Leto V., štev. 266 L|ubl|ana( sreda* 12. novembra 1924 Poštnina pavšali rana Cena 2 Din n lxfaa)a ob 4 «|ntra). ^ Stane neseteo 20-— Din n inozemstvo 30*— B neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo t Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnfštro: LJubljana. Prešernov* ■Lit M. Telet it Podružnici* Maribor. Barvarska uL ti Colio, Aleksandrova m, Baiua pri poitn. tekov; cavodu itev. 11.842. Danes konča avstrijska stavka :I SPORAZUM DOSEŽEN. — ODOBRITI GA MORA SE ZBOR Zl UPNIKOV. Dunaj, 11. novembra. 6. Pri dana-[kovati definitivnega sporazuma pred i felji v vladi, sTmo "potrjuje, kako" resno šnjih pogajanjih med ravnateljstvom! jutri opoldne. Upajo, da se bo promet in s ko]jko dobro voljo je s tem ražn. zale, kako upravičeni so bili razlogi, da se ni odstopilo od pogojev, ki so že po-četkoma bili stavljeni glede na vstop radičevcev v vlado. Dejstvo, da so za Radi-6evo stranko bili rezervirani ftirje port- zveznih železnic in zastopniki treh vzpostavil jutri pozno ponoči ali naj-strokovnih organizacij se je dosegel kasneje v četrtek zjutraj. vr | mezdni POkreT ^ ^ Vsled tega sc ne more pričakovati, da se bo železniški promet vzpostavil pred NIČARJEV. Berlin, 11. novembra, s. Stavka avstrij« četrtkom; le posamezni vlaki bodo j skih železničarjev je ojačila gibanje med morda odpeljali že jutri zvečer. Budimpešta, 11. novembra, v. Pozno zvečer je bila tukaj razširjena vest, da je železničarska stavka v Avstriji končana in da obstoji možnost, da se bo železniški promet vzpostavi] še danes o polnoči. Opolnoči pa se je zvedelo na Dunaju, da je vest še preuranjena. nemškimi železniškimi uradniki. Spiošna nemška uradniška zveza je imela zboro« vanje, ki je odposlalo stavkujočim želez« ničarjem v Avstriji brzojavko, v kateri jim izraža simpatije nemških kolegov. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se pozivlje predsedništvo zveze, naj takoj prične z mezdnim gibanjem, da se izvo« Današnja pogajanja so sicer potekla juje zadostno povišanje dohodkov po ugodno, vendar pa se ne more priča- i vzgledu avstrijskih kolegov. Seipel vnovič izvolien za kancelarja DR. SEIPEL SPREJEL IZVOLITEV SAMO POGOJNO. Minister Žerjav pred demokratsko Ljubljano nalo, samo če bi se bil Radič ia njegova stranka vrnila na pot zakonitosti lojalnega zadržanja in spošlovanja napram državi in njenim institucijam. To tem pa vsakdo mora uvideti, da v tem slučaju ni šlo za sporazum med Srbi in Hrvati, temveč za obrambo države pred agenti zunanjih razornili propagandistov, kakor sta ne shod somišljenikov, ki je uspe! nad to Radič in dr. Maček in pred vsemi oni- vse veličastno ter se spremenil v kra- ki je v resnici hud, se je pričakovalo, mi, ki so jim zavedno ali nezavedno po- sno manifestacijo za idejo jugosloven- in A t«m A m PA m J J * Mussolini se bojuje na vse strani V EKSPOZEJU PRED FAŠISTOVSKIMI POSLANCI NAPOVEDUJE NAJ-OSTREJŠI BOJ OPOZICIJI IN BREZOBZIRNO ČIŠČENJE V FASISTOV-SKI STRANKI. — OPOZICIJA VZTRAJA PRI BOJKOTU PARLAMENTA. Rim, 11. novembra, a. Danes dopol« i nadaljnem o draginji in poudarjal, da se dne se je vršil sestanek fašistovske par« kmentarne večine v navzočnosti 325 po« krito razpravljajo o tem, da se napram HRSS uporabi zakon o zaščiti države. j nikdar doseglo z zakoni ln s policijo, GOVOR MINISTRA ŽERJAVA. pač pa je po našem mnenju potrebno, Skupščinske volitve 18. marca 1923 ie v prvi vrsti dobro plačano dr-niso dale nobeni stranki večine, raz- zavn<> uradništvo m da vzgoji država pad radikalno-demokratske koalicije Ppsten uradniški naraščaj. ,Burao plo-pa je prinesel hude posledice ne samo »kanje.) Mi smo bih vedno pnpravlje- ki so pa taki, da jim vlada ne more priti v okom, ker so splošne narave in gredo po vsem svetu. Za njim jc še govoril poslanec Del Croix, vodja vojnih invalidov, nakar se je ob 12. zborovanje zaključilo. Ob 11. dopoldne se je sestala tudi slancev; odsotnih je bilo le 25. Musso« linija so pozdravili pri vhodu nekateri poslanci in mala skupina občinstva. Po* smejal se jim je in rekel: ačudim se, da se sploh še najdejo ljudje, ki mi plos* kajo». Mussolinijev govor je trajal tričetrt ure. Začetkoma je poudarjal, da bo ta njegov govor nadomestil bivše vladne izjave, kakor so bile v navadi. Z ozirom na borbo opozicije proti ob« stoječemu režimu je menil Mussolini, da se sedanja večina nikakor ne da razbiti. Popolnoma napačne so vesti, da bi vlada hotela pozvati opozicijo, naj se vrne zo« pet v zbornico. Zbornica bo funkcioni« rala tudi brez opozicije. Kar se tiče fašizma, se je ta popolnoma umiril. Le tuintam se še vršijo kake ne« zakonitosti, toda v vedno manjši meri. Nikakor ni res, da bi vlada tolerirala ne« zakonitost v fašizmu, kajti prav sedaj je 5305 fašistov pod obtožbo radi nezakoni« tosti in se jih nahaja 845 v zaporih. Tre« ba je izčistiti razne elemente iz stranke, ki kvarijo dober vtis strankinega dele*« vanja. Posebno pa se je treba še ozirati na želje prebivalstva, ki hoče v državi mir. Ministrski predsednik je razpravljal v 1 > ' ■ Velike polemike v Beogradu NADALJNA OBJAŠNJEVANJA MED VLADO IN DAVIDOVIČEM. — PONOVEN KOMUNIKE PRESBIROJA. — VELIKO ZANIMANJE ZA KON FERENCO SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. — NAPOVEDBE BLOKA-ŠKIH LISTOV O PREGANJANJU HRSS. Beograd, 11. novembra, p. V vseh ministrstvih se intenzivno razvijajo tekoča dela in ureja se vse potrebno, da ministrstva začno normalno funkcijoniratL V prvi vrsti je treba popraviti nezakonitosti, ki so jih storili ministri prejšnje vlade. Nadaljevanje Macdonal dove ruske politike r--------------------- — . , . .. _ , .. London 11 nov s Ho™™ ™ državo, ampak tudi za vse stanove, ™ glasovati za Mkonski načrt proti London, 11. nov. s. Kakor doznava ' ra7Tnpr v vo- korupciji, «*prav je bi! le pesek v oči «Westminster Gazette, bo nova vlada v gJ^Jf "'SSSeSe aJJ- javnostL Antikonipcijski zakon bi ne je v času od januaria do septembra v — nadaljevala politiko Mac- ^ J^^jo us^lve Toda f^av S prinese! nič drugega, kakor vrsto novih Italiji življenje podražilo za 2 odst. Vzro« l^Bafd" ^ ^ ^ ^ " ........ - t^vl ItL ne miS, nI t^i % t *udi za revizijo državnega edinstva, ^jo korupcijo, z nj,m, pa b, bila nto- novo nrekintla dinlomnUe ^noS«. I ^tero smatramo mi kot predpogoj za ^"o odprta nova vrata za vhod ko-novo prekinila diplomatske odnošaie, tem- . . . države Prav km-il i nri- rupcije v državo. (Korupcijo s koron-več bo skušala skleniti nove nn^oHiv m 00sw>l "»se arzave. frav kmalu so pn- ' J i , . . več bo skušala skleniti nove pogodbe za stabilizacijo angleško-ruskih odnošajev. SKLICANJE PARLAMENTA. London, 11. novembra, s. Parlament je čeli zato v skupščini obupni boji. 2e «Jo! Tako je!) Mislili smo da bodo mrtvorojenemu detetu so na umeten ^ vladmovci vsaj pnčeli uvajati način podaljševali življenje. kako aknl° kon,PclJl- Končno je prišlo do zveze med g. Cele tri mesece so klerikalci brskal! opozicija k seji, na kateri je bil prečitan j namesto na 18. novembra sklican na dan Davidovi čem, klerikalci in radičevci. po vseh vladnih aktih, a nažli niso mi- manifest na narod. Manifest poudarja, da | 2. decembra. j fa zveza je imela za formulo ti enega dokumenta in vložili niti ene se opozicija ne bo udeleževala parlamen-. ,'snoraznm med Srh! Hrvat! in Slovenci obtožbe ali ovadbe proti nam jugoslo- tarnega zasedanja, ker se položaj ni le Nameravan komUMStiČni želi venskim demokratom. Izkazalo le ja nic poboljšal, temveč se poslabšal. Potre-; ... O .i • o £/a-,?edv^m"° i - zaveden nae klevetanje samostojnih Le°T'S atentat na Horthyla? Ififja JSfiSSEJl TSASL iT^ ba je, da zbere narod vso svojo da si pribori zopet svobodo, katero mu je vzel fašistovski režim, ki je uvedel pra- , . ,. .. .- . - — -----r----- — ------- — vrwiitAin' mi vo strahovlado po vzoru rdečega terorja fj?^ tf ZaUpn'n; ^ * tnk°j V6d'1 da k,e ^Sikoru^S usiii. Celo osebna svoboda ie zatirana. dobl!a obvestijo, da namerava komuni- rikalcem in radičevcem sporazum de- ^kanje). Antikoronajo^tKlii veli demokratski voditelji! Burno pl«v zakon- služil separatističnemu bloku samo za parolo v Rusiji. Celo osebna svoboda je zatirana, ™™v» "««'uni- nkaicem in raoicevcem sporazum . ker fašisti nastopajo povsod s svojimi ba- Ltlčna toIPa lzvJ&'tl aten^t Protl fr" seta briga. Ko smo mi pritiskali, da 1 linami in revolverji. Fašistovska milica za™» upravitelju Hortbyu. V teku naj eni in drugi povedo, kaj hočejo, da je kljub prisegi kralju ostala še dalje Pre*kav? 50 Me tn osebe aretirane. se pot-m vsedemo skuraj, takrat so 1indgtva nafie Ko strankarska milica. Posledica vsega tega, Pravi knvci se nahajajo v inozemstvu. na8 odklonili, ker so dobro vedeli, da J "Jjffi? ZStoSSFS je neznosno gospodarsko stanje, draginja f°'iciJa ^ti nobenih pojasnil O se skregajo takoj, čim bi hoteli res da naj ee 8« raste, valuta padain država si bliža nag- teku preiskave nannviti konkreten sporazum. Kleri- l,red volitvam, sprejmeta lo gospodarskemu polomu. V takih raz- , Budimpešta ll. novembra, v Pred ne- kalcean in radičevcem je bil sporazum , • ■• ., , kai tedni ie bil v vasi v bližini Budim- **** -A vi«^ * je hote, i ^ - ^ invalidski in antikorupdjski zakon, kar je želel tndi sam kralj, je bivša vladna večina našo zahtevo odklonila ti soodgovornosti in zato tudi ne more t> • F * , nosUvlieno da nreva^vi iavnnst ffi- vlanna vpr,na n3SO ""ii-u, T « j sodelovati v parlamentu. Manifest konča- D t' tr^°vm,0- PnT PJ6"5, 80 našli komun,- p^tavljeno ^ prevarajo javnost. (Zl- in ^kri(0 so govorili blokaži, da va z zahtevo no raznu«tu zbornice in no- 6 proglase. Izkazalo se je, da je to vo odobravanje.) bj ?rirejrtjPH, teh dveh nujno potreb- va z zamevo po razpustu zoormce in no- , i „x,lrT1:x-r.i.; ^»»^n iror«^, n;i Drusn ses o. katero ie vara nena- , ' ' ■___--^i--tki- vih volitvah. ključavničarski pomočnik Kertesz. Bil je ! Drugo g«!o, katero je vgrla nena- nJh rakoTlov izr,,hf1i v3ŽT10 agitacijsko aretiran in je izročen politični sekciji bu- ravna Davidoviceva zveza s separati- sr€>dstv0 ^ volitve! (Sramota!) dimpeštanske policije. Poizvedovanja so sti v javnost, je bil j' ni»v«r nolmn dokazala, da je bil najet, da izvrši aten- antikorupcijski boj. . . ^ , „„ p, tat na davnega upravitelja Horthvp ^ t0 lo jp ffloral wak držav1ian Jf ^ ^ £Tle^h St ifvoj čas aretiran, vendar na se mu ie dobro ur^en0 10 uPrav'.Pn^ ie deloval na to. da se izrinejo državi LUi^hJri. a ...trii« i! VMeli pa bomo, kakšen je bil njihov zvest; uslužbenci iz vseh mest fn na- mestijo z nifseovimi pristaši. To mu je šlo dobro izpod rok. Hotel j« dobiti polagoma v svoje roke vso administracijo, ki naj bi en v odločilnem trenot- edino lahko dospe do stvarnega in prav- | Horthvja. Kitajska v bolj še viških rokah? London, 11. novembra, s. Po poro Hdaj ^rV °ddak°tori ^ na veselost.) Istočasno si je vladna večina razdelila državo na posamezna eksploatscijska okrožja: kn podnirala. Po malem ie okupiral I Radičrvcem ie prepustila Hrvatsko in Hrvatsko in Slavonijo razširjaj sepa-' Slavonijo, klerikalcem pa Slovenijo. ratV-tične idej« že no Bosni in Vojvo- ....J' .. . . • J. • !________, t..J; _ T—X__a- nega sporazuma. Polemika med vlado in Ljubo Davido-vičem je zopet končala s porazom bi v- i šega predsednika vlade, kakor se v osta-1 S njegove J^SSr 7LSrSS' ZuTtLZTZ lahko s^^oTaz^agajo z" nj^ dini in namerami ]« tudi v Tnžno S, v""sami politični situaciji ni nic nove-1 svojstveno politiko odd.ojeno od pro- Sora pSa vSda v SSgu sma [» -je politične nasprotni- bijo. Na ta načm je hote, obkoUt, Sr- - - - — ----1-----grama demokratske stranke m odkar ss fratj kot popojnolna boljševiška- se- kp" Bl,° ^ "obro, da so prišli klen je udal političnemu vodstvu federalistič- stavljena je iz članov, ki so v tesnih kal« na vlado, kajti sedaj so se lahko nih voditeljev. odnošajih s sovjetskim poslaništvom, i Prepnfal, tudi široki sloji naroda, da Beograd, 11. novembra, r. Na izjavo Zaradi tega je potrebno, da se v Evro. Ljube Davidoviča zastran radičevskih pj odredi vse potrebno, da se zaščitijo zvez z boljševiki je vlada publicirala novi interesi inozemstva na Kitajskem, komunike, Id se glasi: V svojem odgovoru na službeni komuni- ga. Poslanci so se razšli na volilno agitacijo in se jih le še malo število mudi v Beogradu. Interes je koncentriran na skorajšnjo jatro skupščino samostojnih demokratov v Beogradu, ki bo pokazala nadmoe samostojnih demokratov nad Da-vidovičevo strujo. Poleg tega vlada tudi interes za glavno konferenco samostojne demokratske stranke, ki se bo vršila 23. t. m. Na njej bodo podane glavne direktive za volitve. Nekaj živahnosti v politično situacijo Je vneslo razkritje nove vlade, da je dr. Maček priznal Davidoriču svoje dunajske obiske in konference z boljševiškim poslaništvom. Ljuba Davidovič je s svoiim demantijem samo potrdil istinitost vladnih navedb. Ponovni komunike vlade kot odgovor Da Davidovičev demanti razkriva vso Davidovičevo politično naivnost in opasnost. ako bi bila uspela Da-vidovičeva in Radičeva teza. Z druge strani pa je vlada ucrotovila, da so odlo-frini faktorji imeli dovolj resne namere in naklonjenosti napram vstopu radičevcev v vlado, ako bi se le-ti vrnili na pot zakonitosti in spoštovanja napram državi in njenim institucijam. Toda. Radiču in njegovim trabantom je šlo samo za ra7diralno propacando, ne pa za sporazum med Srbi in Hrvati. Zato se ni dal VronU! M. »ni irnii««; cm ke potrjuje g. Ljuba Davidovič. da mu je I MirOVna pogajanja med Snanci in Maročani so bila vsa klerikalna volilna gesla I čisto navaden humbug rn slepilo javnosti. Ko so šli v volitve, so se strašno zaganjali v centralizem, čim pa so prišli na vlado, so postali tako hnd! centralisti. da so iz ministrskih kabinetov na«tavliali kondukterje in menda celo baletke. (Veselost.) Mi demo- dr. Maček sam priznal, da je posečal bolj- j ševiško poslaništvo na Dunaju. Samo se- i daj g. Davidovič vprašuje, kako so dok-| Pariz, 11. novembra, s. cJcurnai» _ tor Mačkovi obiski mogli biti razlog za javlja iz Pariza: Zastopniki španske stojimo nesprejem radičevcev v vlado, dasi se je vlade so dospeli v Gibraltar, da se po- na staIižču decentralizac!ie uprave, ze prej pretresalo to vprašanje m dasi gajajo z zastopniki maroškega vsta- x se je vedelo, da je šef stranke Stjepan skega voditelja Abdela Krima o skle- ^^Tamo^ da naj se državna jnoč Radič že prej bil v Moskvi. Ravno te zve- pu miru. zo g. Radiča in njegove stranke s tretjo Isti list javlja iz San Sebastiajia, da internacionalo, ki so se manifestirale ob j.e policija zaplenila proglas, v kate-mnogih prilikah in na različne načine, so rem se zahteva odstranitev dinastije ostale takoj po Radičevem povratku v in generala Primo de Rivera. državo glavne zapreke za sprejem radi- ZOPET NOVO ZINOVJEVO PISMO. Berlin, 11. novembra, s. «Germania» poroča iz Londona: Po poročilu lista «New York Sun», jc politična policija v Zedinjenih državah dobila v svoje roke Zinovjevo pismo, ki prekaša glede ostro« čevcev v vlado. In ko je vlada g. Davidoviča. omaluvažujoč te zveze, uporno vztrajala na tem, da radičevci vstopijo v vlado, je bil stavljen pogoj, da se predhodno definitivno razčisti vprašanje o teh zvezah. Dunajski poseti dr. Mačka so samo pojačali prepričanje, da te nedopust-ljive zveze trajajo še nadalje, in so skupno z Radičevimi govori, izrečenimi po dr. Mflfflrnvftm nnvrfiflni v. rinnain Hnlrfl. razdeli navzdol, na vel. župane in na srezke poglavarje. Praktična upravni vprašanja se najbolje rešnjejo v neposrednem stiku z ljudstvom. Zato smo tudi za čim večjo izgraditev samoupravnih kompetenc. (Živo odobravanje.) Kako strastno agitacuo so razvijali klerikalci svoječasno za premestitev naifb vojakov v domače kraje, be- dobiti pri volitvah večino I« potem razkosati kralievino v ve!» federativnih republik. Ako pa ne bi Slo te tako gladko, se ie prioravDal tudi na drog« sredstva. Pri tem poslu so mn bili naiboPši pomagači naši klerikalci. Dočim so nonrej vedno naclašali, da hočejo voditi nepolnoma samostojno slovensko politiko, so postali nenadoma nravi Radičevi oprode. Kar je Radič rekel, se je moralo zeroditi. Vsa slovenska politična samostojnost je »e-nadoma propadla in se preselila v Za>-greb. Toda mi ne smemo dovoliti, da bi postala Ljubljana pred mest ?e Zagreba, še manj pe, da bi bila Slovenija nekaka predsoba g. Radiča in zagrebških čifutov. Klerikalna politika se je v zadnjih petih letih silno spre-miniala. kar je imelo najtežje posledice. Se leta 1918. in 191». «*> klerikalci govoriti o Jugoslaviji, o edinstveni državi o enem narodu — kakor mi. Dv« leti kasneje pa i« nastopil pri klerikalcih «ilen preobrat. Na vse, kar bo poprej povzdigovali so nenadoma priieS pljuvati. Klerikalni voditelj s« se pri- kar je gotovo želja vsakega očeta in sti njegovo v Londonu objavljeno pi6» matere! Na tisoče in tisoče volilnih mo. Državni departement je natančno kroglic so izvabili s to zahtevo od vo- čeli norčevati iz tega, kar 90 preje 83-proučil to pismo, ki bi moglo izzvati res» Hcev. Čim pa so prišli ?ia vlado so mi navdušeno proslavljali. Končno so ne tmclMti«; I na elsvven&lra vnia.lrA nonalnoma noža- i notletnili nmi Radifam TVtn umi 8lovend po zaslugi klerikalcev zaSli v pbmcnskem boju, ki razdvaja nai'" drfavo, na stran separatistov in težke poslo-ljce t« pogubonosne politike čutimo vedno bolj. Politika klerikalcev v zadnjih mesecih je bila pra\-a katastro talna politika. (Živahno pritrjevanje.) Slovenci »o storili veliko napako, da so v boju med Srbi in Hrvati stopili M stran hrvatskih separatistov. Dr Drinkovič. ki je nekak ideolog separatizma, je jasno povedal, kako »I predstavlja separatistično ureditev države: Jugoslavija naj bi se razdelila tako, di bi Ml Srb! zase, Slovenci pa naj bi prišli pod Hrvatsko. Hrvati naj bi najprej Slovence pohrvatili, ko j»a bi postati na U način dovolj močni, bi po- iedli ie Srbe. (Živahna veselost.) Nam (lovenrem bi se v tem slučaju lahk > rodilo kakor naši Koroški. V Beogradu je le znana prlslovica: ako bo Ko-ro?