Leto LXXV~ it. 90 Spetli/ioiic 10 <*. Poštnina plačana v guiovim. Cena so cent« USKUMUTVO 1M UPKAVA: (JUBLJAMA. PUOCDfUBVA O AABTOP8TVO H oflMC is Kraijcrme Italije M UNIONI PUBBMCTTA ITAL1ANA »- A- MILANO ULJCA i — OONCE8SIONARIA ESCLUHTVA per Is pobMteita d provrairaa ftalhma ed «m: UNIONS PUBBUCITA ITALIANA S. A-, MILANO. Violento Suoco di artiglierie in Tunisia Attacchi locali nemici respfnti — Interna attfvita delle opuste aviazioni — Un sommergibile nemico aSSondato nel Tirrena Hudi boji pri Novorosijsku Drugod na vzhodni fronti le neznatno bojno delovanje — Boljševiki so v treh dneh izgubili 178 letal II Ouartiere genera'e delle Forze Armate < omunica in data di 3© aprile U seguente ballcttino ur. 1060: So tutto fl fronte tnnisino violentc fno-co d i artiglierie; attacchi locali dJ reparti nemiri sono stati respintl. Intensa 1'attivita delle opposte avlazro-ni: La nostra ha bombardato obiettivi delle retrovie avversarie in azioni diurne e not- turne; tredici appareechj risnltano abbat-tuti da cacciatori germaniei. Nella incursione nemice su La Spezia si deplorano 8 morti e 50 feriti. Un ve'ivolo nemico e s ta to abbattnto. Nel Tirreno un sommergibile nemico e s ta to affondato. d o po prolungata eaecia da una nostra unita antisommerfribile al Comando del sottotenente di Vascello Kit roman m Renato. Mcčen topniški ogenj na tu niš k e m bojišču Sovražni lokalni napadi odbiti — živahna delavnost obojestranskega letalstva — Sovražna podmornica potopljena v Tiranskem morju Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil ie objavil dne 20. aprila naslednje 1060 vojno poročilo: Na vsej tnniški fronti hod topniški ogenj, krajevni napadi sovražnih oddelkov so bili odbiti. OJačeno delovanje obeh letalstev; naše letalstvo je obstreljevalo cilje v sovražnem zaledja v dnevnih in nočnih poletih. Xemški lovci so sestrelili 13 letal. Sovražnikov polet nad Spezio je povzrc rti 8 mrtvih in 50 ranjenih. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. V Ti renskem morju je bila potopljena »teka sovražna podmornica, ki So jo dlje časa zasledovale naše protipodmorniške enote pod poveljstvom podporočnika fre-^ate Biccomannija Renata. Pregled bojev v zadnjih 14 dneh Rim, 20. apr. s. Umik s črte Sciott (Nadi d Akari) na sedanjo črto Enf devilla ie omogoči *ilam Osi. da so m strnile v blok za skrajno obrambo. Združitev je bila mogoča samo zamrli izvedenih manevrov naših čet m borbene sposobnosti zašcitnh oddelkov V vsei fazi so si angleško-ameriske sile neprestano pr zadevale, vkliniti se med divizije v ookrttu naše čete pa so v borbah nasprotnika zaustavljale V jutru dne 6. aprila je oasprotmk po iz= ?edno živahnem letalskem uaestvovaniu in močni topniški pripravi napade1 s pehoto in tanki diviziji »Sptz'a« in »Pistoia« L'snelo mu ie zasesti Gabel Rumano in druge postojanke. Nato mu je z nadaljnjim rnočmrn napadom na divizijo ^T^ieste« uspelo vdreti v našo postroji tev. Treba je b:lo prenrečiti obkrožen ie črte -n ukazan je bil protinapad s k^erira je bil *opet zavzet Gabel Rumana in s tem zelo oblažen pritisk sovražnika na vse* fronti. Ko .ie bil pod sovražnim pritiskom z zapada in iueozapada ter juga storjen sklep za umik. je bita namera našega poveljništva, ohraniti sile in jih osredotočiti na že predvideni črti Enfi-devilla. Za omogočen je dolgega umika je bilo potrebno: 1 zaposliti frontalno sovražn:ka na črti El Guettare m Akanta. 2. zadržati njegov dbkoijevami poskus v ockeku Maknass'ja in ? preprečiti poskus vklinjenja med Pishonom n Fonducom v smeri na Kairuan. Pritisk z juga in jugozapada je postal bolj nevaren zaradi združenja angleških in ameri-4.ih armad. To združenje je v veliki meri olajšalo osmi angleški armadi, da se je lahko posluževala oskrbovalnih poti in alžirskih oporišč. Medtem se je 1 armada umikala proti severu. Sovražnik se je spopadel z našimi za^čitn cami w* uspelo mu je znatno napredovati v sever? rtem predelu Uadi Earge in doseči Uadi Bu-»ned. Zopet se je moral ustaviti najprvo na črti Skirre. od koder se je manevriralo nato do postojank se\ emo od Ascisc ne Dne 9. marca, ko se je umikanje divizij dopolnilo jc bila črta skrajšana na Mahaves. huda bitka pa ie divjala med Fondukom in Pichonom ob boku armade. S sovražnikovim vdorom pn Fonduku je bil izveden dokončn- umik na področje Enfidevilla. Tudi bolj severno je nasprotnik skuša] uspeti z obnavljanjem napadov v .meri proti Medžes el Babu. da bi si odprl prehod med Bizerto in Tunisom, toda po sekundarnih krajevnih uspehih so ga nemške divizije krepko zadržale. Tako je bila sovražniku odvzeta sleherna možnost za manevrirano b:tko in odrejen mu ve bil čas napredovanja z ritmom naših topov «n naših strojnic K«-> je bil um k v popolnem :fchj izvršen na p ost c}*nke, ki neprekinjeno obkroža io v dolžini kakih 70 km utrdbi B zer* to in Tunis, so se čete na tej črti ustavile ;n *rrit prve poskuse sovražnika med 11. in 16. marcem, ko je sovražnik hotel doseči odločilen uspeh Na teh postojankah, ki tvorijo branik tunike obrambe, se že kaže bitka, o kateri je >iam sovražnik prerokoval, da bo »izredno hu-Ja« in krvava, Sprejem s slavo ovenčanih praporjv v Novari 3?ovara, 20 aprila, s. Z nadvse gorečni manifestacijami ljudstva sta bili pozdravljeni slavni zastavi 17. topniškega polka in 54. pehotne divizije »Sforzesoa«, ki sta se vrnili z ruske fronte. Na vsej izredno do?!gi poti je zbor ljudstva in črnih srajc vzklikal siatnim zastavam tn izražaj svojo neomajno vero v zm-go Na kolodvom so aaartavi sprejeli prefekt, zvezni tajnik, generali Grattarola Dravo In So^rentino In drugi zaetopniki vojaških, politi enih in c4-vHnfh oblasti ter razni prMeta^mikL Sie- dtl je defile po mestu. Prebivalstvo je metalo cvetlice in manifestirali o svojo patrioti en o vero. V vojašnici 54. pehotnega polka je general Sorrentino ponosno pozdravil slavni zristavi in povratnike. Odgovoril je general Vaceano, ki je tudi v imenu generala Pellegrinija, poveljnika divizije »Sforzesca . dvignil resnobno misel k padlim in izjavil, da so žrtve in junaštvo bojevnikov najvišje jconstvo za zmago. Po časteh, ki so bile izkazane zastavi 54. pehotnega polka, je močna kolona zastopnikov oblasti, oficirjev Ln predstavnikov spremljala zastavo 17. topniškega polka v vojašnico ob obnovljenih navdušenih manifestacijah meščanstva, _ Princ Piemontski za prebivalstvo Neaplja Neapelj, 20. apr. s. Vis. princ Piemontski je dal oblastem v Neaplju na razpolago obširen lokal na kraljevem zemljišča z vrtom, da bi se takoj preuredil za prvo pomoč ob primerih letalskih napadov. Postajališče za prvo pomoč bo oskrboval Rdeči križ. Nastop veleposlanika Paalucclja Madrid, 20. aprila, s. Danes je novi veleposlanik Italije Paolucci de Calboli v vzhodni palači izročil Francu svoja pove-rilna pisma. Izmenjava vojnih ujetnikov Rim, 21. aprila s. V teku je druga izmenjava vojnih ujetnikov invalidov in zaščitenega osebja (zdravnikov, vojaških duhovn kov in sanitejcev) med Italijo in Anglijo. Izmenjava se izvaja na osnovi ženevske konvencije iz leta 1929 in na osnovi konvencije iz aprila leta 1942. Za izmenjavo se je vse prpravilo v Lizboni in Snvrrri po pristanku portugalske in turške vlade, da se smeta obe stranki poslužiti teh dveh pristanišč. Izmenjava bo zaključena ob pr četku junija. V domovino se bo vrnilo nad 2.000 italijanskih vojnih ujetnikov invalidov in neko števfo ofi-rrjev-zdravnikov. ^nitejcev in vojaških kaplanov. Razen tistih, ki zahtevajo posebno bolniško oskrbo, bodo vojaki po dobi kontumaca poslani na dopust. Odrejeno ie bilo. da bodo družine vrnjencev obveščene. Razburjenje v poljski javnosti Varšava, 20. aprila, s. Pod naslovom: ^Največji zločin v človeški zgodovimc piše rKurrier VVarszaNvski^ o pokolu poljskih oficirjev v Katvnu: Vsaka ura nam prinaša nove, še bolj strašne vesti o tem strašnem zločinu. Noben molk iz zadrege in nobeno opravičilo interesiranih krogov ne more zmanjšati strahote tega zločina. Kako se bo zadržalo javno mnenje držav, k. niso samo sklenile bratomornega zavezništva z Moskvo proti Evropi, temveč se tudi prodale z dušo in telesom boljševizmu ? Ali bo še kdo imel pogum in skušal prepričati Evropo, da je boljševizem samo nedolžna varianta demokracije in da ne goji nobenega sovraštva proti našemu kontinentu, temveč da bi bila nasprotno idealna rešitev vseh mednarodnih vprašanj, kakor piše ameriški Žid Lippmann, v tem, da bi se izročila Evropa vladi Moskve. Krut zločin, ki nima primere v zgodovini človeštva, izvršen v Smolensku nad nedolžnimi vojnimi ujetniki, 6 mesecev po prekinitvi sovražnosti, zločin proti vsem mednarodnim določbam, bi moral pokrit' z rdečico lica tistih, ki verujejo v cinične propagandne izjave Angloameričanov. Ta propaganda se drzne trditi, da bi zmaga sovjetske vojske prinesla svobodo narodom Evrope. To dejstvo ne bi smelo presenetiti tistih, ki poznajo boljševiško miselnost in ki so osebno izkusili metode moskovskih oblastnikov, kajti Ljenin sam Je napisal na 7. strani 16. zvezka svojih del, da proletarska država ni n*č drugega kakor stroj za uničenje burzu azi je. Berlin, 20. aprla s. Glede ookola v ka-tvnskem gozdu objavlja DNB izjave nekaterih b'vših oficirjev in poljskih politikov k« so imeli nriliko v zadnjih dneh videti bedne ostanke 12.000 poljskih oficirjev. Te osebe soglasno obsojajo sovfet- Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. apri- a. Vrhovno povelj ni št vo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Južno od Novorosijska trajajo hodi boji, v katere je letalstvo ponovno poseglo s močnimi silami dalje. Ob zapadni kavka. ;ki obali so bojna letala potopila sovražni "litri čoln in poškodovala tri ladje, Z ostale vzhodne fronte poročajo samo i neznatnem bojnem delovanja. V času od 16 do 19 aprila je bilo uničenih 178 sovjetskih letal, od katerih so i;b samo finski lovci sestrelili 22. V istem 'asu je bilo izgubljenih 11 lastnih letal. Krajevni napad? sovražnika na višinske postojanke tuniške zapadne fronte so bili zavrnjeni V ostalih bojnih odsekih je bilo samo živahno obni*»stran*ko delovanje top-n;štva in izvrdniških oddelkov. V noči na 20 aprila je 8 sovražnih bombnikov preko Holanr!