133. številka.
Ljubljana, v četrtek 13. junija 1901.
XXXIV. leto.
izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemu a* avstro-ogrske dezeb aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K BO h, za jeden mesec 3 K 30 h Za Ljubljano o rez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K BO h, sa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor anafia poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od BrJristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, le se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" (rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8L 2, vhod v npravnifitvo pa s Kongresnega trga 81, 12.
»Slovenski Narod" telefon 6t 34.     »Narodna Tiskarna" telefon at 85.
„Slovencu" za zrcalo.
Na .Slovencev' .dovtip" z dne 1. t m., kakor .Slovenčevi" pobožni, toda zlobni psevdobumori8t imennje svoj uvodni članek, nismo mislili reagirati; toda ker bi se iz tega molčanja utegnila izvajati morebitna domnevanja, upoštevajoč izrek ,qui tacet consentire videtur", bodi povedano blagoslovljenemu slovenskemu nibilistu v posvečeno lice tole:
, Liberalni kleče plazeč in hlinež" bi ne bil nikdar zapisal besed, katere je bil zapisal, če bi ne bil o njih istinitosti tudi v dnu duše prepričan, tega pa najbrž radi tega ne, ker ni hodil v tisto Solo, kjer še tako odkritosrčnega človeka večinoma preustvarijo v stroj, ki sam iz sebe in po svoje niti več misliti ne more in ne sme
Kar priznava ves objektivno sodeči slovenski svet, kar povdarjajo celo resnicoljubni in pravicoljubni pristaši konservativne stranke, to hočejo v svoji brezsramnosti in strasti negirati nekateri blaznodomiš-Ijavi mladi šenklavžki kaplan je in odrekajo Ivanu Hribarju ob petindvajsetletnih njegovega načelovanja pri banki .Slaviji" v Ljubljani, vsakršno njegovo zaslugo za blagor slovenskega naroda, in branijo to svojo trditev a tako drznim čelom, da ji v svoji zaslepljenosti morda res sami verujejo,
To je višek impertinence, katera more svoj izvor imeti le v duši, kateri ni mogoče več razločevati med resnico in lažjo.
.Slovenčevi" člankar pi§e v svoji niz-kotnosti, in vsega zaničevanja vredni brez-stidnosti: „Hribar se proslavlja, ker je delal za kapitalističen zavod, in je glavni zastopnik liberalnega kapitalističnega gospodarskega načela in v zaslugo se mu šteje, da je znal sebe obogatiti".
Ta gospoda pač dobro ve, da banka BSlavija° ni kapitalističen, temveč vzajemen zavod, v svoji znani poštenosti pa tega ne le zatajujejo, temveč naravnost v nasprotje obračajo. Naj jim bo torej povedano, da se zavarovanci banke a Slavijo" ne bodo nikdar spominjali banke s tako bridkimi čuvstvi, kakor se spominjajo nešteti opeharjeni in csleparjeni zavaro vanci tiste po neuki duhovščini in nekate-
rih posvetnih svetohlincih ustanovljene .Slovenije", ki je res bila kapitalistična slovenskokatoliška institucija, ka tere delničarji so si s početka lahkomiselno delili med seboj mastne dividende, katere so jo privedle na kraj propada in konečno do katastrofe, ki je naše siromašno ljudstvo in veliko naše duhovščine spravila ob 1,200.000 K, in katere se — le poprašajte, gospodje — nekateri starejši duhovniki spominjajo z ogorčenjem. Ta kapitalistična banka je tudi svojim zavarovancem v slučajih škode trgala od odškodnin premijo kar za celih bodočih 10 let naprej, dasi je pri svojem v nebo kričečem početju že dobro vedela, da toliko časa niti več ob stala ne bode.
Ti katoliški osrečevalci nesrečnim po-gorelcem, ki so se dali zapeljati, da so se zavarovali pri .Sloveniji", niso cenili po katastrofi „Slovenije" niti opaljenih štorov, dasi so imeli zavarovalnino v redu plačano. In taki ljudje si upajo .Slaviji" ob slučajih nesreče očitati nekorektno postopanje?
Ko bi .Slavija" nekorektno in neku lantno postopala, kako pa bi mogla razširiti tako mogočno svoj delokrog in pridobiti si tako mnogoštevilno klijentelo? Če bi postopala po vzorcu blažene katoliške „Slovenije", bi si gotovo ne pridobila tistega splošnega zaupanja, kakršnega si je v resnici.
Ta v denarji zakopana gospoda, v katere imenu si osmeljajo ti gospođici očitati Hribarju, da je ob svojem delovanju pri .Slaviji" obogatel, ne pomisli, da je Hribar po dolgotrajnem in resnem delu, polnem skrbi in truda, dospel — ne do bogastva, — temveč do ugodnejše pozicije; da pa marsikateri gospodje katoliške hierarhije za svoje brezdelje tiču v sto in sto tisočakih, pri tem pa celo nič ne žrtvujejo za humanne ali za prosvetne namene.
Sicer je pa tako brezobrazno očitanje popolnoma vredno teh nedostojnih kri-čačev!
Gospoda se tudi s ponosom in pato-som — seve po šusteršičevi maniri — sklicuje na to, kako blagonosno za Časni in večni blsgor je njih plodonosno organizacijsko delo, katero se baje tako sijajno
kaže v delovanja ,Gospodarske zveze" (•'•'). raznih posojilnicah, zadrugah in konsumnih društvih, in naposled v vredni naslednici pokojne .Slovenije" v .Vzajemni zavarovalnici". O, kako so te naprave tem gospodom pri srcu, in brez njih bi slovensko ljudstvo neki kar brzelo v svoj moralni in gmotni propad!