«'C vodil politiko tako. kakor jo jo vodila klerikalna stranka na Korr-Ikem, potem postane lahko cela Slovenja Koraka. A tudi sicer je klerikalna politika doživela v vsakem oziru popoln polom. Iskali smo povsod, da bi našli vsa| eno slvar, s katero bi se mogli klerikalci ponaSati. ki je bila naravnost strašna. Pričela je agitacija v vojski, kri se je prelivala po pozneje skupno delo. Ponudil! smo svojo roko. Kdor jo bo pa odbil, naj ve, da na- Hrvatski in Dalmaciji in Bosni in nikdar j Sa Ironta zato ni padla. Kajli za nami stoji Ko pa _smo pr^Movali akte, nismo Se ni bilo ubitih toliko nacionaliatov, ka« kor v zadnjih treh mesecih. Najhuje pa vre v Bosni in v Južni Srbiji, kjer je ert>« sko prebivalstvo naenkrat zagledalo, da je izročeno pod turško peto. In tako smo danes od sporszuma žalihog mnogo da. Ijc, kakor smo bili pred pol letom in to po krivdi Radiča in Koroica ia Spaha. (Tako je!) Mi smo za sporazum. Ravno tako jasno pa povemo, da o ne« katerih točkah ne sme in ne more biti govora, na primer o tem, da se driavno vodstvo spremeni in da se monarhija od« pravi. Smo pa za to, da se da fim vci sa. mouprave, da se izboljia in decentralizl« ra administracija, da se lzena{ljo breme« na v celi državi, da se v nezdravih kra« jih vojaštvo porablja po nekakSnem kiju« ču dalje da dobimo dobre uradnike in da pridejo dobri uradniki lz vseb krajev naše države v centralo v Beograd, kjer naj se izvede reforma uprave. V prora« čunu naj bo dano jamstvo, da so vse po« krajine naše države enako pravično upo« števane. Kjer je morda dotaknjena ple« menska čast ali občutljivost, mor* biti upoštevana tudi ona. Nismo pa priprav« Ijeni dati ničesar, kar bi bilo naperjeno «11 naAli niti enega klerikalnega uspeha, pni pa na tisoče nerešenih aktov. Fra-rijo. da so klerikalci dosegli a!i hoteli doneči koncesijo za popolno ljubljansko bomo, kakih naredb ali ukrepov ▼ korist širo^h slojev, slovenskeza moSftunstva, kmetov in delavcev pa nikjer. Bilanca njihove jkm. ike je popolnoma negativna. (Burno pritrjevanje) Podnnfa narodna skupščina ie imela Je takoj po izvolitvi v sebi kal neozdravljive bolezni, in zato je bil njen razpust edini Izhod iz težke krize. Vsaka dela nezmožna zbornica ima za posledico samo notranje bojo, katerih ra-Cnne mora plačati ljudstvo, ne pa poslanci. Klerikalci delajo našemu kralju Teliko krivico, ko ga napadajo rad! razpusta skupščine. (Zivio brali! Viharne vefi minut trajaioče ovacije.) Samostojni demokrati ne debatira mo, kaj je pametneiše republika aH kraljevina. V! stojimo na stališču, da naj se vrši volilni boj v znamenju socialnih in go spodarskih problemov. Mi vemo kaj ima drlava v svoji dinastiji. (Ns vrtnico o p!o«kanje in nove ovaeiie kralju) 8 praktičnega »tailšča sd pa lahko per I stavljnmo. kake razmere bi nastale, kadar bi šlo za volitev predsednika republike Jugoslavije in bi so za to častno mesto potegovali razni Radiči in Žeboti (Viharna veselost.) Na.Se ljudstvo želi predvsem dobre uprave in to. da ob«tojajo dobre monarhije in ■lah* republike. Zadnji trije meseci klerikalne vlade •O tudi pokazali, da so klerikalci v kulturnem »rini njenemu ugledu na zunaj, niti je izročiti tistim, ki sporazuma v resnici nočejo, ampak samo to besedo zlorabljajo. (Bur« no pritrjevanje). Ni strankarska, ampak državna potre« ba, da Narodni blok zmaga. To bo imelo velikanski pomen tudi v zu« nanji politiki, ki bo postala bolj mirna in stalna. Ugled n9Še države v inostranstvu bo zrasel in z niim naš kredit če dobi« mo parlament, ki bo dohil zanesljivo dc« lovno večino in ki bo garantiral stalnost. Industrija ln obrt bo vedela, kaj ta stal« nost pomeni, ne pa, kakor doslej, da se ne more računati z nikakršno smerjo in z nikakršnim stabilnim stanjem. Ravno« tako je pa interesirano na tej stabilnosti kmet in delavstvo. Začeli smo blH že prav srečno z velikopotezno socialno po« Iitiko. Namesto pa da bi se bii mogel parlament posvetiti tem nalogam je p« propadal v raznih državnopravnih sporih in hujskanjih. Naše uradništvo je'žrtev tega parlamenta. Ono čaka že leta in le« ta. Toda kako naj uredi njegove zadeve parlament, ki ne more urediti svojih last« nih razmer? (Zivshno ploskanje). Kdor hoče, da se končno nekaj kon« kretnega stori v naši državi, ta mora ho« teti tudi krepak, življenj« in delazmožen pariament. Zato i« največji in življenjski interes vseh slojev, da dobi nacionalni blok večino. (Tako je!). Evo, na primer vse naša stanovska vprašanja so ostala popolnoma nerešena, čeprav je Radie vsak dan govoril svoje govore. Potrebni p« so s strahom čakali, kaj se bo razvilo v prihodnjih mcsecih. Prsv lepa primera je stanovanj«H zakon. Zakona po no« vem letu ne bo, ker ni parlament«. Mi bomo seveda našli sredstva, da pride od« Narodni blok cele diiave. Gotovo je, da bo v tej borbi Narodai blok imagei le imel gotova večine (velikansko viharno odobravanje). Ore nam samo za to, koliko bo slovenskih poslancev v Narodnem bloku. Čim več jih bo, tem bolj bo Narodni blok moral voditi računa o slovenskih zadevah Ln željah ln so ozirati na slovenske gospodarske Interese. Mi stojimo pred dolgoletno (talno vlado Narodnega bloka. Zalo ni vseeno, kakšna bo odločitev slovenskih volil-cev in sli tele, da bodo njihovi poslanci aktivno sodelovali ln skrbeli za Slovenijo ali ne. Zavedali se moramo, dragi prijatelji. da danes otvarjamo volilno kampanjo, ne samo v interesu naše države, ampak tudi v interesu naše ožje slovenske domovine in vseh njenih slojev in zlasti tudi v Interesu našega uradnišlva, našega kmeta, delavstva ln vseh slovenskih malih ljudi. Združimo svoje sile, da se nesreča od 18. marca 1023. več ne ponovi. Ta nesreča je po mojem računu samo Slovenijo stala Inseratni oddelek =— Jutra" — ■e je — preselil — r svoje novo prostore v Prešernovi ulici št.4 Telefon St. 36 RaiirozoviK film osel! časov! ..Orlacove roke" v glavni tlogi — Konrad Veidt == — Komunistični kandidati v Nemčiji Nemški komunisti so postavili za nosilca svoje državne liste znanega voditelja Maksa lloiza, ki sedi že več let v ječi. ket je organiziral svoj čas znano komunistifi-i tio vstajo na SaSkem. Ker je llOlz obsojen radi veleizdaje, pa bo njegova izvolitev le demonstracijskega pomena, ker več milijard Škode in imela za nas Slo-1 kvarljivo blago, je prevzemal Pliberk na . .us-m v vence nepregledne posle,lice. Delajmo, Koroškem od nas le mleko, Labud (na ™or«J^j^i* d. a februarja z zmS Narodnega blok« stiski progi od Dr^),^ g- » ^ - * od^hamb„, zmaga tudi Slovenija. (Viharno odobra-1 večino hitro pokvarljive robe, kakor me- ^^ ^ P?etrtem pa bomlmigtki Ruth vanje ln ploskanje. Govorniku prirejajo so, mleko ln sočlvje, — jajc pa ne, a Špilje sploh nI sprejemalo nlčeaar. Od danes naprej pa Špilje zopet sprejema kvas ln mleko, katero odpošiljajo s ma- zborovalci burne ovacije.) ZAUPNICA MINISTRU ŽERJAVU. Ivan G ruši?, železničar lz Spod. Šiške, Fisrher in Klara Zetkin. — Za papeškega nuncija v Berlinu je imenovan mone. PaccellL doeedaj nuncij v Monakovem. — Stavka tiskarjev v Franciji. Crko- riberskega kolodvora z večernim Sent- je predložil sledečo resolucijo: j iljskim vlakom v fepilje po eden do dva ;ke jine go jme|j v &tr. »Somišljeniki JDS shrani na javnem vagona. Avstrijski poštn, avto Je dav, ob ^ v lbon,icj lborovanj6, shodu v Ljubljani dne 11. novembra 1324. 7. odpeljal zopet nazaj preko Gradca na katerem ^ avljali T IvlSanjll T„6 vidijo t delovanju predsednika svoje or- Dunaj ter vzel s seboj 140 vreč po^e z ^^ 4go |>fc - „oiili ,il)di. ganbarlj«. ministra g. dr. Gregor,« Žerja- juga. Iz Avstrije pa danes ni Me nobene ^ lbonJ.ci ,aj(nikov in MgrotiK, da va neomajno vztrajnost v borbi n« ed.no, pošte, pač pa je javljen avstrijski poštni Jjo y delj,,k „ f,avk „ko ge ^ pra»l poti u zdravo narodno edln.lv«. avlo zopet za jutri, ki bo odpeljal iz Grad- i .. Tah(Pv. ^ede povišanja me- Oi!ol rivajo v polni meri njegovo delo, i ca le ob 5. zjutraj, tako da bood.irska zveza je I« zahtevata »povračilo stroškov« in sicer po 5 par od vsakega na njene pre-voznice prip-tjsne?« kilograma moke ali to krinko se skriva le sovraštvo proti f.rbom. (Tako je.) Neprestano srovori-Hjn. da je treba čuvati slovensko individualnost, ki je nikdo ne ogroža, in trde, da niso ve>č. tako klerikalni, ka kor so bili, ampak da so predvsem dobri Slovenci. Toda čim so prišli na vlado, eo pokazali, da so isti preganjalci svoliode, kakor so bili poprej. Neizprosno so pričeli tlačiti svobodo in napredek Šole. Povsod smo videli smeri, da so hoteli spraviti naše šolstvo zopet v odvisnost političnih fa-rovžov. Toda v tskih šolah se ne vzgaja duh svobode in zato odklanjamo tak relim. (Burno pritrjevanje.) tn kako so naši »veliki Slovenci« pospeSevall nemštvo? Vlada g. Korošca je z Nemci napravila vsak dan kakSen nov kompromis. Od vseh važnejSih Šolskih prireditev, ki smo Jih pridobili ob prevratu, je zsčel odpa« dati list za listom in otvarjale so se no« ve madžarske šole in gimnazije in nem« Ike Sole ln gimnazije po Vojvodini in drugod. Kar so Nemci le zahtevali, to so dobili od s^venskega in jugosloven. skega ministra prosvete. (Sksndsl!). Lah« ko se reče, da so klerikalci zopet dvig, Bili nemštvu glave. Nemci bodo morali uvideti, da so storili nspako, ko so se Sli vmešavat v naše notranje spore, ki niti Nemcev niti Turkov prav nič ne brigajo. Politik« pa, ki jim to dopušča ali jih celo v*bl, da to store, je nenarodn« in je Ikodljlv«. (2iv«hno odobravanje). Volitve so razpisane. Kaj je v državno korist in kaj Je pri teh volitvah naSa naloga? Volitve naj stvorijo močno večino. Mi hočemo Imeti parlament, ki je sposoben delati. To je državna potreba prvega reda. S tem, da upamo in da smo si si* gurnl, d« doseže nacionalni blok sigurno večino, bo dosežen tudi tako zvanl spo* razum. Tudi mi želimo. In ne msnj, mar. več mnogo bolj iskreno, kskor kakšen Radič, da bi ne bilo več resnih sporov meJ Slovenci, Hrvati in Srbi. Stari. Pa« tif je rekel: Vsedimo se in preherimo ustavo skupno od točke do točke. Pri vsaki točki povejmo, kaj želimo eden ln drugi, in spo.-azumimo se konkretno od točke do točke. Tako se del«jo sporaz« umi. Neodgovorni separatistični hujska« ti pa so dejali: Ne, ampak najpreje na« pravimo «atini>sfcro» za sporazum ln v to avrho dajte nam vlado. (Smeh.) Do« bili so Jo in so ustvarjali ^atmosfero«. žita. To je le * drturiml besedami nove-da no, kar je »Jutro« trdilo: da je Gospo 11,ev. Vzemimo n« Is" način kTemk^i ^ n"",^'" «» 500 n«^"" ^neV^hai; Tmmdteu vprašanje, pri vsakem je enako. avstrijske časopise ln ostalo poŠto. V pondeljek ponoči je dospelo v Maribor CC Rusov iz Bolgarske, ki so se pripeljali preko Caribroda in Beograda, da odpolujejo na Dunaj. Radi železničarske stavke v Avstriji pa so morali ostati v Mariboru iu so prvo no? prenočil! kar v Kino f— Jackie Coogan se vrača v Ameriko. Mali filmski zvezdnik se je prošii teder po svoji končani evropski turneji zopet kolodvorski čakalnici. Tudi sicer Se tuln- i vkrcal na orjaški pirnik «Leviathan», ki tam prihaja precej fnozemcev, ki pa se 1 ga popelje nazaj v Zedinjene države. Pc [>otem polagoma izgubljajo s vozovi ln avtomobili čez mejo. Politične beležke + Bolj kakor kdaj prej. V pondeljek je v Beogradu tndi klerikalni khib itnel sejo. Kakor poroča »Slovenec«, so posamezni poslanci referirali o stanju v Sloveniji in ugotovili soglasno, da je slovensko ljudstvo bolj kakor kdaj prej složno v brambi klerikalnih pravic. Pika. poročilih pariških listov, je imel Coogan s seboj «isamo» 19 kovčegov prtljage; pri carinski reviziji, ki ji seveda tudi on ni ušel, jc bil ves čas sam navzoč. Zbra'a se je pri tem zopet velika množica ob. člnstvo. ki se je hotel« še enkrat posio= viti od svojega ljubljenca. Jackie je ne= prcstsno s silno resnostjo zatrjeval, da je s svojo turnejo izredno zadovoljen zlasti pa še z svdijenco pri papežu. Na vprašanje, kaj se mu ie v Evropi najbolj dopadlo, ie meni! diplomatično da Fifflov stolp v Pari-u. Seveda, govori! ic — Slovensko ljudstvo pa doma čita takšna > „ • , , ,, . ,r . ,, . . . J , , ., , ,, , Francozom! Jackieicva mati je rekla, da in drtiira poročila o k erkalnem klubu in . , ., . , r • j - - ..,.,', , , . . , , . je bilo *'cer res !eoo v Evropi, da pa se ze je bo j kakor kda: prej složno, v odporu 1 , . • „ ... '.. j. „ r- u prav rada vrai«a v Kahfornijo, kjer se proti foum ttgTom. Goba. r . , , , . „ , - , bo njen sinček vrgel zopet z vso vneme -f Konec Imunitete poslancev. Zagreb- ng filmsfco .granj(^ Ski bfrkaškl listi doznarajo, da vlada vztraja* na stališču, d« je z razpustom interes naše male -Slovenije, do 750 Din komad. j narodnih poslancev in da je notranji mi- Seveda »Slovenec« ne računa, koliko j nister 0 Um su|iUu le obvestil vse ve- mase se odvr«č«jo od njeg« ln uvidev«. bl plačilo zapadlo, čim bi roba dospela, jo, da ta pot ne more vesti k blagosta. nju in niti k rešitvi lz bede. Tudi nam se obeta doba treznega ia mlruega dela. IX. novembra: CTRIH: Bcojrad 7.50, New-York 519, London 24, Pariz 27.40, MIlan 22.42, Praga 1515, Budimpešta O.OOCP3n, Bukarešta 2 90, Sofija 3.75, Dunaj 0.1«73!0. TRST: Beograd 33.20 do 33.00, Dunaj do 0.033, Pr;:Sa G8.75 do 09.25, „ - __________^ ........______-ork 2310 do 23.20, Curih 445 do tovorni hst razvelpvljen. Zato niso plače- .globodan Jovanovič uči, da ugasne ima- 448. dinar 33.10 do 33.50, dolar 2305 dc vali v gotovini, temveč jih je Gosp^at-1 ,, mflndatom. mandat pa m. d. s '23.15, 20 zlatih Iraakov 91.50 do 92.50, .. " dottčne vsote obremenila in Irralievim aktom razpusta Narodne skup- zlata lira 449.7a rnaSa ta »zarada« in da »naša profit pri, illp!ine. ^ toliko. da x oli. ki je nredsU«Ia naše države n« zapadu. ; ""<10 >-agonlh najmanj 2,000.000 Diu »?ji , rom mnenic. ki se je pojavilo v opozi-je. da t« država pravilno funkcionira, kaj. ;Mroikc«... jcijskih krogih, da namrrl poslari.ska ti niti slovenskega gospodarstva so tako i »Slovenec« se nadalje laže, da prevoz-j imlin;teta do rovih covteT, zamotane, da nas takoj zaboli vsak ne--1 Rlc ™oo ni »ptnčid«, Skriva se za dej- i v]nda „zotovi!s. da je ponlaniska itrnni- ___ red v državni administraciji mnogo bolj, »|vo b: hmeli plača- tc(a 7 ra7p,„fom N3r skupščine ugasnila.' 0.0322 kakor pa v drugih pokrajinah, kjer ima. H 500 Din, predno jie ne tzbs?®, da je To mnCnje jc pravilno tudi po teorijL i New-Y mo bolj poljedelsko prebivalstvo. . V Evropi se vrača mirno razpoloženje. Boljševizem je v propadanju. Delavske ditelje ln odgovorne faktorje Zadružne, oz. Gospodarske zvezo. Vsa odgovornost za to sramotno kupčijo pa<1a torej na vo-dltelfe SLS. <^ni so krivi, ds bo v bodoče Prejšnja vlad« je bila vlada fraze ia raz« dvaianja, naš« vlada pa hoče biti vlada ustvarjajočega napredka. Govori se, da bo naSa vlada nasilna vlada. V resnici je bil nasilen le propadli režim, ki Je preganjal vse, kar mu slepo služilo. Ker mi popravljamo krivice, smo nasilni! Naša vlada pa hoče varovati | nebetra beopra^beeTi novinarja, ki po in izsilili respekt pred takonom (viharno: ™>,n P° krivici trdi. da Slovenci r de-pr It rje vanje) in respekt pred driavno av-||>e"mi o*™' bnllmo rn lahkim zaslužkom torioto (ponovno viharno pritrjevanje).!'" 1,3 *m® r lahkomiselnih Ralkan-Volitve leta 1923 so se vrSile pod Radi- j fih odličen materiisl ra ivkoriMan*. Isto. čevlm in klerikalnim terorjem. Mi stojimo fa8f,,> 1»° ''Skalni vodifelil rritavljajo na stališču, da volitve leta 1923. niso bile "stvar'ate *a to ohreUovanle dokaze, svobodne volitve, pač pa hočemo, da bodo . »eveda le navdezni. ker ne »l-zares popolnoma svobodne volitve dne temveč te morafično po- 8 februarja 1925. (Viharno odobravanje.) A'"!!!!"!- J',"™"'.",™"™ V teh volitvah imamo tudi DUNAJ: Devize: Beograd 1023 do 1027, Milan 300-1 do 3096, New-York 70 935 do 71.185, Praga 2114 do 2124, Sofija 514 do 518, Curih 13 075 do 13.725. Valute: dl-- Macdonald In komunisti. Na pošlo- »»H« 1018 do 1024, dolarji 70.400 do _ . . „ Sčine. Zadružna zveza, oz. Gospodarska zveza, bi je imela nalogo izvršiti to mahi-nacljo na Sbodo sJovensbega bonTiimeti-ta j» gospodarska centrala naših klerikalcev. Oz. Korošec, Remec nohnjee in | . 7 7" V",--------' r~~"i 7nRr,n lire ViV) do 3C50. dnigi kleribslnl stebri spadajo med vo- V1,nem banketu, ki so ga imel. v petek , Jl.re ^ Po svetu zvečer v Londofm bleši delavski mini-! PBAGA: Beograd 49.05, Dunaj 4705, stri, je Macdonald v svojem govorn ostro ' Rer,i!» 8-0975, Rim 147.375, New-York napadal komuniste, češ, da so Se htijii 133.05. - unči Te ,o un vi n, no v sovražniki delavstva kakor konservatlv- LONDON: Beograd 323, Milan 106r,2o n. : z::: »rdar>'narnWanje * 155125 l«lc« strani tm « „,„„. .