«ike priletelo nad severno zapadno nemško ozemlje. Štiri letala so bila sestreljena peto letalo pa je sestrelil čoln za iskanje min v Rokavskem nrelfvu. Občuten sovjetski paraz ob Doncu Berlin, 20. aprila s Na fronti Donca, južno od Bjelgoroda. so se Sovjeti po siloviti topniški pripravi, k* je trajala tri četrt ure. z dvema bataljonoma vrgli proti nemškim postojankam v smeri s severa proti jugu. V zraku je blo neko število letal, spezia Uzi ran ;h za nočne akcije bombardiranja, ki so podpirala sovjetske čete Od prvega trenutka je nemško težko orožje naredilo velike praznne v vrstah sovražnika, ki ga je kosil ,STnrtonosni ogenj strojnic in strojnih pušk. ko se je približeval nemškm jarkom. Glavnina sovražnih sil se je morala kmalu umakniti v neredu, manjše skr.oine boljševikov, ki i\m je uspelo zaradi teme in gosto zaraščenega terena prodreti do nemšk'h postojank, na so bile un:čene od oddelkov oklopne pehote v srd it "h borbah. Ko so videli, da se je prvi napad izjalovil, so boljševik- po močni tcpn;ški pri-Dravi znova skušali vdreti v črte. toda brez uspeha. Ob zori so se morali ostanki obeh sovietsk-:h bataljonov požur'ti da so dosegi-' izhodiščne i_.=toian!:e in ušli ujet-nštvu. Nemškem oddelkom pa je medtem jspelo očistiti boi šče od preostalih sovražnih sil. 450 padlih in okrog 200 ujetnikov je Dredstavljalo za Sovjete katastrofalno bihmeo te ofenzivne akcije, med katero so se nemške čete polast;le tudi izredno številnega in raznovrstnega orožja. Uči .kc v I te akcije nemškega letalstva Berlin, 20. aprila, s. Fi-td obalo Črnega morja so nemška bojna letala v noči na 20. april napadla pristaniške naprave v zapadnem Kavkazu. Sovjetski motorni čoln, ki je bi zasidran v nekem pr sta-nlšču. je bil zadet ter potoplicn. V tej akc:ji je bila zažgana tridd ena tovorna ladja, hudo peško / ina pa ena oskrbovanju dodeljena ladja. Drug"3 skupine norršk'h nojnih letal so napadle v kolenu Doni številne oskrbovalne črte sovražn-Ka ter so zadek tudi vla- ke m zažgale mnogo železniških vagonov. Veliko opustošenje je bilo povzročeno tudi na železniških poslopjih, v premikai-nih središčih in na progah. Nemški love?, ki so nadzorovali južni del fronte so včeraj sestrelili 24 sovražnih letal. Slovaški lovci so sestrelili eno boljšev žko letalo. V prvin jutraniih urah včeraj, je en polk napadel obrežno cesto ob Nevi. Nemško topništvo je že v kali zaduš lo sovražni poizkus. Nemške baterije so ponovno zadele tudi zelo važen most za kretanje sovražnih čet- Krajevni boji na severnem odseku Berlin, 20. aprla. s. Iz vojagkega vira se doznava, da so postojanke v odseku Vo. hova zaradi od juge p: stale skoraj neuporabne in da se vojaki pogrezajo do prs. Vse na okoli pa je voda preplavila. Zveze med zaše t ni cami in nemškimi postojankami se vzdržujejo po zaslugi pogumn'h inženjer-cev, ki se v ta namen p si užu jejo napadalnih Čolnov. Poncči napadajo nemške četi? sovražne postojani^ poslužujoč se gumijastih čolnov, oboroženih s težkimi strojnicami. Tudi južno od Ladoškega jezera je mnogo nemšk h posto ank zaradi poplav !n stalnega deževja pc poln orna pod vodo. Samo v nekaterih hribovitih področjih južno-vzhodno od Petrograda so beljševiki v ofenzivnem delovanju. 18. aprila so manjše nasprotne s"le okr:g polnoči po močni topovski pripravi napadle nekatere naše postojanke. Naši inženjerci, ki so obilno uporabljali ročne granate, so sovražnika odbil5. Ist. časno so boljše viki 'zvedli ofenzivni sunek v odseku Neve s silo dveh bataljonov Napad je bil zadržan še na ozemlju, ki ne pripada n komur. Nekateri sovražni klini V naše postojanke so bili odstranjeni v berb' moža z možem. Nemško topništvo je nato streljalo v sovjetske množ ce in jih uničil. . Sc-vražnik je izgubil v teh borbah 100 mož. Kakih 40 sovražnikov pa je bik> ujetih. Rommske čete v bijlh ob Kubarm Bukarešta. 20. apr. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so rumunske ed:nitc skupno z nemškimi obdržale med novimi napadi bolj**:* v!'k:h si! v odseku kubanskega mostišča kakor tudi južno od Novorosijska vst svoje postojanke. Zlasti ob napadih v petek in ponedeljek so rumunske ćete nudile trden odpor, zaradi katerega so nastale v vrstah sovjetske pehote izredno velike praznne. Po silovirh sovražnih ofenzivnih akcijah, ki so traiale štiri dni. je mmunskim če:am uspelo ohraniti svoje postojanke. V ostalih točkah tega odseka so rumunske in nemške čete izvedle s.lovit protinapad in so zadale sovražniku hude izgube. BujI na finskem odseka Helsinki, 20. aprila, s. Finski glavni stan javlja; V zadnjih 24 urah so finske čete v odseku Oncškega jezera gladko odbile poizkuse sovjetskih patrulj, ki so hotele prekoračiti po ledu jezero in doseči zapadno obrežje. Na osta'ih frontah je bilo zj.vab.no udejstvov- nje vsega orožja. Rojstvo Rima Danes praznuje Italiia rojstvo Rima. To je eden največjih praznikov, saj predstavlja Rim s svojim poslanstvom veličasten mejnik v zgodovini sveta in usodi vsega človeštva. V snovanju človeškega dela, zlasti pa v razvoju Evrope in njene kulture je zavzel Rim tako visoko mesto, da je vedno igral in bo igral na področju ustvarjanja človeškega duha eno glavnih vlog. Rimski pesnik in pisatelj Terenci j Varro pripoveduje, da je bila italijanska prestolica ustanovljena leta 753. pred Kristusom. Ustanovitelj kralj Ro-mul je položil s tem temelje žarišču svetovne veljave skozi tisočletja do današnjih dni, kakor mu na svetu ni primere. Kaj je pomenil Rim kot politično središče rimskega imperiia v starem veku, kaj je pomenil v sred -njem veku kot središče in izhodišče vs*» krščanske civilizacije in kaj pomeni zdaj, o tem govore vse zgodovinsk • knjige in vsa velika dejanja sedanjosti. Italiia se živo zaveda visokega poslanstva Rima in njeno prebivalstvo se s ponosom vsako leto spominja ustanovitve večnega mesta. Duce ie pa ta veliki praznik povzdignil še bolj leta 1923. ko ie odredil, na* se današnji dan praznuje kot praznik dela. S tem je pač najlepše naelasil tvornost misli in dela v vsem sedanj' m razvoiu rimske in italiiansko Egod ne. Obenem je pa pokazal na pomen dela kot takega za razvoj in napredek človeštva. Na ramah milijonov dr cev po tovarnah, na poljih, v delavnicah, zlasti pa borcev na bojnem polju, sloni ves uspeh, slava in sijajna bodočnost. V Ljubiiani rn vsej Ljublianski pokrajini praznujemo letos prnznik Rimi in dela že tretiič. Tudi naše prebiva-stvo boli in boli doumeva pomen tog* nraznika ter s tem v zv^zi neumorna delavnosti fašističnega režima na vseh področjih kulture in civilizaciio. prav posebei pa še na rx>dr<~*čiu socialneci naoreHka. Dan roistva Rima. simbolično združen s praznikom dela. je Eftto ♦udi praznik naše pokraiine. Delna pfessnava japonske vlade Za zunanjega ministra je imenovan Mamoru šigemicu Tokio, 20. aprila, s. Uradu; javljajo o delni preosnovi ;ap aske vlacie. Zunanjega ministra Masajukija ranija je nadomestil izredni veleposlank na kitajskem Mam>ni šigemicu. Minister brez listnice general Ki-saburo Ande je b 1 imenovan za notranjega ministra na mesto Mikija Juse. šef vlade *n vojni minister Hiteki Tojc prevzame tudi ministrstvo za vzgojo namesto Kuni-h ka Haside. Bivšj prometni minister Jama-caki je bil imenovan za mnistra za poljedelstvo in gozd.ve namesto Hiroje Ina. Ta-dao O^sa 'e bil imenovan za ministra brez list'ne, bivši veleposlanik v Ital ji Eiji Anou bil imenovan za predsednika obveščevalnega urada. V političnih krogih japonskega glavnega mesta izjavljajo, da je bila s preosnovo v m nistrstvih znatno ojačena sestava vojne vlade. Mamcru šigenvcu, novi zunanji minister^ ki je bil do novega imenovanja izredni veleposlanik na Kitajskem, se je rodil leta 1887 Po cb skovanju univerze v Tokiu, kuer jo študiral pravo, je vstopil v d'plomgcijo leta 1911 kot ataše japenskega veleposlaništva v Berlinu. L .1914 je bil v Londonu v svojstvu tretjega tajnika, na to se je pa zopet vrni! v Berlin v činu svetnika. Preden je postal veJep.slanik na Kitajskem je bi veleposlanik v Londonu 'n v Moskvi ter nato podtajnik v zunanjem minitrstvu. Resnica o ameriškem letalskem napadu na Japonsko pred letom dni Tokio, 20. aprila., s. Generalni major J: ihagi, šef tiskovnega ura la japonskega glavnega stana, je danes odkril v celoti, kako je ameriško lataJstvo napadlo Tokio. Odgovarjajoč na vse f: nt azi je sovražne propagande cb obletnici, je Jahagi podrobno obrazloži] skrbne tajne priprave ameriškega letalstva za na/pad na Japonsko. Tudi družine ameriških posadk ni ~o vedele, kam so oiJi njih svojci poslani. Letalce so ukrcali na nosilke letal v pristanišču San Frencisca in šele na odprtem morju so jim povedali, za kakšno poslanstvo so določeni. To jim je povela! njih šef polkoviiik Do-olittlob. Nekateri ameriški letalci so bili zelo presenečeni in ne preveč zadovoljna z nalogo, ki jim je bila določena. Nekateri so izrazili željo, da bi bili oproščeni od tega pod vzetja. Ko so jih porcr-ili za primer, če bi padli na japonskem ozemlju, so se izvršile zadnje priprave a& napad. Dne 18. aprila leta 1942. se je okrog 700 morskih milj od japonske obale dvignilo 16 letal z sko brutalnost Izjave nemške poluradne agencij« so podpisali bivši kapitan VTad> Mav Hertz. zdravnik Gizsfci iz Poznanja g} ju, Vladialav Gabuoweki nosilk letaj in se razdelilo v več