O tem se je pa že toliko pisalo in pogubno delovanje teh zavodov že tolikrat dokazalo, da bi bilo odveč izgubljati o tem besed; le to saj tukaj še enkrat naglasimo, da so vsi ti zavodi na to proračunjeni, da v dolgove zakopljejo in potem do mozga izžmd našega neukega kmeta, ki bode potem seveda poslušno orodje v njihovih rokah.
.Slovenec" piše nadalje: .Kako se predrznete vi na njih časti napadati naše može, ki nesebično žr tvujejo svoje moči za ljudsko organizacijo?"
Kakor smo že gori povedali, je že bilo dokazano, da ljudska organizacija ni za naše ljudstvo blagoslov.
Možje torej, kateri načelujejo tej organizaciji, ne morejo delati za ljudske koristi, temveč k večjemu za svoje, toda radi tega jih ne bomo obrekovali in preganjali, kakor napačno misli .Slovenec", ampak povedali jim bomo na vsa usta le to, kar v popolni meri zaslužijo.
Mi priznavamo vsakemu, v resnici v prid našega ljudstva nesebično delujočemu možu zasluge in mu izrekamo odkrito priznanje, pa bodisi dotičnik klerikalec ali liberalec, .Stovenčevi" zastopniki resnice pa se do tega načela, kakor se zdi, povspeti ne morejo, četudi so čitali ob priliki Hribarjeve petindvajsetletnice v .Edinosti" besede: »Mi vsi, in tudi oni, ki se ne strinjajo s politiškimi nazori Hribarjevimi, moremo danes v znamenju slovenskega rodoljubja priznavati slavljencu, da se sme kakor človek in rodoljub z zadoščenjem ozirati na četrtstoletje svojega — dela."
Če pa .Edinost" misli, da .Slovenec" veruje tem besedam, se kruto vara!
.Slovenec" po našem živem domnevanju mnogih, resničnih in vsestranskih zaslug Hribarjevih ne krati iz prepričanja, ampak zato, ker mu tako veleva njegova internacionalna katoliška taktika, katero
mu narekujejo nekateri premehki in preveč prijenljivi, največ pa sebični, dasi po .Slo-venčevih" nazorih prezaslužni in do skraj nosti požrtvovalni možje, katere bodo začeli polagoma — nekatere vsaj so že — spoznavati tudi njihovi ožji pristaši.
Tačas pa .strašen dan bo dan plačila", ko boste za te zaslužne može morali globoko poseči v žep, da boste naše slovensko ljudstvo vsaj nekoliko odškodovali za .uspešno" delovanje teh katoliških korifej, ki so .nesebično" „žrtvovale" vse svoje moči za ljudsko organizacijo.
V IJuliljanl. 13. junija.
Cesar v Pragi.
S cesarjem so odpotovali v Prago ministri Koerber, Rezek in Hartel. Slavnostni sprejemi so se vršili v Gmundu, Trebonu, kjer je pozdravil cesarja češki namestnik, v Taborju in Benešovu, kjer sta pozdravila cesarja nadvojvoda Franc Ferdinand in soproga. V Pragi so se ob 3. uri ob slavoloku na Vaclavskem trgu zbrala društva in korporacije, na to je prišla na kolodvor Franca Jožefa častna kompanija 91 pešp. z godbo. Na kolodvoru in pred poslopjem se je zbralo ogromno občinstva in izredno veliko število civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Cesar je dospel ob 6 zvečer. Pozdravil ga je župan dr. Srb. Cesar je odgovoril najprej Češko, nato nemško ter izrazil svoje veselje, da Praga tako lepo napreduje in cvete. Špalir društev in dijakov je segal od kolodvora do Hradčanov. Okoli 100.000 oseb je pozdravljalo cesarja. Trozveza in delegacije. Glasilo poljskega kluba .Czas" je prineslo uvodni članek o razpravah v delegacijah, in zlasti o stališču delegatov napram trozvezi. .Czas" piše, da ni poskušal nihče naravnost nastopiti proti trozvezi. .Vsi so priznavali, da mora ta diplomatska kombinacija tvoriti še podlago avstrijske zunanje politike, toda nekdanje navdašenje za zvezo z Nemčijo se je izredno ohladilo, da, manjkalo se ni delegatov, ki so imenovali trozvezo potrebno zlo. Kritika in očitanja, ki so se Čula med obravnavanji, so bila tako resna in odločna, da zaslužijo pozor-
LISTEK.
Srečka.
Ruski spisal Anton Čehov. (Konec.)
.Da,, kupiti si posestvo, to bi bilo lepo," je rekla žena, ki je razmišljala isto. In videti je bilo na njenem obrazu, da so jo nje misli kar očarale.
Ivan Dmitrič si je naslikal jesen s svojimi deževji, mrzlimi vetrovi in s paj-čevinami v zraku. V tem času se je treba posebno dolgo sprehajati po vrtu, po zel niku in po bregu reke, da Človeka zelo premrazi. Potem pa se pije kozarček žganega, in kot prigrizek služi janežev kruh, ali kisla kumara z lukom v obari, in — potem zopet kozarček žganega. Otroci pri teko* z zelnika ter prineso" seboj koren ali repo, ki še diši po vlažni zemlji ... Na to se človek stegne po divanu ter lista prav udobno po kakem ilustrovanem listu, potem si pokrije s časopisom obraz, si odpne telovnik ter zadremlje nekoliko . . .
