^d^. 40 TftST, v četrtek 9. februva^a tsil Tečaj XXX* I IZHAJA VSAK DAN t«dl tb mrf^jBb t« praznikih ob ab ponedeljkih ab 9. zjutraj. PcMBlfa* itrf. m prodajajo po 3 nvft. (6 stoi.) v »aogik tebakarnak v Trato io okoliši. Gorici, Kranju, St Petrm, Pes toj ai, Satani. Nabreiini. Sv. Lucgi, Tolminu, Ajdov-ičiai. Dorob«rjra itd Zastarele »te*. p« 6 nvi- (10 atot.). O0LA8I se RAČUNAJO NA MILlMICTRK v iirokosti 1 kolona. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • ut. «•■», osmrtnica, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« 2O st. mm Za ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 30 K. vsaka nadaljna rrata K 2. Mali oglasi po « atot. beseda, oa^nj pa 40 atot Oglaae sprejems Inseratui oddelek uprav« .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Ediooati . == Plačljivo In utožljtvo v Trstu. tPINOST Glasilo političnega društva „Kdinost* za Primorsko. F admarti j* moi! NAROČNINA ZNAŠA za cele leto 24 K., pol leta 12 K, S mesece i K; no na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oz:ra. ■tTtiDlBk M D*«»ijsk« Iituj« „EDnrostT" ItftC« : u ••1© Uto Kron S'30, aa pol lata Kron I IO. Vsi dopisi n»j se pošiljajo aa uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ta •• sprejemajo la rokopisi oo M vračajo Haro£nino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galatti 18 (Naroda! don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN iJODINA. Lastnik konzorcij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ Giorgio Galatti štev. 18 - PoStno-hranllnRnl r^un 1L 54) 652. TELEFON It 11-57. BRZOJfll/NE VESTI. DRŽAVNI ZBOR. DUNAJ 8. — Zbornica je nadaljevala generalno debato o krošnjarskem zakonu. Radi sleparij pri ljudskem Štetju v Istri. DUNAJ 8. Med vlogami se nahaja predlog posl. Pittacca glede ureditve službenega razmerja strojnikov pri pomorski oblasti in ena interpelacija posl. Spinčiča radi sleparij pri ljudskem Štetju v Istri. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 8. Med došli mi vlogami se nahaia peticija prestolnice Budimpešte, ki zahteva, da vlada prepove razširjenje lista avstrijskega društva za ohranitev nem-žtva na Ogrskem. Peticija je bila odka-aana peticijskemu odseku. — Nato je zbor-sica nadaljevala generalno debato o bančni pred'ogi. Govorila sta posl. Kohn (justhovec) in B zony (košutovec), na kar je bila razprava prekinjena in odgodjena na jutri. Hrvatski sabor. ZAGREB 8. Ko je prešla zbornica na dnevni red, namreč k debati o nujnem predlogu, naj vlada predloži akte o želez-aiški pragmatiki, je povzel besedo posl. S u p i l o, ki je rekel, da bo glasoval za su;nost. Govornik je izjavil, da železniška pragmatika ni bila past, ki so jo Madjari sastavili Hrvatom, marveč ista je bila usiljena toliko M?djarom, koliko Hrvatom. Gre za tem, da se odtuji ta dva naroda, ki sta se oližala eden drugemu. Idejo - zbliževanja pa niso na Ogrskem dobro umeli. Leta 1907 se je moralo izvesti avstro-ogrsko nagodbo. Wekerle je rabil za to konflikt Hrvatov, da je zamogel z neodvisni mi elementi izvesti nagodbo z Avstrijo. To se mu je tudi sijajno posrečilo in zato je odšel tudi kakor mučenik. Cesar v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 8. Cesar je danes ob 5*15 popoludne s posebnim dvornim vlakom dospel semkaj. Po ulicah zbrana množica je cesarja živahno pozdravljala. Potres. VIDEM 8. Danes ob 4. uri zjutraj so čutili v Tulmezzu, Mjggio in Portebi potres, ki pa ni napravil škode. ŠAMADA 7. (Guv. Baku). Tukaj se je •b 11. uri predpoludne močno zazibala zemlja in sicer v smeri od severa proti jugu. Revolucionarno gibanje v Meksiku. EL PASO 8. Ustaši so po nedeljskem koju, v katerem so porazili polkovnika ivezne armade Rabago, popolnoma obkolili mesto Juarez. Včeraj ob 2. uri zjutraj je močan oddelek ustašev odmarširal proti »padu. Zdelo se je, da so bile višave za ■jihovim hrbtom polne moštva. Uro potem so ustaši pričeli streljati proti zveznim itetam, ki so se morale umakniti v juarez. EL PASO 8. Ustaši so pri Casagrande »aičili 18. meksikanski pešpolk, ki je mar-iiral, da osvobodi mesto Juarez. TURČIJA. Ustaja v Jemenu. CARIGRAD 8. — Na romunski ladiji ,Jaszy* je odplul v Hodeido zopet en bata- lijon. Kakor poročajo generalnemu štabu, vzdržuje Hodeida promet s Sano potom optičnega brzojava. Tu čija In GrSka. CARIGRAD 8. Listi poročajo, da je porta naložila turškemu diplomatičnemu zastopniku v Atenah, naj opozori grško vlado na incidente ob meji, ki se v zadnjem Času množijo. _ Pariz 8. Kolonijalnemu ministerstvu došle brzojavke poročajo, da je tri dni in tri noči divjal na otoku La Reunion grozen ciklon. Provzročena Škoda je velika in je ni možno ceniti. Vse zveze so pretrgane. Petrograd 8. Na železniški postaji v Carskem Selu je uničil požar carski paviljon. Škoda je velika. Sumi se, da je bilo zažgano Berolin 8. Državni zbor je nadaljeval drugo čitanje pravosodne novele. Slovensko vseutlliSfe - cijo prot; italijanski fakultetni predlogi. Dr. Šušteršič je retiriral, in sicer, kakor izhaja iz izjav ministerskega predsednika, brezpogojno I Baron Bienerth je danes podal načelniku nemško - nacionalne zveze trdno zagotovilo, da niso dobili Slovenci za opustitev obstrukcije nikakih kompenzacij". — Tako graška „Tages-j post*4, ki je resen in navadno dobro in-j formovan list. Za danes naj rečemo samo to: ako so te vesti resnične, ako je namreč res, da so slovenski klerikalni poslanci opustili obstrukcijo brez vsakih koncesij in tako darovali Italijanom univerzo, potem je to eden najsramotnejših porazov in eden najhujših udarcev, kar so jih kedaj dobili in doživeli. To najnovejše izdajstvo odpre morda slednjič oči tudi onim, ki so bili dosedaj slepi pokopano?! i' O D L I S T E K. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal 1. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Čeprav je kmet zastonj delal svojim grajščakom, čeprav je imel Magdič precej gotovine, ki mu jo je prinesla njegova žena, so take zabave stale mnogo denarja, se je trošilo toliko denarja, da so se bogataši apirali slediti razkošnji piemkinji. A njen mož se temu ni upiral, on je celo odobraval, kar se je izmislila njegova „lepa" že-aica, in je tako dolgo vrsto zimskih sezon v Zagrebu preživel cvet hrvaškega plemstva nenavadno krasno in sicer na račun lepe Gite. Duša vseh teh zabav je bil zelo zanimivi vdovec grof Čikulin, ki je s svojo sosedo neumorno vabil na te lepe večere mnogoštevilno plemstvo, ki je čim bolj hitelo v Zagreb, ko je le čulo, da se more tako dobro zabavati na tem starem, pustem griču. Tudi zima ima konec in prihaja pomlad, ko mora vsak grajščak misliti na svoje posestvo in na zemljo, ki ga prehranja. Magdičevi so se morali vrniti v pusto Gorijo Konščino in nadzirati delo. 1 Z Dunaja prihajajo vesti, ki se nam zdijo težko verjetne. Naša politika je doživela že mnogo porazov, a preboleli smo jih v upanju na boljše čase. A najnovejši naš poraz, o katerem prihajajo vesti z Dunaja, sramoten poraz v našem vseučiliškem vprašanju, se nam zdi enostavno neverjeten. Žalostne so razmere v jugoslovanski delegaciji. Strankarski in osebni egoizem, osebna nasprotja in napadi, vse to je našo politiko na Dunaju tako zastrupilo, da