„„1:1™ r,____ ske stranke, ki je od zadnjih volitev na- >ar*ava 4tw. vativeev. V istem smislu je eovort tndi I 0.14125, Praga 298, Bukarešta 55, London bivši minister socijalne politike Clvnes.; 401.75, Budimpešta 0.13 25. dobrSen del avoje naloge mi demokrati v JDS, listi stranki, katero so naSi nasprotniki že tolikokrat pokopavali. (Smeh). Rea, da naša stranka leta 1923. ni dosegla v Sloveniji več kot 14.000 glasov, toda naSa moralična ln politična moč je mnogo večja in če bi bi!o izvoljenih več naših kandidatov, bi bili interesi Slovenije v varnih ln najboljSih rokah. (Burno prltrje- že ukinit vanje). Tonosnl smo, da v nobeni telkoči nismo klonili, ampak smo obdržali svojo ravno Unijo. Mi nismo svojih nazorov nikoli spremenili in se nismo spuičall v načelne kompromise. O nas vsakdo re, kaj bočemo Mi smo dosledni. V tem velikem boju, ki Je pred nami, se Je, če bi se vkljub malenkostnim razlikam v eni ali drug! stvari mogla ustvariti mogočna nacionalna Ironta proti skupnfin nasprotnikom (veliko odobravanje). Mi smo le storili b ie storimo korake, da ta to doaeie, as skupni bol ia MI bomo Se posehej dokazali, kntifen hi-na^ščine ie v eel! »socijalnopolitični pa-redhi« ministra SuSnika, bi v svojem efebtn nI nič drugega nego premeteno zasnovan načrt za polnitev klerikalnih ka s. Preiskav« oblasti le v ostaJem vse nepravilnosti, ki smo jih ml irnes!!, v polnem chsesrn potrdita in babor nam brro-javljsjo h Beograda je na podlsri uradnega pomočila, minister saobračaja popust Avstrnski štrajk v Marboru Maribor, II. novembre. DanaKnjl dan ni pobazal nobenih posebnih Izprememb. Le mariborski kolodvor Je postal bolj tih In miren, odbar nI mednarodnega prometa. Postopek pri Izvajanju Strafba v AvstrIH pa menda nI nri vseh stavkovnih pododborih enak. Dočim so doslej avstrlisbi železničarji na Jesenicah ie ore«*emall vsakovrstno po- te c« o raji in. ljudje Sedemdesetletnica pisatelja Gjalskega Popolnoma proti običajnim pravilom je naša javnost prezrla, da je zadnje dni praznoval TOletnico svojega rojstva hrvatski romanopisec Ljuba Babic, z drugim imenom Šandor Gjalski. mož, ki je v svoja dela uvedel evropski ton ter pomagal dvigniti hrvatsko pripovedništvo na svetovno višino. Slučaj je nanesel, da je Gjalski obenem praznoval tudi 401etnico svojega srečnega literarnega dela. Leta 1884 je tančni zbor žen, ki so se zbrale za tratenje časa, ampak zbor nadvse požrtvovalnih dam, ki so že nad dve desetletji dvigale duh v svojem narodu, širile prosveto in podpirale onemogle. Leta delovanja Kola srpskih se stara predstavljajo debelo knjigo in krasen dokument o smotrenem socialnem delovanju srbskih žen. Bodoči zgodovinarji feminizma bodo našli v arhivih te organizacije mnogo zanimivega ma terijala. Gospa Delfa Ivanič, ki je igrala na zadniem kongresu ženske Male Ttan te odlično vlogo, je podala na občnem Pozop! Pozor! -elitni Kino jKatica vodeči fcino v Ljubljani, Vam prinaša vedno le najnovejše svetovne atrakcije. namreč v zagrebškem cVijencu* izšla zboru obširno poročilo o delovanju Ko- njegova prva povest, ki velja med Ur- ]a v preteklem letu. Poročilo je traja- vati za klasično novelo, «niustrissimus ]0 cej0 ur0. Letošnje leto je etorilo Battorycb*. Kolo še korak dalje. Uredilo je svoj Ljuba Babie-Gjalski je nedvomno dom tako, da more med letom in p->- na»močnejši, poleg tega pa tudi naj- sebno za časa ekskurzij sprejeti na boljši sodobni hrvatski romanopisec. Njegova dela so živa slika hrvatskega življenja v prošlem stoletju. Zanj velja v polni meri trditev, da je živo-pisen zgodovinar hrvatskega kulturnega, socijalnega in političnega življenja v prošlem stoletju. Začel je z jožefin-sko epoho in ilirskim pokretom ter štiridesetimi leti, osvetlil je absolutistični decenij petdesetih let, prikazal zelo plastično ustavno periodo poznejših šestdesetih let ter uporabil za gradivo tudi momente iz hrvatske županske avtonomije. Poleg vsega tega je napisal neverjetno točen političen in coci talen roman iz osemdesetih let. «U noči*. Takrat so v hrvatskem političnem življenju vladala velika nasprotja: na eni strani je zastrunijala javno življenje Khuenova madžaron-ščina, ki je otrovala javno življenje, kotila korupcio ter zvijala slabe značaje; na drugi strani je Hrvate prevzemalo pravaštvo, ki je perhoresciralo najlepše kulturne tradicije hrvatskega naroda ter hrvatsko mladino zaplanko-valo z ograio. hoteč ji na ta način ubiti vsak zmisel za širše vidike. Gjalski zasluži posebno pozornost radi tega, ker je v svojih delih daroval svojemu narodu klasično sliko hrvatske dežele, predvsem hrvatskega Za gorja- Zadnja generacija zagorskih plemenitašev je našla v njem vernega sHkarja. Poleg tega je Gjalski med prvimi, ki so se lotili v leposlovni prozi moderne psihološke analize ter uvedli v hrvatsko slovstvo intelektualne probleme. Babič-Gjalski je iskren pri staž narodnega edimstva Srbov in Hrvatov. To orijentacijo je branil tudi v časih, ko ie bilo treba za tako stvar mnogo poguma in možatosti. Radi svoje narodne zavednosti je moral pod Khue • novim režimom preživeti marsikakšno bridko uro. Neglede na svoie današnje politično mišljenje ima Gjalski za našo kulturo velike zasluge in zasluži v tem oziru uvaževanje vse jugoslovenske javnosti. stanovanje okoli tisoč žensk iz vsi b krajev naše države in jim obrnem nuditi vso gostoljubnost. Delo, katero jfc pričela centrala, beograjska matica, v velikem stilu, nadaljujejo tudi vse podružnice v notranjosti države. To se je videle tudi iz poročil d^legatinj iz Va-Ijeva, Šabca, Sarajeva in Niša. Posebno aktivni sta se izkazali podružnici v Šabcu in Sarajevu. Šabačko Kolo srpskih sestara je osnovalo svoj lastni dom. kjer je nameščenih 50 vojnih sirot. članice pa morajo iz lastnih sredstev prispevati za nabavo žimnic, živil, kuriva itd. Ali ni to človekoljubno delo par excellence. V domu je tudi delavska šola, ki jo članice istotako vzdržujejo z lastnimi sredstvi, ker prispeva država samo tisoč dinarjev mesečno. Društvo je imelo v preteklem letn 3,215.765 Din dohodkov. Skupščina je določena na dva dni in jo vodi mesto obolele predsednice .gospe Mirke Grujičeve, ki se zdravi na Dunaju, gospa Delfa Ivanid. Zborovanju pripostvuje imenom kraljice Marije dvorna dama gospa Hadžičeva. vornih, 5000 nepokritih, 190 vagonov za svinje, 80 za sveže meso in 200 cistern. Za ozkotirne proge je dobila naša država dosedaj 15 potniških, 460 zaprtih tovornih vozoz, 80 vozov za I svinje, 35 za ostalo živino iu 270 od- j prtih vozov. Nepravilnost pri konkurenčnem natečaju za palačo ministrstva financ 10.345 vagonov in 450 lokomotiv Prometno ministrstvo .je dobilo pred kratkim z Jesenic obvestilo, da je prispel v našo državo nov kontingent pot niških vagonov iz Nemčije na račun reparacij in sicer 99 vagonov za normalni tir. Vagoni so vei najnovejšega tipa, med njimi 38 prvega, 19 drugega in 42 tretjega razreda. Poleg tega je prispelo 20 vagonov za srbske ozkotirne proge. Naša država je prejela dosedaj od Nemčije na račun reparacij skupno 10.345 vagonov in 450 lokomotiv, s pomočjo katerih se je doseglo znatno izboljšanje prometa v naši državi, ki jc po vojni nedvomno od vseh držav v Evropi najbolj tTpela na pomanjkanju železniškega parka. Od vagonov je 240 normalnotirnih, 4000 pokritih to- Skupščina kola srpskih sestara V nedeljo se je vršil v Beogradu 22. občni zbor enega najzaslužnejših srbskih dobrodelnih organizacij, Kola srpskih sestara, ki je postalo po prevratu matica Kola jugosl oven skih sester. Značilno je, da je bivša vlada »zakonitosti, reda in poštenja* dovolila delegatinjam društva za občni zbor samo polovično vozno ceno, dočim so plačale dosedaj vedno samo četrtino. Kljub temu pa je bila udeležba nad vse pričakovanje ugodna. Več stotin žen je reprezentiralo 90 podružnic Kola srr-skth sestara iz vseh krajev države. Velika dvorana društvenega doma je bi'a podobna v nedelio hramu, kjer je vse številne osebnosti, od najstarejših do najmlajših, preveval en sam Ideal, kakor religija: služiti narodu. To ni bila nikaka parada, nikak reprezen- Danes, sredo 12. Samo 2 dni! Samo 2 dni! Alfred Abel Grit Egesa Ernst Hofffmann Erich Kaiser-Titz V v velikomestni drami — Zena in greh — Predstave ob */,b.. 7,8 in 9 nri. KINO ..LJUBLJANSKI DVOR". OB OB. L E K ■ s NA O K E OP MESTNI TRG 3 • 0 E R NATO V I C Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana objav« lja na prošnjo članov, ki so se natečaja udeležili in na podlagi dejanskega stas nja, katerega je ugotovila sekcija Beo« grad sledeče podatke o predmetni za« de vi: Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov je po dolgoletnem prizade* vanju doseglo, da se načrti za večje javne zgradbe razpisujejo potom javnih natečajev. V tem smislu se je tudi mi« nistrstvo financ odločilo, da si nabavi skice za svojo novo palačo potom kon kurenčnega javnega natečaja, katerega je omejilo na jugoslovenske inženjerje in arhitekte ter na ruske arhitekte, ki prebivajo v Jugoslaviji. Za štiri glavne nagrade in odkup nenagrajenih načrtov je bila določena vsota 285.000 Din. V ocenjevalno komisijo so bili poki!« cani zastopniki ministrstev financ in za gradbe, beograjske univerze in UJIA. Predsednikom komisije je bil imenovan Nikola Nestorovič, profesor univerze Beogradu. Rok za natečaj je potekel dne 15. avgusta 1924. Vloženih je bilo 28 os« nutkov, od katerih sta bila dva zaradi za« kasnitve izločena. Ocenjevalna komisija je svoje delo dovršila že 28. avgusta t 1. ter je naslednjega dne že bil znan sledeč rezultat: Drugo in edino nagrado je do« bilo podjetje »Arhitekt« v Beogradu, se« dem osnutkov jc bilo odkupljenih. Od določene vsote 285.000 Din je preostal nedotaknjen znesek 80.000 Din. Čas, ka« terega je rabila komisija za pregledova« nje osnutkov je bil tako kratek, da je bila temeljita presoja izključena. Čim so bili osnutki razstavljeni, je na« stalo med članstvom UJIA vznemirjenje ker se je ugotavljalo, da je edina na« grada delo začetnika, vrlo slabe a rili tek« tonske koncepcije Ugotovilo se je, da je podjetje «Ar» hitekt», ki je dobilo edino nagrado, v ožji poslovni zvezi s predsednikom oce« njevalne komisije. Vrhutega je podjetje mogla. BREŽICE. Krajevna organizacija JDS, priredi danes, v sredo, ob 8. uri zvefet v gostilni D. Deržič redni sestanek, n« katerega so vabljeni somišljeniki vseh naprednih organizacij. Za somišljenike JDS. je udeležba obvezna. Posamezna vabila se ne bodo razpošiljala. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sreda, 12.: »Firma P. B.». C. Četrtek, 13-: «Moč temo. Vojaška predstava. Petek, 14.: «Zora, dan, noč«. D. Sobota, 15.: «Pri Hrastovih*. F. Nedelja, 16.: »Paglavka*. Izv. Ljubljanska opera. Sreda, 12.: »Rusalka*. F. Četrtek. 13.: Zaprto. Petek, 14.: »Carjeva nevesta*. C. Sobota, 15.: »Rigoletto*. A. Nedelja, 16. ob 16.: »Ma^ka noč*. Po-popol. predstava. Znižane cene. Mariborsko gledališče. Sreda, 12.: »Kajn*. Izv. (Premijera.) Sienkiewiczeva proslava v Ljubljani Ka rodno gledališče v Ljubljani priredi s sodelovanjem društva ljubiteljev polj-»kega naroda v nedeljo 16. t. m. ob 11. dopoldne v dramskem gledališču matinejo v počastitev spomina poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza. Spored: 1.) Sienkiewiez in njegov pomen sa poljski narod, govori univ. prof. dr. Vojeslav Mole. 2.) a) Zarzvcki: Moja piosenka, b) 2e-lenski: Laskavva dziewczyna, pesmi za sopran-solo, poje ga. Wanda Chulawska-Wistinghause«n, 3.) Chopin: Balada v g-molu, igra gdč. švajgerjeva, 4.) Sienkie-wicz: Odlomek iz , b) Gall: Tajna ljubav, poje operni pevec g. Hugo Zathej. Na klavirju spremlja kons. prof. Janko Ravnik. Prevoz posmrtnih ostankov svojega velikega pisatelja iz Švice v Varšavo je proslavil poljski narod kar najsijajnejše. Največje časti je izkazal geniju bratskega naroda tudi češkoslovaški narod ob priliki prevoza skozi Prago, a tudi gledališči v Beogradu in Zagrebu sta svečano obhajali spomin velikega pokojnika. Ker je Sienkiewicz tudi pri nas pridobil popularnost med najširšimi sloji, je pričakovati, da ae tndi ljubljansko občinstvo čim številneje odzove našemu povabila. Cene prostorom so: lože v parterju 20 Din, v L redu 80 Din, v II. redu 15 dinarjev. Sedeži v parterju po 6 Din, na balkona po 4 Din, na galeriji po 2 Din. Stojišča v parterja in na galerip po 1 Din. Dva koncerta Josipa Bijavea v Bosni Prošle dni je koncertiral naš rojak tenorist Josip Rijavec dvakrat v Bosni 6. oktobra je nastopil v Zavidovičih, dva dni pozneje pa v Sarajevu. Njegov koncertni program je obsegal moderne pesmi, in operne arije. Kritika soglasno poudarja, da je njegov materija! bogat in enake poln, njegova tehnika pa istotako dovršena. Zato je našel odlični pevec na obeh koncertih prav hvaležno občinstvo, ki ga je obdarovalo z burno pohvalo ter ga ponovno klicalo na oder. Nnšileve slavje v Beogradu. Iz Beograda poročajo: Nušidevo slavje, katerega je praznovala pre6toliea dne 6. t m. je poteklo v vsakem oziru častno in vseskozi v svečanem razpoloženju. Prva prireditev na čast jubilantu je bila matineja na univerzi Dvorana je bila zaseden do zadnjega kotička, prisoten je bil ves literarni in umetnostni Beograd- Podpredsednik odbora za Nušičevo proslavo dr. Tugomir Alanpovič je o tvoril sejo, pozdravil navzoče in preči tal pismo odsotnega predsednika dr. Jovana Cvijida, ki se nahaja v Parizu ter ni mogel osebno priti v Beograd. Nato je pevsko društvo c Stani ovi 6> zapelo kompocieijo V. Paunoviča, ki je bila zložena nalašč za ta dan. V imena vlade so se zglasili posebni odposlanci, ki se izročili slavljemcu odlikovanje — Ka-radjordjevo zvezdo 4. vrste, katero mu je poslal sam kralj. Popoldne je priredila dramatična ia baletna šola predstavo ko- medije »Navaden človek*. Sledila je čajanka ženskega udruženja tCvijeta Zuzo-rič>, zvečer pa je bila v gledališču slavnostna igra. Jubilant je prejel celo vrsto darov ter se je svojim slavilcem iskreno zahvaljeval. Is zagrebškega gledališča. V soboto zvečer je praznovala v zagrebški drami ga. Nina Vavra četrtsteletnico svojega oderskega delovanja. Nastopila je v Ogri-zoviievi , ki je priznano ena njenih najboljših, če ne celo najboljša vloga. Umetnica je doživela pri tej priliki mnogo iskrenih ovacij. V zagrebški operi je ta teden na sporedu Smetanova -Prodana nevesta* z gospo Zikovo v naslovni vlogi, drama pa ima na sporedu Shakespearjevo komedijo je razstavil slikar Tomerlin, tretja razstava pa je bila zbirka umotvorov cLade*, društva srbskih oblikujočih umetnikov v Beogradu. Prva razstava je konšala z žalostnim defi-citom, droga ravnotako. Društvo , ki praznuje letos svojo 20 letnico ter predstavlja največjo skupino srbskih oblikujo-Eih umetnikov, pa lovi posetnike po praznih ulicah. Istočasno je razstavil v Beograd* Luaemec Ban sen, v katerega raz- stavo kar vto ljudje. Tu se pač ponavlfe žalostno izkustvo naših umetnikov, da ni nihče prorok v domovini Siegfried Wagner na Dnnaja. Koncem prožlega tedna je dospel na Dunaj sin skladatelja Riharda Wagnerja, dirigent Siegfried Wagner, ki bo imel na Dunaja več koncertnih prireditev, katerih Slati dobiček je namejen za podporo Wagnw> jevemu gledališča v Beyreutbu. Odstop dunajskega glasbenega ravnatelja R. Stran s sa je sedaj menda definitv veo. Ravnatelj Frane Scbalk, ki je povzročil spor, kateremu je sledila d emisija znanega glasbenika, se je zadnje dni zopet vrnil na Dunaj ter prevzel svoje agende na državni operi Z njegovo navzočnostjo na Dunaju je stopilo vprašanje Straussovega odstopa v de&oitivno tno rešitve. Meštrovifeva razstava v Ameriki —* Tekom meeeea novembra se otvori v New-Yorku že najavljena razstava plastik in kipov našega kiparja Ivana Meštrovt-ča. Ameriški tisk zasleduje pazljivo priprave za razstavo ter pravi da razstava nikakor ne bo trgovsko podjetje, temveč velika kulturna manifestacija jugealevc*. skega duha. O otvoritvi borne ob Mjv času še pisali Repertoar beograjskega gledal ifife obsega tekoči teden sledeče opere ti drame: Tosea, Svatbeni marš, CtaMfc Nar. poslanik, Pikova dama, v« zel in Botfoanove pripovedka Domače vesti SVETI MARTIN p Je to pot pošteno lomil. «V0|>U» so »e godile pod flnno «316-Ikecove peddstilčtnice* strašne stvari Ljubljanski Martlnekl so neki te ali pdftlali vtl PtU posebno delegacijo, ki je »stopala vesoljno ljubljansko Martina! vo s takim povdarkom. da bo Ptuj ki je sicer vajen marslčeaar, vendar le najmanj pol leta govoril o veliko-meatnem svojem poletu. Natančneje Se izv« v ofieijolnem poročilu. Ha lo-vedneži pa si lahko pomagajo tudi z •st menim sporočilom, kadar pride. V naši upravi, vrag vedi, se je tudi Bekaj polomilo, ne tako po Stajar«iic, Cii pa po iblansko. Ali je bila tndi artlnova gos po sredi, nismo mo^li dognati. Na veliki mašlni «e je odvr gaj »šrnuf« ln — včeraj je bilo »Jutro« bolj po7.no v jutro. Martinovo jn-trot Natančneje glej v domačih vesteh Ja? pa sem v dolenjskem vlaku gledal oficijclni pričetek volilno borbe. V fclohlču je rstopil znani študent iz Poljan, in poljanski župnik je bil ž njim. Študent nasekan in korajien, župnik v »adregi. Študent je neznanega doma-Hna pričel mlkastitj, da mora glasovali «za nas, da bomo te hudiče pose kali, čisto posekali!« in ne bo«te. ram parrrantlrrrajn, da Va« uhljem:» Neznanec In žrtev sta si samo mežikala in gledala ta Martinov začetek :igi ta rije. O. pijani Študent iz Poljan je ▼olik vojSčak gospodov, Ce je pa na Martinov večer pozno klical drugega svetnika, ni kriva tega nobena klerikalna gos, ampak »vin ca, vin ta rumo-na», kar ga je poteklo na volilno jezo. Bog živi! M. A. C. * • Včerajšnjo Številk« dr. Janko Bedekovi«, kateremu je poverjeno vodstvo uprave zagrebške policije. Odstavljena sta Hcrkvl in Frkovi«, Pavlovi« pa je zopet postavljen kot poveljnik redarstvene straže. * Ispremembe v nekaterih višjih vojn-, ških poveljstvih. 8 kraljevin« ukazom so i postavljeni: za pomočjik* komandante \ karlovskega vojnega okrožja art. polkov- i nik Ilija 8. Grozdi«; za pomočnika komandanta savske divlzijske oblasti brl-gadni general Milivoje Gj. Dimitrijev!«; za komandanta savske artlljerijske brigade art. polkovnik Milan T. Pešič; sa komandanta osješke artiljerijske brigade artil. polkovnik Milan J. Atanackovič; za načelnika veterinarskega oddelka komande IV. armijske oblasti veter, pod Pride! Kdo pride? Ona pride! 