Babjemu letu sledi neprijeten, deževen Sas.  Dan in noč dežuje, golo drevje se
joka, sapa veje mrzlo in ostro. Psi, konji, kokoši — vse je mokro, čmerno in bojazljivo. Na sprehod ne moreš, pred vrata ne moreš, ves dan se smeš potikati iz kota v kot in gledati iz dolgega časa skozi motna okna. Žaltovo!
Ivan Dmitrič se je ustavil ter pogle dal svojo ženo.
BVeš kaj, Maša, jaz bi potoval v inozemstvo," je dejal.
In začel je razmišljati, kako ugodno bi bilo potovati v pozni jeseni v inozem-sto v južno Francosko, v Italijo ... Indijo!
.Jaz bi tudi gotovo potovala v inozemstvo," je odgovorila žena, .sedaj pa poglej številko srečke!"
.Stoj! Čakaj še!"
Stopal je po sobi sem in tja in razmišljal dalje: Domislil se je: in kaj potem, ko bi žena res potovala v inozemstvo? Sam potovati je prijetno, ali pa v spremstvu lehko^ivih, brezskrbnih žensk, ki živo samo trenotku, ne pa z lastno ženo, katere misli in besede se sučejo na vsem potovanju le okrog njenih otrok, katera vedno zdibuje in se boji ter se trese za vsako kopejko. Ivan Dmitrič je videl svojo soprogo pred seboj v železniškem vozu z
množico zavitkov, košaric in ovojev; videl jo je ječati in tožiti, ker jo od vožnje z železnico boli glava, in ker je porabila toliko denarja; in seveda bo moral letati na postajah za kropom in za kruhom s sirovim maslom ... saj obedovati ne more, to stane preveč.
Vsako kopejko mi bo štela, si je mislil ter pogledal svojo ženo. Srečka je njena in ne moja! Čemu jej je sploh treba hoditi v inozemstvo? Kaj bi neki tam videla? Ves dan bo sedela v sobi hotela ter me ne bo pustila od sebe ... To že poznam!
In prvikrat v svojem življenju je opazil, da je njegova soproga stara in grda, in da diši po kuhinji. On pa je bil še mlad, zdrav in svež, našel bi bil takoj drugo ženo.
Seveda, si je mislil, to je vse bedarija, a . . . čemu jej je treba potovati v inozemstvo? Kaj razume ona o tem? In, recimo, da bi res potovala .. . Neapolj ali Buxtehude, to je njej vendar povsem jed nako. Samo na poti bi mi bila. Odvisen bi bil od nje. Tako dobro si lehko predstav Ijam: ko bo dobila denar, ga bo zaklenila, kakor prava ženska v omaro ter obesila Sest ključavnic pred njo ...  Skrila ga bo
pred menoj. . . Svojim sorodnikom ga bo obesila, meni bo pa štela vsako kopejko.
Ivan Dmitrič si je predstavil te sorodnike. Kako bi se privlekli vsi ti bratje, sestre, tete, strijci, ko bi izvedeli o dobitku v loteriji, kako bi jo beraško rotili, kako bi se smehljali na ves obraz ter se jej laskali! Ostudna, žalostna dr u ha!.' Ako jim daš nekaj, potem hočejo še več, če ne dobe ničesar, pa kolnejo, delajo zdražbe in ti žele kar največ nesreče na vrat.
Ivan Dmitrič je mislil na svoje sorodnike, in njih obrazi, kateri so mu bili do sedaj povsem nevažni, so se mu zdeli nakrat zoperni in pristudni.
.Ta gnusoba." si je mislil.
In obraz njegove žene se mu je zdel sedaj tudi že zopern in sovražen. V njem je kar vse vrelo jeze, in poln škodoželjnosti si je mislil:
.Ničesar ne razume o denarnih stvareh, zato pa je skopa. Ako je res zadela, mi bo dala le sto rabljev, ostalo bo pa zaprla."
In sedaj že ni več zrl na svojo ženo smehljaje, temveč sovražno. Ona ga je tudi pogledala, polna mržnje in zlobnosti. Imela je svoje vesele misli, svoje načrte in
nost ne le grofa GoIuchowskega, nego tuđi nemških uradnih krogov. Ta očitanja so močan odmev javnega mnenja, ki se ne more sprijazniti z mislijo, da je trozveza le zveza nemSkih rodov z Italijo. Tega mnenja ni možno smatrati jednostranskim polj skim, saj so jo ostrejše izražali tndi Čehi, in ker so naglašali tudi konservativni Nemci, da pruske odredbe z duhom avstrijsko-nemške zveze niso združljive. Sicer pa dokazuje elukubraoije Wolfa najboljše, kakšno ponižanje čaka Avstrijo, ako bi se hotela prilagoditi željam in nadam Vsenemoev. Avstro-Ogrska In Rusija. Glasilo kneza Uhtomskega, .Pet. Vje-domosti" je prineslo o razmerju med Avstro Ogrsko in Rusijo razpravo, v kateri je tudi to le mesto: Dosedanja nasprotovanja in dosedanja konkurenca med Avstrijo in Rusijo je koristila le Nemčiji, ki se je polagoma polastila vse levantinske trgovine. Avstrija je grešila, ker je bila pod vpli vom Nemčije, in grešila je Rasija, ker ni zaupala Avstriji. Rusija ni imela od svojih protiavstrijskib, Avstrija pa od svojih proti ruskih ukrepov ničesar, pač pa sta koristili Nemčiji... Ali pa bode to priznanje kaj pomagalo? Bolgarsko sobranje in ministrska obtožba.