skupin. Ko »n dospeli nad Tokio in Jokohamof so £imeriški piloti o I vrgli bombe in zažigalne lističe ter se oddalili nad morjem. Druga letala, ki bi morala bomban*dirati Osako, so japonski lovci prestregli in ker niso mogla doseči Os:ke, so odvrgla svoje bombe v okolico Na joge ter se tudi ona nato oddaljila, proti morju- Ker je bilo več napadalnih letal sestreljenih, je poveljnik ekspedicije polkovnik Do-olittlob menil, da bi bilo bolje, da se ne bi tveg Jo z letenjem nal cilji, ki so bili določeni njegovi posadki, ter je ubral pot naravnost proti Kitajski, kjer se je njegovo letalo pri pristajanju prevrnilo, toda Do-oiittlob ni bil ranjen. Sovražna letala, ki jim je uspelo pobegniti pred obrambnimi lovci, so nad morjem prispela do letališča Kukov v kitajski pokrajini Cekijangf kjer so se nekatera med njimi hudo poškodovala ob pristajanju. Eno izmed ameriških letal, ki je izgubilo pravo pot, je pristalo, kakor je znano, na sovjetskem ozemlju. V zaključku tvojega poročila je Jahagi podčrtal, da so ameriška letala zadela samo nevojaške objekte, kakor bolnice in osnovne šole, ter ubila ali ranila bolnike tn otroke. Prcslava Hitlerjevega rojstnega dneva Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15, aprila a Hitler je prebil svoj rojstni d;m ▼ resnobnosti glavnega stana Oboroženih Sil ter je omejil sprejeme na člane tfa nega stana in člane svojega kabineta. Rim, 21. aprila s. Ob H tlerjevem rojstnem dnevu je nemška mladina v Italiii tudi v imenu vseh ostalih nemških ml"j-dnsfcih zajedne, bivajocih izven nemških mej, posla'.a voščilno radiofon.-ko poslanico poglavarju narodno socialistična Nemčije. Člani Hitlerjeve m!ad:ne. biva joči v Rimu. m člani GIL-a, so peli pa-triotične ;n vojne himne. Nea-pelj, 20. aprila s. V salonu Nemška akademije so proslavili ob navzočnosti generalnega konzuia, tajnika neapelj.-kk sekcije narodno socialistčne stranke in zastopstva nemške kelonje Hitlerjev rojstni dan. Zbrani so dvignili misel k H -lerju in obnovili prisego, nato pa prisustvovah* »»prejetju nekaterih članov Hitlerjeve mladine v stranko. Proslava se i o zaključila s petjem nernških narodn h h men. Quisllng pri Hitlerju Berlin. 21. apr. ». Obisk predsednika norveške vlade Quislinga v Hitlerjevem glavnem stanu je obširno odmeval v polit'čmh krofih Berlina Kakor »e doznava, so traiali razqoA nekaj dni in dosežena je bila popolno istovetnost gledišč o vseh vpra^njh k; so živlierr-ske važnosti za vso Evropo S tem da ie uvrstila svoje prostovoljce v borbene skupine na vzhodu, pripominjajo v Beri nu ie NorveALi aktivno prispevala k gigantski b'tk1 narodov, ki se zdaj bije. Zmaga sil novega reda t>» ustvarila pogoje za dosego tistih poattlfufll ciljev, kj jih omtnia poročilo o prisr'nem .u važnem sestanku med Duceiem :n Hitlerjem in ki predvideva sodelovanje vsth evropsk h narodov na osnovi njih skupnih nteresov in pravic. _ Neuspeh vojnega posoiila v Zedinjenih državah štockhoim, 20. ?prila. s. Vkljub viharnemu morju, ki otežkoča delo se še vedno nadaljuje iskanje izginule podmornice TJ1-ven«. Dve drugi podmornici sta na delu, I da odlcrijeta sledove ponesrečene^ra, tova-liša, toda doslej brez vsakršnega uspehu. Bivši komunistični potlanec o metadah boljševikov Atene, 19. am., s. B;vži orrški korr>. n ni poslanec Manolis Manoleas nadaliuje z odkritji o komunizmu in trdi. da :o imeni -Zveza sovjetskih socialističnih republik« in »Diktatura proletarijata« samo krinka za najbolj kruto in lažno diktaturo ne delavcev, temveč židovskih kolovodij, ki po zasužnih' po štirih letih neusnvliene vome ljudstva Ukrajine Kavkaza Georgije. Bele Rusije. Krima. Turkestana in nasilno stvorili tako zvano Sovietsko zvezo Tako se ie nato oolastila Estonske in t^e+onske ter Litve K^reliie Besarabile in Buk->v ne teptajoč nenapadalne poeodbe Tn ie so I naivneži, ki veruieio da %e svjetska Ru~ oija sarrima za majhne narode. Strm 2 »SLOVENSKI NAR O D«, torric 20 aprila 1943QCX1 Stev 91 Obiski Visokega komisarja EkM. Grazion Je pssetil zavetUMc za Bežigradom ter urade *a ustanove pri D. M. v Polju In Zalogu I Ljubljana 20 aprila. Davi jc Visoki komisar posctil b*v3o občinsko zavetje za Bežigradom k: jc sedaj prešlo v last materinskega m deškega skrbstva Pomu-d:I 6c je med otroki ter se ranimi«! ?a popravo poslopja in organizacijo zavetja Sprejel' so ga: konzul Zapulla komisar zavoda mati prednica in dr Tavčarjeva Lksc Gra/io! si je ogledal \ dnevni dvoran- skupino malih gostov ki so mu prinesli cvetja, nato pa je obStl prostore zavetišča ter ««e nekoliko zaustavil v ob« vczovdlišču ter med nosteircam najmlajših Na občini pri D. M. v Polju Iz Bežigrada sc le V;sok kcmisar odpeljal v Polje kjer ie brez obvestila posttil občino. Scdei podpornega urada občt&ftltf urad za pre skrbo ter poitn: urad V spremstvu občinskega komisarja $i je fcksc Grm onlcdai razne urade, se zan ma' za nph nosie m da! potrebna navodila da b> se poltenemu prefvvalst\u olaj Sala oskrba z živili ti da rv bi! otrokom starcem n holn'kota zatfofuv'jcn obrok meka Ko ?e hodil Iz eneea urada v druceca ie 'mel Visoki komisar pr:!iko do se ie pomer.koval i nekaterimi Ženami k- io bde zaposlene z zda» janjtm i vilskh nakazne visoki komineišc družne omenjene ihč'ne Nato jc l"ksc C"»raziol; pos*t 1 tud' prostore kjer se dc!i dnevna lirana liroma£n m otrokom Ti so ga »prejeli z rimskim pozdravom, ko so ravno stopali v obedn co Eksc Grazioli si je osjledal prostore ter je v kuhinr pokusil tudi obed ki je bil pripravljen za razdelitev. Pri skvadristih »Nizza« in pri protikomunistični milici Ko si je /isoki kom sar ogledal v Polit, •oddelke Milice in V ske v Zalogu, je po-setil tud; prostore protlkomuniatične milice ter se je pomudil pr: dobrovoljcih- ki se bili ravno pr jedi Zastavil jim je nekolik< vprašanj o njihovih najnovejših akcijah Izraz 1 je svoje posebno zadovoljstvo nad nekaterimi protikomustičnimi dobrovoljci ki so pri zadnjih podjetjih pokazaL: ne. biča-jon pogum in ki »o sodelovali prt zajetji nekaterih komunističnih kolovodij. S PcIjh je Visok} komisar odSel v Zalog, Kjer sta ga sprejela prvi senijor Tebaldi, poveljnik bataljona ^Nizzo«. in skupina Častnikov ta mošnje posadke. Na meji v Zalogu Eksc. Grazioh je posetil vojašnico finančne straže m vojašnico bataljona črnih srajc, kjer se Je v zborovalnici prisrčno razgovarjal z miličniki in podčastniki Nato je nadaljeval obhod, si ogledal vojaško pe karno. obvezoval šče. šolsko obednico, bi valižče pehotnega oddeika ter karabinjer-jev ter je napoji id od£el prav na mejo. iz zalega se je Visokj komisar po kratkem oosetu bivališča protikomunistične milice • Pol;u vrnJ v Ljubljano. V Suhi Krajini je obležalo nad 1000 komunistov Hudi udarci sj j Ji doleteli v Ribniški doLCni in okoli Polhcvega Gradca Ljubljana 21 apnla. Kcncc marca 6o bile po Dolenjskem m Notranjskem pokrenjene obširne akcije proti komunistom, sknvajočim se v Suh' Kraj'ni, okol: Polhovega oradca in in v Ribniški dolini. Vse so sc zaključile z velikimi uspehi, saj je na bojiščih obležalo veliko število komunistov, mnegi pa so bili ujeti. Naj občutne ji>i udarec jim jc b;l prizadet v Suhi Krajini kjer so ftamo mrtvih našteli nad 1000; Ža1 so zamdi nečloveške podivjanosti trpele tudi suhokrajinske vasi in ljudje. Kakor v drugih primerih so si tudi v tem nakopali strašno odgovornost, divje sovraštvo obubožanega ljudstva terja popolno povračilo in plačilo za vse krivice, k- so bile storjene našemu mirnemu prebivalstvu v teh strašnih dneh. V bojih v Suhi Krajini je sodeloval ribniški udarni bataljon. S komunisti se je spopadel najprej nad Ambrusom. Po hudi encurot borbi so sc komunisti umaknili preti Primči vasi čete protikomunistične legije pa so zasedb Ambrus. kjer so fce sestale z voiaki ki so preprečil komunistom odgon živine in odvoz narepanega blaga Ambrus 'e nadil strašno sliko V svojem besnem obupu so komunisti nato zažgali se vas Plešivico m ce.kev sv. Katarine Prav tako so popolnoma razbil1 cerkev na Kalu nad An^rusom in kerin^sko cerkev NTa KoTinju ie zgorela tudi iola. Poleg te so bile sredi marca podvzete proti komunistom še druse akcije v Suhi Krajini, kjer je bil v vasi Višnje zbran s svojim povelji om ves tretji bataljon Tomščeve brigade. Temu je prizadelo veliko škodo letalsko bombardiranje Okoli sto komunistov jc padlo v bitki v Smuki, kjer je komun'ste obkolil bataljon vojaštva. Na Zvirčah je zgorela tamkajšnja šola. V ribniški dolini so se bili hud* boj' v Da nah. Kotu. Novi Štifti m v Ravnem dolu Komunist-' so imeli velike izgube od va?ke stra2e pa so padli štirje. V polhovgrajski akciji je padlo 83 komunistov. Tržno življenje pod dežniki Davi na trgu ni bilo posebno živahno, dasi je bilo ; a preda j dovolj zelenjave — Gospodinje imajo veliko dela doma Ljubljana, 21. aprila V velikonočnem tednu gospodinje nikoli niso imele obilo časa na razpolago, da bi se dolgo mudile na trgu, čeprav je bil še tako poln spomladanskih zelenjavnih dobrot. 