ni bilo vsled tega pričakovati nič dobrega. Vendar smo upali, da se bodo naši poslanci vsaj v ta kem vprašanju, kakor je vseučiliško vprašanje, zavedali svoje dolžnosti in postopali kot en mož. Ali mesto tega, kaj se je zgodilo? Vseučiliški odsek se je vsled teh nesrečnih razmer razšel. „Slovenski klub" je proglasil politiko svobodne roke. S kratka, jugoslovanska delegacija se je ločila tudi v tako važnem vprašanju, kakor je vprašanje naše univerze. Dalje časa se je govorilo in pisalo, da Slovenci ne bodo več delali težkoč pri razpravi o italijanski fakultetni predlogi in da odnehajo od obstrukcije. V očigled tem vestem smo mi v nekem članku naglasili, da v sedanjih razmerah našim poslancem ne preostaja druzega, nego brezobziren boj do skrajnosti. A prišlo je drugače. — Posl. Gostinčar je takoj v prvi seji proračuns ega odseka stavil predlog za konec debate in je s tem jasno dokumentiral, da Slovenci ne mislijo več obstruirati. In glej, za ta predlog so glasovali vsi slovenski klerikalci, a proti so glasovali Čehi I Vsled tega postopanja slovenskih klerikalcev je bila odstranjena zadnja ovira o vprašanju italijanske pravne fakultete. — Kar se tiče slovenskih vseučiliških zahtev, smo bržkone ostali po zaslugi dr. Šušte; š Ča na cedilu. Bržkone, pravimo, ker se nam zdi skoraj nemožno da bi bili slovenski poslanci tako sramotno prodali in izdali naše vseučil šče. A nemški listi v prvi vrsti „Tagespost", pišejo drugače. V včerajšnji Številki piše ta list: Jugoslovani so danes opustili obstruk- * # * V včerajŠni seji proračunskega odseka je posl. Ploj predlagal resolucijo, da naj vlada ustanovi najkasneje tekom 10 let v Ljubljani slovensko univerzo, a za sedaj naj ustanovi docenture v Pragi in Krakovu. S to resolucijo tudi če bo vsprejeta, nam bo prokleto malo pomagano I Koliko resolucij se ni že sklenilo v Avstriji, ja večina jih ostane na papirju. To usodo bo doletela tudi resolucija za slovensko univerzo; četudi bo morda vsprejeta. To so uspehi naše politike : Italijani univerzo, mi pa papirnate resolucije 1 Gospod asesor je komaj čakal na ta čas in veselil se je trenutka, ko zagleda starodavno svojo hišo pod visoko Ivrančico, kjer preživi nekaj mesecev v mirnem in prijetnem življenju na deželi, ki od daleč ni tako drago in težavno, kakor življenje v Zagrebu. Soproga njegova se ni vračala na deželo s takšnimi občutki. Bilo jej je umreti ! od dolgega časa, ko je morala preživeti prve dni na posestvu svojega moža po onih lepih in preugodnih zabavah v Zagrebu. Gospod asesor je dobro vedel za to nejevoljo mlade žene in jo je tolažil. Ako hočeš imeti vse v redu, mora biti tvoja žena zvesta, zanesljiva tovariŠica na delu pri gospodarstvu. Gospod asesor ni naletel na takšno ženo. Ako je morala iti pogledat za orači in sejalci, ali iti h koscem na travnik, ali delavcem v vinograd, se je izgovarjala, da ne more prenašati solnčne vročine. V hlev, svinjake, v kokoŠnjak itd. se še ozrla ni, in svojemu možu je zatrjevala, da ne more prenašati takega smradu. Ako je bilo treba pogledati v kuhinjo, posebno kadar je prišlo mnogo gostov, ali kadar je bilo več težakov na hrani, — elegantna gospa Margerita je opetovano dokazovala svojemu soprogu, da ona ni vstvarjena za kuhinjo, ker ne more duhati dima sirove hrastovine, ki je takrat navadno prasketala na grajščinskih ogniščih. In tako je moral gospod asesor, vraivii * * * Evo brzojavno poročilo o včerajšnji razpravi: DUNAJ 8. V današnji seji proračunskega odseka so bili razdelilni referati o proračunu, nakar je nadaljevala podrobna razprava o italijanski pravni fakulteti. Posl. M a I i k se je imenom vsenemcev izrekel proti resoluciji posl. Korošca in proti italijanski pravni fakulteti. Posl. S k e d 1 je protestiral proti vsakemu predlogu, ki ni v tesni zvezi z ital. pravno fakulteto. Predlagal je kompromsni predlog, da se ima z zimskim semestrom 1914—1915 osnovati samostojno italijansko pravno in državnoslovno fakulteto v kakem ; italijanskem mestu. Sedež se ima določiti s posebnim zakonom, katerega načrt treba j najkasneje tekom leta 1912 predložiti drž. zboru in da se vlado pooblasti, osnovati italijansko pravno fakulteto s sedežem na Dunaju s prvim semestrom, ki sledi sank-; ciji. Dunaj ima veljati kakor sedež le pro-: vizorično in le do zimskega semestra 1914-11915. (Ako bi se torej vlada in Italijani ; oziroma državni zbor do tedaj ne mogli zjediniti glede sedeža, bi ostali Italijani zopet na cedilu. Ur.) Posl. K r a m a f je izjavil, da češke stranke privoščijo Italijanom njih pravno fakulteto, a ravnotako, da se izpolne zahteve Jugoslovanov in Rusinov. Govornik zahteva ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu. Posl. Conci je izjavil, da si je italijanska ljudska stranka na vse mogoče načine prizadevala, da bi bila ustanovljena italijanska pravna fakulteta v Trstu. Ker je pa nemogoče, da bi se za sedaj dosezalo tako rešitev, sprejema njegova stranka Skedlov kompromisni predlog. On povdarja, da treba le sedež, ne pa tudi fakulteto samo se na svoje posestvo, opravljati vse posle, ne samo gospodarjeve, temveč tudi gospo-dinjine. Pregledal je vsako delo na polju, na travniku in v vinogradu. Delil je kuharju in pomožnim kuharicam (bilo je pet ali šest kmečkih deklet) meso, mast, maslo, sočivje, moko, z eno besedo vse, česar treba v kuhinji. Odločeval je, kaj se mora kuhati za gosposko mizo, in kaj zopet za domaČo družino. Zjutraj je prvi vstajal in zvečer zadnji legal v posteljo. Na vse zgodaj je šel v hlev pogledat, če se živini dovolj poklada, če se teleta dovolj skrbno pitajo ; pazil je, da so dobivali prešiči dovolj krme, da je dobivala perotnina zobat. Gospod Magdič ni težko vstajal, kadar je Šlo za nujno poljsko delo, da dvigne na nogo družino, da gre za poslom. Dokler je bil doma na svojem posestvu, je delal od zore do mraka, skrbel za vse, pazil na vse in vedel vse, boljše nego njegov špan in oskrbnik, katerima je bilo lahko življenje, kadar je živel „gospod" na svoji grajščini. Medtem, ko se je on mučil in pehal, je živela gospa Gita najbrezskrbnejše življenje na posestvu svojega moža. Hodila je zgodaj spat, in vstajala kasno, zelo kasno. Na to se je dolgo časa kitila in opravljala pred zrcalom, in edina njena skrb je bila, da je čim bolj odičeno izgledala, in še poleg nje obe hčeri, Jelena in Magdalena (drugih otrok smatrati za provizorij. Biti mora popolnoma izključeno, da bi se na italijanskem narodu napravilo ponovni eksperiment, da bi mu se dovolilo visoko šolo, potem pa naenkrat zopet vzelo. Pos! Ploj je navedel razloge za taktično postopanje svoje stranke. Izreka nado, da bosta vlada in večina prišli do uverje-nja, da se ustanovitev jugoslovanske pravne fakultete ne da več odlašati. On protestira, da bi v imenu kulture govorili ljudje, ki odrekajo tisočem otrok ljudsko šolski pouk v maternem jeziku in ki odrekajo Slovencem tudi opravičene zahteve po slovanskih srednjih šolah. Predlaga v imenu „Zveze južnih Slovanov" resolucijo, kjer se vlado poživlja, naj podvzame potrebne korake, da bo najdalje tekom desetih let ustanovljena v Ljubljani slovenska pravna fakulteta, a mejtem omogoči slovenskim aspirantom, da se ha-biliurajo kakor docenti. Posl. dr. M a y e r se je izjavil za predlog Skedlov in proti predlogu posl. Korošca, naj se italijansko fakulteto ustanovi v Trentu. — Posl. dr. Konstatin L e w i c k i se jes. zavzel za ustanovitev maloruske pravne fakultete. — Posl. P i t-t o n i je izjavil, da ostanejo socialni demo-kratje pri svojem spreminjevalnem predlogu, da bodi sedež italijanske fakultete v Trstu. — Naučni minister Siiirgkh se je skliceval na svoje prejšnje izjave, v katerih da je popolnoma priznal Italijanom pravico do lastne fakultete. Minister je govoril potem o obeh spreminjevalnih predlogih ter je konečno priporočal, naj odsek vsprejme Skedlov predlog. Minister je rekel, da bo vlada vpošte-vala tudi želje drugih narodnosti, tičoč se ustanovitve novih visokih šol. Potem, ko je govorilo še več govornikov, je bila debata prekinjena. Prihodnja seja jutri. Oznanjevalci miru in sprave? V Gorici, 6/11. 