S 66 glasovi izmed 69 je sklenilo bolgarsko sobranje, da se posade vsi Člani mi nistrstva Ivančova na zatožno klop. Bivši ministri so obdolženi, da so prekršili ustavo, ker so kupili brez javnega razpisa stare vagone, in ker so prekoračili dovoljeni kredit, katerega bi smeli porabiti le do 1 milijona. Razen tega pa so bivši ministri Ivan-cov, Tončev in Radosiavov toženi, da so oškodili državo z namenom, sebe obogatiti. Turški poslanci niso glasovali. Izvoljena preiskovalna komisija bo o svojih poizvedovanjih poročala sobranju v jeseni, nato se izvoli državno sodišče. Kazen radi kršenja ustave je določena na zapor od 1—5 let, radi oškodovanja države pa na zapor od 1—10 let, na vedno izgubo državljanskih in političnih pravic in na odškodnino, ki jo je dati državi.
Cesar Kvvangsu in kitajski dvor. ,Mercury" poroča, da je 6. t. m. izšel cesarski edikt, ki sporoča, da je povrnitev kitajskega dvora v Pekin radi vročine in starosti cesarice-vdove odgođen do 1. septembra. Astrologi na dvoru so se baje izjavili, da bo ta dan za vrnitev najugodnejši in najsrečnejši. Dunajska .Politische Corres-pondenz" poroča o položaju na Kitajskem jako pesimistično. Vsak poznavalec kitajskih razmer pričakuje, da se v naj bližnjem času nemiri ponove. Gotovo se začne nered takoj, ko odidejo tuje čete. Potem se začno nove težave: Kitajci so sedaj še besnejšina tujce in — vlasti so med seboj ljubosumne. Vprašanje glede odškodnine še vedno ni rešeno. Velevlasti so se razcepile na dve skupini, ki zastopata dve različni mnenji. Da bi se to vprašanje kmalu rešilo, ni upati. Med tujimi četami se bodo primerili še jako resni spopadi. Evropske velevlasti končno od svojih ekapedicij res ne bodo imele nič drugega kot škodo in blamažo, morda pa se nesloga, ki se rodi med njimi na Kitajskem, zanese še v Evropo!
svoje sanje; in razumela je takoj, o čem sanja mož . . . Vedela je, da bi bil on prvi, kateri bi iztegnil svoje tace po njenem dobitku.
.Na tuje stroške je lehko delati načrte," je dejal njen pogled; .ne, ne, le poskusi!"
Mož je razumel ta pogled; gnev se je valil v njegovih prsih, in da bi jezil svojo ženo, je pogledal navlašč hitro na četrto stran časopisa in naznanil je zmagovito:
.Serija 9499, številke srečka 461 ne pa 26 i.-Nada in sovražnost sta izginili v istem času, a v istem trenotku se je zazdelo Ivanu Dmitriču in njegovi ženi, da so njih sobice vendar zelo temne, majhne in nizke, in da ju večerja, katero sta použila, ni nasitila, temveč ju tišči samo v želodcu ter da se vlečejo večeri doma neznosno dolgo* časno.
„Vrag vedi, sploh," je dejal Ivan Dmitrič, ki je hotel svojo jezo na kaj izliti, .kamor stopi človek, povsod papirni od-rezki, kruhove drobtine in jajčne lupinje! Pometate v našem stanovanju sploh nič več. Iz hiše moram, vrag me vzemi s kožo in kostmi! Grem in se obesim na pcvem drevesa!"
Vojna v Južni Afriki. Iz Južne Afrike in tndi iz Londona ni danes prav nobenih poročil Tudi o mirovnih pagajanjih je vse tiho. Sumljivo je, da Kriiger burskih voditeljev ni pooblastil za pogajanja s Kitchenerjem, in da se teka pogajanj sploh ničesar ne veV Iz Pre-torije poročajo, da se je barski poveljnik Rensburg s svojim oddelkom udal v Pieters burgu. Angleži so dva Bnra, ki sta hotela pobegniti iz Pretorije k vojski, ustrelili. Bura sta prisegla nevtralnost. Trije Buri so všli, enega Bura pa so, ker je za smrtno kazen premlad, samo zaprli. O gospej Botha ni nobenih novih poročil.
Dopisi.
Iz Šiške, 11. junija. Kakor običajno vsako leto, tako je napravilo tudi letos tukajšnje učiteljstvo s šolskimi otrooi dne 5. t. m. pomladni izlet na prijazni Rožnik. Po maši so šli šolski otroci z učitelj stvom na vrt g. Pršina k zajuterku. V prosti naravi, katero je na večer poprej porosil blagodejni dež, zabavali so se potem otroci s primernimi igrami in veselim petjem. Na to je sledilo pogoščenje z jedilom in pijačo.
Da je bilo možno vse šolske otroke dostojno pogostiti, so podarili tukajšnji šolski prijatelji, kakor: gospa Juvančičeva, potem gg. Kosler, Bolaffio, Zajec, Reininghaus, Mathian, Pogačnik, Galle, Krisper, Suwa, Zorman, Ziegler, polkovnik Paitsch, Vrhoveo, Kauschek, Vodnik in Tome, raznih doneskov v blagu in denarjih, za kar jim izreka podpisani v svojem in imenu šolske mladine najtoplejšo zahvalo.