1 Kdo ie ena? M*a«8 Caaed! | Kai ie ona? 1 lo ti je užitek: jtfirim čokolada! 19M/a polkovnik Milan I. Ilič; v istem svolsNu nokam pobegnila. Baje se je odpeljala v ^ Ljublj bo v mestu bržkone iskala službe. Iz Ljubljane u— Seja načelstva JDS se vrši danes popoldne ob 2. uri v tajništvu JDS v Narodnem domu. u— Gerentski svet, kateremu je veliki župan poveril začasno oskrbovanje teko« čih poslov mestne občine ljubljanske, si je razdelil svoje posle tako, da je pre« vzel predsednik gerentskega sveta g. dr. Dinko Puc zadeve splošne uprave ter čustvovanju Je bil Nemec. Ravno pred mestne flntnce, g. Josip Turk mestno go« ostrimi dnevi mu je umrla žena in lo je »podarstvo ter mestna podje^a. g. An. loKko uplivalo na njegovo bolehnost, da ton Llkozar p« socialno skrbstvo, solstvo ie Dodlesel 1 ter dohodarstvo. Stranke sprejema pred. •Doto si je oskrbela. 18 letna Marija "dnik dr. Puc vsak četrtek in soboto od Kovač iz Soberja pri Mariboru je odnesla »; J°S'P Turk v"k/°rek ,n pe/ pred nekaj dnevi Antonu Kohlbergerju f10. do 12m Anton Likozsr vssk L Soberja 85.000 Din gotovine in nežna- Pondeljek tn sredo od 10. do li ure. za savsko divizijsko oblast in za upravo savske stalne živinske bolnice veter, podpolkovnik Albin O. Rotenštajn; za komandanta karlovskega vojnega okrožja peš. polkovnik Aleksander M. Vučkovič; za komandanta petrinjskega »ojnega okrožja pa peš. polkovnik Veljko Dimitrijev i a. • Dvojna poroka. Danes se poroče v Ljubljani: g. Lavoslav Bučar, posestnik v Kostanjevici pri Krškem, z g-18. Angelo Podjedovo z Vidma ob Savi in pa gospod Kari Podjed, posestnik na Vidmu, z gospodično Mino Mcsesnel. Bilo srečno! • Drobiž. Obveščamo interesente, da ima Pokrajinski odbor Jugoslovenske Malice v Ljubljani precej drobiža v zameno. Zamenjava se ga od 13. t. m. dalje vsak dan v pisarni Malice, Pred škofijo številka 21, 1. nadstropje. • Dinarski dan. Iz pisarne Pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice nam poročajo, da je »dinarski dan» zs neodreše-no bralo in sestre uspel tudi v ostali Sloveniji zelo povoljno. Maribor ne zaostaja dosti k Ljubljano. Nabrd Je do danes ž» 12.000 Dia ler bo z zbiranjem prispevkov nadaljeval do srede. V Šmarju u— Ciklus javnih predavanj priredi Ljub l*Ja no" "kov o če vaj e močno" razvila" ln ' Splošno lensko društvo počenši od pet. bo v mestu bržkone iskala službe. k«dne '«■ m" vs'•. Predavala bo gospa dr. S.mečeva, dni težka nesreča. V jami se je mina j 7°fte')lcla bakteno.oške postaje. .O na. prezgodaj vžgala in težko poškodovala ru '«'''vlh boWh■» "J'h povzročiteljih Ideal i Pozor! Pczorl V četrtek, 13. novembra Prvič v Ljubljani predvajanje filma produkcije GOLD\VYN" 13., 14., 15. in 16. septembra ki donaša samo izhorne prvovrstne atrakcije. Elegantna ljnbavna drama v 6 dejanjih po romana Elinore Olyo Zrl tedne ljubavi Conrad Nagel — Ailecn Pringi« Predstavo ob običujniu urah in cenah Življenje na dvoru kre^a Otona od Sarda ijt - ttari kuez - mi^da kneuinja - nič otrok -intrige - ocipotovanja koegiuje v Beuetko -surivna ljubezen kueeiiije - ljutomec er<>/ l'8vel - ljubezenski čari v Benetkah in posledice - ut ec kueginie aazaj h kneta - razkošna in t>rezm>-juo prosta ljube-eii na dvom srečen dogoJek r kueževein za«oou • bre-peiien e kneg.nje po Paviu - tajui sestanek umor ktiegin e - umor kn»7a - pobeg ljubimca - kronanje kueiiča. Prednazuaoilo TARZAN darja Jakoba Kolerja in Josipa Poljanška. Koler je w bolnici kmalu podlegel ležki 1 Vsako predavanje bo zase zaokroženo, vendar pa bodo vsa predavanja med se. ooškodbi r or8anskl zvezi. Gospa zdravnica • Grozen samomor iene. V Zagrebu Pre8led žih''i,e"skih, P?i!flVu°\b"kte' se je Oleg« meseca tamkajšnja Irgovka Iv- n' kot Povzročltel.lc nalezljiv,h bolezni tiakarao> za gostoljublje ler v njej do- pri ,3l5ah je prinn8e, da,,, 40o tiskali ostalo naklado »Jutra*. Razposlali nno «Jutro» nato s opoldanskimi vlaki. Tudi v Ljubljani, kjer so nas ljudje nestrpno spraševali, zakaj ne dobe olnoma na pojjug,,, siranpota. Na-ae naročnike prosimo, da nam včerajšnji; prHdDa ja%T,os1 je list odločno odklanjala nered tn zakasnitev oprosie, ker sta na- fn je pomanjkanje naročnikov povzročilo •tala po »Išji sili. Poskrbljeno je, da na-; nje:;ov nes!avnl konee> daljnje redno Izhajanje »Jutra* ne bo več i . jfajni,ie cene jivijenJsklm polrebščl- , , , , u , ' nam. Kakor je razvidno iz poročila za- • Ii ministrstva pošte in bnojava. Z ?rebškega tržnega nadzorstva, so bile Okazom ministra pošle ln brzojava je za meseca oktobra najnižje cene raznim živ-n o vega šefa kabineta Imenovan Gjoka jenjskim potrebščinam v naslednjih kra-OJorgjevič, za šefa personalnega odseka jlh. m g„ve .._ . ° , , , .., f , .'' jo radičevcev v severni Dalmaciji in po- ikega asistenta pri direkcij! Sum v Ljub-!' ,. .. ... ... .. . .. - . „.jT____... ' , _ r . .. .. ' ... veljnika sibeniških hanaovcev. Moz je bil IJanl; razrešilo službe pri urti direkciji - . „. _ . JS .7 «T_ i • • . • i ■ , »i • •• vojno 14 kral obsojen radi razn h lumarskega asistenta uiienjerja Alojziji . A ■ , . , .. , m r* , , . ' ' , 1 deliklov, zadnja leta pa poelavi no radi tamra ler Imenovalo za šumarskega pri-, tihftlarysl'va ciT .LZ"" pravnika Toma (Irovata za šumsko upra v® v Kranjski gori. "; tihotapstva in sleparij. Samo tihotapske 7. i globe je doslej plačal skupno nad 200.000 __. .. . - , P1Mr"lsKe ! dinarjev. Njegov hansovski adjutant y fti- močnlke, oziroma pomočnice so imenova-;. , .,' . 'J., , , al: An. Cvetkov!« pri okrajnem sodišču b r" v Laškem, llinko Nečimer pri okr. sod.1 Int oltLi^ tf, ^f'8 f * « na Vranskem, Leopoldin/ Mehle prl'^^^^ ' ^^ ^ 18 akrajnem so.iišču v Kočevju. Rudolf Jer-1 ^ r. h n , ,„ A* nri Hntolnom arvrl iJ^ti «* 1 niklinpi T« i ne nn.-:ccve repuDiiKe po Ualmacljl. na Vranskem, Leopoldina Mehle pri , mesecev ležke ječe. Takšni ljudje so di- •e pri deželnem sodišču v Ljubljani, .Jo-. . ... , .... .. . lefa Lumpert pri okrajnem sodišču v Cr- i ,/,11'Z T^ m " " nomlju ln Vida Kuder pri okrajnem so-1 f ig^bK "It* -fT diiču na Brdu. Na l^rtno prošnjo » upo- !oh!vam "^f/1- Klerlka'- kojeni: Ivan Nemec in Vlklor Prohinar,! 8V0J fah<5^' Slugi pri deželnem sodUču v Ljubljan ■bn,!,L Sred,ŠJe 86 }e d^<> * In Anton Kračman, sluga pri okrajnem •odlJču v Litiji. Imenovan Je za jetniške-ga pnznlk* v zvaničnem činu pri okrožnem sodišču v Mariboru Ignacij Ploj, vojni invalid v Za vodni Trajno je upokojen •odnl sluga Ivan Zablatalk pri okrožnem sodišču v Mariboru. • Ispremembe pri sa.rrehšll policiji. Dosedanji šel zagrebške policije banskl RIM M79a JADRANSKO MORJE fidite is Telikanslteea zrakoplova Zeppelin a, ki plove 4000 metrov vi 0«o na i semlio in m katere** ^e spusta t to strašno jlobočmo dve človeikl l itji v 18 minutah aa morsko glad.no. Prizori, ki «e nt; morejo •opisali smpik »smo ns l*«tne oM videti v drami ,,ZLATA. LOBANJA" * KINO „TIYOL l". Ako zamudite — Vam bo žal I Pri ▼•Aernib predstavah vojaški orkester. — Dvorana gorka. Neprekonljivl mo le itvalnt stroJL Nedos-žui v konstrukciji in mste-rijaiu. liredoo nitke ■msssmbmm cene. iwi Oglejte ei jih pred nakupom! J. GOREČ, Ljubljana (otlsča Ljubil, krsd. banka). bivšo neomajno napredno trdnjavo. • Belokranjska podružnica SPD. Odbornike in zaupnike belokranjske podružnice SrD. prosim, da se zanesljivo udeleže dne 23. t. m. važne odbornve sejf, ld se bo vršila ob 9. dopoldne na Planini. — Predsednik Zagažen. • Potovanje kraljevskega para po jažai Srbiji. Kralj in kraljica sta se v pondeljek dopoldne mudila v Tabanovcu, odkoder sta se podala v Stare Na gor i ta ne, kjer sta si ogledala zadužblno earja Uroša. Obiskala sta »udi dom invalida Dlmltrljevlča, kjer ju je mnti invalidov* objela ia pozdravila »Haj, da ste mi sretna. deco, ej Gospon da Vas čuva i prati!» Ob S. popoldne sta kralj In kraljica dospel* v Skoplje. kjer Jima je bil prirejen svečan sprejem. * Knjižnic* dalmatinskega deželnega odhora je pripadla Jugoslaviji la Je bila le dni prepeljana v Split. Knjige so »e-Činoma administrallmo-pravne stroke ler slenograNUl zapisniki bivšega dalmatinskega deželnega zbora |q dunajskega državnega zbora. Vse le knJUre ie združijo s splilsko mestno knjižnico. * Smrt sekcijskega načelnika Brsiaaa » Zagreba. Sekcijski načelnik pravnega oddelka pri zagrebški pokrajinski vladi, Miroslav Brošan. je včeraj nenadne umrl. Rodom iz Osijeka, je slovel kot dober ju-rist; v »veleizdajniškcm* procesu je fun- i girai kol referent. Po a volem luMionalnaoi. ka Golubi« sprla s svojim možem. V veliki nervoznosti je pograbila kuhinjski nož ler si ga zabodla naravnost v srce. Domačini so takoj poklicali zdravnika, a predno je prispela zdravniška pomoč, je žena že izdihnila. • Tragična smrt delavke. Včeraj zjutraj je pri Zagrebu povozil osiješkl vlak delavko Marijo Draganič, staro 48 let. Stop«la Je ob progi namenjena v tovarno na delo, ko prihrumi vlak in zmedeno siroto docela pregazl. Lokomotiva je njene raztrgane ude vlekla še kakih 50 korakov ssboj. Strašni dojeni te slike Je še povečal obup njenega moža invalida, ki je s ponesrečeno ženo Izgubil vso svoio oporo. Ta pretresujoča slika bede je globoko ganila tudi trda srca policije, ki se je po katastrofi takoj znašla na mestu. • Samomor radi netakonskih otrok. Minulo soboto se je uslrelil t Partinju pri Sv. Lensrtu v Slov Goricah s samokresom 30letni kmetiški sin Alojzij Kle-mensberger, ki Je bi! velik prijatelj deklet. Ko pa sta naenkrat kar dve postali materi in on dvakratni oče, je postal fant obupan in si je končal mlado življenje Dalje namerava razložiti bistvo infekci« je ter razne načine prenosa bolezni. Go« voriti hoče o imuniteti In o pomenu eep» Ijcnja pri raznih nalezljivih boleznih, o obrambi organizma, o rsznih dispoziei« jsh za infekcije itd. Po možnosti bo go« spa predavateljica predavala z demon, straciiami. Koncem predavanj popelje poslušalca tudi na bakteriološko posta« jo ter jim pokaže gojenje mikrobov. Predavanja bodo torej jako podučna in zanimiva. Vstop je prost in je vsakdo dobrodošel. Samo kdor hoče. lahko da« ruje kak dinar za kritje stroškov. u— Za trgovske vajence in vajenke je kskor smo zaznali. Slovensko trgovsko društvo »Merkur* v Ljubljani otvorilo nekako nedeljsko zavetišče, katerc^s po« seča preko 120 trgovskih vajencev in va« va g. prof. dr. Fr. Veber »O psihološkem in normativnem prob.emu vesti«. Prosim ds se tovariši predavanj« polnoštevilr.o udeleže. Gg. starešine uljudno vabljeni. u— Ruska Matica. Povodom stoletni« ce rojstva ruskega pesnika Ivana Nik!ti< ns (1824,—1861.) priredi Ruska Matica v nedeljo dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne predavanje: Ivan Nikitin kot narodni pesnik. Predavai bo g. N. Jezerski. Vstop prost u— J. a. d. »Triglav« priredi svojim članom, posebno novinccm, v soboto 15. novembra ob 20. uri v gostilni »Pri Mra« ku» pozdravni večer. Gg. starešine uliud no vabljeni. 3076 u— »Ljubljanski Zvon» ja brez dvoma eno najagilnejših naših kulturnih društev kojega člani se z idealnim navdušenjem posvečajo slovenskemu petiu. To izpri* čuje nešteto njihovih javnih nastopov, ki stojijo vsi na lepi umetniški višini, spričuje pa tudi velik« priljubljenost Zvonašev, saj danes ni skoro javne pri« reditve, ns kateri ne bi sodeloval Ljub* ienk. Društvo nudi trgovskim vajencem Ijmski Zvon. Zato pa zasluži Zvon tudi in valenkam ob nedeljah od 2. do 5. ure popoldne obilo rszvedril« in pouka in pri rej« v t« namen izlete, predavanja, na« vaj« vajence in vajenke k turistikl, spor« tu itd. Akcijo društva «Merkur» mora« mo vsekakor Iskreno pozdr*viti, tembolj ker je bil trgovski naraščaj zadnjih 10 • Krvara nedelja ob severni meji. Mi I!ct 4«ko rekoi prepuščen samemu sebi. nulo nedeljo so se v spodnji Kungoti nad Mariborom v tamošnji gostilni zopet krvavo stepli domači fantje Tekom prelepa je bil 33 letni viničar Ivan Fraj ležko ranjen. Dobil je z nožem močno rano na glavi in eno zevajočo na vratu. Pri tem je pade! v nezavest. Vsega v krvi so ga prepeljali zvečer v mariborsko bolnico. Isti dan so se stepli fantje ▼ Račah, kjer so posestniškemu sinu Jakobu Irgoliču prerezali vrat. Prepeljali so ga k sreči hitro v mariborsko bolnico, kjer so ga takoj operirali in mu za enkrat rešili življenje. Pretepači so izročeni sodišču. • Tatvine v dolenjskem vlaku. V pondeljek je bil na progi Trebnje—81 Janž okraden od neznanega žeparja posestnik A. S. iz Mirne. Taivino je opazil v trenutku, ko je vstopil v ljubljanski vlak. SliČni dogodki »o se na tej progi, kjer vozi vlak vedno brez luči dogodili že ponovno. Prosimo ravnateljstvo državnih železnic, naj napravi tej neznosni egiptovski temi že enkrat konec. il jgraiieiši film sseii črso?! , Criacove roke" v glavni vlogi 1 Houiad Valdt 1 ! * Žlgo.anle mer. GostilniČarska zadruga v Ljubljani prosi gostilničarje, da se Kakor jc ta akcija že pred vojno uspela zelo dobro pod vodstvom sedanjega dru« štvenega predsednika g. dr. NVindischer« ia, tako upamo, da bo uspevala tudi se« daj, ko jc v spretnih rokah g. Zelenika, kateremu so oh strani še odborniki gg. Zebal, Kavčič, Tory, Lozar, Urbančič. gdč. Strehovčeva. KrJctova itd. 2e!eti bi bilo, da se enaka akcija uvede tudi zs obrtniške vajence in vajenke. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Pnošli teden se je rodilo v Ljubljeni 17 otrok (10 moškega in 7 ženskega spola), med temi 1 mrtvorojenček, umrlo pa je 13 moških in 6 žensk, skupaj torej 19 oseb in sicer: 2 osebi za srčno hiho, 1 zi ietiko, 1 za trebušnim Iegarjem, 1 za rakom, 11 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 vs'ed slučajne smrtne poškodbe, i oseba pa jc izvršila samo« mor. Na nalezljivih boleznih so obolcie 3 osebe: 2 na škrlatici, I pa na davici. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 prestopek pijanosti in nedostojnega vedenja. 2 prestopka cestnega policijskega reda, i prestopek prekoračenja policijske ure, 1 preitopek zg ašcvalnih predpisov, 8 prestopkov ne« zapiranja trgovin ob picdpisani uri in 1 najdba. Aretaciji sta se izvršili dve in sicer radi p"CStopi:a vlsJuganja. u— Ma*.čev:!en čin. Zavod zi impreg« nirm.c 'esa ima na žele-nKkem prostoru vse naše zanimanje in našo podporo Oboje mu v veliki meri izkaže občinstvo ako poseti v največjem številu njegov koncert, ki ga priredi jutri, v četrtek ofc 8. uri zvečer v Linionu. Vstopnice v Mitični knjigarni. 3075 u— Občni zbor pomočniškega zbora Gremija trgovccv v Ljubljani se vrši v četrtek dne 20. t. m. ob pol 8. uri zve< čer v prostorih Gremija trgovccv v Lju« bljani, Aleksandrova ccsta. — Odbor. u— Okraden je bil nedavno na ko'o» dvoru v gneči pred blagajno neki potnik. To bi se mu gotovo ne pripetilo, ako bi kupil karto pri Tourist « Olfice (sedaj Ljubljanska kreditna banka, poleg tvrd« kc Goreč). 307S ob priliki uradnih poslov mero»KUsnih j za kurilnico gorenjskega kolodvora pro« organov ne spozabljajo z n-širnimi, raz . sto gtoječ o(,rlt Zi impregnacijo želez, žaljivimi opazkami napram uradnim ose-: nijki|, pragov N« istero prostoru ima bam, ker zna bit! potrpljenja leh, ki morajo vršiti svoj uradni posel, tudi enkrat konec ln bi na tako ovadbo vsakogar zadela zaporna kazen. 3079 * Kateri pisalni s t raj si naj nabavimo? Do bomo s nabavo pisalnega stroja zadovoljni, je merodajnib več vidikov: dobra konstrukcija, preciznost, trpežnost, pri-ročnost, dober materijal, pa tudi lična za gospe neobhodno potrebno. isss tudi rezervoar katranovega olja, ki t>a rabi za impregnacijo. Dne 9. t. m. zju* traj je ugotovil strojnik zavoda Mihael Padar, da je nekdo tekom noči odprl ven tile rezervoarja, tako da je odteklo oko= li 24.000 kg olja. Obvestil je o zadevi vodstvo zavoda in tekom dneva se je zamoglo rešiti še okrog 12.000 kg katra« novega olja. Efektivna škoda znaša 48 oblika. Med dvaindvajsetim! pisalnimi | tisoi Din. Sumi se. da je izvršil lopovstvo stroji rasnih sistemov, ki »o bili uvedeni v strokovnih šolah: v nekdanji zasebni trgovski Soli Ant. Rud. Legata v Mariboru, v trgovski šoli dr. Finka v Gradcu in v sedanji iolf za stenotipijo Ant. Rud. Legata v Mariboru, se je pisalni stroj »Conllnentals najbolj obnesel. »Conti- kdo v maščevalnem namenu. u— Posestniki koles pozor! Dan za dnem prihajajo na policijo ovadbe o ukradenih ko'esih. Tatovi, ki so vedno na preži, izrabijo vsako priliko, da od« ko'esarijo s ko'esom, ki ga je ta ali oni pustil mopda samo za trenutek brez nad« nentals je izdelek svetovno znane Ivor- ^ zorstva in ne da bi ga zaprl. Ker straž nlce » SchOnau pri Chemni- j niki seveda re morejo paziti na vsako tzu, kjer izdelujejo tudi slovita motorna j posamezno kolo, ki ga pusti kak brez« kolesa In avtomobile tipa <\Vander*r> j brižnež pred gostilno ali drugod, se opo. ler seitevalns stroje »Conlinenlnls. I z«rjajo lastniki koies. da sami pazijo na Pisalni stroj »Continental* velja sedaj med strokovnjaki kol najboljši med vsemi pisalnim! stroji. Tudi v deželah, kjer so pUalni stroji doma, prednjači »Continental* kot najbolj priljubljena marka. To izborno marko ima V samoprodaji za vso Slovenijo Ivrdka Ant. Rod. Lrpal, Maribor, i« Slovenska »lira 7, ItlMoa m Tvrdka nima nobene podružnice! Za is- svojo lastnino in svoja kolesa zapirsjo kajti v Ljubljani se te vrste tatvine čim« dalje bolj množc, kar je znak, da se ba« vi s temi tatvinami pravcata organizira, na družba. —. Dne 10. t. m. okro? pol 17. ure se je pomudil z* hip v hiši št. 5 nt Rimski cesti poštar iz Smartna, Vik« tor Engelmnn in pustil svoje kolo v ve« ži. Ko se je za nekaj minut povrnil, ko borno kakovost lega pisalnega stroja jam- j lesa ni več naše'. Kolo je znamke «\Vaf« ii dejstvo, da je »Continental* v severni. fenrad in ie vredno 3000 Din. Sloveniji povsod uvoden in najbolj raz-1 u— Kulturno-znanstvena sckcija »Tri lirjen. Najboljša reklama zanj so vsi, ki glsva« priredi predavanje v petek dne (a imajo, ker ga hvalijo. Vpralajl« in 14. novembra v d-uštvenem lokalu pri prepričali se bodeie! 