1911. II. Glasilo laške ljudske stranke je storilo prav, da je enkrat pošteno povedalo liberalcem, da je niihovo postopanje nap ara Slovencem zločinsko, in da m niti v interesu gospodovalne laške stranke same, da nadaljuje po tej poti. Stališče popolne negacije najprimitiv-nejŠih pravic slovenskih meščanov, ki je zavzemljejo v prvi vrsti laški liberalci, je rodilo med goriškimi Slovenci reakcijo. V zadnjih desetih letih smo kljub raznim oviram nevzdrženo napredovali na gospodarskem in šolskem polju, tako, da se kar nič ne ogrevamo za takšen mir, kakoršnega ima v misl h imenovano glasilo, in prav nič «e nam ne toži po onih časih, pred 40 ali 50 leti, ko je res vladala sloga med Lahi in Slovenci, ali v tem smislu, da je bil Lah velik gospod, Slovenec pa njegov ! ponižni sluga. Verujemo prav radi, da se lberalcem in ljudski stranki hudo toži po onih idiličnih časih ki pa se ne vrnejo več! Če v prvi vrsti omenjamo liberalce kakor naše najhujše protivnike, nočemo s tem še trditi, da bi bila ljudska stranka napram našim zahtevam morda pravičnejša. Ker gre v tem slučaju predvsem za mestne ni bilo), da sta bile podobne dvema pun-čicama. Da jej ni bilo preveč dolgočasno, je večkrat vabila k sebi goste, a kadar ni bilo gostije, ali kadar je bil grof zadržan, da ni mogel priti v obiske, je dala zapreči konje in se odpeljala najrajši v Zajezd k baronici Pudencijani Patačički, s katero se je zelo rada družila, ker bila je ženska svoje vrste. Ljubila je samo moške navade ia lastnosti, na veliko čudo svoje družbe je kadila, jahala najbesnejše konje, hodila na lov, pila kakor moški, govorila in pisala latinski kakor kak advokat, zbirala staro orožje, vsa možki, žena v resnici čudna, ki se je čutila nesrečno, ker je bila ženska, in svoje lastne dece ni mogla trpeti samo zato, ker jo je morala roditi. Poleg vsega tega ni marala za možke, ni se brigala za njihovo prijateljstvo. Možki so bili za njo odurni in mrzki, a tem bolj je ljubila ženske, lepe, mlade, med katerimi je imela mnogo prijateljic in ljubic. Med te je spadala tudi Gita, kateri je zatrjevala Puden-cijana, da je zapisana v njenem srcu primo loco. Ko je gospod a esor in kraljevi svetovalec vsled neozdravljive suSice izdihnil dušo in zaprl oči na večni počitek, je začutila Gita pri vsej svoji lahkomiselnosti, da je smrt njenega moža za njo velika izguba. Takega moža ne najde tako lahko, ne take potrpežljivosti, kakor jo je imel napram njej in njenim muham. (Pride še). Stran II »EDINOST« št. 40 V Trstu, dne 9. februvarja 1911 tlovence, a je mestna uprava izključno v j likim strahom spomladi, ko bodo gnjijoča rokah liberalcev, je naravno, da velja naš; trupla okuževala zemljo, zrak in vodo. Ruske boj v prvi vrsti njim. j rodbine bežijo. Paniko povečuje vest, da Da je v ljudski stranki prodrlo spo-• cepljenje ne koristi nič. znanje, da se nam gode neodpustljive j Kitajska oblastnija namerava popolnoma krivice na vseh poljih javnega življenja, to; požgati kitajsko mesto Judsjadžan. Za preje sicer lepo in hvalevredno, a prav bi bilo bivalstvo, ki se je zmanjšalo na nekoliko tudi, da bi ta stranka postopala dosledno tisoč oseb, pripravljajo veliko izolirano šoto- temu spoznanju. Kaj nam pomagajo besede in zatrjevanja, ko se v praksi postopa drugače ? rišče. Kuga v Žižikarju. BIZIKAR 7. Odkar je izbruhnila kuga, Tako smo videli laško ljudsko stranko je umrlo tukaj okolu 1000 oseb. V zadnjem ob raznih vprašanjih in posebno ob našem času jih je umrlo po 50 do 60 na dan. šolskem vprašanju slediti intrasigentnemu (Žižikar je glavno mesto severne pokrajine stališču liberalcev. Holungkiang kitajske Mandžurije, 400 km In dovoljujemo si tudi dvomiti, da bi jugozapadno od Blagoveščenska in ima laška ljudska stranka, če bi se jej kedaj 30.000 prebivalcev. Op. ured.). — Y Kvan-posrečilo doseči večino v mestnem in de- songtsu umira za kugo do sto oseb žetnem zastopu, pravičneje postopala nas- na dan. proti nam, nego postopa liberalna stranka. Zato pa nas vsi pomirjevalni glasovi ne Kuga se razširja proti Pekingu. PETROGRAD 8. Kugo so ugotovili v ITt^n^LjiJni .ŽeNPpnSi°,H nam vseh vaseh na potu, ki vodi v Peking. V n^š boj^ dokler ne doseže^o popohie ^kingu je nastL panika Vsi konzu,| v ravnopravnosti v mestnem svetu, v deželnem Ts»entsinu .so ,zcfrfin,n "a zboru, trgovsko-obrtni zbornici itd. železnicah je ustavljen. Ki ajska vlada je L' Eco del Litorale" nai bo uveriena popolnoma izgubila glavo in pričakuje, da da nam n? do nadvfadja nLd laškem p^ P»<*e do antidinastičnega gibanja. Nemška bi val s tvom, marveč zgol do ravnopravnosti oblastnijaprepovedujeparnikom^d^ se ne aa vseh poljih javnega življenja. Ko do- smejo usidrati v Kiaočanskem zalivu. Nad sežemo to, pote J še le bo lahko govora 0ozeml,emjePi^ašeno vo^osae. miru in kompromisu, ki siga baje tako! " : V petrograjskem min.sterskem svetu aujno želi laška ljudska stranka, či so jim f * mednarodnih ozirov odM predlog nameni resni in volja poštena, naj gospodje da b se ognjišče kuge Judsjadžan obkolilo S? nf^mo* z^^s^am^am^ak ^u^lc ^de-1 ^^^ m. umrlo za kugo 20 janji. Potem lahko brez druzega računajo KitaJcev ,n 2 Evropejca_ Ljudsko štetje. Uzoren red. Mihael Vikol, ulica deli' Olmo št. 8, ni na naše simpatije. Pasivaa reslstenca državnih uradnikov ? Vodstvo centralne zveze društev av-' Še niti prejel naznanilnice. Značilno za po-strijskih državnih uradnikov je imelo minuli stopanje magistrata, ponedeljek sejo, ki je bila zelo burna in na i Vladnim organom na znanje, kateri so razpravljali o stališču, ki je« Kosmel Ana služi pri družini Costi zavzema vlada napram vprašanju časovnega Konstantin, ul. Commerciale (trg Scorcola 3). __________ ■apredovanja. Govorniki so povdarjali, da Gospodarji so jo na njeno zahtevo vpisali' vega odbora, si je predsednik g. Cotič iz- iianra vvKiif atl ToAn/4aHia j-l o irloHn nrntt ______-___J____I!.. J.l--X __ _L« ______•« « i «_ _ ■____ • _____t_x_i Recimo, da jih bo sprejetih 15—19, kam pa z ostalimi 40? Starišem ne preostaja druzega, nego da jih pošljejo v italijanske šote ali pa v Rojan, ali k sv. Jakobu ! V zimskih časih je to hudo ; matere je opravičen strah za zdravje svojih otrok. — Zato bo marsikateri slovenski otrok romal v italijansko šolo. To se pa ne sme