Ant. Javoršek,
Bol. vod.
Od nekod, 11. junija. Včasih ni bilo toliko slišati o Šmartnem pri Litiji, kakor sedaj nekaj časa sem. Seveda so bile tedaj tudi razmere v Šmartnem vse drugačne, kakor so dandanes. Bile so tako ugodne, da se nihče ni zmenil, ako je kje poleg cesarske in narodne zastave visela tudi papeževa, se veda je bila tudi duhovščina te daj vsa drugačna. Zaradi županstva moram pa Šmarčane že nekoliko pokarati. Ves svet se norca dela iz Vašega županstva. To vas boli, a saj ste tega sami krivi, zakaj ste pa volili take može. Nad vse novo mi je pa, da se nahaja v Šmartnem človek, ki Smarakih pevcev ne spoštuje. Koliko truda in stroškov so imeli pevci in posebno ranjki pevovodja g. Bartl, da so se dobro izvež-bali v petju. Peli so dolgo let v cerkvi in pri veselicah. Ker so z res lepim, vbranim petjem ljudstvo razveseljevali ter povsod dobro in spodobno nastopali, so vživali občne simpatije. Vse občinstvo jih je rado poslušalo in se jih veselilo. Ranjki gospod dekan Rus se je svojega godu najbolj veselil, ker je vedel, da ga pevsko društvo počasti s petjem. Ravno tako pa so si tudi pevoi v čast šteli, da so dekanu mogli narediti posebno veselje. To so bili pač prijetni časi. Kaj imate vendar s sedanjim g. dekanom? Ali ne znate več peti? Ali gosp. dekan nima nič posluha? Res, čudne razmere so nastale v Šmartnem.
Star nekdanji šmarskl pevec.
Iz Sv. Križa pri Kostanjevici, 11. junija. Dne 2. junija vršila se je tukaj uprav velikanska slavnost. Blagoslovila se je namreč nova krasna brizgalna novoustanovljene požarne brambe. Že popoldne prejšnjega dne je bilo vse na nogah. Dekleta so plela vence, mladeniči postavljali mlaje in razobešali zastave. Pričakovalo se je nekaj, česar Sv. Križ še ni videl. Na predvečer je igrala godba iz Zagreba pešpolk 53 pl. Latour. Zjutraj je bila budnioa. Vas je bila okrašena ter pričakovala gostov. Mnogobrojne trume ljudi so hitele v Sv. Križ. Bilo je ljudstva okoli 3000.
Ob lOVi uri so prihajale sosedne požarne brambe in sicer:
Korporativno požarne brambe:
Leskoveo, Krško Videm in Rajhen-
burg.
Po deputaciji je bila zastopana požarna bramba iz Rudolfovega, na čelu ji gospod A Gustin ml.
Točno ob 11. uri je brizgalno v prelepem Šotora blagoslovil tak. g. žapnik Kosma Pavlic.
Po slovesnem akta so korakale združene požarne brambe na obširen vrt g J. Kodriča k obeda. Na vrta se je zbralo tudi mnogo drugega občinstva.
Popoldne ob 3. ari se je začel koncert Vrt as je začel polniti a najodličnej-
šim občinstvom od blizo in daleč. Najbolj je bila zastopana gospoda iz Krškega potem Kostanjevice, Brežic, Reihenburga itd. Nastopil je tudi čili pevski zbor krški.
čas je potekal bliskovito. Godba in petje se je menjavalo neprestano, ker je bilo oboje jednako neumorno. Vsa čast! Bila je pravcata ljudska slavnost, ki se je končala šele v pozni noči. Postrežba, je stvine in pijače — vse je bilo dobro.
Celo velikansko slavnost je vodil tuk. trgovec g. Ivan Ruper, kateri se je za požarno brambo v pravem pomenu besede žrtvoval. Ni se bal ni truda ni stroškov pri ustanovitvi požarne brambe kakor tudi pri slavnostnem blagoslovljenju briz-galne. Poleg tega, da se je jako trudil — izgubil mnogo časa, posegel je še precej globoko v žep.
Javno hvalo izrečemo slavnim po žarnim brambam, kakor tudi slavnemu občinstvu za tako mnogobrojno udeležbo. Godbi in pevskemu društvu za neumorno igranje in petje.
Po preteku jednega tedna po blagoslovljenju je imela brizgalna priliko poka zati svojo izbornost, moštvo pa svojo popolno sposobnost.
Dne 10. t. m. je namreč na' Pristavi udarila strela v hlev posestnika Ivčiča, ubila jednega vola ter zapalila hlev. Plamen se je razsii.il bliskovito naglo ter upepfcMI vsa poslopja posestnika Ivčiča in vdove posestnice Ctzerle. Oba sta bila zavarovana za male svote. Križevska požarna bramba je bila neverjetno naglo pod spretnim povelništvom g. Iv. Ruperja na lici mesta.
Kmalu nato je dospela tudi požarna bramba iz Leskovca pod vodstvom gosp. Ridla. Obe požarni brambi sta takoj lokalizirali ogenj, ter delali z nadčloveško močjo Hvala jima!
Nova brizgalna križevska se je pri tej priliki odlikovala s svojo izbornostjo ter dela čast firmi Smekal.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. junija.