8001 j »Novem svetu« točno ob 8. url Preda« iz Maribora a— Včerajšnje »Jutro« je prispelo ra. di pokvarjenega rotacijskega stroja šele s popoldanskim brzoviakom v Maribor. Uprava ga je takoj pričela dostavljati. Le na A'eksandrovi cesti nam g« žal ni bilo mogoče več dostaviti, ker je bil do= stavljač zadržan. Dotični dobijo list da« nes in prosimo, da nam to neljubo za« mudo oproste. a— Mariborski drobiž. Mariborski upo= kojenci so imeli v petek zvečer dobro obiskan shod v K?»:ni, kier so poleg ostalih govorov ogorčeno razmotrivali svoj bedni položaj, zakrivljen po Karo ščevi vladi. — Predavanje učitelja Skale v Ljudski univerzi o duševni zaostalosti otrok je bilo minuli pondeljek dobro ob« iskano. — Sokol pripravlja za 16. t. m. Gregorčičev večer v Narodnem domu.— Mestni fizikat javlja za pretekli tedeD sledeči izkaz nalezljivih bo'ezni: Griž? trije stari, 1 nov s'učaj, škrlatinka dvi> stara in en nov siučaj. Iz CeHa e— Redni sestanek JDS za mesto C> Ije se vrši dane: v sredo dne 12. L n* ob 20. uri v restavraciji Narodnega do« ma. Po'.'.oštevi!na ude'ežba! e— Glasbena Matica v Celju im« svoj redni občni zbor v petek dne 14. t m. ob 20. uri v prostorih Glasbene Matice na S omškovem trgu. Ravnateljstvu Glas bene Matice se je posrečilo pridobiti še enega strokovnjaka za vijolinski pouk v osebi g. prof. Egidija Francota. ki je svoj čas poučeval na šoli in konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani. Solopetje, ki se letos prvič poučuje, vodi gdč. M''e« nt Verbičeva iz Ljubljane. Glasbena Mt» tica letos prav lepo uspevt, kar dokazu« je števio doslej že prijavljenih gojencev, ki jih je za razne predmete okrog 200. Pri0!asifev in spreiem novih gojencev m vrši tudi še med letom. e— Cercle francais v Celju. Pouk v prvem tečaju se vrši vsak pondeljek ir četrtek od 18. do 19. ure, v drugem te« čaju vsako sredo in soboto od 18. do 19. uro v poslopju meščanske šo'c v Vodni' kovi ulici. Novi učcnci se še sprejemajo e— Nočno lekarniško službo v Celja ima tekoči teden lekarn« »Tri Križu« v Cankaricvi ulici Iz in sveta Ne7anpsliivncf vo ilcpv Te stroge šolske odnolaje je tre-ncZdneM|lVU!»t vomcev ba (Kjpravitj ter jih nadomestiti z no- 0 priliki Izida zadnjih angleških vo- virai elementi, ki bodo omogočili pr.i-Ktev je prinesel pariški «Mat.ln» 6la- vilno vzgojo. Sedanja Šolska praki-a nek, v katerem mu neki čitatelj po- namreč kaže, da je zastarela in s svo-roča o zanimivem paralelizmn med an- i jo šablono samo zatira gotove izbruhe gleškimi in francoskimi volitvami. j mladih dijakov, mesto da bi jih skuša-Ko so se leta 1919. vršile splošne .la ublažiti ter jih tolerantno obrniti v volitve v Franciji, je poslalo prvi volilni rezultat volilno okrožje Cantal, v kalerem je poginoma prodrla lista nacijonalnega bloka; kakor bo našim čitateljem še v spominu, je takrat v vsej Franciji odnesel zmago blok nacionalnih strank. Ta pripomba ni namreč brez važnosti. Ko so ee letos v maju znova vršilo volitve, je dospel prvi rezultat zopet lz Istega okrožja Cantal. Toda to pot so volilci izvolili popolno listo bloka levice. In kakor je tudi našim čita teljein znano, so te volitve prinesle neoporečono zmago kartelu levice, ki je potem postavil ministrstvo Herriot. Lani v decembru so se vršile volitve na Angleškem. Prvi rezultat, ki je prtopel v London, je poslalo volilno okrožje Mancliester: zmajrala je laboitr-party. Kakor še vsi dobro vemo, je ta stranka potem prevzela državno krmilo v svoje roke in poslala na odgovorno mesto svojega voditelja Macdo-naMa. Pri zadnjih oktoberskib volitvah je bil zopet manchesterski volilni okraj tisti, ki je prvi poslal volilni rezultat v glavno mesto: zdaj pa niso bili več izvoljeni labouristi, ampak konzervativni. Vidimo torej, da imata tako Velika Britanija kakor Francija vsaka svoj volilni barometer, ki se zdi, da je :iO-imotljiv: na Angleškem Manchester, r Franciji Cantal. Odmevi dijaškega samomora na Dunain Pred dnevi smo pisali v »Jutru* o 3a m om o ni osmošolca Schivarza. ki se je ustrelil o Vseh svetih na Dunaju radi izključitve iz šole. Povod za izključitev je dalo čisto vsakdanje razposajeno dejanje iz dijaškega življenja: Schwarz je napisal na šolsko desko na račun profesorja stavek, ki je razred potrnal v smr-h. Profesor je uvedel disciplinarno preiskavo ter predlagal pri profesorski konferenci izključitev Schwa.rza. Za predlog se je zavzel tndi ravnatelj gimnazije, nakar je ^mr.Solec gladko »zletel». Schwarz si je vzel izključitev tako fc srni, da ie izvršil samomor. Dunajski listi, ki so izšli po praznikih, m slučaj natančno pretresli ter prisilili šolsko nadzomištvo, da je uvedlo strogo preiskavo, ki je pokazala, da je bil sklep profesor«keca zbora neumesten in preslrosr. Zbor je dobil nkor, ravnatelj zavoda dr. Gustav TVilhelm pa je moral vložiti prošnjo za upokojitev. Sedaj je zadeva razčiščena in dunajski listi ohjaviiajo zelo značilne izjave srednešolskih profesorjev, ki oi>-žalnieio Schtvarzov slučaj ter prosijo vpričo javnosti starše pokojnega osmo šolea za odpuščanje, zahtevajoč obenem, da se krivci kaznujejo (kar se je le zredilo z Wilhelmovim odstopom). Izjava pa povdarja težavno stališče, ki ga ima srednješolski učiteljski stan napram diiačtvu vsled pomanjkanja objektivne kontrole. SorijalistiSno dijaštvo srednjih šol sa Dunaju je ob tej priliki imelo shod na katerem je ra^motrivalo deiansko razmerje med profesorji in dijaki. Ka tem zborovanju se je posebno povd.tr-ja.lo, da je treba revidirati dosedanje odnošaje med obr>ma strankama ter stopiti na polje čisto nove vzgoje. Med dliakom ln profesorjem vlada običajno snbo službeno razmerje neiskrenosti, ki ima festo modelne posledice kakor je n. pr. pokazal Schwarzov slu- prid zavoda, profesorja in gojenca. Plače gledaliških zvezdnikov Na Dunaju, v Berlinu in v drugih nem« ških mestih je že dolgo na vidiku težka gledališka kriza, ki polagoma uničuje podjetja ter jim izpodjeda temelje. Vstopnina v gledališča znaša danes tri« do štirikrat toliko kakor pred vojno. Radi tega je obisk gledališč omogočen samo denarno dobro zasiguranim slojem. Tisti, ki žive od duševnega In ročnega dela, se morajo zadovoljiti s posetom gle« dališča komaj enkrat ali dvakrat na me« scc. Vstopnicc so predrage, da bi mogli v Talijin hram vsak teden ali celo po večkrat v tednu. Glavni vzrok te velike draginje so gle« dališki zvezdniki, to se pravi, veliki igral« ci in pevci, ki zahtevajo za svoje nastope ogromne vsote. Velik pevec se zaveda, da ga občinstvo rado posluša, pa navlje svoje plačilne zahteve do nezaslišane vi« šine. Gledališka uprava mu mora ugoditi, če ga hoče pridobiti za podjetje. Pogodba se sklene in podpiše, ljubljenec pre ime visok honorar, ki ga mora vrniti občin« stvo v enakomernih obrokih pri vstopnini in stvar je rešena. A ne za vse. Kajti takega zvezdnika lahko posluša samo zgornjih deset tisoč denarnih izvoljencev, vsi drugi pa se morajo iz denarnih ozlrov izključiti od predstave. V normalnih časih so prejema'i gleda« liški zvezdniki seveda tudi boljše plače kakor navadni igralci. Toda nagrade so takrat odgovarjale zmožnostim in dejan« skemu trudu ter aslužku. Danes je to popolnoma drugače. Zvezdniki računajo z vojnimi bogataši in zahtevajo nepri« memo več. V Nemčiji mora gledališče plačati takemu zvezdniku tisoč, dva, ali ceo tri tisoč zlatih mark na večer (1 zlata marka — približno 16 Din). Nekateri pevci pa se sploh ne zadovoljijo s plači« lom v markah, temveč računajo honerar« darskemu življenju v Avstriji in Nemčiji, je treba v pogledu gaž gledaliških zvezd« nikov napraviti temeljito remeduro. Radi tega se gledališki ravnatelji sedaj spo« razumevajo glede najvišje gaže, ki se bo v bodoče lahko izplačevala zvezdnikom. Seveda bo težko določiti enotno pošto« panje, kajti umetnik je tudi v svojih denarnih zahtevah individualist. Vendar pa je to edini mogoč izhod iz položaja, v katerega so vsled povojnih razmer za« bredla avstrijska in nemška gledališča. Ljnbček v omari Človeku, ki obiskuje poročene ženske, se večkrat prpetL da pride zaradi obiskov v kočljiv položaj. Včasih mora v največji naglici skočiti skozi okno, drugič se mora stisniti pod posteljo. Najbolj kočljivo je pač ostati v sobi, pred katero stoji upravičen zakonec ali pa neznkonee, kakršen je že zakon, cerkven ali divji. V Beogradu se je pred dnevi v tem oziru pripetil selo zanimiv primer. Jovan Kun, doma iz Novega Vrbasa v Bački, si je izbral v Beogradu za ljubico kuharico Anko Djordjevič iz Male Ivan-5e poleg Beograda. Ljubčka 3ta se brez denj« je nagel ondl moža. skritega v| X Nov letalski rekord. It Pariza prostoru za tovore. Dejal je, da je Iz'poročajo, da je francoski letalec Bon-Hrepenenja po ženi in otrocih splezal net (Hitolkel , »analiza*, »definacija* in strani ter se ju ogibali. Ko pa so videli, i zemskih delavcev, uredbe o delovnem »sklepanje*. Tretje poglavje vsebuje da je mladi par tudi brez cerkvene po- j ja3u v obrtnih in trgovskih podjetjih, psihologije nagonskega doživljanja la roke doslojen in da ne dela škandalov, l uredbo o odpiranju in zapiranju ohratov , vzporedno podrobno analizo »čuvsfvove. so 9e vdali v razmere in ju začeli smatrati za poštenega moža in pošteno ženo. Baš v tistem času pa se je Anka seznanila z novim moškim, nekim narednikom 18. pešpolka v Beogradu. Narednik je bil zal fant, nosil je šajkačo in rožljal s sabljo. Kmalu sta si prišla blizu. Najprej je narednik prihajal na okno, potem v sobo in potem se je čisto udomačil tudi v postelji. Kun nekaj časa ni zavohal tekmeca. Potem so mu prišle na uho čudne vesti, katere so raznašali sostanovalci. Anki pa ni niti črlnil o tem Hotel Je udariti o pravem času ter Je strpljivo čakal na ueoden trenutek. Prošli teden s je Kun podal z doma, ne da bi povedal svoji napol ženi kako in kam. Anka ga o tem tudi ni vprašala. Obvestila pa je o svoji »prostosti* narednika, ki je prišel brž zvečer v vas. Lepo ter pravilnik o podaljševanju delovnega nja* in »stremljenja*. Metlom dosedanje časa. Na knjigo opozarjamo vse deloda-1 četvorice podaja šestorico elementarnega jnlce in delojemalce. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Pripovedne slovenske narodne pesmi Mladini izbral in priredil Pavel Flerfc. Z risbami okrasil Maksim Gaspari, izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena v polplatno trdo vezani doživljanja te vrste, namrei »hedonsko*, »estetsko*, logično, »aksiološko*, »elev. terifno» (prostostne) ter »hsglnloškos (religiozno) Čuvstvovanje in stremljenje Orisane so tudi zakonite vezi med na* conskim ln umskim doživljanjem In te klesani so še posebni ter za socijalno življenje važni tipi čustvovanja In stremlj* nja. V četrtem poglavju izkuša doseči sintezo dosedanjih analiz ln podaja splošne psihološke zakone, ki prevevajo ee-lokupno duševnost človeka. V teh zako- knjigi 28 Din. ________ Knjiga je deljena na junaške pesmi, n|), '8e jasno zrc.,|j dvoje: brezčasno ar-legende, povedne pesmi in pesmi o rast- j hitektonska struktura duševnostf in njee linah Ln živalih. Gosp. Pavel Flerfe je Mkonit časovni razvoj. Tu so Izklesana pridejal knjigi posebne pripombe, v ka- doslej povsem neznana doživljanja, terih pojasni pomen posameznih vrst pe- »vmesna*, doživljanja, ki med nslalim sml Junaškim pesmim podaje rgodovi- j »temeljnim* doživljanjem analitično in sta se pomenila, lepo sporazumel« in ko no, na katero se nanašajo, vsem pa pri- ■ razvojno posredujejo. Tradicijsko asoci- je nad njiju prišla skušnjava, sta legla na mehko posteljo. Tu pa naenkrat za- je v tuji valuti, zlasti v dolarjih. Ta Ko je rnno?e prH vra!i _ k(]o? Jovan Run n. pr. znani duna jski pevec Slezak za« j Nig nj prnsili ni5 ,rka, Mmo je_ hteval v Berlinu 500 do.a: jev za vsak ; da se morajo vra(a nemu,loma orfpre!j. večer. Ravnateljstvo mu je zahteve zm« Narednik je skočil pokonci in se oblekel žalo najprej na 300 in potem na 200 fer hofe, ize,nm gli0li okno p^ dolarjev. Sedaj se Slezak radi tega pravda s podjetjem. Ravnatelj Marischka prejme za vsak večer ogromno vsoto 2000 zlatih mark, njegova partnerica Kosary pa ko« maj eno petino, 400 mark za nastop. Kakor torej vidimo, so razlike tudi med gažami posameznih zvezdnikov ogromne. Seveda je končno prav, da prejme vsak gledališki umetnik plačilo po sposobno« stih in zaslužcnju. Toda v sedanjih raz« merah je norma daeko prekoračena. daje tudi komentar posameznih termi- j 8fij0 i„ vaj-0 pnj^ie avlorvnovi lufi le nov. Junaške pe?mi bo5ki register, navadno nagnjen nazaj, kot bi imel nega in razvojnega Delo razpade v tri de-: tam težko breme. Med vožnjo seveda le, v psihološki, anatomsko - fiziološki in Vse te knjige se dobe, oz. naročajo ni mogel pogledati, kaj tiči za stvar- igodorinski del. DrugI del je napisal lahko tudi v Tiskovni zadrugi, Ljub(jv jo. Ko je letalo pristalo na tla, je šel prof. dr. A. Scrko, tretjega pa dr. Alma na, Prešernova ulica 54. pilot pogledat. V svojo največje začu- Sodnik. A. Feterdi: Obračun Trikrat zaporedoma je zazvonil zvonček ob obrežju, svareč in opozarjajoč kopališke gosle, naj urno pribite na breg, ker se bliža nevihta. Na klic rezko donečega zvona je prihitelo vse na obrežje. In komaj so prispeli ljudje na suho, je nevihta že pridivjal«- Xa lerasi, pokriti 8 streho, je bilo občinstvo na varnem in je mirno opazovalo objestno-jezno igro razburkanih valov. V svinčeni zatemne-losli. ki je kot oslrašujoč plašč objemala ves horicont, so nenadoma za/.nrele obločnice. In izvojevale so zmago nad temo... Na tribuni je svirala godba, da bi vsaj malo pomirila razburjeno publiko. Ali — a tuljenjem vetra ni mogla tekmovati. Nenadoma se začtije klic: «Tam .. lam zunaj.. je nekdo. .> Gosti so skočili s sedežev in gledali v naznnčeno smer. «Ne, dc... to ni človek...* «0, pač... I> llilro so vzeli v roke daljnoglede. «Kesnifno... mož je...» Med množico ee je za£ulo mrmranje, nemir. «Knko se bojuje z valovil...* GosM so nemirno vpraševali drug drugega: <0dgovori, če le vprašam! Poglej mi v oči! Ti vendar ne moreš ničesar proti temu. Ti nisi kriva!... Ti si storila, kar si morala. Zatekla si se k meni. Ampak... kajneda... on te je poljubil? Naskrivaj... iznenada... iz zasede kot bandit...?* meni* Zdajci je začula med tuljenjem vetra glasno kričanje: «Zivio, živio! Ze Je priplaval do njeea. Zivio...!* Veselje, krik in vik vse naokoli... 0«, 555; »2», 500; »6«, 380 do 390; »7«, 320. Otrobi: baški, 195. Tendenca brez poslovanja. Mariborski trg (8. t. m.). Dovoz 41 vozov slanine, svinjskega mesa in droba. Slaninarji so prodajali: meso po 30—40, slanino po 35, drob po 20 Din kg. Domači mesarji so prodajali: govedino po 23— 25, teletino po 25—30, svinjino po 30, klobase po 30—55, prekajeno meso po 44 do 45 in drob po 8—20 Din kg. Cene pe» rotnini: kokoši 20—70, race 60—80, gosi 80—120, purani 50—130 Din komad. Krompir 10 Din mernik (7.5 kg), čebula 3 —6 Din venec, zelje 1.50—5 Din glava, kislo zelje 4, kisla repa 2 Din kg, jabolka 2—5, hruške 3—10, sirovo maslo 44—46 dinarjev kg, mleko 3—3.50 Din liter, buč> no olje 33—34 Din. Seno 55—75 Din za 100 kg. Dunajski goveji sejem. (10. t. m.) — Dogon 2328 komadov; od tega je bilo 450 glav iz Jugoslavije. Notirajo za kg žive j teže v tisočih aK: voli 15 do 21 (izje-;moma 25), biki 14 do 19.5, slaba živina 10 do 14. Radi manjšega dovoza so cene poskočile povprečno za 2000 aK pri kilogramu. — S seje upravnega odbora Narodne banke. V petek je imel upravni odbor Narodne banke sejo na katere dnevnem redu je bilo več vprašanj. Predvsem se je sklenilo, da se vsem dolžnikom- katerim so bile menice iz katerihkoli vzrokov po trikrat protestirane, ukine pravica na nove kredite, ker Narodna banka v nobenem primeru ne sme delati s takimi kli-jenti. Kredit se bo odvzel tudi žirantom takih menic, ker se smatra, da so ti enako odgovorni kakor akceptanti. Na seji se je med drugim dalje razpravljalo o obrestnih prilikah v državi. Narodna banka je že regulirala to vprašanje in odredila gotove meje za višino obrestnih mer na vloge in posojila. Sklenilo se je, da general, direktor dr. Novakovič odpotuje te dni v Zagreb in Ljubljano, kjer se sestane z zastopniki tamošnjih bank v evrho diskusije v tej zadevi. Pri tem se 6.8 odst. Vseh teh hranilnic je 26. Povi-Sek beležijo vse hranilnice razen Mestne hranilnice v Kamniku, Okrajne hranilnice v Kozjem, Okrajne hranilnice v Ljutomeru, Južno štajerske hranilnico v Celju in Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani (skupno 5), pri katerih se je stanje znižalo. Promet tekom in. četrtletja je bil nastopen: vloge na hranilne knjižice 32.816.691.35 Din, vloge v tekočih računih 21,638.886.91 Din; skupaj s stanjem vlog v početku četrtletja torej 317,564.502.55 Din. Dvigi pa so znašali tekom m. četrtletja 36,034.837.20 Din. = Carinska konferenca na Rakeku. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vso interesente, da se vrši redna carinska konfe en ca na Rakeku v petek, dne 14. novembra ob 5. uri popoldne v zgradbi carinarnice. = Uvajanje 10 urnega delovnika. Iz Osijeka poročajo: V Fiedlerjevi tkalnici platna je delavstvo 6amo sklenilo, da bo namesto 8, delalo 10 ur dnevno. Podjetje bo za to dvourno delo plačevalo trourno mezdo. Temu kompromisu bodo baje sledila še nekatera druga podjetja. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Franca Schmita, trgovca v St. Jerneju. Narok 16. decembra ob 10. pri okrožnem sodišču v Novem mestu. — Poravnalno postopanje Marije Ceplako-ve, trgovke v Bočni, je končano, ker se je dolžnica poravnala z upniki. = Pred stavko lesnih delavcev v Za-vidoviču. Delavstvo podjetja Eisler & Ortlieb, ki je eno najmočnejših lesnih podjetij v naši kraljevini, se pripravlja na stavko. Dne 8. t. m. je namreč delavstvo izročilo delodajalcem spomenico, v kateri zahteva 50odstotno povišanje sedanjih plač. Ako lastništvo podjetja na te zahteve ne bo pristalo, bo delavstvo — po številu 3000 — stopilo v stavko. = Vprašanje ureditve deviznega prometa med Zagrebom in Beogradom. V soboto so se sestali na konferenci v Zagrebu zastopniki Udruženja beograjskih novčanih zavodov in Saveza novča-nih zavoda v Zagrebu, da razpravljajo o dveh vprašanjih: 1. Nakazanje proti vrednosti prodanih deviz med Zagrebom in Beogradom potom žira Narodne banke. 2. Vprašanje zakasnitve prihoda deviz v inozemstvo. V obeh vprašanjih se je dosegel sporazum v načelu, ki se pa mora predložiti še plenumu obeli udruženj v odobren je. = Prisilna poravnava Banke Vojvodine. Koncem prošlega tedna je zaprosila za poravnalno postopanje Banka Vojvodina, ki je eden najmočnejših denarnih zavodov v Novem Sadu. Pasiva znašajo 9 milijonov Din in delniška glavnica 5 milijonov Din. Financijelne težkoče zavoda izvirajo cd tega, ker je banka investirala velike denarne svote v podjetja, ki so nastala po vojni in se pozneje izkazala za nerentabilna. = Železničarska stavka v Avstriji in naš izvoz. Radi železničarske stavke v je težko prizadet naš izvoz. tečaju franka se namerava pričeti baje v Španiji, Nizozemski in Ameriki. bo določila višina obrestne mere, ki ne sme prekoračiti 10 odst. za tekoče račune ;' Avstriji in vloge ter 18 odst. za kredite po eskon- j Tranzitno blago, ki bi šlo drugače po tu ali lombardti. I krajši poti preko Avstrije, se usmerja .je dalje slaba. Uvoz je padel na mini- T t Vredfost naj* "ovčanlčne podloge. preko Madžarske in Italije. Avstrijska mum. Izvoz povoljno napreduje. Iz Beograda poročajo: Narodna banka se Privatna obresti mera za trgovino na i p«pravlja, da bo svojo kronsko podlo- 11. novembra: LJUBLJANA. Vrednote: 7% po« sojilo 64—65 (zaključek 64, Vojna škoda 112—114 (zaključek 114), Celjska posojil« niča 210—0, Ljubljanska kreditna 220—0, Merkantilna 126—0, Praštediona 915—0, Slavenska 90—95, Strojne 130—151. Vev« čc 0—120, Split (cement) 1400—1460, Ni> hag 0—82, zastavni Kranjske 0—17.5, za« dolinice Kranjske 0—89. — Blago: Za. ključek jc bil: brusni les po uzancah Ljubljanske borze, fco. nakladalna po» staja, 2 vagona 220—225 (zaključek 220). Ponudbe so bile zlasti v lesu: v tramih remeljnih, deskah. Deloma ponudbe, de» loma povpraševanja beležijo razne vrste žita, fižola itd. ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. Promet minimalen. — V devizah je bila spočetka tendenca nekoliko čvrstejša, koncem sestanka pa je popustila. Pomanjkanje blaga se je občutilo le spočetka. Tečaji deviz so neznatno poskočili. Narodna banka je intervenirala v čekih na Italijo in Švico. Promet je bil srednji. Trgovalo se je največ v devizah na Italijo, Prago in Švico. Notirale so devize: Dunaj 0.09745 do 0.09945, Bruselj 342.5 do 347.5, Budimpešta 0.002 do 0.094, Italija izplačilo 300 do 303, Kopen-hagen 1215 do 1225, London izplačilo 321.875, 324.875, New-York ček 69 do 70, Pariz 369 do 374, Praga 206.8 do 209.8, ček 206.4 do 209.4, Stockholm 1892.5 do 1907.5, Švica 1342 do 1352, ček 1341.5 do 1351.5; valute: dolar 68.175 do 69.175, francoski franki 367.5 do 372.5, lire 298.5 do 301.5; efekti: bančni: Primorje 60 do 62, Trgo 29.5 do 31, Eskomptna 109 do 110, Kreditna 106 do 108, Hipo 56.5 do 57, Jugo 100 do 101, Ljubljanska kreditna 215 do 225, Praštediona 915 do 920. Etno 100 do 108, Slavenska 90 do 92, Srpska 136 do 138, Eltsploatacija 90 do 92, Še-čerana 835 do 870, Isis 65 do 67.5, Nihag 70 do 72, Gutmann 690 do 710, Slaveks 185 do 215, Slavonija 72.5 do 74, Trbovlje 450 do 0, Vevče 0 do 120; državni: 7 odst. posojilo 65.5 do 66.5, agrarne 24 do 25, Vojna škoda 110 do 112. BEOGRAD. Pomanjkanje blaga. Tendenca čvTstejša. Devize za malenkost poskočile Po borzi je bila tendenca slabša. Notirale so devize: Amsterdam 2790 do 2800, Dunaj 0.0985 do 0.0987, Berlin 16.6 do 16.7. Budimpešta 0.093 do 0.0935, Bu ' karešta 38.75 do 39, Italija 301 do 301.4, London 327.25 do 327.7, New-York do 69.5, Pariz 367 do 368, Praga 207.25 do 207.5, Švica 3330 do 1332. Šport REPREZENTANČNA TEKMA HAZENE LJUBLJANA : ZAGREB? Prihodnjo nedeljo je na vidiku hazeo-ska tekma reprezentančnih družin Zagreba in Ljubljane v Ljubljani. V svrho sestave ljubljanske družine se je vršila v nedeljo na prostoru Ilirije tekma med dvema kombinir. teamoma, ki je končala s 4 : 1 za beli (A) team. Jedro belega tekma je predstavljala napadalna vTsta rdeča družina je bila močnejša v obrambi. Ako bi sodili po igri, ki sta jo podali obe družini, bi morali reprezentančno tekmo nujno odsvetovati Prvorazrednega je opazilo nekoliko le v akcijah posameznih igralk, toda niti en taktični del belega ali rdečega teama ni pokazal homogene skupne igre ali izvan red nega znanja. Zdi se, da so igralke v kratki pavzi od zadnjega nastopa iz forme, par najboljših igralk se je razen tega nahajalo med publiko. Perspektive za tekmo z Zagrebom torej niso ugodne in ker v mrzlem jesenskem vremenu tudi na materijalni uspeh ni mogoče misliti, nastane vprašanje, ali je tekma sploh umestna in ali ne bo imela naša hazena od nje več škode kakor koristi. Podsavezu so na razpolago za tekmo približno sledeče moči: gol: Čemeto-va (Atena) je zadnji ča« lepo napredovala in pride klmb majhni rutini sigurno v poštev pred Križevo (Ilirija), ki v zadnjih tekmah ni ugajala. Za branilko pride v poštev v prvi vrsti Bernikova (I), za njo Frida (A). Za halfe so na razpolago tri precej enake moči: Zupančičeva (A), Omanova (I) in Vidrova (I). Sestava na padalne vrste bo povzročala težkoče, kei skoro ni na razpolago primernega desnega krila. Na levem krilu je brez konkurence Leganova (I); ravno tak o pride za srednjo napadalko v poštev edino Petri-čeva (A); Vidmajerjeva, ki je igrala y nedeljo na njenem mestu, je tudi v prejšnjih, boljših igrah ni dosegla. V nedelje se je brez uspeha preizkusila na deenen. krilu Petričeva. Morda bi kazalo napraviti poskus z Omanovo, tudi Vidmar jeva bi se najbrže bolje obnesla na krilu kakor v sredini. Na ta način sestavljen team bi v ugodnejših okolščinah ali proti manj opasne-mu nasprotniku gotovo dosegel uspehe; ako bo dorasel prihodnjo nedeljo Zagrebu, je zelo negotovo. go začela bilansirati v papirnatih dinar- j jih. Vrednost deviz, preračunanih c sedanje dinarje, se ceni na preko 2 milijardi, to pomeni da je naš novčanični obtok krit okroglo polovično. To bi znatno dvignilo ugled naše valute v inozemstvu. Ra7.cn tega se bo devizna zaloga močno povečala s prodajo večjih količin tobaka v inozemstvo, predvsem v Holandsko. Povišek bo znašal s to prodajo 300 do 400 milijonov dinarjev. = Udeležba tujih držav pri našem uvozu s-a prvo polovico t I. Največja do , , _ - baviteljica blaga v Jugoslaviji v tem času 3a septembra 5968 je bila Češkoslovaška, od koder smo uvo-milijonov, 22 oktobra 5961 milijonov Din. j ziH vrednost 845.75 milijona Din (22.14 K Jem beležkam cPnvrednega Predle-; odstotkov): nadalje smo 'uvozili: iz Av-^ ^.P"?0^31110' da 50 se v °Mobru strije 802.96 miliionov Din (21.03 odst.), podražile baš najnujnejše življenske po-jfc Italije 720.36 milijonov Din (18.861, iz trenseme, m tega podraženja niti z dale- i Anglije 374.39 milijona Din (9.80), iz Ka ne odtehta pocenitev drugega za splo- Nemčije 312.80 milijona Din (8,19),' iz Zedinjenih držav 16-1.53 mili ona Din debelo: 18—22 odst Obrestna mera Na rodne banke 6 odst. Promet pokazuje nedostatke in ni sposoben obvladati hitre transporte izvoznega blaga, a v notranjem prometu transporte sladkorne pese. V mesecu oktobru se je ustanovil kar-tel sladkornih tvornic. Politični notranji položaj: popolnoma nejasen; kriza vlade, težnja, da se pride do sporazuma med političnimi strankami, tudi v tem mesecu ni uspela. Zunanji položaj: relativno povoljen. pošta še ne prihaja redno, dasi se je sklenilo vrfciti stalno odpremo z artomobili. == Za tesnejše trgovinske stike z Bel- pravocasno do Hamoryja, ki je izgubil skoro že vse moči. Le par minut še in utonil bi bil. Szekely ga je prijel z močno roko ter ga počasi in z vso gotovostjo vlekel s seboj. Po hudem naporu je srečno priplaval ž njim do brega. Tu se je nabrala množica občinstva, ki je Szekelvja burno pozdravljala ter ga proslavljala z navdušenimi vzkliki. Srečen je bil, kdor je mogel prodreti silno gnečo ter se mu približati. Szekely pa se ni mnogo zmenil za občinstvo, ki ga je popolnoma obkolilo. Z resnim pogledom se je oirl na Hamoryja, ki je prihajal počasi k zavesti ter nato z negotovim korakom pristopil k Szekelyju: cLjubi Evgen ...! Zahvaljujem se ti!> Iztegnil je roko in mu jo ponudiL Szekely je ni sprejel. . je odgovoril Szekely s spremenjenim obrazom. cRešil sem ti življenje, toda Ie zato, da morem sedaj s teboj obračunati!:* In vzdignil je visoko svojo miši-často roko ter lopnil Hamorvja dvakrat po licu. Nato je stopil k svoji soprogi, jo prijel pod roko ter od-hitel... Občinstvo je gledalo zbuljeno predse. Čudom se je čudilo prizoru... Nihče ga ni razumel. Prevel M. M. (4.31), iz Francije 147.15 milijona Din (3.85), iz Grčije 114.70 milijona Din (3), iz Madža ske 77.28 milijona Din (2.02), iz gijo. Belgijski trgovinski ataše v Beogradu je obvestil Centralo industrijskih korporacij v Beogradu, da je Zveza in-dustrijcev v Bruslju izrazila željo, stopiti z našimi gospodarskimi krogi v bližnjo poslovne zveze. = Pred fuzijo Dobrovoljačke banke v Zagrebu in Leeiionarske banko v Pragi. V Zagrebu sta se nahajala te dni predsednik Legijonarske banke v Pragi Rudolf Rašek in njen generalni direktor Franjo Šip. Njihovo bivanje v Zagrebu je bilo v zvezi z zasnovano fuzijo Legijonarske banke v Pragi in Dobrovoljačke banke v Zagrebu. = Povečanje likvidacijske mase Avstro-ogrske banke na Dunaju. Pred kratkim se je končal na Dunaju proces med Avstroogrsko bar.ko in Angloavstrijsko banko, in sicer v korist Avstroogrske banke v likvidaciji. S tem bo naša država prejela iz likvidacijske ma-se še nekoliko milijonov zlatih kron. = Dobave. Dne 5. decembra se bodo s— Službene objave LLAP. (Iz seje teh-125 ničnega odbora). Ker S. K. Jadran še ni razpisal stafetnega teka Kranj - Ljubljana za svoje prehodno darilo, se predlaga upravnemu odboru, da pozove prizadeti klub, da to čimpreje izvrši, ali pa v nasprotnem slučaju odda prehodno darilo upravnemu odboru LLAP, da 6am razpiše to štafeto. V prvi polovici meseca decembra se vrši jesenski cross-country. Natančni datum, kakor tudi start in cilj se pravočasno objavijo. — Prijavljeni so za Lask: De Reggi Alojz, Pengov Franc, Gašperšič Stane; za S. K. Ilirija: Rotb Matija. Plevel j Franc, Gradišar Franc: za S. K. Primorje: Karadžole Jol, Puc Boris, Franko Otokar. — Tajnik II. s— LLAP. Hazenska sekcija (službe-vprašanji. ki pridejo k sejam. Da mu bo no). Danes popoldne ob 3. na prostoru delo olajšano, je začel izdajati poseben; Ilirije trening hazenšic, ki so nastopile v list z imenom Poročila za VII. veliko ! nedeljo pri izbirni tekmi. Poleg teh imajo skupščino COS. Prva številka je pravkar: biti na prostoru še gdc. Zupančičeva, izšla in obravnava načrte resolucij, ki Kriseheva in Omanoma. Opremo je pri- Sokol IZ ČEŠKEGA SOKOLSTVA. Češko Sokolstvo se živahno pripravlja na svoj vvalny sjezd-/, ki se bo vršil 8. in 9. decembra v Pragi. Valnv sjezd je za češko Sokolstvo skoraj istega pomena, kakor ga ima za naše Sokolstvo sabor. Organizačni odsek COS. izdeluje načrte in resolucije ter se bavi z organizačnimi bodo predložene skupščini. Skupaj bodo izšli štirje zvezki, od teh bo četrti izšel po skupščini in bo vseboval potek skupščine in njene sklepe. Ker so se udeležili zastopniki COS II. jugoslovenskega sokolskega sabora v Zagrebu, bo gotovo tudi JSS poslal svoje odposlance k veliki skupščini v Prago. — Pred to skupščino bo še ena odborova seja COS v Pragi. Stavba TyrSevega doma sicer dobro napreduje, vendar se je izkazalo, da ne bo vse izvršeno do časa kakor je bilo pro-j jektirano. Preselitev uradov COS se nesti s seboj. Odbor bo proti v-sem, ki neupravičeno izostanejo, najstrožje postopal. s— LNP. (Službeno). Dane« se vršita seji kazenskega in poslovnega odbora, prva ob 18., druga ob 18.45 v Športni zvezi. — Tajnik II. s— Savezni izpiti za nogometne sodni ke. Zbor nogometnih sodnikov v Zagrebu je obvestil sekcijo nogometnih sodnikov v Ljubljani, da se vrše savezni izpiti prihodnjo soboto in nedeljo. Z ozi-rom na to objavlja sekcija nogometnih ^ i sodnikov v Ljubljani sledeče: Vsi kandidati, ki žele polagati savezni izpit, mora- Indije 51.82 milijona Din ("1.36), h Rumu-j vršile naslednje ofertalne licitacije: pri nije 51.63 milijona Din (1.35), iz Švice j ravnateljstvu državnih železnic v Ljub-30.90 milijona Din (0.81), iz Nizozemske ; ljani glede dobave raznega lesa; pri rav-24.94 milijona Din (0.65), iz Belgije 20.58 j nateljstvu državnih železnic v Zagrebu milijona Din ("0.54), iz Brazilije 14.22 mi-1 glede dobave raznes-a mila. raznih oli in lijona Din (0.37), iz Poljske 13.74 mili-1 mastil, vazelnia in smoljnatih bakelj, jona Din (0.361. iz Egipta 10.24 milijona j glede dobavo 10 lijakov sistema Spitzner Din (0.27), iz Bolgarske 5.84 milijona Din i za vodne postaje ter glede dobave helc (0.15), iz Argentinije 5.79 milijona Din (0.15), iz Danske 4.77 milijona Din (0.13), iz španske 4.72 milijona Din (0.12). iz Norveške 4.42 milijona Din C0.12). iz Turčije 4.42 milijona Din (0,12). iz Rusije 3.90 milijona Din (0.10), iz Albanije 3.26 milijona Din (0.09), iz Portugalske 1.10 milijona Din (0.04). Manjše količine blaga smo uvozili nadalje iz Perzije. Švedske, Kitajske, Alžira, Japonske, Mehike, Sirije. Finske, dal.ie Kanade. Venezuele, Litvaoske, Lat ve, Čile, Tunisa in drugih držav. Skupna vrednost vsesa v prvi polovici uvoženega blaea je znašala okroglo 3819 milijonov Din napram vrednosti izvoza v istem času v višini 4175 milijonov Din. = Porast hranilnih vlog v Sloveniji. Iz izkaza o stan.;u hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativ-nih hranilnicah v Sloveniji za m. četrtletje t. 1. je razvidno, da se je celokupno stanje povečalo, in sicer od 263 milijonov 108.924.29 na 281.295.665.35 Din. Povišek znaša torej 18,420.741.06 Pin, odnosno kovine in bele kompozicije. — Predmetni oglasi so v pisarni Trgovske in obrtniške zhorniee v Ljubljani na vpogled. =' Prodaja starih sodov od olja se bo vršila dne S. decembra pri ravnatelja vi; državnih želernic v Subotici. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Velika insolvenca v tekstilni stroki na Dunaja. Dunajsko trgovinsko sodišče ie otvorilo danes poravnalno postopanje o veletrsrovini s suknom Edmund Stein-hauser. Pariva znašajo okrog 2.8 milijarde avstrijskih kron. = Izdelava novega carinskega zakonskega načrta v Češkoslovaški. Kakor poročajo ir Prage se v češkoslovaškem fi-i finančnem ministr. vrše proučavanja za nov carinski zakon. Radi obširnega dela se računa, da načrt pred enim letom ne bo izdelan. =■ Pripravljanje napada na francoski frank. Pariško časopisje poroča, da se z novim letom pripravlja ponovni napad na francosko valuto. Kampanjo proti torej zavlekla tn tudi velika skupsemase - ^ eoboUj opoldne poslati najbrže ne bo mogla vršiti v no.em Tyr-;g ^ ki naj 0l>sega ime. po- ševem domu. Stavbni pisarni je bilo M- | £ iu s£n£vanje kandidata ter od ka-ročeno, da se čez zimo pobriga, da bodo.,. sav„ sodnika potrjeno izjavo, prostori potom kurjave dobro izsuseni. kandidat že godil 3 javne tekme in Na Češkem se propagira nabava sokol- : fun„;raI trikrat kot stranski sodnik. Pri-skih krojev in je nekdo stavil sledeči; javj priiožjti tudi takso v znesku 100 /iredlog, ki bi pripomogel revnejšim djnarjeV. Kandidati, ki ne bi pravočasno članom do krojev. Vsrk član naj bi me-1 lali prjjave s takso, ue bodo prpušče-sečno vplačal poleg rednih prispevkov še, k jZp,tu. Teoretični izpiti se vrše v po eno Kč, ki bi pripadla odseku za na-isol>n(r) dnc jg m. ob 20. uri zvečer v bavo krojev. Po preteku enega leta bi ta d!,mt!;i sobi kavarne »Emona*, praktični dsek že lahko dr.l revnejšim po.dpo,^. ;zp;ti pa v nedeljo, 16. t. m. dopoldne na za kroj. Seveda bi člani, ki imajo že j^rišču Ilirre. Prijave je poslati na naslov kroj, morali tudi plačevati eno krono. sek(.jie v kavarno »Evropa«. Plenarni se- Predlagatelj meni, da bi se na ta način praktično izkazalo sokoisko bratstvo. Ali bo idealno zamišljeni predlog izvedljiv nli ne, bo pokazala bodo?nost. Čehi ho- stanek noromet.nih sodnikov pa se vrši s četrtek ob 18. uri v kavami ^Evropa«. Udeležba dolžnost. — Tajnik, s— Koroško nogometno prvenstvo si čejo do VIII vsesokolskega zleta pove- j« tudi letos pridob'1 Klagenfurter Athle-čati število članstva v kroju, zato že raz- tik - Spcrtklnb k-i je zadnjo prvenstveno mišljajo, kako bi se dal ta namen do- tekmo proti KSK s 3 : 0 odločil v svojo seči. i korist. Vremensko Ljubliana. 11 novembra 1924 poročilo ! inhl'arm ?0<: nad rroriem Kraj i opazovanja ob Zračni tlak Zračna (emnergtura Veter Obiačuo 0—10 Padavine mm Liulilians . 7. 768 6 3 8 brezvetra oblačno 02 Ljubljana . 14. 7711 74 — 1 Linhliaua . 21. 7710 6-2 sev. vzb. — Zaereli . . 7. 76S9 5-0 inzzip. vtc. lasno — Beoerad . 7. 767-7 5-0 brez vetra n 4-0 1 Dunaj , . 7. oblačno — !'rapa . . 7. 