2e v ponedeljek se je začelo splošno olsčenje stinovanj. zračenje in sončenje posteljne opreme in sploh vsega pohištva Ko pa je bilo to v sredo, četrtek končano, Jo Imela gospodinja mnogo dela v kuhinji, kjer je bilo treba pripraviti pecivo in meso aa. praznike. Vmes je morala opraviti še številne druge majhne opravke, ki je z njimi vsaka oskrbela ta svoj dom tisto, kar je dajalo velikonočnim praznikom v njenem domu vedno poseben svojstven poudarek. Daai v sedanjem času mnogo tega odpade in bomo nastopajoče praznike prazno-Vađl bolj skromno, v skladu z razmerami in sredstvi, se mnoge gospodinje vendarle niso odrekle vsaj čiščenju in pospravljanju stanovanj. V zalnjih dveh sončnih dneh so pridno nosil-e razne kose pohištva na zraJc, med tom pa čistile vso notranjost stanovanj. Odlašajoče je zatekel danes dež in zadovoljiti se bodo morale s skromnejšim zračenjem. Ti opravki so delno vplivali, da je bi^o davi na trgu kljub tržnemu dnevu malo Življenja, deino pa se niti prodajalkam niti g^podiniam ni posebno mudilo tud: zaradi dežja Večina prodajalk se je zaščiti- la proti mokroti z velikim; dežniki in tako se je danažnje tržno žvljenje splošno razvijalo pod platnenimi strehami. Domače zelenjave, ki je sedaj dozorela, je bilo naprodaj še razmeroma mnogo. Prevladovala je še vedno povrtnina, k: je bila sejana lansko jesen. Tako je bilo na ponudbo še neka i motov ilea. Dasi se gospodinje pritožujejo. da je že zelo kosmat, je Šel vendar hitro v denar po 8 lir kg. Enako je bilo precej povpraševanja po špinač: in radiču. ki sta bila oba v manjših količinah na razpolago. Poleg korenja, petršilja in drugih takih vrtnin, ki služijo največkrat kot dodatki za razne jedi, so Tmovčanke pripeljale tudi že večje količine berivke. Ta sedaj ni več nobena novost, vendar se mnoge gospodinje ne zmenijo zanjo, ker jim je še predraga. Tolažijo se. da jo bo v kratkem še več in da bo tedaj dosegljiva tudi zanje. Poleg berivke so prodajalke pripeljale večjo mnežno sadik glavnate solate, ki so jo populile iz toplin gred. ker je več ne potrebujejo in jo sedaj prodajo za solato. Med uvoženo zelenjavo je bilo danes največ cvetače. ki je š'.a dobro v denar Manj zanimanja je bilo za čebulo, česen in drugo. Običajno so bile zasedene tudi stojnice, na katerih so prodajalke razložile svoje cvetje, vozički prodajalcev mlečnih izdelkov in tistih, ki prodajajo sadike solate, kolerabe, tje^e in drugega. Zarad' prestopkov predpisov o posredivasifv dela kaznovane tvrdke Naslednje tvrdke so bile ovadene zaradi kršitve zakonitih določil o povpraševanju m ponudbi dela ter kaznovane z denarno slobo: l. Aleksič Aleksa. 2 AIcšovcc Marija, 3. An-žič Ivan 4. Baliovcc Srečko 5 Belčič Karo-lina 6 Božič Vladka. 7 Brelih Marta 8. Cih* Ur Nada. 9 Cokan Franc 10 Čeč Karel. 11 Cernivec Albina. 12 Cemivec Julija. 13 Deu Ivan 14 Dolenc AlojzM. 15 Dolenc Alojzija, 16 Dolmar Andrej 17 D^lmčar Franc 18 Dru>tvo za varstvo vajencev 19 Du hovno semenišče 20 Fcrlan Vladimir 21. Gage! Josip 22 Gasei Josip 23 Gagel Josip 24 Gcršclman Aleksander 25 Glavič Henrik. 26 Glavič Henrk 27 Gorše Neži-kii, 28 Gospodarska zveza 29 Grčar Anton. 30\ Grebene Alojzij 31. Jere Alojzij 32 Jezuitski kolecij. 33. Jo-vanoviČ Andria. 34 Junopatent a z o. z.. 35 Kflhne Mtci 36 Ka?zer Heribcrt 37 Ka^-karof Demetry 38 K3\č<č Pavlina. 39 Koc* Jan Karlo. 40 Konjar Vinko 41 Konjar V;nko 42 Konjar Vinko 43 Kralj Ivan 44 Kramar N.. 45 Krnaič Ivan 46 Larar M 47 Leskovic & Meden 48 Dr. Logar Anton. 49 Lončar Franc. 50. Medved JoSko. 31 Mervič Anton 52 Inž Miklavič Franjo. 53. Moder Otilija. 54 Kramar Marija. 55 Miil-ler N. 56 Mrzelj Ana. 57 MuiiC Desa 58. Nabavna zadruga železničarjev 59 Dr Nah-tigal Rajko, 60. Petronafta - A. Hmelak. ' 61 Pezdir Ivan. 62. Dr Pirjcvet Karol. 03 Podkrajšek Metod. 64 Podkrajšck Metod 65 Pretnar Martin. 66 Puc Gustav. 67 Puc Gufitav, 68 RaiCevič A., 69. Re:ch Josip. 70. Rcich Josip. 71. Ranzmger R.. 72. Rizzi-Marconl. 73 Grošelj Marija. 74 Rohrman N„ 75 Rotar Josip. 76. »Roža«, cvetličarna. 77 Saccoman1 Pio. 78 Sancin Franc. 79. Sedej Jože 80. Se= dej Jože 81 Sever & Comp.. 82 Slamič, restavracija 33 Splošna gospodarska zadruga železnčarjev 84 Sušnik Hilda 85 Svete Ana 86 Sviligoj Anton. 87 Skopek Edvard. 88 Scrnveiger & Močnik »Malina«, 89. Tizzian d z o. z.. 90 Tcmejc Anton. 91. »Union«, restavracija, 92 Usenik Ivan. 93 Vidmar Ivanka. 94. »Vitamin«, tovarna sadnih sokov. 95 Viti Angelo. 96 Zajec Boris, 97. Zanoškar Ludovik. 98 Zavetsče sv Jožefa, 99. Zavetišče sv. Jožeta, 100 Zevn^g Iz Hrvatske — Ravnatelj zagrebškega rada v Sofiji Ravnatelj zagrebškega radia Z lat kov č in flef oddelka za propagando Teufcl sta prispela v petek v Sofijo, kamor ju jc povabil ravnatelj sofijskega radia Btubtl. da preučita organizacijo bolgarske radijske oddajne postaje. Delovanje Dopolavore v naši pokrajini V preteklem tednu Je bil pod okriljem tukajšnjega Dopolavora izveden naslednji spored: 12. aprila: kinematografska predstava ia sedežu za Oborožene sile. Pomoč voja *om v okrepčevalnici in proda jalntd za Oborožene sile z razdelitvijo raznih vrst blaga. 13. aprila r Ktnernat"jrrrt*V*n predstava n •edežu za Oborožene sile. Pomoč vojakom v okrepčevalnici in prodajalnicl za Oboro- ene sile z razdelitvijo raznih vrst blaga. 14. aprila; Na sedežu za Oborožene aH t ^ red a ta v a čarovnika. KinematogTafskr iredstava za Oborožene sile v KoeevJu 'omoč vojakom v okrepčevalnici in pro-iajalnici za Oborožene sile z razdelitvijo aznih vrst blaga 15. aprila: Na sedežu za Oborožene sile >redstava čarovnika in prav tam tudi predstava za dopolavoriste Italijane In čaetni-krepčevainici in prodajalnicl ss Oborožene sile z razdelitvijo raznih vrst blaga. 16. aprila: Kinematografska predstava na sedežu za Oborožene sile in v Kočevju prav tako z& Oborožene sile. Kinematograf-ska predstava na letališču. Pomoč vojakom v okrepčevalnici in prodajalnicl za Oborožene sile z razdelitvijo raznih vrst blaga. 17. aprila: Kinematografska predstava za Oborožene sile v Ljubljani in Kočevju. Pomoč vojakom v okrepčevalnici in prodajalnicl za Oborožene silo z razdelitvijo raznih vrst blaga. 18. aprila: Na sedežu za Oborožene sile predstava čarovnika. Pomoč vojakom v okrepčevalnici ln prodajalnici za Oborožene sile z razdelitvijo raznih vrst blaga. Izdajanje živilskih nakaxn1c priseljencem Ljubljana* 21. aprila. Prehranjevalnemu uradu mestne občine se prijavlja vedno znatno število oseb. ki se naseljujejo v Ljubljani za stalno ali pa za več kot enomesečno dobo in priha-iajoč 5z drugih občin v Kraljevini zahtevajo, da se jim izdajo Živilske nakaznice. Po členu 10. odredbe Visokega komisarja z dne 23 IV. 1942. ki se tiče nakazovanja racioniranih živil, se sporoča, da bodo te nakaznice izdane upravičencem iz drugih r>bčin samo proti izročitvi nakaznic izdanih od občine, iz katere zahtevajoče osebe orhajajo ali pa proti predložitvi potrdila občine stalnega bivališča, iz katerega izhaja, da takih izkazn'c ne posedujejo. Vse druge prošnje so brezuspešne. Naprošajo se obenem vsi tisti, ki menja-io med mesecem stanovanje, da spremembo sporočo prehranjevalnemu uradu vsaj do 15. vsakega meseca. Maksimalni cenik za zelenjava in sadje Visofd komisar za Liubliansko pokrajino ie nrcdpisal nov maksimalni cenik ?,tev 7 za zelenjavo 'n sadje, uvoženo v Ljubljansko nokra-jino. Ta cenik je veljaven od 22 aprila t. 1. naprej in določa naslednje maks;malne cene (vse za kilogram: prva Številka označuje ceno v trgovini na debelo druga pa ceno v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene kolikor so spremenjene): Četen novi (4.15 lire na debelo — 4.90 lire nn drobno (doslej stari česen 9.50—10 70): be-fajj 8.85—10.50 (8 80—10.40): ksrtiiola 2.75— 3 25 (3.20—3.70); korenje očiščenj 2.90—3.45 (3 20—4): čebula zgodnja 2.85—V35 (doslei stara 2.40—3): kopre (finoki) 2.15—2.85 (3.20 do 3 80): solata vseh vrst 310—3.80 (3.20— 3 90); ipmača 2.80—3 35 (3.20—3 90). zelena V75—4 50 (4 55—5.05): marelice suhe 43 50— 58.50; pomaranče la (Moro.Tarrcco) 8.35— 9.35. pomaranče Ha 7.35—8.35: limone Is. 15 cm obsega 4—4 70. za kos 0.50 (375—4.35 za kos 0.45): orehi Sorrcnto 26—30. oreh- navadni 21.50—25 lir Gornji cenik velja le za uvoženo blago, med« tem ko veljajo za domače pridelke v prodaji na drobno maksimalne cene, ki jih objavlja mestni tržni urad v tedenskem ceniku Cene se razumejo brez tare. Kot blago I. vrste velja samo zdravo za prevoz sposobno blapo. in so izločeni prdelki. ki so izobličeni ali nagnit; ter nezadostno soenati Cene velja io za blago, očiščeno zunanjih neužitnih listov Ta cenik mora biti izvešen na dobro vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v orodajal nicah na drobno Grosisti morajo izdati kupcem račun z označbo blaca kakovosti in enotne cene Tudi preprodajalci morajo na zahtevo ;zstaviti tak račun Civilm komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, medtem ko mora vsako spremembo navzgor odobriti Visoki ko« misar Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja veljajo zadnje cene iz prejšnjih cen'kov. Krši-teljf predpisov tega cenika se kaznujejo v smislu naredb z dne 26 je luarja 1 časa kljuh vrnem oviram pogledal: v inozemstvo in se tinti doma pomerili s tujimi atleti. Tako računajo, da se bodo sestali v mpdnarodnih t 'k-rnah g Sl.vaki, Bolgari, Euinun; in Švicarji, 4Be /czfitco K O L E D A R Danes: Srrda, 21. aprila: Anzelm, Simeon. DANAŠNJE P K I K E DIT V E Kino Matica: Ljudje iz vnrietoja ln SUvl mrtvec. Kino Sloga: Crospodičme \z sosedne hWo. Kino Vnion: Povntek napeljane. Razstava akad. slikarja Kika l>»-lvnjaka. v OtaMsaHM galeriji. O Od 9 do 19. posmrtna laaitnna slikarja Ivaaa vnv- potiča v »Jaknpi< rveni ]>a\ilj'>nu. Glasbena akademija četrti javni naatnp gojencev cb 19. v veliki filharmonični dvo-iv ni. I) E t V R N E L B K A R N E Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9: Ramor. Miklošičeva ceJrta 20; Murna. Sv, Petra ceata 79. i***i5 LfvbliaiMi ČETRTFK. 22 APRILA 1943-XX] 7.30 Simfonier.a glasbi — S.OO Napmcil BajM — Poročila v italijanščini — 12 20 PloMi —! 