— Važni imenovanji. Včeraj je bilo razglašeno imenovanje pripravničnega rav natelja g. Habada deželnim šolskim nadzornikom, in imenovanje profesorja in okr. šolskega nadzornika g. Levca ravnateljem učiteljišča. S temi imenovanji se je izvršila v šolski upravi prememba, katero mora z veseljem pozdraviti vsak, komur je v resnici za razvoj in procvit ljudskega šolstva v deželi. S sistemiziranjem mesta druzega deželnega šolskega nadzornika, kateremu bode poverjeno specijelno ljudsko šolstvo se je ustreglo stari želji, katero je tudi deželni zbor že več let sem izražal v vsakem zasedanju. Ljudsko šolstvo se je močno razvilo in je bilo nujno potrebno, da se določi zanj poseben dež. šolski nadzornik, kajti jeden sam nadzornik za vse ljudsko in srednje šolstvo, ki je vrh tega še obremenjen z birokratičnimi opravili tudi pri najboljši volji, tudi kraj največjega fizičnega napora ni mogel biti kos svoji nalogi in na noben način ni mog^l nadzorovanju šolstva posvetiti tiste pazljivosti ter je izvrševati s tisto natančnostjo, ki je neizogibno potrebna. Občna zadovoljnost, da se je sistemiziralo to mesto, je pa toliko večja, ker se je izročilo nadzorstvo ljudskega šolstva velezaslužnemu šolniku g. Hubadu, čigar oseba daje vsa jamstva, da bo svoje važna opravila izvrševal s popolno objektivnostjo in da bo vse svoje moči posvetil procvitu šolstva. Prepričani smo tudi, da bo novi nadzornik zvest in zanesljiv čuvar tistih načel, na katerih sloni sedanja naša ljudska šola in da bo očetovski prijatelj našega, dasi vrlega, vendar hudo preganjanega učiteljstva. Kakor za vrhovno vodstvo vsega ljudskega šolstva tako se je tudi izborno poskrbelo za vzgojo prihodnjih generacij ljudskega učiteljstva. Ljubljansko učiteljišče, ki se je pod vodstvom g. Hubada in ob sodelovanja jako odličnega učiteljskega zbora zelo povzdignilo, dobi v osebi g. Levca ravnatelja, o katerem ni nobenega dvoma, da bo pod njegovim vodstvom zavod lepo prosperira!. Gosp. ravnatelj Leveč, ki je znan kot odličen pedagog in ki si je že kot okrajni nadzornik pridobil jako mnogo zaslug za ljudsko šolstvo, je pravi mož za to mesto in smo lahko overjeni, da nam vzgoji takšno učiteljstvo, na katero bomo
lahko ponosni, in ki bo imelo vsa svojstva za dobro vzgojo narodovega naraščaja in povzdigo splošne omike v deželi. Prav tako kakor v stvarnem oziru tako nas je zalo voljilo to  imenovanje   tudi  v narodnem oziru. Gg Habad in Leveč sicer nista agre sivnega značaja, a vendar vidimo v njiju osebah neko garancijo, da se nam v narodnem oziru ne bo več delala krivica. Nihče ne želi, da bi se nemški manjšini kratile njene pravice.   Kar gre nemški manjšini, naj vse neprikrajšano uživa, ali tudi pra vice slovenske večine se ne smejo pri-krajševati, kakor se je to večkrat zgodilo Ne dvomimo, da bodeta gg Habad in Leveč tudi v tem oziru opravičila zaupanje, s katerim se je pozdravilo njiju imenovanje.
— Ulične table. Mestni magistrat je v izvršitev razsedbe upravnega sodišča začel danes s pribijanjem dvojezičnih, alo-vensko-nemških uličnih tabel.
— Dolenjske železnice. Jatri bo na Dunaju občni zbor delniškega društva do lenjskih železnic. Na tem občnem zboru se določi, koliko bodo dolenjske železnice letos vrnile na obrestih in na kapitalu deželi kranjski.
— Bohinjska železnica. Iz verodo atojnega vira smo izvedeli, da se začno dela za zgradbo bohinjske železnice kar najprej mogoče. .Soča" pravi, da pride že v kratkem kacih 70 inženirjev v Gorico, kateri bodo imeli nalogo, pregledati črto iz Podbrda do Gorice.
— Občinske volitve v Spodnji Šiški. Poleg včeraj naznanjenih odbornikov iz I. razreda je bil izvoljen tudi g. Peter Kržič. Iz III. razreda so bili izvoljeni kot kandi-datje železničarjev: Ivan Pirkovič, Feliks Venier, Anton Kuntara, Ivan Klemenčič, Anton Oister in Florijan Tarman za odbor nike, Jakob Prestor, Matija S.rupnik in Iv. Borštnar za namestnike
— Družbinski večer uradniškega društva, ki se je vršil včeraj na nevtralnih tleh, namreč v ,,Mestnem domu", je bil izredno mnogoštevilno obiskan in se je tako izborno obnesel, da bo ta uspeh društvo gotovo vzbudil k večkratnemu prirejevaniu tacih veselic. Večer je otvoril načelnik g prof Wester s primernim govorom, ki ga je zaključil s Slava-klici na cesarja. Nazna njeni slavnostni govor računskega svetnika g. Svetka je vsled neke nezgode, ki je zadela g. govornika, moral odpasti. Koncertni del je stal visoko nad nivoom na vadnih družinskih večerov, in gre tako zboru kakor gospe dr. Ferjančičevevi, gdč. Devovi in gg Završanu in Krsniku vse priznanje. Takisto se je tudi kar najpo-hvalnejše izraziti o kupletih g. Sedlaka, o humorističnom predavanju g. Obrekarja, o .Schrammelnih" (gg. dr. Sajovic, Poga-čar in dr. Miibleisen) ter o predstavi prizora pred sodiščem (gg. Jak, Obrekar, Pa ternoster in Sedlak). Tudi za jedila in pijačo je bilo izborno poskrbljeno in je bila zabava sploh jako animirana.
