — Odprto do 4. zjutraj. priporoča se Bujas Martin Urejuje Jgarp Zupančič — £a »Narodno tiskarno« Fran Oton Gbztetof — Vsi v \&đš&k