763 1 20 jugo vzhod — Inomost 7. V Ljnbliaui barometer nestan. temper. višja Solnce vzhaja ob 6 o8. iaba a ob 16 30 Vremenska napoved za sredo: Večinoma jasno, zjutraj megla, mrzlo ((rasen zlet in zbor J.-č. Lige v Ptuju Maribor, 10. nor. rotiod JugosIov.-CeSkualovaSke Lige iz Maribora v l'luj je včeraj krasno uspel. Ob pol devetih »e je odpeljalo U Maribora nenavadno veliko število Cehov in Slovencev, med njim celo močan pevski zbor cJaiiranuj. Na Pragerskem je vstopil 5e od Liga še v Iskreno pozdravljen gen. konz. Češkoslovaške Repub. dr. Be-neš, ki se je malo prej pripeljal iz Ljubljane. V Strnišču se nam je pridružilo še par tamojnjih Cehov, tako da na« je prispelo v Ptuj okrog 120 izletnikov. Namesto i Središče odišlega sreskega poglavarja je pozdravil goste imenom oblasti vladni tajnik dr. Zavadlol, za ptujsko občino župan g. Blažek, nakar ala odzdravila predsednik J.-C. Lige dr. Pivko in generalni konzul dr. BeneJ. Publika, ki se je v velikem številu zbrala na peronu, je z gosti vred navdušeno zaklicala in «Zdravo» prezidenlu Masaryku in kralju Aleksandru. S kolodvora so »e izletniki takoj podali fla ptujski grad, last češkega državljana grola Herbersleina, ki je poln znamenitih zgodovinskih zbirk, starega pohištva, orožja in zlasti slik, katere so prejšnji lastniki znesli iz vseh mogočih balkanskih gradov. Posebna redkost so portreti odličnih turških žen in Turkov, katere slike so bile po eni verziji prenešene po obglavljen ju Zrinjskega iz njegovega gradu, po drugi verziji pa iz Carigrada. Skoda, da vse te dragocenosti, ki predstavljajo velik kos naše zgodovine, niso bolj dostopne skupni javnosti, ampak samevajo brez haska za debelim grajskim zidov-iem. Naši zgodovinarji bi lahko tu 5e marsikaj pozitivnega našli in objavili iz ožje naše jugoslovenske zgodovine. Razgledovanje gradu »rajalo ves dopoldan in še smo ai mogli ogledali obilico zbirk le površno. Največji užitek pa je čudil ob jasnem solnčnem dnevu prekrasen razgled z grajskega dvorišča na mesto in širno Ptujsko polje, po katerem se je vila to pot čista zelena Drava. Po skupnem obedu pa se je razvilo v dvorani Narodnega doma zanimivo zborovanje J.-C. Lige, katero je otvoril kot predsednik Čitalnice in Narodnega doma ravnatelj g. Komljanec, ki je v daljšem stvarnem govoru posegel zlasti v zgodovino češkoslovenskih slikov posebno z ozirom na Ptuj, kjer je bil magister Ho-rak predsednik Čitalnice, ki biva še sedaj v Radencih. Sodnik iz Pluja je bil tudi svetovalec češkemu ministru Pražaku za slovenske razmere. Generalni konzul g. dr. BeneS Je očrlal naloge J.-C. Lige v očigled Ptuju ln drugod, kjer naj poleg kulturno - gospodarskih nalog oblažujejo zlasti tudi brez potrebe, običajno umetno nastale diference med Cehi in Jugoslo-veni. Dr. Pivko je risal potrebo izgradnje 9lovankega duha zbliževanju. O razmerju Cehov napram Jugoslovenom, ki mora biti vedno tesnejše, je simpatično spregovoril predsednik Češke Besede v Va-raždinu, lekarnar g. Vančk, ki živi že 80 let med nam; in je Irdno uverjen. da bo tudi naša država kmalu prebolela svoje o»roške bolezni. Vsi ti daljši govori so bili navdušeno aklamirani od občinstva, katero so med lem pomnožili še tudi Cehi iz Varaždina in Pluja ter ptujski Slovenci. Mariborski tjadranaši> so pod vodstvom kapelnika dr. Laha zapeli ob veliki pohvali par krasnih umetniških pesmi, vme« pa so sporočili še pozdrave gospa dr. Viseniakova za ptujske Cehe, župan g. Blažek za občino in drugi. Po 8. uri pa so se izletniki podali še na Breg onstran Drave k templja Milre, kjer jih je pozdravil predsednik Muzejskega društva g. dr. Kotnik, nakar je okrajni zdravnik g. dr. Travner kratko orisal zgodovino rimske Petovije in kultov Mitre, ki se v glavnih točkah skoro popolnoma zlaga s krščanstvom, kar nam je potem tudi nazorno pokazal v dobro ohranjenem rimskem templju Mitre na izkopanih spomenikih Mitrovega templja v Ptuju Izletniki bo sledili z veliko hvaležnostjo st rokovnjaškim izvajanjem ter se nalo ob 5. uri polni hvale nad poučnim izletom vrnili zopet v Maribor. Predsednik Lige g. dr. Pivko pa je z nekaterimi člani oatal še v Ptuju in imel ; zvečer še en sestanek s Ptujčani v avrho ustanovitve poverjeništva J.-Č. Lige v.' Ptuju, ki ima z bližnjo okelico vred čex 80 čeških rojakov. Tudi la zlet je znatno i podkrepil in populariziral češko-jugoalo-, vensko geslo: ^Zvestoba za zvestobo!* med Slovenci in Čehi v mariborski oblasti Pred desetimi leti 10.—13. novembra 1914. Nemški poraz pred Vpresom. Veliki m skl valjtr ra vzhodu. Nova Hindenbur gova protiofenzira. Cing-Tau v japonskih rokah. Dnevi med 9. in 13. novembrom pomenijo višek nemške ofenzive v Flandriji. Nemci so razstavili svoje najboljše sile, poslali boj svoje najbolj navdušene čete, namreč iz mladih prostovoljcev sestavljene polke, uporabili vse razpoložljive artiljerijske polke, da za vsako eeno prodro franrodko-angleško-belgijsko bojno črto in dospo do morja pri Calais. Ali j vse zaman I Francozi in Angleži ier Belgijci so svoje pozicije pri Dixmuide - Bizehole-1 Langenmarekt - Paschedaele - Ghenvelt-W8lschaete, ki so v polukrogu obdajale Vres, utrdili kot trdnjave ter namestili v njih velikansko množino strojnih pušk in artlljerije; na najvažnejšem sektorju pred Ypresom so na dolžini 10 km nad pred presom so na dolžini 10 kilometrov razpostavili nad 900 topovi Nemci, ki so se ob pričelku vojne toliko bahall a svojo artiljerijsko premočjo, so omagali pri Ypresu pred topovsko premočjo nasprotnikov. Po najhujšem artiljerljskem ognju so Nemci popoldne 10. novembra prešli v generalni napad, ali sovražna artiljerija jih je enostavno požela. Prav tako se je zgodilo naslednje dni; mladi prostovoljci so padli skoro vsi in vendar niso mogli dospeti niti na enem mestu do glavnih nasprotnih pozicij. In ež 13 novembra so Nemci, ki 90 izgubili silne II-sofe. popolnoma omagali, antanlae čete so se res mogle ponašali s popolno zmago. Vpres je prestal svojo preizkušnjo sijajno. Bilka pri Ypresu se mora staviti po svoji važnosti takoj ob strani slavni marnski. Z njo je bila izpolnjena poslednja vrzel na zapadu, — pokazalo se je definitivno, da Nemci v Franciji ne morejo zmagati. Ta nemSki neuspeh, ki je silno dvignil samozavest v Franciji ln Amrllji, je tem bolj učinkoval, ker je bil istočasno položaj na vzhodu najneugodnejši za Nemce v vsej vojni. Deseti november pomeni višek ruskih uspehov nad Nemci in Avstrijci, na vsej kolosalni črti od Nje-mna do rumunske meje so Rusi marši-rali zmagovito proti zapadu, se približali zopet Insterburgu, Anjrenburgu In LOtzenu globoko v Vzhodni Prusijl, stali že blizu nemške meje pri Torunju, prestopili že nemško mejo pri Kališu in se na jugozapadu bližali Censlohovi ter Krakovu, ogrožajoč rudarsko in ind» strijsko prevazno gornjo Slezijo, dočim io ostale čete korakale znova na Karpat-ske prelaze Velik ruski valjar se Je nezadržno bližal Nemčiji na pota na Berila in v an lat nih državah je vladalo popra vici največje zmagoslavje. Baš 10. novembra pa j« pričela Illndea-burgova protiakcija. in sicer na isti način kakor pri vseh dotedanjih njegovih bitkah: z napadom v bok. Dal je namreS z največjo naglico prepeljati veliko »eči-svojih čel — z izdatnimi ojačenjL zlasti j kavalerijskimL ki jih je bilo treba po-! klicali na j>omoč z znpadnega bojišča — iz šlezije po železnici na sever v ozetn-i I je okrog Torunja in Langensalza (In©. ; wrac!aw) in odtod ae je dne 10. noren-bra pričela silovita nemška ofenziva pod poveljniStvom Mackensena w smeri na Wlodawek in Kutno. Ker so napodil t veliko premočjo in naglico, ao sprva uspevali, potisnili Ruse nazaj, zavzeli ia 11. novembra YV!oc!awek, dobili najprej San in Čez noč brez oddiha ter dospeli v predelu med Varto in Vislo že 14. novembra do črte Kolo-Dombroarlee. Toda Nikolaj Nikolajevič nI tegubO mirnega preudarka, spregledal naglo lila denburgove načrte in pričel i prollakrljo; njegova ofenziva se je povsod nadaljevala po starih načrtih, proti vpadu Mackensena pa se je pričela takoj iiroko la jajao zasnovana protiakcija. • • • V Aziji so Japonci dne 7. novembra zavzeli nemški Tslng-tao. Lastnik in izdajatelj Koninrrij «4nln»». Odgovorni urednik pr. Btuti ii, Tisk Delniške tiskarne, d. d. « Ljubljani. Obnovite naročnino! i ] .Diplltvil)!" Ii n2iiltve'' j tuKt ae>U> 1 Din 'Mil toMMla h qla>a1 * u»nl Ka JMfMntgK Is J«lt'< m rmčnna vsaka bwM> 1 Din — PrlnMolel® m I« mali oglasi, ki m laako tudi » anamkah Ma vpraSaoja odgovarja uprava la. V v»ra*aajj prllotaaa tnamka aa )|bma O Klal TIskarna sestoječa ti 2 brzotl«kareklb Biroje? tovarne UOdliug. 1 »troja 50/80. rabljenega a t zelo dobrem etanjii, 1 »troja 42/52, 1 ainerlkonke Id ve-likeca stroja aa rezan)«. 1 rlefiiiibsrhiDa. 1 Perforler-mascblne ter S elektromo-torjl, opremljeno t nemi potrebnimi črkami, tlakar* Bktm materi Jalotu ter potrebnimi uteozllltami. ae proda po selo ugodnih pogojlb. — ..Sluten", 4. d., Zagreb, (lisa 62. ms Slike za legitimacijo Izdeluje oajhiirej* (omara! H neon (T i b t c r. LJubljana. Val razor Jer trg. 1847 Ivan Magdič kroja«. Gledališka ulica T. ae priporoča ia idočo sezono. 21685 Vrfnarja ki Jc polten, sprejmem kot družabnika. Četudi J« brez premoženja. — Joalp Strea, cvetličarna, Podčetrtek. 24190 Čevljarska delavnica a vseia Inventarjem ao odda v najem. iuuvs a« pri opravi •Jutra«. i4lai (dobe) Krojačk! pomočnik?! Sprejme a« veS apretnlh. treaulh lo dobro Itvežbaulh hroja.akib pomočnikov sa ve* lika Jela i konfekrl jskl tovarni Fran Derenda * Cle., Ljubi JaDa. — Le tam naj stavili, osebne alt plamene pouudbe ozir naj ae zglase v pisarni na Gmonakl centi It. 8. 1980 Lepa Jugoslov. dama a« iSče (do 21. leta), vtika, kot plesalka na potovanjih po vsej Evropi. Oferti v nrmlčinl, a aliko. Da uprava .Julra« pod »Potovanje*. £41*1 Išče se modistlnja ta stalno mesto. — Ponudbe na upravo .Julra« pod »Takoj 12». 24188 Šivilja za na dom a« ISte. Vpraiati Vrbovčevs uli-oa S, Zolgar. «179 ViHHlatp,' Perje kokoije, (oaje in goejl puh ter račje oddala vsako mno-itno po auiernlb cenab tvrdka B. V aj d a. Cakovec. 1883 Proda se stToj Dukova drva do 1000 ni* na itoru te takoj proda. Cena ta kub. meter 30 Din na itoru. Kaalov pove uprava «Jutra>. 24201 Ciza z dlro motna, čisto nova. ae poceni Rroda. Ogleda te pri bilo licu v arodnem domu. 24104 Gostilna e stanovanjem ae da t najem železničarju ali kaki II- I vil jI ali drugim obrtnikom, ki bi sluibo Imeli na Raketo. Naslov : ..Ooatljna Ke|c" Rakek. 24072 Kdor kupuje kdor prodaja, zamenja, oddaj« ali IMe v najem nepremičnine naj ee airlael pred odločitvijo T realltetoi posredovalnici Josip Saje Ljubljana, Meetnl trg it. 25 2017 Lepo posestvo obstoječe II več oralov ojlv, travnikov la goida. vet »ta-novanjaklb In goapodarakib Oglejte si bogato zalogo *0SI n po konkurenčnih cenah A, Šinkovec nasi K. Soss l oLliana, Mestni trg 19. Prodajalka latelnlea. meiaoe atroke, lell mesta za 1. Januar. Naslov pove uprava «JuUa>. 841JJ Opalograr ta cementno alrelno opeko .„. „ ,______. . ter strelna opeka. Kaalov v ; objektov, lelefe "v nepoared-uprav, ..J-utra". 24027 Crl'"," !" ....... nv.stnikk«. nra- 24215 Miren zakonski par bret otrok iiče opremljeno sobo. te mogoče e souporabo kulilnje. najkasneje do 1. decembra. — Plača dobro in dl drva ta vte leto. Dopise na upravo «Jutra» pod .Nujno 72«. 24185 Ne zamudilo ugodne prilike! Žaket obleka Plesni učitelj ee lite ta Ukoj. — Cenj. ponudbe Oa podr. «JuUas, Maribor. 24170 akoro nova, rarlnn in povr8nik, ilt- " se po telo nitki ceni proda. Naslov v upravi .Jutra*. 24210 2aket s telovnikom Zavod za vezenje Milena Zor - Jetek, Ljubljana, Stritarjeva ulica 7 poučuje moderne belo in pisano vezenje od 6. do 8. ve ivečer. 241«! Več spretnih prodajalk v modni In galanterij, strnit t popolnoma Izurjenih, kaki r tudi koriti.rlatlnjo, veSčo vaek pisarniških del. aprejme ta takojšnji nnatop Anion Adamič v Kranju. 23068 (iščejo) Gospodična s prakso llče meela blagajnlčarke. i tnanjem slovenščine, nemščino. erbobvalčlne, a cirilico. Ore rudi Izven Ljubljane. Pisma Je poslali oa upr. .Jutra' pod „PudUaa 12338" 24122 Mlajši trg. pome" 'k ltče elulbo v »pererljakl ali manufakturnf široki. Ve»č Je tudi strojepisja In knjigovodstva. Dopise pod mačko ..Vesten 60' na Uprav n 141 vn ..Jutra". 24067 Absolvenflnja meščanske tole, veHfa atrote-plaja. ISče meela prakllkan-tlnje v trgovini t metanlm blaeom. Ponudbe na podružnico ..Jutra" v Celju p°d ..Praktlkantlnja". 23940 Valed opustitve trgovine velike prodaja vsega ma-! mtfakturneua blaga aukna. angleSkih Sifonov, platna ta rjuhe po veaklb eprejemljl- j vlb cenah pri Joe. Dedraču, ! Aleksandrova cesta Stev. 12. H nerabljen prodam ta 500 Din Posebno velika Izbira v an- \ Naslov v upravi »Jutra«. 24211 ItleSklb Sifonih, modnem bla- |--- g*u za kostume ln krila. Za državne In privatne uradnike posebno ugodna nakupna prilika. 24016 7 Mil-i—a in božič. Mamice retveeellle stroke In kupite Igračne vozičke In mala kolesa, trlclkelne. ho-lenderje. sinllce tloiljlve tudi za mlzlre. Slvelne stroje Itd. najceneje pri ..Tribuna" F. U. L. tovarna dvokolea ln olroSklh vozičkov, Ljubljana, Karloveka caeta 4. 23991 Otroški voziček se proda. Ogleda se Emonska cesta 10, v trgovini. 24212 i se al bližini hrastnlikega pre mogovnlka, telo pripravno ia ItvrSevanle goalllDIike ali druge obrti, ae proda radi amrtl lastnika. Proda se v celem ali parrellrano. Ponudbe na Joelplna Trat-nlk, poseslDlca In gostilni* čarka, Trbovlje IL 24078 Posestvo e 4 poslopji, 5 stanovanji (Z takoj prosta), poldrugim oralom zemlje lo vodno močjo, pripravno ta vaako obrt, poj ure od poetale v Savlnskl dolini, po nizki ceni proda Marija Bob, Trbovlje 1. 23446 Enonadstr. vila v Celju v najbolj*,.tn delu mesta, te proda (8 sob, kuhinja, kopalna •oba, plin lo elektrika, tidana garata) s sadonosnikom in a vrtom. Vsejra zemljišča 40a" m'. Vat pojasnila daje g. Pilecki, Gozdni del, 2. Celje. 24105 Mlad zakonski par bret otrok IMe ta takoj prazno sobo a prostim vhodom. Plača dobro. — Ponudbe na upravo cJuuas pod .Nagrada lun.. £41JG Za Ameriko in nazaj iSčem spremljevalca ta blago. Kot jamstvo mora vložiti 200 dolarjev v banko. Ponudbe: Trst, poitni predal S04. 24188 Otroški voziček velik, dobro ohranjen, ee proda na Aleksandrovi ceail »t. 15. 24160 Otroška posteljica i---- lepa kakor nova. ee proda, j o,.ehe j„ _obe Naulov pove uprava ..Jutra 1 s 2411.9 dobro ohranjen etroj za stnn-canje (Sianzmaarhlne) za gorenje dele In podplate. — Ponudbe oa oaslov: Joalp Gesel J. LJubljana, Sv. Pelra _ cesta T. 24052 Cez 1 oral veliko njivo --------j za setev ovsa dam v najem na polovico onemu, ki dl takoj primerno količino gnoja v to svrho. Obdelam vte tam. — A. Cenit, Zg. SiSka 85, Ljub-ijana 7. 24178 Prazne Odol steklenice •prejema □ a i a j drogerl Ja Anion Kane ainova, 2ldov-aka ulica L 23166 Iščem prazno sobo če moifoče s posebnim vhodnm ta tatoneki par bret otrok. Ponudbe oa upravo .Jutra* pod .Uiren par«. 24192 Lepa soba se odda dvema gospodoma ali gospodičnama. Natluv v uprav" < Jutra*. 197 Prazno al| oprem, sobo te ilče za 2 zakonca pri tlran-ki. ki bi imela dopoldne v oikrbl tudi 2 leti starega otroka. Istotam se proda drap svilnata obleka in 2 dobro ohranjeni sablji. Ponudbe na upravo liata pod .Dobra nagrada«. 24223 Nudijo se dobri zaslužki s sodelovanjem pri raznih ta-stopslvih. — Potreben kapital C;«JC Din. Pouudoe pod .Zaslužek« »na opravo cjutra«. 24184 Išč se posojilo •VI.OOC kron na poaestvo v Ljubljani. Vknjižba na prvo metlo; obresti po dogovoru. Ponudbe na uprave .Jutra« pod .Obrusil Aa 9 mladih puranov ae eeno proda: Trtaika e. 8. MIH ioo«. 24161 Klavir za plesne vaje te vzame ▼ na- jem proti dobri odškodnini. 1'unudbe v dvorsko knjižnico Pred igrilčem. 241U3 Tamburaša , Brat I Uubi kupim, •e pri Navedite ceno. npravi cjutra. 24213 , Vsakovrstne vožnjo i>rt***ii;\e. kurivo m dtugt prevzeme in oekrbl na), hitreje In po eolldnib renat Komar Lojze, Krakovska trt. «t u. zoau -1 Opozarjamo oa 1 Zakon s eltti iu sresRj samonpravi ki se naroda pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani tar velja ■ poitn i bo rrtd Din 6 AO. Piifko in dafinofrled 6 X Zelaa. ta 700 Pln ln ennrevko. krasno predelano, lahko, za 1000 Plo prodam. Ponudbe na upravo ..Julra" pod ..Drezhlbno 23". 24162 kupuje M. OERSAK a Co.. Ljubljana, Kongresni trg 10. 23085 Zlato, srebro lo srebrni denar kupuje in plača najbolje Josip Modic, zlatar. Velika Čolnarska 8. 241S6 Jajca kupuje ln prodaja po primerni " " " ~ ' lino. 241«) Vpeljana trgovina Uradnik Les 500 m4 hrastovih hlodov, * va zone smrekovih desk I—II, 110 ceni Zadruga Grobe, kub. metrov tramov prodamo. —. Ponndbe t navedbo cene na «Po«rednvalic», Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. 24160 v svrho razširjenja trge- lesne »trnke, neolenjen. IMe fr! _.;{,, nfi1i»!rl» rospodično ali tudi kmefko aluibo orl kaki leenl Indu- 1 rl ,ePe moSKe ODieKe ISte vlne gospodično ali tudi kmefko dekle z dežele, katera že ima *!i katera premore si nabavili pietitne stroje Ier z njimi sodelovali v trgovini. Stanovanje, hrana in dober zaslužek zaalgu-ran. Posebno ugodna prilika za dekleta, ki želo priti v Ljubljane. Stroji bi oatali njena last in te na željo pozneje odkupijo. Doi ise pod .PleUlui stroj, na upravo .Jutra«. 24203 Krojaškega pomočnika za velike kose, prima moti, »1'rejme takoj J. SuSuis, Selen-bmgova 4. 2411/8 • lulbo pri kaki leenl Indu-strljl ali trgovini, v ali laven Slovenije. Ponudbe pod ..Lee" na upravo ..Jutra", i 23758 1 Vajenca za kleparsko obrt aprejmem. — tirana in alanov. pri mojstru. Ciril tajer, klepar, Kranj. 