12.30 Poročila v slovenščini — 1243 Kom rna glasba — 13*00 Napoved časa — Toročila v italijanščini — 13 10 PotOČlIo Vlbovnopl po veljstva Oboroženih sil v slovenM ni — 13.12 Italijansko glasbo izvaja klasični orkester, vodi dirigent Manno — 14.00 IV.roeila v Italijanščini — 14.10 Koncert radijskeja orkestra, vedi dirigent D. M« Sijanec — 15.00 Porotna v aka< venščini — 17.00 Napoved t.i^a — POTOČUa v italijanščini — 17.10 Tet minut fOSpOdi X — 17.15 Koncert pianista Vergantija — 17 40 Glasba oscmnaistcqi Stoletja — 19.00 Prenos javnega koncerta iz tTn;on>kc dvorane v Ljubljani — 20.00 Napoved ča*a — Poročila v ita-lijaivč'ni — 20.20 Lorcnzo Pcroci: Kristusovo trpljenje — trHofdls za soliste, /birr rn orkestar — 21 ^0 Orgelstc! koncert PsvW Rsn-č;gaja, sodeluje me7/<;Mipran;stka Ll/.i Karlov-čeva (iz cerkve sv. Petra v Ljubljani) — 22 3S Pisana glasba — 22 J ^ P^r- . 'i \ : t. iT - i.ri-V :u». GLEDALIŠČE D R A M A Sreda 21. aprila ob IS 30: V ča«« obtska- nja. Red B Četrtek, 22. aprila, ob 1* 80: V času obiskn- nja*. Ir.ven. Cene od 20 lir navzdol. Petek. 23. aprila, ob 15: V fiaaa obiskan]*. Izven Cone od 20 lir navzdol. Sobota, 24. aprila: KapltO. OPEK \ Sreda 21 aprila, ob IS- Mndnmo rluttor-flv. Izven. C^ne od 2R Pr navzdol. Od vstevsi četrtka do všte\ši sobote ostane Opera zaprta. Iz pakrafliM Trieste — Ljudsko gtbTnjo. Dno 15. apilln > bilo v Triestu 6 rojstev, 3 smrtni primeri tn 10 porok. — Razstava nkvarelfnta Cmffonarf*. \' prostorih trieatinske gulorije je bila otvor-jena raz^t^'a sflrvarftllsta Avre'ija CrnrTc*-nare, ki je doživel lep uspeh ob svoji lanski jesenski razstavi, fttavllnj obiskovalci si ogledujejo Craffonarovo umetnino. — PclavOBVa Smrtna nesreča. 441etnoga železniškega kietničarja Viktorji Fiirlana iz Sei*vole 667 je povozil žolezni&ki vagon. Nesrečni Fuulan je obležal h prcsekaniml nogrmi. Prepeljali so ga v bolnišnico, Ljer pa jc kmalu latam lifUhnfl, — »Ben» šUl trgovec« v \>r(ll.|ovrm gledališču. Te .'.ni je bila na odru Venilj^vt-ga gledališča v Ti ic.^tu premiera ShalcespeaJt-jevega »Beneškega trgov«"". . ki jc imel prodoren uspeh, saj ga ni triestinsko občinstvo žc do]go i ;U io. — Bach"v »l*u*»i.j<>n po s>. Matovžn« v Verdijevem aJstlaHilln Na \ eliki petek bodo izvajali v triostlnskem Verdijevem gledališču znameniti Posijon po sv. Matev-ŽU", ki ga je napihni J. S. Eaeh. — >" o v i r.iMiitelj šole za tuje jezike. Minister narodna vzgojo je potrdilo imenovanje pn f. Gulda Dovescovlja za ravnatelja ftcle za piiuritev tujih jezikov, piikljuCcne trieatin-ki univerzi. — Triewtinske popevke na harmoniko. Te dni je izšla v Triestu zbirka priljubljenih trlcBtinshih popevk, ki jih Je Roleto Re-plni prire'il za I Ml ajatjs na harmoniki. Zbirka vsebuje 12 najbolj znanih trieetin-skih popevk. — ronr^rrčpnrn. Na ce.^i zi Zmlp Je povozil neki avto ."kletno poljerleJko Lucijo Bnndi iz Preb^cina, ki je nbležala s raizblto glavo. Njeno stanje je zelo resno. V ulici M rerni je prišel pod avtokar 61etni Bto-fan Masi. ki Je dobil poškodbe na dosiii no^i in levem kolenu. Oba ponesrečenca se zdravita v tiie^tinski bolnišnici. — Mornar ^Ui poveljnik zapušča l%lft*fe. Kapitan vojnog i broda comm. Aklo B*:nis zapuSCa te lUU Trirste. kjer si Je prid »b:l splošne simpatije V novembru 1941 ,>a bil imenovan ?a ti icrtin.= kega mornariike^a. poveljnika. Imenovan je bil sedaj ni di-ugo važno mesto. — Tmrl je potomec stare triesrlnske dru-tine. V Triestu Je umrl Marlo Strudthoff, ki je bil v Triestu zelo znan. Bil je potomec ptare triestinske rodbine, iz katere so izšli ustanovitelji trlestinskega tehničnega ©brata ter strojnih tvornie S. Andrea. Pokojnik se je boril proti Avstriji in je bil v predvojnem Času skozi več |tt t lest'nekl občinski jetnik. »SLOVENSKI NAROD*, tar+c, ». •prta ms-xxr Stran 3 DNEVNE VESTI — Dar Berjamskega vojvode vojnemu muzeju. Kr. Visokost Adalbert Savojski, vojvoda Bcrgamski, je poklonil italijanskemu vojnemu n-uizeju številna pisma, ki so jih naslovili nanj posamezni italijanski bojevniki. Nekatera bolj značilna pisma so bila razmeičena v dvorani, ki je posvečena zbirki dokumentov iz sedanje vojne. — Italijanski strokovnjak predava v bolgarski prestolnici. V Sofiji sc mudi kot golt bolgarskega poljedelskega nvnistra ravnatelj nv lanskega Spalanzanljevega zaveda prof. Bonadonna. Predaval je v prostorih sofijskega vseuč lišća v umetni ploditvi Predavanja, ki so M vršila v okviru posebnega praktičnega in teoretičnega t« Čaja, so bila namenjena predvsem sluša-om veterinarske struke. Udeleževali so e jih tud; znani bolgarski kmetijski strokovnjak: ter drugi sofijski odličniki. — Odlikovanja za poljedelske zasluge S Kr odloki so bila podsljsns odlikovanja zvezd zn kmjtitske in poljedelske zasluge v letu 1943-XXI 310 kmetovalcem in sicer 10 prvftffl razreda. SO drugega in 230 tri ' rcfla Diplome bodo izrcCcnc odllkovancem na dan 21. aprila na praznik dela. _ IV. dan Italijanov v svetu. Tod predsedstvom nnc. svetnika Srečka Felicionija in v navzočnosti odličnih predstavnikov ?e :e sestal v palači Firenze v Rimu na-:ionalnJ svet društva »Dante Alighieru Navzočni so bdi tudi številni politični ln kuiiumi predstMvitelii. člani direktorija ter zdniženjski pokrajinski zaupniki P:edcodnTk se jc spomnil vseh onih funkcionarjev in članov, ki so žrtvovali svoje /Vlicnje za domovino Zalem je toplo pozdravil pradstavnike vlado, ki sc jim ie iskreno zahvalil za stalno pomoč združenju. Sledilo jc predsednikovo izčrpno poročilo, nanašajočo sc na delavnost društva »Dante Al'Ehicil« v tuzemstvu ter inozemstvu g posebnim ozirom na sedanie vojno stanje Očital ie bližnje in bodoče naloge društva, nakar je podal navodila za četrti dan Italijanov v svetu, ki bo dne 9. maja ob obletnici imperijskega dneva. Proslave omenjenega dne bodo organizirano v nolnem sodelovanju z zavodom za Italijansko Afriko. Nato je spregovoril eksc Hamilkar Rossi. ki je izpodbujal navzočne k sodelovanju. Podpredsednik senator Henrik Scodnik pa je poročal o fi.ančnem stanju: njegovo poročilo je bilo soglasno odobreno. — Posmrtno odlikovanje. Srebrna svetinja je bila podeljena v počastitev spomina sledečih junaško padlih: kapitan Re-nato Rosa! iz. Avelllna. kapitan Josip Bo-sco iz SstTSVslIO Scrivia pri Alcssandriji. ročnik Rudolf Loli iz Bolognc. poročnik Albert Bonoldi iz Ouardic pri Novari. po-rrčnik Josip Del Pra iz Grcca Milanese pri Milanu, podporočnik MIha Ruoppo iz l\Tonte di Proeida pri Neaplju, podporoč-n:k Mar-o Grossi iz Milana, podporočnik Peter Centurione i/. Chictija. narednik de Marco Robert iz Picini?ca pri Froslnonu ter kaporal Cleto Boldrini iz Zole Predose pri Bolo£ini. — Omo.iilpv vseucilisklh vpisOv. Rimski Službeni list objavlja ministrski odlok z dne 5, aprila t L, ki se nanaša na ome-jitev VseufcilišKih Vpisov za promocijske tečaje v letu l94:*-44. Tako je za triestin-skO vseničilisčo dovoljeno v smislu omenjenega odloka za 1. 1943-44 sledeče naj-v A je število vpi>ancev V promocijske tečaje: pravo 170. politična voda 70, gospodarstvo in trgovina 450. — Kongres italijanskih ter nemških vselit iliščnikov. Te dni je bil v Solnogradu četrti vsoučiliški kongres italijanskih ter nemških visokošoleov. Na omenjenem kongresu so razpravljali o politični vzgoji. Po štirje italijanski in po štirje nemški poročevalci so vzporedno obravnavali vprašanja »Funkcije političnega herarha«, Problem politične selekcije*, »Tehnika politične priprave mladih hierarhov« ter končno »Selekcija političnih hierarhov v nasprotju s takozvano »elito« v boljševi-škem in kapitalističnem svetut. Italijanski poročevalci so bili fašisti Porofino, Pczzato. Ferrarini in Salvidio. Od nemških vseučiliščnikov pa so predavali Stali-reeht, Weidlich. Dorschler in Bassler. Kongresu je predsedoval vodja nemške vseučiliške organizacije gaulajtar solno-gri ški G. A. Schecl. — Nova mladinska knJiga. V založbi Učiteljske tiskarno ie izšla to dni nova mladinska knjiga: C. Cotlodi: *Trdoglav-ček ali dogodivščine vesele lutke-, Jos. Mezetov prevod svetovnoznane italijanske knjige '»Le avventure di Pinnochio«. Z njo je naša mladinska prevodna literatura znstno obogatela. Dobili smo novo mladinsko knjigo, ki bo naša mladina po nji rada segala ter jo z zanimanjem in užitkom čitala. —■ Italijanska odlikovanja z.i italijansko kulturo zaslužnim ogrskim odličnikom. V prostorih Kr. italijanskega poslaništva v Budimpešti ie izročil italijanski Kr. opol-nomočeni minister zaslužnostne diplome z zlato svetinjo v znak priznanja za propagiranji italijanske kulture v inozemstvu ministru prosvete eksc. Sztniein Merze, predsedniku italijansko ogrske kulturne komisije Fabinvju. šefu tiskovnega urada pri ogrskem zunanjem ministrstvu dr. Vleinu Reviczkvju, prof. Tiborju Gerevl-chu ter nekaterim drugim budmpeštan-skim osebnostim. Ob tej priliki je spregovoril italijanski Kr. poslanik Anfuso. ki je odlikovancem prisrčno čest'tal ter na-glašal zasluge ogrskih prijateljev za poglobljeno spoznavanje ter proučevanje italijanske kulture na Ogrskem. — Nesreče. 15-letni dijakinji Ani Verhek iz Ljubljane 1e vrgel nekdo v glavo kamen. Eno leto stari sinček poštnega uslužbenca iz Llubljane Janez Trpiat je padel in se pobil po obrazu. 53-letna žena Drogovnega čuvaja iz St. Vida pri Stični Marila Dremelj ie padla in *j zlonrla levo roko. 8-letni hčerkici železničarja Stanislava Drobeža iz Jež'ce je slamorez-n:ca poškodovala prste desne roke. R9-letna zasebnica iz LJubljane Pranja Prijatelj ie doma v kuh'nii padla in si zlomila desno roko. 14-!etn? d<1ak iz Ljubljane Bolan JtUtta ie Tržaški ce*H padel z drevesa in se pobil no glavi Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bol-nišn'ei — lVponilniev»nfe sfr^krvne i»«posob-ljenost? dahnasiJsAh kmetnvaVev V okviru nr.^DPčene delavnosti ki ie no^veče^a Bcbollsanfu tehnično tffOkovftetfS pouk« d^lm^z'^km ^m^^^^^n^f ortf^nttral spalat^k' nokmi''n~tr? noJfo'talsfc' m"^»^kto-rat nosebne izp««v>ln>Tevalne kmetiisko-strokovne tečaje Na teh tečajih se sezna- KINEMATOGRAFI KINO SL()(iA Samo 21. in 22. aprila 1943! Ena izmed redkih prav ljubkih komedij Gospodične iz sosednje hiše V glavnih vlogah: Antonio Gandusio, Ppppino de Filippo Predstave ob 14.. 