zgoditi. V trenotku, ko se Šola ne razširi do popolne ljudske šole in ko ne moremo pošiljati otrok v više razrede je trud in čas zapravljen. — Popolna slovenska šola na Acquedottu naravnost manifestira silo slov. j ljudstva v Trstu. Argument Italijanov, da nas v Trstu ni, je vržen v prah. V tem oziru je šola na Acquedottu največe važ-' nosti. Za štirirazrednico govori dejstvo, da je sedaj na acquedotski šoli v I. razredu 80 otrok, ki bodo gotovo vsi hoteli dovršiti na tej šoli. Ko pa stariši uvidijo, da to ni možno, jih pošljejo v druge, tuje šole. Naše Šolsko vprašanje je pereče, a razširjenje te Šole je prevažen del tega vprašanja. To se mora ugodno rešiti. Združenje „Kola" s podružnico „Glasbene Matice". Za dan 29. m. m. je bil sklican občni zbor pevskega društva „Kolo". Po pozdravu predsednika gosp. Maksa Cotiča sta tajnik Celič in blagajnik Kolb podala svoji poročili. Iz tajni-kovega poročila je bilo razvidno, da je društvo tudi v minolem letu marljivo gojilo petje, o čemer sta pričala posebno častni nastop na jubilejnem koncertu družbe sv. Cirila in Metoda in pa nastop na Sokolovi prireditvi. Vendar pa vse kaže, da društvo, tako kakor je, ne bo moglo dosezati ciljev, ki jih stavljajo dandanes jako povečane zahteve občinstva. Treba bo torej kaj ukreniti. — Iz blagajnikovega poročila je izhajalo. da je finančno stanje društva urejeno. Društvo ima svoj glasovir, razmerno obsežen arhiv in tudi nekaj gotovine. Poročili sta bili odobreni soglasno. Ko je imela priti na vrsto volitev no- prosil besedo za — kakor je naglašal —! zelo važno sporočilo. Nekateri odborniki, in sicer ravno taki, ki so bili skozi mnoga leta ora vzbujati začudenje, da vlada proti v naznanilnico za ljudsko štetje za Slovenko, volji vseh strank državnega zbora zavzema Dne 6. t. m. je prišel v stanovanje magi- aasprotujoče stališče. Iz dopisov, ki priha- stratni revizor in je gospo obdelaval, „I jajo od vseh strani države, je razvidno, da dokler ni privolila, da Ano Kosmel vpiše stebri društva in so si nabrali mnogo iz- se je uradništva povsod polastilo veliko za Italijanko — in to ne da bi bili priza- kustev, so v zadnji odborovi seji naglašali, razburjenje in da bo vodstvu centralne deto vprašalo o tem. 'da društvo v sedanjih oblikah ne more zveze težko preprečiti nameravane zadnje Prosimo, naj se vzame na znanje tudi ustrezati velikim sedanjim zahtevam. In korake. Državni uradniki so sestavili akcij- ta slučaj in naj vladni organi — ko bo Čas temu mnenju se je s polnim prepričanjem ski komite, ki ima nalogo, da sklepa o za to — zaslišijo prizadete stranke. | pridružil tudi govornik. Kajti — kakor na i korakih, ki se jih ima storiti z ozirom na izjavo, ki jo je podal minister notranjih stvari v odseku državnih uslužbencev. — Fabrikantje Italijanov na delu. i vseh poljih — smo tržaški Slovenci napre- Preitli smo • Včerai dne 8 t m sem dovali tudi na Pevskem ,n glasbenem polju. | ' " , J L Zato pa so tudi minili nekdanji idilični in Pri tem igra veliko vlogo tihi upor (pa- bil pozvan radi ljudskega štetja na sekcijo trij£halični čas|. £im pa pevsko društvo sivna resistenca) vseh državnih uradnikov v rojansko šolo Tam so me gospodje £ ^0re v polni meri zadostovati ciljem, ki --j- bi^1 pc^g°l oven s kega jetka Taved^i i* « 'sodobnost nedostaja X Pomikanje avstrijskega in itali- tudi italijLsŽ jezik, P Ji i i z vsemi mo- lanskega vojaštva g" "S0™"'.. češ* In „a vse zadnje: društvo ne sme obstajati državni mejf nadalje sistematično.' ^^^ £ JS sebe ^ zato da obstoji, ampak da Na italijanski strani pride še letos en regi- Ker se v « } J slovenski in vršl na,°g°- Vsled našega splošnega ■ent pešcev iz Verone v Palmanovo, a 2ato je za iso mojo d?užino edin0.le 8|0. razvoja se je Pa ta naloga dvignila tako avstrijske posadke na meji se pomnože. Nove ven§čiJa občevalni jezik. Ko so videli, da v,soko> da je posamična manja društva ne posadke pridejo v Plave in baje v Marija- SQ na|ete|i na trdo slovensko kost, si me mor^° vec ^ospevat«. To ne velja le celje in Srednje na Kanalskem. V Tolminu Dustili ! se nastani en bataljon — enako v Volčah in pri Sv. Luciji, »t oiuv.»stracjja marveč na sploh. Naše pevsko 11 lovcev iz Trsta. j^Tako naš zaupnik. To je mala ilu- »v>|enje v Trstu in po okolici se je razvi-. Sv. Luciji. Iz Slov. i -tr„,. načina k,k se še ved' nadaliuie 'al° Prebu|no in zato tudi v nezdravi smeri. Bistrice na Štajerskem pride 1 konjeniška Si , T^ so naleteli na trdo kost Z množenjem se je preveč decentraliziralo devizija na Goriško. Tudi v Furlanijo pride fS JSJl ^ se i"ra oosreči da in zato ,udi . Podraželo. Komur je na srcu — — v • H rv n r\ ronrAr • r>ai> i ' J * * * ^ ' Qti/ar sama ip nri^l 7P dai/rm Ho nvpripnia. eskadron dragoncev. Kakor se vidi, ne zahteva vlada zastonj ■ovih milijonov za vojaške namene. Samo ; to nam noče v glavo, da diplomatje neprestano govore o avstrijsko-italijanskem prija- . dosežejo svoj namen. stvar sama, je prišel že davno do uverjenja, da tu treba rej orme v smislu zopet ne centralizacije vsaj do neke mere I — Po daljšem posvetovanju je odbor sogfasno dal Domačo vasti. . Vse slovenske Občine, zlasti one govorniku nalogo, naj stopi v neobvezna teljstvu in da se je celo osnoval odbor, ki na Goriškem in V Istri, prosimo da bi pogajanja z odborom podružnice „Glasbene ""> „utrjeval" to prijateljstvo. j hi-anvni;lp nnclati rP7i.ltate linH Mat,ce v svrho združenja obeh zborov. V —------, nam Diagovoille poslati rezultate ijua- snijs|u dobljenega naloga je začel rečena po- Kuaa V vztočni Azili JSkega Štetja. K številu leta 1910 naj gajanja, ki so vspela v toliko, da more do-« J |se vedno pridene tudi ono iz 1. 1900. seženi rezultat pedložiti občnemu zboru. Položaj v Judsjadžanu. Trdno pričakujemo, da bodo slovenske O tem sporočilu predsednika se je vnela PETROGRAD 7. Iz Harbina so brzo- občine uvaževale to prošnjo in nam ^ debT'? i,v,l, wNovemu Vremenu- dne 4. t. m, Hftnndj|lp fp nnHatke. Uredništvo „Edinosti". da dube čjani časa za dobro premišljanje. javm „nuvemu vremenu une i. n. . doposJale te podatke. Odkar je izbruhnila kuga, so se nabrali v ^ "tv- ^ p^^« ^ atestu cele kupi mrličev. Osebe, ki so dne Ureamsi 3. februarija obiskale Judsjadžan, pripove- Imenovanje. Računski asistent v ra- Minolo nedeljo se je zborovanje nada-dujejo, da so tamkaj zaprte vse hiše. Na čunskem oddelku pomorske oblasti Fran jjevalo. Razprava je bila zopet zelo živahna, cestah se vidi le zdravstveno osobje in vo- Maček je imenovan računskim oficijalom ker je umevno, da je bilo pevcem težko jake, katerih tudi pobira kuga. Ob groma- v tem uradu. ločiti se od društva, s katerim jih je spa- dah krst, iz katerih mole roke in noge, jo- Naša šola na Acquedottu. Prejeli jalo toliko veselih dogodkov in častnih spo-čejo otroci, ki so izgubili roditelje. V bolj smo: Velik je naš napredek v zadnjih letih; minov. Srce je govorilo vsem proti razpustu, oddaljenih ulicah leže tudi povsod mrliči na ogromnimi koraki stopamo naprej na bla- ali slednjič je vendar zmagala glava. Srčno cestah. — Še le dne 31. januarija so na goslovljenih tleh svoje domovine. Zaostajati stvar so „Kolašr podredili skupni potrebi ukaz kitajskih