24163 Konforisla(injo) t tnnnjem slov. in nem. samostojne korespondence, sleno-gratije in strojepisja t dnljSo P':i»so se sprejme takoj. Po-udhe pod .Veletrgevina z žga-;em» nit upravo Outr.i». 24222 Pekovski pomočnik potten in pri.lun, ae sprejme v stalno siiill.o Bulor nove Ekonom ve»t vaeb panog kmetijstva In knjleovodstvfi. samski — ISče prlmerneea mesia opravite) la večleea poseslva ali ellčno. Nastopi I ihko tako) ali pozneje. Ponudbe oa upr. ..Jutra" pod „UpravlteM". 23738 Kot blagainičarka ali natakarica želim službe, erern tudi kot prodajalka v siaSČI-tarno. — Ponndhe na npravo .Jutra« pod .itvea LJubljane«. 24158 ia ena Ženska ae orodno prodajo. Naalor v upravi .Jutra«. 24167 13 m cementnih cevi Decimalna tehtnica ta 500 kg se kiipi. Ponndbe na Ivas Peatotnik, Resljeva ceata 8. 24221 Enonadstropna hiša t dobro vj etjano trgovino ▼ sredi meata. pri cerkvi, »reven njiva in Trt; cena 145.0O0 dinarjev. Nasluv v opravi .Jutra«. 24199 Hiša 8 itaro*«»no ffoatilno io flnbro vpeljano ipec«rij»ko trgovino, i lepim ffottilnilkim vrtr.in, krnenira stanovanjem, obstoječim is 7 sob s r riiiklinami §a z wm gostilniškim io proda-jalniftkim inventarjem ter od-Ptop«ni gostilniške koncesije ugodno proda. Več s« ixve ▼ Gospodarski pisarni Tribuč, Ljubljana-G lince. 24209 Simpatičen, duSevno omamljen, dobro oituiran gospod srednjih let, teli znanja x na-obraieno gospodično ali damo ne nad 35 let, katera mora biti simpatična, temperamentnega značaja ia pletnenitejra srca. Na upravo «Julra» pod «Zim-ska U j ao«t». 84207 Franci Poličar, Ivanka Poličar, roj. Rogač poročena. SL Vid nnd Ljubljano — Bled 9. novembra 1924. 5974 a SSERAKL boje, mastila, lakove, itak, emafle, kiatove i jamačno čisti firais najbolje kakvoče nude MEDIC-ZANKL družba a o. s. MARIBOR, LJUBLJANA, NOVI SAD, p druia oa. centrala. aUad.it«. Tvornloet 679/a LJUBLJANA-MEDVODE. Okrog 3000 kg 2« x 100 prodam. Več se poizve (rne redkve prodam. dva pri Ivanu » Novem \ od- me,eca »taro. kratkodlako matu 12 pri Ljubljani. 24182 |ov,k0 palco ormafko. od le ---------Ima mati rodovnik. Naalov Trgovski potnik lite eobo a aeparlranlm vhodom za takoj Punudbe na upravo ..Jutra" pod ..Dobra plača 1233J". 24100 Plačilni natakar t dobrimi izpričevali in kavctln želi iz^remenitl mesto; gre tudi kot JeclllonoSa. — Ponudbo na upravo .Jutra« pod .Polten 76«. 24174 Iščem sIu?bo v kakem tavodn, ateljeja, sana-toriju ali sllfno, T katerem bi samostojno peljala vsa pisarniška dela. Ponudbe nod .Samo-ilnlnu na oi.ravc «Jtttra». Otroški voziček dobro ohranjen, ae proda. Moro-iovo, Beethovnova ul. 15. 24187 Lep, moderni kožuh za jako ali plaSt se proda. — Celje-Zavodna, Vila Porto. 24157 »4157 Črna jedilnica elegantna, hrastova, politlrana, ae ugodno proda. Nasluv pove uprava .Jutra«. 24153 Pohištvo dobro ohranjeno, se po eeni proda. Vpralaii Jenkova ul. 15. 242H2 Dve kmečki peči veliki, sele lepi, • klopmi, T dobrem •lanu, se prodasta v hill It. 14 KollzejsVa ulica i pove uprav« ..Jutra" 2411» Zdravega kromoirja ae proda tedensko toč vagonov. VpraSatl na upravo .Jutra« poj .Krompir«. Dobava Ukoj. 24164 Eno sobo i drema nosleljema ifčest ta takoj. Naslov pustiti v upravi .Jutra« pod .Zakonca«. 24206 Skladišče Na stanovanje •uho. blltu glavnega kolo- 1 snažno in zračno, M sprejme dvora. ISče F. Hočevar, Du- miren in soliden gospod. Ogle-najaka cesta 36. 24126 ; dati ga le od 1. do 2. gre po- _______________ I poldne. Naalov v npr. ejatra«. 1 £4177 Stanovanje | Dobro vpeljana trgovina f meSane stroke ae di z vsem ■ inventarjem io blagom ali pa | brez blaga takoj v najem. Prodam tudi dubro ohranjene sta-. laže in pudelne, balančoo in j tlecim;ilno vago po nizki ceni. ! Dopisi pod .Koukureuca« na upravo «Julra». 24214 Kdo bi mogel posoditi t eno veliko .oho In kuhinjo ,,rj ug|utb ,dot| , ter drugimi pntiklinami dobi „„t.|,.| ,noon ni« a. .i 25-000 Vi2-J?.«vo'bdiš.« avooo Din. .Naalov pove nprava h. „„ ,„_,„ vi utra«. 34180 ba na prvo meeto. Odplačilo v 12 meaečnlh obrokih. Obreati po dogovoru. Masluv v upravi ..Julra". 24110 Mešana trgovina ;?omP:,"a.r,i: ^ opremljena sok. Invmtorjcm. Zadostuj« majhen kapital. — Stanovanje v hill. — Ponudb« oa opravo •Jutra* pod «t'rom«t tOO* sredini mesta « električno razsvetljave so odda za takoj. Kateri dobro alhilranl gospod bi bolel pomagali e par tlaoč dinarji bolJSI, aamnatojol gospodični la trenutne ta-drege. Neanonltune pouuiJoe e polnim naslovom la eventualnimi pogoji pod ..Obojestranska diskreclja" oa uprava ^Juira". 24104 Pozor! ISče ae 15 000 Din poaojlla na prvo vknjižbo nove biSe. Interesenti naj aatnaaijo svoje ali pa se lata proda po talo naslove pod A. K. J. na upra- nizki ceni. Naalov pove upr. ZIMSKA SEZONA v zdravilišču Rogaška Slatina | NajlepSe in najmoderneje urejeno zdravilišče kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Svetovnoznani zdravilni vrelci: „Tempel", „Styria". „Donat". Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, srca, ledvic in Jeter. Cene zmerne. Največja odoboost Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte! I Ravnateljstvo zdravilišča Rosaika SlatTaa. i AHiiUMUUumatmumniiaumauii ft-fia uuuuoumI Gaston Lerouz - K. B. Strašen doživljaj Kapitan Michel je imel le eno roko, s katero si je prižigal svojo pipo. Bil je star pomorščak in seznanil sem se ž njim obenem s štirimi drugimi stari* mi mornarji nekega večera pred večerjo na terasi verande Vicille Darse v Tonlonu. Navadili smo se, da smo se shajali, ko je solnce zahajalo za Tamarisom, pri čaši, par korakov od pljuskajočga morja, na katerem so plesale male ladje. Štirje mornarji so se zvali Zinzin, Dorat (kapitan Dorat), Bagatelle in Chanlieu (vražji Chanlieui). Seveda so bili obpluli že vsa morja in doživeli nešteto dogodovščin; in sedaj, ko so deslužili, so si preganjali čas s pripovedovanjem strašnih zgodb. Kapitan Michel je bil edini, ki ni nikdar pripovedoval. In ker se je zdelo, da se nobeni stvari ne čudi, so ostali končno izgubili ravnotežje ter mu dejali: «In vi, kapitane Michel, mar niste vi doživeli nič strašnega?* <0 pač,> je odgovoril kapitan in odložil pipo iz ust, cdoživel sem strašno zgodbo... eno edino b «Ne!» «Zakaj ne?> začne, cpovedal vam bom, kako sem izgubil roko. Takrat — bilo je pred kakimi dvajsetimi leti — sem podedoval v Mou-rillonu majhno vilo, kajti moja rod- bina je dolgo časa prebivala v teh krajih, in jaz sam sem rojen tam. Po vsaki dolgi vožnji sem se rad odpočil v onem gnezdu in prijalo mi je v tistem okraju, ker me niso nadlegovali maloštevilni mornarji in naseljenci, stanujoči v sosedstvu. Po večini so se mirno zabavali s svojimi prijateljicami in pušili opij, ali pa hodili po svojih poslih, za katere se nisem brigal... Počemu? Vsak živi po svoje, in kdor pusti mene v miru, ga pustim tudi jaz... Neke noči pa so me zbudili. Čuden ropot, ki si ga nisem vedel razlagati, me je vrgel na noge. Moje okno je bilo, kakor vedno ponoči, odprto; in ves bebast sem prisluhnil nenavadnemu šumu, ki ni bil niti grmenje groma, niti bobnenje bobna, in kakšnega bobna, prosim! Človek bi dejal, da je dve sto pobesnelih tolkačev udarjalo, ne več na oslovsko kožo, ampak na lesen boben... In ves ta ropot je prihajal od nasprotne vile, ki je bila že pet let brez stanovalca, in na kateri sem še prejšnji dan čital, da je naprodaj! Z okna svoje sobe, ležeče v prvem nadstropju, sem lahko pregledal zid, ki je obdajal vrtiček okoli vile, in vrata in vsa okna. celo ona v pritličju. Ta so bila še zaprta kakor sem jih videl podnevi. Le skozi špranje oknic v pritličju se je svetila luč. Vraga, kdo se je neki priklatil v to osamljeno bivališče na kraju Mourillona, kaka svojat je vdrla v to zapuščeno hišo, da uganja tal: peklenski trušč. Čudno bobnenje kar ni hotelo ponehati. Trajalo je dobro uro še in potem, ko se je jela preganjati jutranja zarja, so se vrata vile odprla in na pragu se je pojavila bleščeča postava, kakor je še nisem videl v življenju. Bila je v večerni obleki in v roki je držala — in s koliko gracijoznostjo — svetiljko, koje žarki so obsevali njena božanska ramena. Na ustnih ji je ležal miren in prijazen nasmeh, ko je iz-pregovorila besede, ki sem jih popolnoma razločil v zvočni noči: Jtfa svidenje, prijatelj dragi, na svidenje ob letu!.. A komu je to govorila? Kako naj bi bil izvedel, ko pa nisem nikogar videl pri njej! Ona je še par hipov postala s svetilko na pragu, baš do takrat, ko so se vrtna vrata sama od sebe odprla in prav tako zopet zaprla. Potem so so zaprla tudi vrata vile, in videl nisem ničesar več. Mislil sem, da se me je lotila blaznost ali pa da sanjam, kajti bil sem si popolnoma svest in je bilo izključeno, da bi kdo prekoračil vrt, ne da bi ga moral jaz opaziti! Še vedno sem stal pred oknom kakor ukopan in nisem se mogel niti ganiti niti kaj misliti, ko so se vrata vile vnovič odprla in se je prikazala ista krasna postava. Bila je tudi zdaj sama in še vedno je imela v roki svetilko ,Pst,' je dejala,,molčite!... ne smemo zbuditi soseda tam nasproti.... Spremila vas bom.' Tiho je sama stopala preko vrta in se ustavila pred vrati, na katere je padla vsa svetloba, tako da sem prav razločno videl, kako se je gumb na vratih zavrtel sam od sebe, ne da bi se ga dotaknila kaka roka In potem so se vrata še enkrat odprla pred žensko, ki pa se ni. kakor sem videL prav nič temu začudila. Mislim, da mi ni treba pripomniti da sem videl to- in onstran vrat.. Kajti gledal sem od strani. Veličastna prikazen je ljubko po-kimala v nočno praznino, ki jo je razsvetljevala bleščeča svetloba njene svetilke; nato se je nasmehnila in rekla: ,Naprej! Na svidenje! Ob letu!... moj mož se strinja. Danes ste se prav vsi odzvali... Zbogom, gospodje!' Tedaj sem začul več glasov, ki so pozdravljali: .Zbogom, gospa!... Zbogom, draga gospa!... Ob letu!...' In ko se je tajinstvena hišna gospodinja pripravljala, da zapre vrata, sem čul še: ,0, prosim, nikar se ne trudite!' In vrata so se zopet sama zaprla. Za hip je zavladal v zraku nenavaden šum; Culo se je kakor pipanje cele jate ptičev: pip!.. pip!.. pip!.. in zdelo se je, kakor da je ona ljubka žena odprla kletko in izpustila na svobodo gnezdo mladih vrabcev. Počasi se je potem vrnila v hišo. Luči v pritličju so ugasnile, zato pa sem opazil, da so okna v prvem nadstropju razsvetljena. Ko je dama stopila v vilo, je vprašala: ,Ali si že gori, Gerard?' Odgovora nisem ujel, vrata vile so se znova zaprla... malo kesneje pa je izginila tudi luč v prvem nadstropju. Ob osmih zjutraj sem stal še vedno pri oknu in topo buljil v vrt in v vilo, kjer sem v noči opazil toli nenavadne stvari. Zdaj v bleščečem dnevnem svitu pa se mi je vse zdelo kakor ponavadi. Na vrtu ni bilo žive duše in vila je bila zapuščena kakor prejšnje dni... Ko sem omenil svoji stari hišni oskrbnici, ki je med tem prišla sna-žit, o čudnih dogodkih, ki so se vršili ponoči, mi je potrkala s svojim umazanim kazalcem po čelu in je dejala, da sem preveč kadil. Jaz nikdar ne pušim opija in ta njen odgovor mi je bil dovolj, da sem pokazal žen-ščetu, ki sem se ga že dolgo hotel iznebiti, vrata, ker mi je hodila vsak dan dve uri mazat moje stanovanje. Sicer pa itak nisem nikogar potreboval, ker sem čez dva dni nameraval zopet oditi na morje. Imel sem jedva dovolj časa, da sem pospravil svoje stvari, uredil račune in se poslovil od prijateljev, potem pa sem sedel na vlak proti Havru, kier sem se vkrcal na prekmorski parnik. Tako sem ostal na morju in preteklo je enajst, dvanajst mesecev, predno sem zopet videl Toulon. Ko sem se pojavil v Mourillonu, nisem nikomur govoril o svoji dogodivščini. čeprav ini ni izginila niti trenutek iz spomina. Vizija one dame s svetilko me je povsod zasledovala in zadnje njene besede, ki jih je govorila svojim nevidnim prijateljem, so mi še vedno zvenele v ušesih. ,Naprej! Na svidenje: Ob letu!' Vedno sem mislil na ta sestanek. Sklenil sem, da pojdem tudi jaz tja in da bom, naj stane, kar hoče, skušal odkriti ključ one tajnosti, ki mi je že do blaznosti zbegala moje poštene možgane, ki ne verujejo ne v duhove, ne v strahove. O, groza! Le prezgodaj sem izvedel, da nista ne nebo, ne pekel nič napram strahotnosti, ki sem ji bil priča. Bilo je ob šestih zvečer, ko sem se vrnil v svojo vilo v Mourillonu, dva dni pred obletnico one tajinstvene nočL Prvo, kar sem storil, ko sem vstopil v hišo. je bilo, da sem stekel k oknu v prvem nadstropju in ga odprl. Takoj sem zagledal — kajti bilo je poleti in solnce je stalo še visoko — na vrtu nasproti ležeče vile zelo lepo ženo, ki se je izprehajala in nabiraila cvetice. Ob šumu. ki sem ga povzročil, je dvignila glavo. Bila je ,dama s svetilko'. Takoj sem jo spoznal; njena lepota ni bila podnevi nič manjša kakor ponoči. Polt je imela belo kakor imajo bele zobe črnci v Kongu; oči modre kakor morje v tamariškem pristanišču, lase pa plave in mehke kakor najfinejše predivo. Zakaj bi tajil? Ko sem zagledal to ženo, o kateri sem sanjal vse leto, sem izgubil srce. O, zdaj ni bila več prikazen moje bolne domišljije! Stala je pred menoj, iz mesa in kosti! Vsa okna vile pa so bila odprta in v njih so stale skrbno gojene cvetice. V vsem tem pač ni bilo nič fantastičnega. Ona me je torej opazila in takoj sem videl, da ji je neprijetno. Stopila je še par korakov po srednji aleji svojega vrta, potem pa je skomignila z rameni, kakor da ji ni nič mar, in dejala: ,Vrniva se, Gerard!... Večerni hlad postaja neprijeten.. (Dalje prihodnjič.) STOEWER najpopolnejši šivalni stroj. Vežo, krpa, štopa, šiva z enostavnim premikom pogrezljivega transporterja (grabelc) Vsak dom ga imej! LUO. BARAGA = LJUBLJANA s Selenburgova ulica 6/1. 15letr.a garancija vseh. vrst in vsako množino, v ftsto opranem stanju nudi, za ta-v kojšnjo dobavo •frodflfn! urad frntjanfttga premogovnika AND. JfiKIL : - LJubljana, Krekov trg 10 „ 1018-a MUHA, m Aleksandrova cesta (2. 1 2001/a Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. SSS-Sg ž T TI 11ITTTTTYTTTTTIIIII1 TiTTTTT Vpletke (kite), barvanje las z »L' Oreal Hane" M. PCDKRAJ3EK, fiher za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32. Modistka Z. Gorjanc & Co. Ljubljana, Sf. Petra c. 27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejših damskih klobukov. Sprejema klobučevino ifilce) v prekrojevanje ter vsa popravila. Zaloga Spaterie-oblik Postrežba točna. is92a Cene najnižje. _ kb. DVOaNI Ml D03JIVITELJI STOCK COGNflC MEDICINflL D. D. SLAV. POŽEGfl Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin Ipavic v Mariboru, Gosposka nlioa 46 zopet ordinira od 9. do II. in 15. do 16. ure. STOCK I KONCI PIJ E NTA ČOKOLADA IN BONBONI 3ETS1CTfS^TC?^ COGNflC MEDICINflL JflMfllCfl RUM CHINfl ČflJ ZNAMKA „ STO C K" JAMČI ZA NAJBOLJŠE KVALITATIVNO BLAGO! j 7i i t lt *1i a I ol t * i t A a a A i »-E Hipotekama banka jugoslovanskih hrani š v LJubljani (prej Kranjska deželna banka) se priporoča za vse v banano stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice ia tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Daje vsakovrstne kredite in predujme. ?SB Ljubljani. 6'J09a trapisf Orejer ponuja FHflHJO DZOM Rogaška Slatina. 5972a LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdeiovatelj dežnikov. Na drobno 1 Na debelo I Zalog« sprehajalnih palic. Stari dežniki *• nanovo preobletejo 5784/a Jesenske književne novosti Tiskovne zadruge v Ljubljani: Dr. Iv. Tavčarja, Zbranih «pisev V. zvez. (Izsa kongresa). Zgodovinski roman. Broš. Din 84 —, t platno vezan Din 100 v pol osnje vezan Din 105-—, pošt. Din 2*50, ozir. Din 3'—. Kersnik Janko, Cyclamen. Roman. Broš. Din 22 —, vez. Din 27 —, pošt. Diu 1-25. Bodal And., Križev pot Petra Knpljenika. Povest. Broi Din 17"—, vez. Din 22 —, pošt. Dia 1-25. Anton Msllk, Jugoslavija, L del. Druga predelana in pomnožena izdaja. — Broš. Din 6fr—, mehko vez. Din 76'—, pošt. Din 2-— Svoboda-Govekar, Poslednji mož. Veseloigra v 3 dejanjih. Broš. Din 14'—, pošt Dia —'76. Psjnič, dr. Edvn Cmlnoprardni red. Broi. Din 80-—, po«. Din t"—. Barsetta sprejema tiskom zadruga o Ljubljani. Prešernova ulica 54. umu OuD imun Fes do&Ernianzrortov- 1 Kdor oglašuje, ta napreduje! l lll!lMIMIimWin-g—g-—Mr^—^r— ■■■■■■■ . III II lllll !■! letniki 1921, 1023 in 1924 iz Jeruzalemskih fn Ljutomerskih vinogradov ima vedno po najugodnejših cenah v zalogi Lovro Petovar, Ivanjkovci. nikom leto ftar, v policijske brezhiben, eno oče dresiran svrhe, je poceni naprodaj. Istotam je naprodaj polpo-krita kočija (Phaeton). koleselj, ter pony-voz \ se se dobro ohranjeno. — I'aar Ignacij, hotelir, Jesenice, Gorenjsko Zimgko perilo copate, klobuke, čepice itd. priporoča najngodneje JAKOB LAH Maribor Glavni trg štev. 2. 5870* Kdor kib ki) pridali | Kdor hoče ka) kopiti Kdor tiči liette itd. ioalMiP JKnHi Zahvala Zahvaljujemo se najtopleje vsem prijateljem in znancem za mnogobrojne izraze sočutja in izkazana sožalja ob smrti našega nadvse ljubljenega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Ivana Majarona posestnika in trgovca v Borovnici Izrecno pa se še zahvaljujemo gg. zdravnikoma primariju dr Jenkotu in dr. Šabecu ter vodstvu Leonišča za požrtvovalno nndeno zdravniško pomoč in oskrbo, dalje prečastiti duhovščini, cenj. gg. pevcem, So-kolstvu in domačemu gasilnemu društva ter vsem, ki so ga spremili v častnem sprevodu na njegovi poslednji poti Borovnica, 11. septembra 1924. Žaluj oči ostali stezice "rinete dobavi a ..Ilirija" tn, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo taii na obroke. Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tičar Nalezljive bolezni. Opitsi važnih naiez-luvih bolezni s navodili ca nego bolnikov. S si i kazni. Cena s poštnino vred 20 Din 50 p. Naroča se pri Tlako vnl zadrugi v LJubljani. Prešernova al. 64.