15.50. 17.40 in 19.30 KINO UM ON Telefon 2S-21 Odličen film iz življenja kmečkega dekleta Povratek zapeljane V glavnih vlogah: Gino Cervl ln Adrlana Benetti Predstave: ob delavnikih ob 15.30. 17.30 ln 19.30 uri; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 15.30, 17.30 in 1930 url KINO MATICA Telefon 22-41 Dnevno ob 15. uri najboljši film La Jane Ljudje iz varieteja Ples. humor, moderna glasba. V ostalih vlogah Hnns Moscr, Atila Horbiger Dnevno ob 17. :n 19.15 uri pretresljiva drama Živi mrtvec V glavnih vlogah: Corlo Ninchl, Dina Sassoli njajo dalmazijski poljedelci g poučno snovjo, ki se nanaša na vrtnarstvo, vinogradništvo ter gojitev oljk. Vsi oni kmetovalci, ki se udeležujejo teh tečajev, bodo prejeli v dar opremo in orodje poljedelske tehnike (Agit). IZ LJUBLJANE —lj Lep razvoj Marmontove ceste7Pred nekaj leti še nepomembna in zanemarjena Marmontova cesta se lepo razvija in bo igrala še pomembno vlogo pri dokončni ureditvi mesta. 2e sedaj sega od Mi rja skoraj do Viča. Cesta je ravni in trenutno edina vzporednica Tržaške cc^-te. V novejšem času je bUa podaljšana še naprej od Jadran-sek ulice, kjer so na cbeh straneh sezidali precejšnje Število ncv'h stanovanjskih h š. Cestišče Marmontove ceste še ni bilo tlakovano, ker je vozovnf promet neznaten: bilo pa je temeljito pesuto in utrjeno ter primerna napeto, da voda lepo odteka v jarke na obeh traneh ob hodnikih za pešce, ki že imajo kamnite robnke in so tudi posuti z gramezem. Ob Marmontovl cesti etoje skoraj same nove stan:vanjske hiše in vile, pred stavbo internata »Nase gospe .< pa je mali Mannontov trg, ki je b*l pretJ vojno prijazen park, a je sedaj pprcmcnjjn V »vojno njive«. Prebivanje na Mai\montn- vi cesti jc prijetno. Okolica je mirna in tiha, zrak pa za mestne razmere dovolj zdrav in čist. —lj Tržaško cesto pometajo. Malo čudno se sliši, vendar je res. da so delavci mestne občine pridno pometili cestišče in se neurejene hodnike za pešce na drolgi TržaSKi ce-^ti. Toplo s- nce je vrhnjo plast temeljito osušilo. težka vozila pa kamenje sproti zmeljejo v prah, ki g-a zatirajo s škropljenjem. Da se sproti ne dela nov prah, pa je potrebno, da ga odstranijo, čeprav je moker. Pretekli teden so pometali cesto na odseku od Stana in doma do milarne. Poles cestišča so očistili tudi hodnik za pešce na desni stranj ceste, ki še ni b'l tlakovan in nima kamnitih robnikov, in obcestiščni jarek, da bo nioerla voda pravilno ccitekati. V ponedeljek in torek so- čctili cesto med tobačno tovarno in Stanom in domom. Ta način čišjenja cest dokazuje, kako se cestišča stalno obrabljajo. Delavci pometajo prah v precejšnje kupčke, nakar ga naloze na vozičke in odpeljejo. Skoraj neverjetr i se zdi. kako m: rejo gumena kolesa motornih vozil tako hitro obrabiti in spremenit; v prah ostro kamenje, s katerim od časa do časa posujejo in utrde cestišča še ne urejenih cest. —lj Barometer se zopet dviga. Včeraj je bil še sončen dan. proti večeru smo pa že videli, da bomo končno dobili nekaj pre-potrebnega dežja. Med vetrom so se po-čaa| zgrinjali na nebo oblaki in ga do ve-Ccra prekrili že večji del. Ponoči je.začelo r.ihlo deževati in deževno je bilo tudi današnje jutro. Vrtnarji so s tako spremembo vremena zelo zadovoljni in le želijo, da bi dež ne prenehal prezgodaj, saj je zemlja zelo presuđena in se vrtnina slabo razvija. Manj so dežju v tem trenutku naklonjeni sadjarji, ker večina sadnega drevja razen jablan cveti. Kakor kaže. bo bržkone vsem ustreženo. Zaenkrat se ne zdi, da b| sedanji dež trajal dolgo. Davi se je barometer zopet dvigal. Seveda je za zemljo večja količina moče neobhodno potrebna in to v kratkem, sicer bo na polj h. vrtovih in na travnikih škoda kmalu velika. V zadnjih dveh dneh se je zelo zmanjšala razlika med maksimalno in minimalno dnevno temperaturo. Dočim je še pred dnevi znašala okoli 20 stopinj C, je sedaj padla na 10 do 12. Obenem se je tudi maksimalna temperatura v primeru s prejšnjim? dnevi znižala, minimalna pa precej zvišala. Včeraj je maksimalna temperatura znašala 21.8 stopinj C. davj pa je termometer pokazal 10.8 minimalne temperature. —li Kure kradejo. Ljudje brez vesti in morda ne oreveč lačni, temveč grdi Špekulanti kradejo kure. Strokovnjaki so, ker med tropi po dvoriščih uzmajo boš tiste, ki so najboljše pasme in najbolj pridne nosilke jajee. Morda katero uplenjenih ko-košč pojedo, večino pa prav ceno prodajo Kupujejo ukradene riobrotnice rodbin pač takisto brezvestneži in lakomniki brez sramu. Saj dobra kura je danes vredna sto lir in včasih še več. a t3tovi jih predajajo po 40—50 lir. Dandanes, ko so b;la Jajca še nedavno po 4 lire kos. predstavlja kokoš vrednost, ki znaša v teku leta vsaj 600 lir. V treh. št rih letih se znesek torej dvi-gne na dva tisoč lir in več. Kradejo navadno nolodrasli otroci, vzgajani po starših. Mlad tatic se razvije pač v profesionalnega tatu Žalostno! Varnostn-" organi imajo zdaj novo nalogo: poizvedovati po kurjih tato-tih in njih zapeljivcih. — Nov grob. Umrl je vCeraj moj ljubljeni oče, g. Ciril Fabjan, žel. uradnik v pokoju. B:g ga je rešil trpljenja — lahka mu bodi zemlj:ca. Pogreb dragega pokojnika bo dane* ob 16 z 2al, kapelica m\ Krištofa. — Ciril Fabjan. _lj Sil: KnjfgovodatTO, obfeutveno odobrena šolska knjiga. Visoki komisar )e s svojim razpisom od 9. aprila 1943-XXI. sporočil Knjigam: Tiskovne z« sledeče: »Odobritev, ki jo Je objavil ♦ukajftnji oddelek t razpisom IV. Štev. 4614-1 z dne 28. sept. 1942-XX.. glede triletne uporabe učne knjige »SiC: Trgovsko knjigovodstvo »v novi popravljeni Izdaji v vseh strokovnih šolah, vel„a za knjigo Sič: Knjigovodstvo, ki je pravkar izšla ori Tftkcvnl zadrugi v popravljeni *n skrajšani izlajl.* —lj Opozarjamo na Izvedbo T°mČeve kanta?«- za s:li, zbor in orkester, ki bo jutri v četrtek, dne 22. t. m. cb 19.'uri v uni-onskl dvorani. Začetek bo točno ob napovedanem času. ker traja celotna izvedba skoraj dve uri. Kantato bodo izvajali: altistka Franja Gol;bova, b3sst Julij Betetto, pevski zbor Glasbene Matice in simfonični orkester. Pri harmoniju je Cril Cvetko. Vsrt pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Prav pr«>ebno Se opozarjamo, da nameravana prireditev na velki petek zvečer *a.l odpade. Za četrtkovo prvo izvedbo jc na razpolag-o v Knjigami Glasbene Matice še nekaj sedežev in tudi stojišč. Dobi se tudi natančni spored s tekst> nv ki ga je »pesnila Vkia Taufer K izvedbi slovenske umetnine vabimo. —lj Itttzpored bOgoslužbo v pravoslavni cerkvi na Veliki »n Sveti teden. VeKkl četrtek: ob 10. uri: Liturgija sv. Vasilija Velikega, ob 18: 12 paaljonskih evangelijev. Veliki petek: ob 9.; Carske ure. ob 16. uri: Večemicc — Polaeranie Dlaštanioc v Grob, Velika sobota: ob 6. uri: Jutranji ce — Pogreb Gospoda; ob 10. uri Liturgija sv. Vasilija Velikega, h dan Vsca-jenja: ob 6. Vstajenje ln jutranjici*, ob 18.: Večernlce. II. dan Vstajanja: ob 10: Liturgija sv. Ivana Zlatoustoga, ob 18.: Večernlce. III. dan Vstajenja: ob 10: Liturgija sv. Ivana Zlatouatega. —lj rrrhod mod Verdijevo (prej Gajev©) ulico in Puherjevo ulico ob palači banke »Slavije« je bil lepo urejen. Pločnik je asfaltiran in cbrobljen do palače tvrdke Zal-ta. kjer je zaenkrat samo pesut z drobnim kamenjen. Tudi cestisće je utrjeno in urejeno. Na levi strani, ob malem trgu, pa jo urejen zasilen hodn'k, posut z gramozom. Tak hodnik je tudi ob Puherjevi ulici med palačo Zalta in Dukičevim blokom. —lj Skupščina Združenja Industrijcev ln obrtnikov. V petek dopoldne je bila v Ljubljani skupščina Združenja industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino. To 3^ bila prva skupščina po izvršeni reorganizaciji strekovnih združenj na področju Ljubljanska pokrajine, po kateri se je število včlanjenih podjetij zelo povečalo s priključitvijo novih strok. Skupščini so prisostvovali korporacijski inspektor ing. Masera, strokovnjaka pri Združenju industrijcev in obrtnikov in pri odseku za obrtništvo, zastopniki Zveze delodajalcev in Številno članstvo. Skupščini je najprej podal poročilo predsednik, nato pa »o bila odobrena poslovna poročila, ki obravnavajo delo in akcije združenja v pretekli poslovni dobi. Skupščina je nato odobrita tudi računala zaključek združenja. Pri volitvah no bili soglasno Izvoljeni predsednik, podpredsednik ter člani niadzoratva in njih namestniki. —lj I*mcTno*tna razstava akad. slikarja IUhanla Debenjaka v Obersnelovi galeriji na Cesti Ar'elle Ree (prej O-csposvetska cesta) je v vsakem pogledu umetniStoo izgrajena celota. Mladi likovnik je doživel vso-tranatd uspeh. Ogled razstave toplo priporočamo. — lj Izpeli akvareli, ki so postaviJonf n» ogled v izložbah Kos- vrga salona v prehodu nebotićn'ka, redno osvežujoče učinkujejo na gledalca. S svojim najnovejšim nastopom je prof. I. Kos dokazal, da ga smemo upravičeno imenovati mojstra sodobnega akvarela. Razstava bo odprta tudi čez praznike. —lj četrti javni nastop gojencev Glasbene akademije bo danes zvečer ob 19. v ] veliki filharmonični dvorani. Prodaja programov v knjigarni Glasbene Matice in I pri večerni blagajni (po 3.— fn 1.— L), j —lj Ribarsko društvo poživlja svoje Čl i- j ne, kateri so plačali članarino za leto 1943., da dvignejo članske izkaznice pri gospodu I Bogataju Ivanu, Kongresni trg 19. Ob- j enem je prinesti s seboj tri osebne slike v velikosti 6X8 cm. —lj V nafte koncertno življenje stopa nov trio v sestavi: flavta, viola in kitara. Člani Tria so: I. flavtist opernega orkestra g. SI. Korošec, violinist prof. Karel Jeraj in kitarist Stanka Prek. Združili so se v svojevrsten trio, ki se v drugih kulturnih središčih z vnemo goji- za to sestavo Imamo razmeroma zelo bogato literaturo in vsi poznavalci trdijo, da je zvok tria zelo prijeten in zanimiv. Prvi na»top tria bo v to-ek, dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer v mali filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v njigarni Glasbene Matice. Zlogovnica št. 10 a — a— an — ba9 — bra — brez — brov — ca — ca — da — dić — dor —- du — c — e — er — ez — gra — grad — ham — hi — in — ja — ja — jc — ju — ka — ka — krut — le — le — Ii — lic — lo — me — mi — na — na — ni — nik — nje — nje — on — ra — ra — ran — rc — ren — ri — ri — spi — spis — ste — sto — tor — tre — val — ve — vr — zna. I z teh zlogov sestav? 