oblastnij pričeli sežigati mr- ne smemo in nočemo. Šola je prvi temelj, in koristi, kakor jo je prinesel razvoj stvari liče. Doslej so sežgali 2500 mrličev. Izko- V njej dobivajo naši otroci svoj prvi pred- in s tem podali lep izgled rodoljubja in popali so velikanske jame, položili vanje skla- pogoj narodnega življenja. žrt vo val nosti: skoro enoglasno so se nav-doma trupla in drva, nakar so vse iz briz- Radi priznavamo da je vrla družba sv. zoči odločili za združitev z zborom aGlas-galnic polili s petrolejem in zažgali. Prve Cirila in Metoda storila in da je doprinesla bene Matice partije trupel so popolnoma zgorele, spodnji mnoge žrtve, za katere ji bo ves narod Tudi glede razpolaganja z društvenim skladi pa ne popolnoma, ker ni bilo dovolj hvaležen ; toda, tudi ona mora naprej, tudi imetjem se je doseglo popolno sporazum-drv in petroleja. Osmojeno meso žrejo psi. družba ne sme zaostati na blagotvornem ljenje. Sežgati je treba Še nad 4000 trupel. Vsak delovanju. Na mislih imamo šolo na Acque- j In tako je predsedniku Cotiču preosta-dan dospeva do 150 novih trupel. dottu. Trorazredna Šola ne zadošča več. jala le še mučna naloga, ki jo je rešil vid- Vzlic mrazu je v Judsjadžanu grozen Vodstvo mora resno misliti, da z novim nim ganotjem. Tresočim glasom in presrrč-kužni smrad. Kdor je bil v Judsjadžan, ta šolskim letom odpre tudi četrti razred. Šte- nimi besedami je izrekel — slovo! Tudi na seri, da so tudi ostali prebivalci w zapadli vilo otrok je silno napredovalo. Poskusiti licih pevcev se je izražalo ganotje. Težko smrti. — V Hulančengu, Asihnu, Žižikarju, hočemo dokazati s številkami potrebo četr- \ nam je — je rekel — v duši vsem, ko za-Kvancentriju in Mukdenu pobira kuga dan tega razreda na Acquedottu. Razredi so ključamo obstanek društva s toli lepo mi-aa dan na stotine žrtev. V Hulančengu gro- prepolni, učiteljsko delo je s tem težavnejše j nolostjo, ki smo je tako ljubili. Ali v tem aiadijo trupla na led reke, da jih rtka na in ne more prinašati popolnega zaželjenega' trenotku nam dviga dušo zopet zavest, da spomlad odnese. V Ž>žikarju so pomrli sko- uspeha. i izginja le vnanja forma, delo naše pa naj rai vsi zdravniki. — Nihče ne ve, kam naj Kam naj pošljemo prihodnje leto 59 ostane na čast slovenske pesmi. beži, ker prihajajo z vseh strani ista grozna otrok, ki večinoma stanujejo v bližini Bal-1 Pevci so si segli v roke, se potem po-poročila. Prebivalstvo v Harbinu Čaka z ve- kana in Acquedotta ? Mari k sv. Jakobu ? stavili v krog in še enkrat je zadonel krepak Velikanski dohod Križmančič & Breščak, snuj trst. zbor... Na tem mestu pa izražamo željo, da bi izgled „Kola" postal v impulz za prepo-trebno reformo in reorganizacijo našega pevskega življenja. * * * O pogajanjih priobčujeta oba odbora nastopno izjavo : Po inicijativi odbora pevskega društva „Kolo" so začela neobvezna pogajanja med odborom tega društva in odborom podružnice „Glasbene Matice" radi združenja pevskih zborov obeh društev na način, da pevsko društvo „Kolo" preneha in njega pevci pristopijo k zboru „Matice". Odbor podružnice „Glasbene Matice" se je — ob-žalovaje sicer, da preneha društvo, ki si je steklo toliko zaslug na pevskem polju in ki ima tako lepo minolost — izrekel pripravljenim, da rade volje vsprejme pevce .Kola*. To tem rajše, ker je očividno, da treba koncentracije pevskih sil v interesu zdravega razvoja našega delovanja na polju zborovega petja. Razpust pevskega društva ,Kolou se je izvršil na podlagi tega dogovora, torej njegovo delovanje je prenehalo le po imena, dočim se je v resnici le združilo na korist razvoja petja s podružnico »Glasbene Matice". Za odbor podružnice „Glasbene Matice" : Dr. Edvard Slavi k, predsednik. Za odbor pevskega društva „Kola-: Makso Cotič, predsednik. Veliki planinski ples v Trstu. Dr seznanimo etnj. udeležnike s prostori bi nekaterimi prireditvami velikega planinskega plesa, ki se bodo vršile v soboto, dne 11. februvarja, podajamo v sledečem kratek očrt: Vsak udeležnik planinskega plesa aa{ pazi, da se takoj pri vhodu preskrbi s potrebno vstopnico (ako je še nima), ker drugače mu vodniki ne pokažejo poti na saa-kališče in kraje zimskih športov, še manje pa na visoke snežne planine. Ako jo ima, se lahko brez skrbi pokaže vodniku v ceR osebi in kjer bo kraj, kjer se goje zimski športi: sankanje, vožnja s smuči itd., najbližji, je najboij primerno, da jo kar tja ureže, ker pot je brez nevarnosti in tudi ae strma. Gotovo ga navdušijo ti zimski športi in če se utrudi in ga bosta nadlegovala žeja in lakota, naj napravi odmor v koči „Pri veselem sankaču", kjer mu brhke planinke postrežejo z izvrstno kapljico in prigrizkom. Na sankališču pa ostane lahko vsak, dokler mu drago, ako je žejen in lačen. Kogar pa vleče želja na planine in je še čvrst v nogah, vreže naj jo kar navzgor. Po kratio poti, ki smo jo za ta večer z ozirom na začetnike precej skrajšali in popravili, se bs prihajalo do koče „Pri srčkih". Tu posebns opozarjamo, da naj vsak malo postoji. Oi tod pa krene kar na desno po ravne« potu in v kratkem bo sleherni v krasne« planinskem raju. Kdor je še pri moči, za-suče naj se ob zvokih vesele melodije k osreči nežen pogled kake brhke planinke. Kogar pa m če pot še dalje na višine, izogne naj se mamečim pogledom in kreae naj na pot, ki vodi proti strmim pečina«, kjer plezajo in se spuščajo po vrveh drzai planinci. Kdor je vse to pošteno prehodil in si tudi nabrusil pete, udari naj jo zopet mirna koče „Pri srčkih" zavije na levo in kmalu bo v gorskem sedlu, kamor smo postavili trdna planinska zavetišča in koče, ki boas preskrbljena z živilom in pijačo vsake vrstf. Ker bo gotovo že vsakdo lačen po dolge« trudapolnem potu, treba, da se dobra okrepča, ker pot bo še dolga nazaj, a še daljša po raznih drugih vrhovih planin. Uverjen naj bode vsakdo, da mu bo v svežem planinskem zraku vse prav dobra teknilo in prepričan sem, da, kdor še ai planine ali planinka, se še isti večer javi pri vodnikih, ali odboru in naznani svoj pristop k „Slovenskemu planinskemu društvu*. Seveda se sprejmo le taki, ki pokažejo, da sa vkljub vsem nevarnostim čvrsti v nogah ia ne vrtoglavijo. Kajti odgovornost „Slov. plaa. društva" ni mala. Povedal bi še marsikaj, kar bi zamogls zanimati slehernega udeležnika, a to zamol-čujem, ker sem- si svest, da najdem vse, ia ljubijo svoj rod in domovino, v soboto zvečer na drugem velikem planinskem pleaa v Trstu. In v to kličem planinskim pozdravo« : Na svidenje! Javna knjižnica „Čitalnice* pri sv. Jakobu je zopet otvorjena. Uraduje za sedaj ob ponedeljkih in sobotah od 7. do 9. ure zvečer. Rajši z^ubi noge, nego da bi M! Slovenec! Piejcli smo: V „Edinosti" od 2. t. m. je bil naveden kakor slovenski Kala-brež tudi neki Anton Fatur, uslužbenec južae železnice, pristojen v občino Zagorje sa Pivki, stanujoč na Greti Serbatoio št. llf. Ta človek se je pa že o priliki zadnjih va-litev izrazil, da si pusti rajši noge odrezaii, nego da bi bil Slovenec I Dosedaj smo poznali Zagorje na Pivki za vrlo narodno zavedno vas, a da so možni tam taki Judeži Iškarjoti, ne bi bili V Trstu, doe 9. februvarja 1911. „EDINOST" st. 40. Stran III ▼ero val i nikdar. Ta Fatur bi hotel nekaj biti, kar sploh niti ne more postati. Slove-aec noče biti, italijanski niti ne zna, nemški še manje, a slovenski zna neko narečje a la ,strelja Marica". Priporočamo zavednim Zagorjanom, naj tega človeka, ko pride v svoj rojstni kraj, pošljejo tja, kamor spada, namreč v — Ka-labrijo! Se dober teden nas loči od Ciril Metodovega plesa. Rodoljubi! Naše dame Vas prosijo darov za srečolov, ki se priredi ob tej priliki. Kakor vsikdar pokažete tudi sedaj, da ste branitelji naših narodnih meja I Pomagajte, darujte kolikor in kar morete, saj darujete naši stvari, saj rešujeto s tem aašo deco iz krutih rok naših so vragov. Stavka na Iadijah „Dalmatiae". V zadnjih dneh je na Iadijah parobrodarskega društva Dalmatiae" izbruhnila stavka med mornarji in sicer radi slabe hrane. Kakor se aam poroča, more se danes smatrati stavko za popolnoma pomirjeno in se je zadevo rešilo na ta način, da je društvo obljubilo preskrbovati mornarjem hrano v lastni režiji, med tem, ko je bila do sedaj v režiji kuharjev pojedinih parnikov. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda v upravi tržaške moške podružnice so dali v januvarju t. 1. sledeče dohodke: krčma pri Kosiču (NDO.) K 42 58 kavarna Balkan .... „ 6*19 kavarna Commercio . . „ 30*41 .Čitalnica".....«21*11 knjigarna Gorenjec . . , 2.— krčma Pri Birsi . . . „ 2 44 krčma „Pri Francu" . . „ 41*67 Krč. „Ex Grotta" Balkan » 18*20 Krčma Babnik . . . . „ 1* — Restavrant „ Balkan" . . „ 1*— Srčna hvala! _ Tržaška mala kronika. Umor ali samomor v Rojanu ? Včeraj okoli treh popoludne so v njenem stanovanju v Rojanu št. 79 našli mrtvo 18-Ietno Ivanko Tornič. Od ene strani smo dobili poročilo, da se je mladenka sama usmrtila. Ta naš poročevalec domneva, da je deklico gnala v smrt nesrečna ljubezen. Drugo poročilo pa pravi, da se ne ve, če se gre za samomor ali umor. Čudno postopanje policije. Kakor je 3anto ob sebi umevno, je glavni vir, kjer zajemajo reporterji za lokalno kroniko, policija. V to svrho daja policija, dvakrat na dan, ob določeni uri informacije skupaj zbranim reporterjem vseh tržaških dnevnikov. Poprej so dajali eventuelne informacije tudi razni inspektorati in komisarijati. Sedanji policijski ravnatelj je to .strogo" prepovedal in informacije je sedaj dobivati pri presidiju oziroma ponoči pri službujočem konceptnem uradniku. To velja za vse liste, le za „Piccolo* ne I! „Piccolo" uživa pri polictji (neveijetno, pa vendar res !) posebne privilegije. Sodi se marsikedaj (tako predvčerajšnjem glede ireh važnih lokalnih sotic), da policija hoče (v svoji veliki modrosti) to aH ono stvar prikrivati listom. — Da bi to veljalo za vse liste enako... transeat f Ali „Piccoiu" so odprte vse duri, da celo ra^ni inspektorati ga telefomčno #pczarjajo na ta ali oni slučaj, o katerem »e bi sploh, ali morda ne pravočasno izvedel na kompetentnem mestu. Njegovi reporterji morejo zahajati k onim organom, kamor ne smejo drugi reporterji; in, kar je za vse druge liste tajno, ni za „Piccolo" tajno pri policiji. Ker je tega škandala sedaj dovolj, so zastopniki vseh drugih tržaških dnevnikov energično protestirali pri policiji proti takemu nekvalificiranemu postopanju. Nesreča ali poskus samomora? 20 letnega trgovskega agenta Pet a Blasio, sta-■utočega v ulici Foniana št. 37, so spremili sinoči na zdravniško postajo. Imel je v spod-ajem teieiu rano, provzročeno od strelnega •rtžja. Ko so mu na zdravniški postaji nudili prvo pomoč, so ga spravili v bolnišnico. Blasio je rekel, da se je igral z revolverjem, ha se je sprožil, sumi se pa, da se je hotel sam usmrtiti. Skočil z drugega nadstropja. Alojz Perin. iz Cinega vrna (Vertenegliu) v Istri, posestn k, star 22 let, skočil je s samomoril-■im. namenom z drugega nadstropja svoje hi$e in si pri tem zlomil obe nogi in eno roko in dobil Še druge poškodbe. Prepeljali s# ga v tukajšnjo bolnišnico. Vzrok posku-ienemu samomoru so domači prepiri. Loterijske Številke, izžrebane dne 8. februarja : Brno 74 9 1 3 44 Inomost 26 90 47 16 81 Koledar in vreme. — Danes: Apo-šenrja dev. muč. — jutri: Skolastika dev. Temperatuia včeraj ob 2. uri popoldne t 6* Ceis. — Vreme včeraj: lepo, zve-veter. — Vremenska napoved za Primorsko: Scmtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Mrzlo. Društvene vesti. Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi vse nove na občnem zboru izvoljene •dbornike na zelo važno odborovo sejo, katera se vrši v petek dne 10 t. m. ob 8. ari zvečer. Odbor Z J Ž. • % „Tržaška podporno in braino dru-mvo" uljudno vabi gg. odbornike in njih aamestnike k odborov! seji jutri v petek, 10. janavarja ob navadni uri zvečer. Tragična smrt Josipa Bana na Trsteniku. Nekega dne okolo novega leta so našli v vodnjaku St. Ferluge na Trsteniku mrtvo truplo Josipa Bana, delavca, stanujočega na Trsteniku, kakor smo poročali svojedobno. Izvedenci, ki so truplo pregledali, so našli na njem več poŠkodeb, katere bi bil utegnil pokojnik zadobiti v borbi, predno je padel ali bil vržen v vodnjak, radi česar je nastal sum, da je bila smrt Bana nasilna. Neki Ivan Marija Ferluga je ob pogledu na mrliča vskliknil: „Ubogi Pepi, kaj so iz tebe napravili; kar so ti obljubili, so ti dali I" Za ta vsklik. je izvedela policija ter je Ivana Marijo Ferluga takoj aretirala in mož je sedel par tednov v preiskovalnem zaporu. Ivan Marija Ferluga je dal to-le razlago za gornji vsklik: Neki znanec mu je pravil pred več meseci, da so I. in F. Bole ter neki Jakomin žugali, da se morajo nad Banom in nad nekim drugim maščevati in da mu morajo kaj storiti. Na to izjavo je policija zaprla Še one tri mladeniče, kateri so sedeli v preiskovalnem zaporu do predvčerajšnjim vkljub temu, da so dokazali, da so bili v noči, ko je Ban našel smrt v vodnjaku, ves čas doma. Predvčerajšnjim pa je bilo postopanje radi smrti Josipa Bana ko-nečno ustavljeno in vse kaže, da je Josip Ban ali padel, ali sam skočil v vodnjak, da si je rane prizadel med padcem, ali ko se je v vodnjaku boril se smrtjo ter da je nasilna smrt izključena. Naše gledališče. V nedeljo, 12. t. m. ob 8. uri zvečer Še enkrat opereta „VALČKOV ČIR" Ker je v soboto 11. t. m. planinski ples, in je dosti tujcev v Trstu, bo ta prekrasna opereta res najboljše zabavala vse, ki bodo prihiteli tiste dni v Trst. Na čast torej vsem tistim vidimo prekrasno opereto .Valčkov čar" še enkrat. Za vstopnice bi se bilo že zdaj dobro pobrigati se. Prodaja jih vratarica „Narod, doma". • ♦ * Mešani pevski zbor „Dramat. društva* ima drevi ob 8. uri vajo. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Danes bo glavna vaja za Gou-nodovo opero „ Faust", katere premijera je določena za soboto. EDEN. — Danes navadna varijetetna predstava. DAROVL — V počaščenje spomina pok. Gašparja Kastelic daruje gospod vitez Kornelij Goriup pl. Slavinski 40 kron za moško podružnico C. M. D. — V spomin pok. Gašparja Kastelic daruje gospod dr. Josip Abram 20 kron za „Dijaško podporno društvo" v Trstu. — V počeščenje spomina pok. gospoda Gašparja Kastelca sta darovala gg. dr. Fran Mandič 20 kron in Ivan Mankoč 25 kron za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. — Pri veselici železničarjev v Herpe-Ijah nabrali 5 kron za moško podružnico sv. Orila in Metoda v Trstu. — Denar hrani uprava. — O priliki krsta nabrali pri g. Kos-mina v Šempolaju 8 kron za moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu. — Denar hrani uprava. — V počaščenje spomina očeta gospe Rože dr. Gregorinove gospod Ante Bogda-novič 10 kron za žensko podružnico C. M. D. — Denar hrani uprava. — Za veliki planinski ples so darovali: g.? Mtry Antić 10 K, g.a Ljudmila Prunl: 1 ited^nico malinovca, 1 steklenico chartreus^, g. Miroslav Pretner 100 ročno „Gbrirftisito društvo v BirRouUali" reg. zadruga z neomejenim poroštvom Vi b. DA redni občni zbor khteri is dne 23. febr. 1911 ob 8. uri zvečer ▼ društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročil > tajn k«. 1 Re< izjsko poročilo. 4 Potijenje leti; ega računa. 5. Volitev odbora. 6. Stuča nosti. _ODBOR. Simić S Co. - Crst ul. S. Anastasio 8-10 = OBAVLjA =—: Agentu ske in komisijn. posle Bnvl se s prodajo kolonljalneg« blaga lu nakupom dež. pridelkov. par Odlikovano teKcrnn m slcdSčIčarna z zli-to koiujno in k-lž-«*m na medna^odn I obrtni razstavi - v Londonu leta t90t) _ Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 naznanja glavnemu trikrat ob^iuftvu, da ima n d^n svež k*uh. JrodfcifclEC* je tudi d< bro prea rhlj na z tt»*k»>r.-tninii biškotl posebno 7a Čaj. Ima razna fina vina m lifeerj v buteljkah fine desertne bombone. Sprejema naročila za vnakovrstne tc rte krčkate itd kak« r tudi ve predmete za apeči Ima tudi ra;flBfjšo moto iz n»jbnl)5ib mlinov đfpr p-. .ajni*{l ceni. Biofl«ui ristiižl* rs & - lu peron NImLa (Lfitb pe slavnemu občinstvu z < dličr spoštovanjem Vllil\U JllGitl ZIMSKA SEZONA 40HINJSK. BISTRICA Grand hotel ^ TRIGLAV oddaljvn 3 ml ute od kolodvora BISTRICA nasproti -ankallSću. -- Izborna kuhinja, izborne pl a?e, zaku jene l-pe sobe. Zni ane zimske cene. -- MEDNARODNO VODSTVO. Naroča se sobe, sanke, sani in vremenska poročila. Potovalni urad: P. CHRISTOFlDIS, Trst, Hotel de la Ville h«W4 TRVDKA Rdolf Kostoris skladišče oblek za moike In dečke Trst, Via S. O ov*nni 16, 1. TELEFON 251 Rom. II. (zraven restavracije „Cooperativa4 ex Hacker) predaja na mesečne ali teden, obroke obleke in površnike za moške perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skl di če ni v prHičJu, ampak v i. nad. Bogomil Fino . . „. bliSi urar t Sežani POZOr! jjT 8pVroJd°aAtno U SL ▼ TRSTU al. Tine. 8e Uni .. Ste*. 13 .. Velike nove prodajainice pohištva in tapetarij :: Paolo Qastwirtb :: TRST, ul. Stadion 3i 6 - Telefon Z2-85 (iilid gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo Navadno pohištvo. Cene zmerna. Bogata izbera izbera popolnih sob od 3OO d, 4000 kron Jedilne aobe. Sprejemne in kaaiine dvorane v najnovejšem -slogu. — tSPEOLJALirari . Železno in medeno pohi&tvo gosaka izbera vsakovrstnih steiic. — popolne opreme in posamezni 3eli. U 3 mm mm p Na ob one ! JAKOB TUS &SKY Na ooroke ! TRST — ulica deh* Oimo ste v. 1, II. nadstropje — Trst i Mka iz&era \mM\m\ osM za mm m maifttMa blae t ter moške in žtnske suk&je. 1 L GODNI POG JI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene b'ez konkurenc«. imam s varilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek aH zabojček ^cikorije^, temveč določeno znamko: „Franck" da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papiiju in z podobnim natisom ponareja, »tint. Miafci Tum a Cm Z MM, tli ni Tantr. 11. (vasperini, Trst Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje kr. avstrijskih ari. islasate trtjaklh Sprejme mcarimaoje katoriDegasmoli blaga iz mitnic, tostarljanje n lom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJ DOGO VORNEJŠE CENE. imr Zastopstvo tvrdke „CEMENT" ^n Tovarna cementa „PORTLAND" w Spljetu. PRODAJA NA DROBNO CENE BREZ KONKURENCE. Stratu IV. „EDINOST" it 40. r tu. -In« 9. feb'iivarja 911 izdelanih srčkov. Srčna hvala! — Nadafjnc darove sprejema g.a Zinka dr. Rybareva, Trst, Via Valdirivo 11, III. — „Podporno društvo za slov. visoko-šolce na Dunaju" je prejelo do 5. svečana darov v skupnem znesku 221 kron 50 stot. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nad-revident j. ž. v p. Dunaj, III. Reisnerstrasse št. 27. — Tržaški moški podružnici G. M. D. je daroval g. Kljun preostanek nekega plačila 83 stot. — Za stavbo slovenske Šole pri Sv. Jakobu je plačala I. skupina uradnikov za februvar 12. mesečni prispevek K 4378, torej v enem letu ravno 500 K. Ne moremo dovolj nagtaŠati rodoljubne požrtvovalnosti dotičnih gospodov in želimo, da bi prav kmalu n^šii posnemalcev. — Za C. M D. se ie nabralo v pisarni za" ljudsko štetje v „Slovanski Čitalnici" K 69 55. — Popravek. V „Edinosti" št. 247 z dne 6. septembra 1910 izkazan znesek 20 K, nabran na sejmu v Boljuncu in — po tem izkazu — poslan družbi sv. C. M. v Trst, ni bil v istini poslan slovenski C M D, ampak, kakor je poizvedel blagajnik tržaške moške C. M. podružnice, istrski družbi sv. C. M. v Opatiji. — Za „Rusjanov" kamenček so nadalje darovali po 2 K: Anton PodbrŠček, adkn Tet novec, Marc in Anton Cevna ; Vi0 ] k sta pa darovala Milan Klemene in nosip Pouh. J Rodoljubi! Nabralo se je že približno 130 kron, skrbimo da bo v najkrajšem času kamenček gotov. Spominjajmo se z malim darom vrlega mladeniča junaka, ki je žrtvoval svoje mlado življenje svojemu narodu v čast I _ Gospodarstvo. Emisija K 118,695.000 — 4% avstrijske kronske rente. — Jadranska banka v Trstu je bila zopet oficijelno sprejeta v konzorcij za oddajo te emisije in sprejema pri svojih blagainah naročbe za nakup rente po originalnih pogojih. V slučaju, da se stranka zaveže, ne prodati kupljene rente v teku 6 ali 12 mesecev, dobi od banke še posebno bonifikacijo na kurzu. Vesti iz Goriške. x V Krminu bodo gradili novo muni-cipalno poslopje. Stroški so proračunjeni na 64 500 kron. x V Gradiški se boje Slovencev. Laško liberalno glasilo ostro napada uradniško osobje tamošnje kaznilnice, ker da so Slovenci pri ljudskem štetju vpisali svojo narodnost kakor občevalni jezik. Zanimivo je to, da trdi imenovano glasilo, da je Gradišče središče Furlanije, dočim je dozdaj še, pri vsaki priliki povdarjalo, da je Gorica furlansko središče. Strah pred Slovenci pri sedanjem ljudskem štetju je Lahe tako zbegal, da često nehote priznavajo resnico. x Umrl je v Gorici Oskar Beckslaff, ki je bil občeznan po svoji dobrodelnosti. Bivat je v Gorici 35 let in je stanoval v svoji vili proti Soškem mostu. Družina Bockslaffov se je bila preselila iz Danske na Finsko in potem v Rigo. Pokojnik je bil član 22 dobrodelnih društev na Ruskem in v Gorici. — Vsfako leto je razdelil med reveže 7 do 8 tisoč kron. x Divjačine se je uvozilo v Gorico leta 1910 — 693 glav, med. temi je bilo 411 zajcev in 134 fazanov. x Gob je prišlo lansko leto na goriški trg 4512 kg. x Sprememba na goriškem okraj, glavarstvu ? Cuje se, da bo dvorni svetnik grof Attems imenovan podpredsednikom tržaškega namestništva in da pride na njegovo mesto sežanski okrajni glavar R e b e k. Ne vemo, v koliko odgovarja ta vest resnici ? — Razpis natečaja. — Pri c. k. okrožni sodniji v Gorici je izpraznjeno mesto pod-aradnika. Novo društvo. C. k. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev v Trstu", s sedežem Sv. Križ-Cesta. Vesti iz Istre. Novo društvo. — C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Zabavno društvo" s sedežem v Sv. Lo-▼reču (pol. okr. Poreč). Slovenski strah. Iz Kopra nam poročajo: Naši Lahi so zelo pametni afaristi. Ko imajo na prodaj kako hišo ali posestvo, razglašajo, da jo mislijo kupiti Slovenci. V tem slučaju je seveda takoj pri rokah laški kupec, ki mora posestvo prav slano plačati ! Kdor zna, zna, a strah je vendar-le lepa reč. Iz Črnikala. Dne 3. t. m. je umrl v Vremskem Britofu (Notranjsko) v starosti 78 let g. Fran Novak. Pokojnik Je bil inteligenten in značajen mož, skozi in skozi aaroden in trezno misleč. Bil je tast gosp. Karlu Šiškoviču, trgovcu in posestniku v Ćrnemkalu. — V počeščenje spomina svojega tasta je ta poslednji odposlal upravi „Edinosti" 20 K, in sicer 10 kron za CMD za Istro in 10 K za Dijaško podporno dru-itvo v Pazinu. Tujd v Opatiji. Od 1. januarija do 3. febr. 1911 je obiskalo Opatijo 1350 gostov, poleg teh ie 219 pasamtor, skupno 1569 oseb. Dne 1. febr. 1911 je bil navzočih 1350 gostov.__ Druge slovenske debele Hrvatska omladina Reke in Sušaka priredi dne 22. t. m. v dvorani „Narodne čitalnice Reške" pod pokroviteljstvom gospe Ane baronice Zmajić Svet-Ivanske velik ples katerega čisti dobiček je določen društvu „Ljudovit Gaj" za hrvatsko šolo na Reki. Dobrovoljne prispevke se bo vsprejemalo s hvaležnostjo. Eventuvelne prijave je nasloviti na blagajnika g. dr. Ant. Bonetiča, odvetnika na Reki. Na svinčnik si nabodel oko. V Celju se je igral s svinčnikom štiriletni sinček okr. komisarja dr. Rudolfa BreŠarja. Deček je nakrat padel in si je pri tem oko nataknil na svinčnik. Oko je izgubljeno. Ljubljansko državno pravdniStvo je uvedlo proti bivšemu kočevskemu kapelanu Ivanu Kopitarju preiskavo vsled hujskanja po § 302 kaz. zak. Kakor znano, je bil kapelan Kopitar, ustanovitelj izobraževalnega društva v Kočevju, od tamošnjih Nemcev dejansko napaden, ker je poučeval ljudi, kako naj se ravnajo pri ljudskem štetju. Škof Bonaventura je Kopitarja Nemcem na ljubo takoj premestil iz Kočevja, a „Grazer Tagblatt" je ljubljanskega državnega pravd nika neprenehoma poživljal, naj uvede proti kapelanu Kopitarju preiskavo, kar se je zgodilo. S —S1 1ALI OGLA?! MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se račnnajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tlnk. Plača se takoj Ins. oddelka. 4u> Ceno moen 8v*^e> ® ^g goveiejra UlCSUf mesa, teletine *»h ovčjega mesa samo 4 krone fra a s o po pov etju, strogi solidna poamžba, ker reflektujem na stalne odjemaUe Meso je tekom 24 ur na vsakem kraju. Aladar B. M. Kerincae, Ogrsko. 217 IIIGO v bližini mesta, a tremi stanovanji kuhinjo nibd ia a gobi, se prota za E 14 000 n» račuu K 40i>0. Več se poizve v kavarni v Rojanu (banko-. >22 QfltlQ 8 hiano za enega gospoda ne odda takoj OUUd v osjem. Prost vhod. Via Gioacbino Ron-Bini št. 4 V. nad , vrata 14. 220 Svoji k svoim. Ivan Pertot-^usič, vis- a-vi-t Bo Sko, bil je nameščen pri večjih trgovskih tvrdkan, a pripravljen je v sprejeti mest) tudi tr.o-sk g» potuika v mt-Sn stroki m trgovini s poljskimi pridelki, ker je v tem svojstvu ž- al ž »oval Cen ene ponudbe na inseratn* oddelek „Edinosti" pod šifro S. M. 211 Josip Trampuš EV- priporoča svojo pes arij o. Večkrat na dan •vet k>uh. Zalog* mo»e va&ke vrsto im prvih mlinov. Vino In likerji v steklenicah. Sladfiloe In bUkotl 1^8 Čudežna prilika nabaviti dober ši am airoj, moderen in pripraven za vsa dela, tidi za xez> nine. Trile no jamstvo. Drug. navadnej^i utroi kron 62 z enakim jamstvom. Via S. Cat-rina 7, dvorišče, sklad š PonterosBO i»flt» vU. niUICJ 6t 6 Trgi j v ina jeatvin in kol< nijal. Zaloga sveč, mila in čistila v pr>d družbe sv. Čiri a in Metodu. Priporoča ae Ivan Bldovec Mlaripnir z dtiele iel* meata v*j c pri IVIlallClIlv orarju, tapetni k u aH knjigovezu v Trstu ali v Opatiji. .Naslov po ve Ediuoat pod &t^v. 210. 210 UMETNI ZOBJE Plombiranja sob a v Izdiranje zobav brez S vsake bolečine Or. J. Čermžk V. Tuscher : zobaziranik : koaceslj. iskri ttluri Odliko«, tovarni sodooke In SomjnnJsko SumačiH poKallc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v ftiaaa 1 1910. ribar na Opčinah naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilind ov) ogljenčeve kisline za pivo Priporoča se tud sa odi'm pokalle ia «4o>ke. Za točno po-trežbo <»e jamči. K ron 6300! manufaktr. blaga AUTOMOBILI FORD 1911 | 4 ** Izbera fuštanja, borgeta, parila in drobnarije za šivilje FRAN KOCIJAN Trst, ulica Molin a vento Štev. 17, Trst Največja taviran »ve a. Izdelovanje letna 40 000 vaz »dotg» tipa CHASSlS 21 H? še* r zn h tip v kočij. R<.4ija ,,FOBD" J»> n»Jtmpol »j«*, n» hltrej«» 1 . m (lmrtoioJin^j*« kar jih ob-Uji OK^ERAL ZASToPSIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldo i 10 11 Tal 1734 Velika oantralna garpge. ulloa rt«) B»ohi 16. v« al o loa Soiohatt« TELE F 0II 2247. Sl'oCK PNEUM GOODRICH i »merita »»k«-) Automobili na po*odo po sme si cent. Tuiuo i'o».--Solidna po*tretba. toceie »e preprKiat? ? vaiika Marij© Salaiini Pontfe FaSrs 2 al ''©»ta rujiai TerreettM Alla »is d> Lcn-i;^ ji;s ibor J5gcw7 joati; ob ei zt se c> defk-3 u j.i ctroie močne jop kakor iud caz i-L pal^tutov. Obleke den j; -v-L Ueia ■«< T^r- l:=k» cdcc. Nfpremodjivl plsif ;.B]C dbirFe pc mer> po najno^ejS' odi, infr' 'Owdno 'j pi^frR* tn pr nicE ren«} Vek. Petrovčič čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40, Z \W fzdelmih domicili Cezijev. Sici'j 'inajo se iiiiro M i po merL Krojicnlcn zo cluIHste in vojoke Franjo Polanec v Trstu, via S. GUc< mo (Corso) 6 H n Pripor« ča -e p avrem o^inut^u in voj-S vu za v-»akn-vrntn« dela Blag^ prve vrsfp, delo snlldno cene zmer e. Josip Semul 6 T RST, ul'ca deli' Istituto št 5 Prip r«.ĆH alav. obćinst-u SVOJO PEKARX » in SLADČIČAKKO v kate-i sa dobi cel dna Bvež kruh in raznovrstne sla IČ ca. M ka iz I mlin ▼ ter mtig o. Likeri, vino in pivo ▼ reki. PiiHirpŽhii tu ib or-g»Dov. škat ja z navndilum 70 atottnk _____ ge dobi samo v lekarni ■ ■•■ prfcxmarer, Al DUEMORI6 Trst (mestna hiša) Tel. 377 VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize ia obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 PEZBAR5KA GLAVNICA. Krojačnica Izdeluje po rajvešćem k«-, ju In po . memih cenah. Bogata izbsra tu- in inozems>ega blaga Anton G^osser TR^i. C RS 21. II. ndd. DC DC=D 31KH A NIČNA OELAVN1CA F. Miheučič & F. Venutti B Trst - Via Ti/Jauo »celilo 4. Popravlja In po*tailja ft-nje In parne kotle, parne motorje, r® p-ln, ben/.l» in n- t o. Industrij jI ne instnlncije TMuke v rste ; mlin.-, Btlnkamie*- In žts'ilui e. Speelja'lt^t š ; za vamtj . >t1 kulniee za grozdje: i-trnjl za o^deloruDje ie«a. lzd*l van e o it k In uzor-ee* za ie-«te mr in M5ko e. — Za.«'*t i.uvih in »larih motorji*, brlzgalnte, Birojev f.» » d že»a >fe zidar k* ru '» at«rljala. mletje kate, drol iu drugih ehu 6uih pr dtneuiv. m Panificio iriestisio • • Otvoritev filiialke oa Opčinah ob sež^Lski cest. mr \a Opčinah! Prodaja vsanovrst-e mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd. Ima zastopstvo Novega Hmlm Podjetja i i Trsta, Corso 49. Sprejema uar«č