— Junaštvo nekih celjskih policajev. Iz kronike celjske policije priobčujemo nov .Bravour8tiick", ki je obudil največje ogorčenje v slovenskih krogih in bengalično razsvetljuje celjske razmere. Dne 13. majnika t. 1. po polnoči gresta iz .Narodnega Doma" po rotovški ulici trgovec v Celji K. in sodni uradnik B ter se sme-jeta in razgovarjata. Kmalu pa se prepričata, da se smatra za kaljenje nočnega miru, če se Slovenec smeje na ulici. Kot bi z neba padel, se razkorači pred njima po junaških činih hlepeči redar za po-skušnjo Merkuš ter jima kratkomalo za preti z aretovanjem. Vsled provokatoričnega nastopa in neopravičene grožnje redarja dal se je gospod K k ljubu vsemu pomirljivemu prigovarjanju svojega spremljevalca gospoda B. zapeljati, da je redarja Merkuša pozval k dostojnemu vedenju in ga opozoril, da vsled neotesanega vendenja lahko izgubi svoj bore kruhek, tembolj ker je šele za poskušnjo nastavljen. Redar Merkuš gospoda K. nato kar meni nič tebi nič aretuje in ga odpelje v stražnico. Njegov spremljevalec B. pa je počakal nekoliko trenutkov pred stražnico, ker je bil mnenja, da se gospod K., ki je že deset let v Celji in tu plačuje davke ter je splošno znana oseba, kmalu vrne. Ker pa tega le ni nazaj in gospod B. ni hotel zapustiti gospoda K, vstopi v stražnico, meneč da je kot sodni uradnik kolikor toliko opravičen k posredovanju, ter pravi, da hoče biti priča, češ, da gospod K. ni nič posebnega zakrivil.  Redar Merkuš hoče
nato gospođa K., ki je odločno zahteval, naj se ž njim napravi zapisnik ter naj se ga nato izpusti, odpeljati v zapor, na kar reče gospod B., da svojega spremljevalca ne more samega pustiti in da mora vsled njegove razburjenosti nanj paziti. Redarja Merkuš* in Bučar ga z brutalno silo in razžaljivimi besedami spravita iz stražnice; ko pa pride zopet nazaj vprašat, kaj se je zgodilo z gospojom K., katerega ne sme samega pustiti, tedaj je bil Se on kljubu energičnim protestom aretovan, češ da se je vmeSaval v uradno poslovanje, in se je ravnalo ž njim kot s hudodelcem. Kako samovoljno in neopravičeno je bi!o to are-tovanje, sledi iz rezultata proti gospodu B. vpeljane kazenske preiskave. Prvi sodnik (slovenske krvi, a od novega leta sem z nemškim cbčevalnim jezikom), ga je obso dil radi vmešavanja v uradno poslovanje na 20 K globe. Oi okrožne sodnije celjske pa je bil oproščen, ker nikakor ni oviral aretovanja gospoda K., ampak se je celo resno prizadeval, pomirljivo uplivati na razburjenega gospoda K. in preprečiti V3ak konflikt s policijo. — To priliko upo-rabivši, planili so spodnještajaiski zakotni nemški lističi do graškega .Tagblatt" kot hijene po gospođu B. ter so ves dogodljaj popolnoma zavili in zasukali in prikrojili po svoje očividno tendenco, slovenskega uradnika pocrniti pred višjimi oblastmi in mu z nesramnim zavijanjem dejstev ogroziti službovanje v Celju- Le žal da se taki manevri teh hijen zoper slovenske uradnike navadno posrečijo. Pravnemu čutu v obraz bijoče, protizakonito postopanje celjske policije je zopet lep karakteristikon celjskih razmer, lep listič v albumu celjske policije. Čudimo se, da redar Merkuš, slovenski poturica kot večina celjskih policajev, ki je tako imenitno pokazal svojo izredno zmožnost v zasledovanju Slovencev, ni več v službi celjskega magistrata; baje si je že s tem junaštvom zaslužil — pokoj.
— Veliki koncert ..Športnega društva Maribor" se zavoljo gostilniških razmer v „Narodnom domu" ne vrši 16. junija marveč 7. julija t I.
— Nečloveška mati. Porotno sodišče v Mariboru je včeraj 38 let staro Terezijo Hole rojeno Visenjak iz Cage pri Sv. Le nartu v Slovenskih goricah obsodilo na smrt, ker je svojo nezakonsko 10 let staro hčerko zadavila. Ko je orožništvo poizvedovalo, kam je ta deklica prišla, je slučajno zasledilo kanibalstvo tudi včeraj obsojenega Bratuše. Terezija Hole je že en krat hotela svojo hčerko vtopiti pa svojega naklepa ni mogla izvršiti. Obtoženka je pri obravnavi svoj zločin priznala.