20 besed s pomenom: 1) izdajatelj Kranjske Čbclice. 2) vojak novinec. 3) prikrit hujskač (tuj), 4) tt^ nd Štajer* skem, 5) italijanska kolonija. 6) evropsko velemesto. 7) zvrst kremenca, 8) Verdijeva opera. 9) nekdanja sloveča božja pot, 10) hrvatska pokrajina. 11) mesto blizu Madrida. 12) znak. spominek, 13) predpostna nedelja. 14) plačilo 15) desni pritok Save. 16J italijanski operni skladatelj, 17) svetopisemsKi očalc 18) mesto cb Jadranu. 19) evropska republika. 20) hrvatski kipar (1932). Prve in nato četrte črke brane navidol povedo pmsto preveden c*tt bi HotiCa: Quid-qu;d dtlirant reges. plectuntur Achivi. (»nj« velja za en glasnik.) REMTEV ZLOGOVNICE sT. 9 1. Korotan, 2. Livorno- 3. Kordiljeri. 4. Rjavina, 5. Eaehijel, 6. Ikaros. 7. Ovidj, 8. Znojmo. 9. A'kerc, 10 TopCider. 11. Libe-r ja 12. Koreja. 13. Monte Rosa, 14. žveplo, 15. eljen, 16. Asantl. Kolikor jezikov zna*, toliko mol veljaš. C0RP0RAZI0N I CEREALI - ORTO - FLORO - FRUTTICOLTURA ZOOTECNIA E PEŠCA - L E G N O PRODOTTI TESSILI ■ A B BIG LIA M E N T O SIDERURGIA E METALLURGIA • MECCANICA COMBUSTIBILI LIQUID1 E CARBURANTI OARTA E STAMPA - COSTRVZIOKI EDILI A C C U A - GAS - ELETTRIGITA INDUSTRIE ESTRATTIVE V E T R O E CERAMICA COMUNICAZIONI INTERNE M A R E E ARIA - SPETTACOLO OSPITALITA - PROFESSIONI E ARTI PREVIDENZA E C R E D I T O C0NFEDERAZI0NI AGRICOLTORI ■ LAVORATORI AGRICOLTURA INDUSTRIALI • LAVORATORI INDUSTRIA COMMERCIANTI • LAVORATORI COMMERCIO AZJENDE GREDITO E ASSICURAZIONE LAVORATORI AZIENDE CREDIT O E ASSICURAZIONE PRO FES 8 IONI ST I E ARTISTI L'ESERCITO DEI LAVORATORI COMBATTE IN INTIMA UNIONE CON L'ESERCITO DEI SOLDATI PER UNUN1CA, FULOIDA META: LA VITTORIA, APPORTATRICE Dl UNA PIU ALTA GIUSTIZIA NAZIONALE ESOCIALE VOJSKA DELAVCEV SE BIJE V TESNEM SCK DELOVANJU Z VOJAKI, ZASLEDUJOČ EDINI, SIJAJNI CILJ: ZMAGO. KI BO PRINESLA VEČJO NARODNO IN SOCIALNO PRAVICO Stran 4 •SLOVENSKI N AR O D«, Kako določajo dan velike noči Zakaj je letošnja veCka noč Ljubljana, 21. aj rila Praznik velike noči je eden najstarejših (če ne najstarejši) kršćanskih praznika*. Kr stjani so začeli praznovati veliko noč v drugi polovici 2 stoletja. Velike n ci, odnosno pomladnega luninega šeipa, pa ne praznujejo le kristjani. Znano je, da imajo tudi žiui svojo veliko noč Vse krščanske veroizpovedi praznujejo vel ko n.č kot enega največjih praznikov. Toda praznu* velike noči ali pomladi ni določen za vernike raznih veroizpovedi ob istem času. Le po naključju se združita n. pr. včash katoliška in pravoslavna velika noč, a precej redko Včasih tudi praznujemo ob istem dnevu veliko noč kakor Židi. toda to so izjeme pravila, da katoliška velika no-.'' ne sme biti ob istem dnevu kakor židovska Zakaj je velika noč premični praznik? Večkrat prihaja do izraza stremljenje, naj bi bila tudi velika noč nepremični praznik, kar se zdi tem bolj potrebno, ker so od dneva velike noči odvisni tudi drugi premični prazniki, dalje dolžina predpusta in ker se datum velike noči precej spreminja od leta do leta. Velika noč se lahko premiku za dober mesec dni, m sicer od 22. marca do 25. aprila, kar ni ugodnost, temveč tem večja neugodnost premičnega praznika. Kljub temu pa stremljenja po določitvi Katoliške velike noči na vedno isto (prvo aprilsko) prmladno nedeljo ni našlo razumevanja. Preprosti ljudje se včasih vprašujejo, zakaj je velika noč premični praznik, odnosno, zakaj se dan velike noči premika tako zelo od leta do leta, zlasti še va-ko čudno, neenakomerno, kakor po neKi igri naključja. Vendar vedo tudi skoraj vsi preprosti Ajudje da ;e praznovanje velike noči v zvezi s pomladnim luninim ščipem. Lunino leto odloča Za dolžino uradnega leta je odločihio sončno leto, ki je dolgo 365 luno<: in mesec dni*. V starinskih koledarjih so deločalj tudi posamezne praznike po luninih spremembah. Nekatere veroizpovedi, n. pr. muslimani, imamo še čiste lunine koledarje to se pravi, da se ozirajo samo na lunine spremembe ter dolžino iu-ninega leta, na 12 luninih mesecev, ki vsebujejo približno 11 dni manj kakor sončno l«*to. Lunine spremembe (faze) v koledarju, ki je sestavljen na podlagi sončnega leta; torej ne morejo biti vselej ob istem času. kar pomeni, da .so lunin j meseci krajši od koledarskih mesecev. Tako je n. pr. ščip vedno ob drugem dnevu v mesecu kakor ie bil v prejšnjem letu. Toda pri tem stalnem premikanju končno padejo lunine spremembe zopet na iste dneve kakor pred nekim stalno enalem številom let. Tako se sklene časovni krogotrk (cikel). Lun ne spremembe pridejo po 19 sončnih letih zopet na iste dneve. Vse to omenjamo, kar se morda zdi samo po sebi umevno, zaradi tega. ker je pomembno za deločanje časa velike noči. Odloča namreč razlika med dolžino luninega in sončnega leta. Velka noč je praznik, ki je določen po luninem letu, odnosno mesecu, čeprav se pri tem ozirajo tudi na senčno leto. Velika noč ie vselej v nedeljo po prvem pomladnem ščipu. Iz tega sprevidimo da ne more biti nepremični prazn'k, ker je prvi pomiri Ini ščip >b zelo različnili dneh. Toda izpolnjen mora biti tudi pogoj, da je velika noč vselej, v nedeljo, po prvem pomladnem ščipu Lahko se n. pr. zgodi, da je prvi pomladni ščip v nedeljo, kar pomeni, da bo velika noč šele čez teden dni, zgodi se pa tudi, da je ščip le nekaj ur ali celo minut pred n. 1 zato velika noč sleda ščipu skora □ ip »sre In Ali veste, kaj je zlato število? Računanje dneva velike n či se zui ua pivi pogled precej zametano, a je preprosto. Sicer |e pa računanja sploh nepotrebno, ker so že zdavnaj sestavljeni »večni koledarji« in izračunani datumi veliki- noči »a več tisočletij vnaprej. Vendar naj ob tej priliki pojasnimo nekaj zanimivosti v zv j z računanjem časa velike neči Najprej ie treba povedati kaj je zlato število. Morda ste že kdaj slišali o zlatem številu. Kako je ime nastalo, ni zadovoljivo pojasnjeno. Naj povemo le, da s samim zlatom nima nič skupnega, kvečjemu da ie baje bilo nekdaj \ klesano z zlatimi »črkami« (števili) nekje v Grčiji. Zlatega števila seveda tudi ne smemo zamenjavati z zlatim rezem Zlato število je potrebno za računanje časa velike noči. Izračunamo ga za določeno leto tako, da k letnici tistega leta prištejemo 1; vsoto petem delimo z 19 (število let luninega krogotoka) in nedeljiv ostanek je zlato število, če je pa vsota deljiva z 19 brez ostanka, je zlato število 19. Morda ste sprevideli da je to računanje v zvezi z razliko meJ sončnim in luninim lete m. Ozirat, se moramo predvsem na dan, kdaj je ščip decembra pred letom, ki prihaja v poštev za računanje dneva velike noči. Zato je pa treba še izračunati epakto, to se pravi, koliko dni ostane na koncu koledarskega leta po ščipu, < ctoosno. koliko dni je luna stara 1. januarja. Seveda je vse to tudi izračunano, le če nimamo pri rokah stalnega koledarja ali tabel, si moramo pomagati sami Najbolj preprost račun je, če je ščip prvega januarja Tedaj bo epakta označena z ničlo (0). Naslednje leto bo pa luna že 11 dni stara 1. januarja, ker je lunino l"2to približno 11 krajše od sočnega; to se pravi, da bo epakta tedaj znašala 11. Tretje ie*o bo epakta znašala 22 m četrto leto 33; ker pa šteje mesec povprečno le 30 dni bo epakta (to se pravi ostali dnevi) 3. Računanje epakte Pni ločnih astronomskih računih časa luninih sprememb morajo upoštevati tudi minute in sekunde, ne le ur Kako dolg je prav za prav mesec, to ie čas od ščipa do ščipa? Znaša 29.53 dneva. Mesec je torej dolg pri bi žno 29 dn; in poL Će vzamemo kot primer, da je bi] ščip v noči med 26. in 27. decembrom opolnoči, izračunamo, da bo naslednje leto 25 ianuarja 43 mnut po dvanajstih Cas ščipa februarja in marca izračunamo prav tako s samim preprostim seštevanjem in odštevanjem ter ugotovimo, kdaj bo prvič ščip -pomladi. Pri določanju časa velike noč bo navadno ustrezalo rudi. da vzamemo povprečne številke, to se pravi, da računamo razliko med sončnim in luninim letom na 11 dni čeprav razl'k3 v resnici znaša 10.88 dneva dolžino meseca p© vzamemo povprečno 30 dni Pr računanju same epakte iz zlatega števila se pa tudi ne bomo preveč trudil:. Kako izročiinamo zlato število, smo povedali Epakto odnosno epakte — ostale dneve — pa računamo tako Od zlatega števila dol ocene srn leta odštejemo 1. ostanek oornnožimo z 11 (razlika med sončn:m rn luninim letom), zmožek pa delimo s 30 (dolžina mesecaV Nedeljiv ostanek ie epakta. Ko je znana epakta, je lahko izračunati, kdaj bo prvi pomladni ščip. Pri računanju epakte za daljšo dobo je treba upoštevati, da je po gregordjanskem koledarju v 235 lerlh ščip dan prepozno in v ta namen je potrebna korektura. Meje časa velike noči Prvi pomiadai ščip je lahao le v omejenem časovnem okviru, to se pravi, da je najprej lahko 21. marca. Toda lahko je 21. marca, ko še ni po nebesnem znamenju nastopila pomlad, kajti pomlad se ne začne vselej točno opolnoči 21. marca, temveč navadno več al manj ur pozneje. Zato ščip 21. marca ni vselej tudi prvi pomladni ščip. za kar nam nudi posebno zanimiv primer letošnja pomlad- Tako je bil ščip 21. marca, a po astronomskem času se tedaj še ni začela pomlad. Zato moramo tako dolgo čakati na veliko noč. kajti prvi Domladni ščip je letos šele 20. aprila, in sicer v torek. Od prvega pomladnega ščipa do prihodnje nedelje je torej še 5 dni. 20. april je zadnji dan. ko je še lahko pomladni ščip. kar se zgodi zelo redko. Iz tega spre vidimo, da vel:ka noč ne more biti nikdar pred 22. marcem in ne po 25. aprilu. Zelo redko je velika noč 22. marca, a nič pogosteje ni tudi 25. aprila 22. marca ie bila velika noč v letih: 1761 in 1818 Nobenkrat ni bila več tako zgodaj v 19. stoletju, v tem stoletju pa ne bo noben-krat 22. marca. Tako pozno kakor letos velika noč tudi ne bo več v tem stoletju. V prejšnjem stoletju, in sicer 1. 1886.. je bila tudi le enkrat tako pozna velika noč. Večkrat je bila velika noč 23 marca, in sicer v prejšnjem stoletju v letih: 1845 in 1856. v tem stoletju na 1. 1913. V starih časih so praznovali veliko noč izredno slovesno, in sicer skoraj 14 dni. kajti že ves velik teden je bil prav za prav vrsta prazn:kov. ko je počivalo skoraj vse delo. Pozneje je bilo praznovanje telovega. ki bi prav za prav moraloo b;t na veliki četrtek, izločeno iz velikega tedna, ker bi praznovanje ne bilo v skladu z dnevi žalovanja, predvsem z velikim Detkom. V starih časih so pa praznoval tudi še veliki torek. Dandanes praznujemo -amo veliko nedeljo, a napol praznik je že velika sobota, soj se slovesnosti vstajenja začno že na veliko ^>br>to oopoldne Tudi arabščina je svetovni jezik G Tvori jo 40—'SO milijonov ljudi, večinoma prebivalcev orientalskih dežel Navadno označujemo nemščino, italijanščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino in kitajščino glede na njihovo razširjenost kot sporozumevulnc sredstvo na pretežnem oelu sveta, kot svetovne jezi-kc o arabščini pa slišimo v tem pogledu le redko. In vendar Mohamedov jezik ni nič manj razširjen kakor gori našteti svetovni je^... Zgodovinsko dokazano je, da so se Aracn že prej pred prorokovim nastopom razširili s svojega polotoka na zapadu ob Sredozemski obali na vzhodu preko sedanjega Iraka in na severu do pogorja Taurus, Med prebivalstvom teh dežel so tvorih znaten odstotek in tudi svojemu ieziku .-o pr.pomogL] do veljave med arugimi narodi. Svoj višek je pa dosegla arabska inpanzivnost, ko je nastopil iskim \ 7. stoletju svoj zmagoviti pohod preko dežel v sosedstvu arabskega p 1- otoki... Naglo se je razširila Mohamedova vera najprej preko severnega deia afriškega kontinentu. pra>- km Ju pa preko Irana. Afganistana. Turkestana tja daleč v Mongolijo Potem so zasidrala tudi na Ms-Lajskih otokih in v prednji Indiji. S prodiranjem turških osvajalcev ie b lo v islamizirano tudi prebivalstvo balkanskega Dodročja. Islam je v poznejših stoletjih sicer izgubil svoje osvojitve v Evropi in na Sredozemskih otokih vendar se je pa zopet razmahnil v novejšem času po centralni in zapadni Afriki, ter prodrl zmagovito celo na Kitajsko m Japonsko. Zdaj ima islam okrog 245 mlijonov privržencev, orej približno sedmino vsega človeštva. Seveda ne moremo primer; ti razširjenja islamske vere z razširjenjem arabščine. Arabščina je razširjena v glavnem na Arabijo kot tako :n geopcutično k nji spadajoče dežele Sirijo. Palestino m Irak, t -rej na severno poiovico Afr.ke v vsem njenem obsegu od Atlantskega do Rdečega morja, od Sred zemlja do kotline Kongo in nemške vzhodne Afrike. Ce računamo, da znaša število prebivalcev na severnem robu crne celine (Maroko. Alžira Tunis* Tripolis) 14 miljonov. Egipta in Su- dana 21. Arabaje same 4, JSgspta 4 ter Sirije in Palestine 5 milijonov, vidimo da govori arabski 40 do 50 milijonov ljudi. NašteM smo pa samo dežele čisto arabskega značaja, kjer previaauje arabščina kot občevalni jezik. Prevladujoči vpliv arabščme pa sega še mnogo dalje. Ker je Mohamedov koran p .san v arabščini in ker je predpisan vsem vernikom mohame-danske vere, se je znanje arabščine razširilo tudi po islamskih deželah nearabske rase. Njen besedni zaklad je prešeU tako večinoma tudi v druge orijentalske jezike. Tako je iranščina do tretjine sestavljena iz arabskih besed, ki so prišle potem tudi v turščmo, afganščino m hindustan-ščino. Kot učen verski jezik je postala arabščina tako temeljni jezik za celo vrsto drugih onjentalskih jezikov. Tudi v afriške in malajske jezike je prišlo z islamom mnogo arabskih izrazov. Suaheli. najbolj razširjen jezik na obali nemške vzhodne Afrike ie močno preprežen z arabskimi besed::mi. Pa tudi jezik: Bantu, Hansa, Fuibe. Abesincev itd. imajo mnogo arabskih izrazov. Na sledove arabščine □ .letimo celo v hotentotšč'ni. Kar se tiče Malajskega otočja, ie treba omeniti, da je prišlo mnogo arabskih izrazov na Sumatro k Atjehom. Gajem in Minang-Kabauom, na Javo k Sundanezom. na Moluke. na sloveča dišavska otoka Ternata in Tidore na Ma'akko in sploh na vse obale Malajskega otočja. Celo v modernih evropskih kulturnih jezikih naletimo na vpliv arabščine. To velja zlasti za področje medicine, matema-: ke. zvezdoslovja in trgovine. Naj omenimo izraze alkohoi, sirup, alkalij, azimut, zenit, algebra, atlas, admiraL magazin, tona, katun itd. Kjer v prednjem Orijentu ne govore arabski, pa ta jezik večina ljudi razume. Arabščina je v Orijentu sploh je zik izobražence', govornikov in tiska. Tako se lahko v arabščini brez vsake težave 9poiazumevajo rec:mo maroški Arabci z muslimani iz Hedžasa. Sanzibara, Sirije in celo s takimi, ki >im arabščina nj mate— 'v J Na nekem letalskem oporišču v Tunisu: Italijanski lovci, pripravljeni za polet proti sovražniku rinski jezik in ki jo poznajo samo kot cerkveni jezik. Vidimo torej, da je arabščina svetovni jezik v pravem pomenu besede, čeprav se v Evropi o nji govori nn ve le malo Zanimiva življenjska statistika Upokojeni profesor matematike, bivajoč ▼ večjem švedskem mestu, je obhajal tc dn; med svojimi prijatelji in znanci Svetnico rojstva. Ob tej priliki je presenetil svoje goste z zelo zanimivo, podrobno statistiko ki prikazuje vse njegovo / vi jen je v posameznih doživljajih in fazah. Njegovi prijatelji M strme poslušali številke, ki jih je navajal. Tako je 801cmik v svojem dosedanjem življenju spal 26 let, 312 dni. IS ur in 22 minut. Delal jc 21 let. 116 dn'. 14 ur in 40 minut. V razburjenju je žive! skupno 6 let, 116 dni, 15 ur in 10 minut. Jedel ie 5 let 346 dni. 16 ur in 12 minut. Ljubimkaval jc 4 leta 39 dni. 8 m in 27 minut. Potoval je 3 leta. 273 dni. 18 ur in 24 minut. Časnike je eital 1 leto. 243 dir. 7 ur in 18 minut. Bril se je 228 dni, 2 uii in 52 minut. Plačeval je 140 dni, 23 ur in 19 minut. Za podpise je potreboval 42 dni. 14 ur in 58 minut. Uro pa je gledal 30 dni. 9 ur in 36 minut. Pozdravljanje mu je vzelo SsM za 16 dni, 11 ur in 45 minut. Ovatnikov gumb je iskal 11 dni, 21 ur m 25 minut. Za vprašanje svojih prijateljev in znancev, kako se kaj počutijo, je bilo treba skupno 7 dni. 11 ur in 53 minut. Kopal se je 13 dn:. 1 uro in 53 minut, samoveznico pa si ie privezoval 18 dni, 12 ur in 6 mmut. Ko so stockhoJmsk'- novinarji z^tdefi ra zanmivost profesorjeve življenjske statistike, sc ja obiskali in ga Izpraševah o tem in onem, da bi izvedeli še kaj zanimivega. Pripomnil je, da ni porabil niti mmute svojega življenja za ples aH pa za kvartanje. Kmečki dolgovi v Bački Po prvi vvetovni vojni **o bili urejeni kmevkl dolgovi v Bački tako, da je popustil vsak de* ru:mi zavod od svojih terjatev 25*f%, Za 25 je dobil vsak upnik državne olMiiiacije, dočim je nadaljnjih 23 0 « prevzela agrarna banka. Med balkansko vojno so se pa zadolžnice ia ilrup pap 'rji v zver* n k m cekini do^oovi izja> bili. Madžarski dt/clni kmetiiski kreditni za* vod, Id mu je h'La poverjeni ureditev kmečkak dolgov, ni tore i na*«. I nobene podlage. Treb* je bilo vse podatke zm>\a zbrati. To delo pa je zelo težko :n zamudno. Zato je bila spnvttva misel, da bi poverili to delo krajevnim denarnim zavodom. Ti imajo originalne doku j inente o kmečkih dolgo\ih, taka? da bo mogo-| če zbrati potrebne podatke hitreje in tt*eneje. j To ne bo koristno samo ra madžanito držav ce tmveč tudi /a v \ cšbtl pfftajajote kmete, k» bodo lahko ubnmHi svoje stare stike z denar nuni za\od: 859 milijonov za rnmnnfzacijo Glavni novlec rumun'zacije, trgovine in industrije je rumunski Kreditni zavod v Bukarešti, ki daje kredite za izgradnjo rumunske-ga gospodarstva. Do 31 decembra lani jc pre jc? 2226 prošenj za kredit v skupnem znesku 3.766 032 M0 lej Na industrij^ka podjetja jc odpadlo 473 prošenj za 1 927 4251)00 lej. na trgovska podjetia pa 1753 proden; za 1 mi= :;jardc 839.507.840 lej Ugcdno je Lvlo reše-nk 628 prešeni za 859,020000 !ej. in sicer 99 prošenj za ^M470 0<:0 lej za industrijska in 520 pn>šenj za 494.330.00o lej /.o trgovska pod-'etja. Za rumunizacijo je bilo ▼ celot' odobreni' 849,020 000 lej. Dovoljeni krediti no bili razdeljen: po po^ rvnvinah takole: 52 industrijskih kreditov za 215.407 000 in 171 trgovskih kreditov za 2o2 milijontTV 565.000 lej na Munttmo. 15 industrijskih podjetij za 25.350.000 le* m 121 trgovskih kreditov za 61,055 000 lej na Moldavo. 2 industrjska kerdita za 11.000 000 m 9 trgovskih kreditov za 4.900.000 lej na Dobrudžo. 13 industrijskih kreditov za 38.900.000 lej in 38 trgovskih kreditov z 35.650 000 tej na Sed-mograsfco 3 industrijski krediti za 8,700000 lej in 51 trgovsk h kreditov za 66.94jevxaten način .te an*enunak*i pov i;eiiu na mah zasačila m aret rala nad 100 najnevarnejš h cestnih roparjev. Le ti « priredili v bi "zini Buenes Airesa rut neJo farmi dobrodelno svečanost v korisi notar ?a zloghusne^a argentinskega bandita, zna-nefti ped vzdevkom *kmetič«. Mož je let* 1935. pobegni iz kaznlniee v La Plati in Oblasti ga še niso izsledile. Policija je pra-\ i-no zvedela za priredtev. Obkolila is farmo in polov:la vse ude! ueerauti del Usta; LguDoinii Volčič — Vat ? Ljubljani