— „Rokovnjače" bodo igrali v ne deljo, 16, t. m., v drugič v Bark o vi j ah. Prvič so dosegli največji uspeh in je bila udeležba ogromna Tudi v Skednju bodo igrali .Rokovnjače8.
— Pevsko-bralno društvo „Ilirija" pri Pobegih priredi v nedeljo, dne 16. junija t. 1. popoludne s sodelovanjem društev ,Svoboda" iz Sv. Antona in .Zrinjski" iz Dekani veselico.
— „Ljubljanska meščanska godba" priredi danes v četrtek, 13. t. m. ob 8. uri zvečer mirozov.
— Požigalca v Dobrunjah so prijeli. V našem listu smo zadnjič opozarjali, da je z ozirom na način in na Čas podžiganja v Dobrunjah in v Bizoviku sklepati, da podžiga domač človek. To naše mnenje se je sedaj opravičilo. Prijeli so nekega llletnega fanta Franceta Pintarj a iz Dobrunj št. 34, kateri je priznal, da je dne 10. t. m. podžgal v pasjem hlevu pri Skomincu v Dobrunjah. Brez dvoma je to pravi požigalec. V pasjem hlevu je podžgal po svoji izpovedi zaradi tega, ker ga je bil pes jedenkrat ugriznil. Gorelo je pa dosedaj le pri hišnih posestnikih, kjer je F rane Pintar služil kot pastir, in pri katerih je bil včasih tudi tepen. Poizvedbe so neki že vse to dognale, kakor tudi to, da je bil Franc Pintar povsod, kjer je gorelo, prvi pri ognju in je še ljudi klical na pomoč. Poizvedbe bodejo gotovo dognale, da je ta fant povsod v Dobrunjah in v Bizoviku podžgal, dasi do sedaj še tega ne prizna sam. Ko so bili nekateri Bizovi-čani in DobrunjČani pri mestni policiji zaslišani zaradi Rudolfa Fleischmana, ki je bil sumljiv zažiga, se je njim reklo, da bode požigalec najbrže kak otrok ali pa kaka ženska, ker je pri teh v gotovih dobah starosti razvita piromanija. Zasli-
šanoem se je kaj takega čudno zdelo in trdili so le, da podžigajo tuji postopači. Sedaj vedo, da je podžigal otrok iz domače vasi.
— Porotna obravnave. Včeraj vršila se je pri tukajšnjem porotnem sodišču obravnava proti posestnik Francetu Kano u iz Radomelj in Žagarju Juriju Ulčarju s Homca zaradi hudodelstva goljufije. Obtožba navaja, da je Jurij Ulčar pri okraj nem sodišču v Kamniku v pravni zadevi Franceta Kanca proti zapuščini Blaža Pavlina zaradi 2000 gld- po krivem pričal ter si prizadeval, pridobiti še Val. Jubanta, da bi tudi on pred sodiščem krivo pričal ter potrdil, da zna Jakob Podbevšek pisati; France Kane pa da je Ulčarjevo krivo pričevanje s poukom napeljeval Porotniki pa so vprašanje glede hududelstva goljufije z 11 glasovi proti 1 zanikali, vsled česar sta bila oba obtoženca od obtežbe oproščena.
— Nepoštena dekla. Mestna policija je zaprla včeraj Jero Vidmarjevo, služkinjo pri brivcu Frančišku Ferkuli na Poljanski cesti štev. 23, ker je svojemu gospodarju ukradla v času, ko je pri njem služila, 60 kron. Prišla je 6. majnika t. 1. brez vinarja v službo. Včeraj je gospodinja Marija Fer kula dobila po naključbi v roko denarnico svoje služkinje in je pogledala vanjo ter našla v njej večjo svoto denarja. To se jej je zdelo sumljivo, in zategadelj je šla gledati, če ima mož še denar v omari spravljen. Prepričala se je, da je denar izginil, in da ga ni nihče drugi vzel, kakor dekla Jera Vidmarjeva. Leta je tudi pozvana na odgovor, odkod ima toliko denarja, priznala, da je denar ukradla svojemu gospodarju in si za istega kupila uro, črevlje in nogovice. Gotovega denarja je imela le 17 kron. Jera Vidmarjeva je bila že večkrat zaradi tatvine kaznovana.
— Bicikel ukraden. Tovarniškemu uradniku Jožefu Tenschertu iz Vevč je včeraj zvečer ukradel neznan tat iz veže v kazini Dirkopp bicikel s tovarniško številko 35 753 Kolo ima hudo zakrivljeno ravnilo in zavor znotraj.
— Koleke izgubil je šolski sluga A. G. na potu od Vodnikovega trga skozi Kopitarjeve ulice, Šolski drevored, sv. Petra cesti do Resljeve ceste. Kolekov je bilo za 23 kron.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 2. do 8. junija kaže, da je bilo novorojencev 23, umrlih 28, mej njimi jih je umrlo za škarlatico 4, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 2, za različnimi boleznimi 15. Mej njimi je bilo tujcev 7, iz zavodov 12. Za mfekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 7, za dušljivim kašljem 1, za vratico 1, za (varioello) noricami 1, za trachomom 1 oseba.
* Senzacijonalen spomin. V Nea-polju je deklamoval nedavno profesor Arlini pred mnogobrojnim občinstvom na pamet vso Dantejeve .Divina co medi a". Govoril je povsem gladko; spil je le včasih požirek vode. Recitacija je trajala od osme ure zjutraj do dveh ponoči, torej osemnajst ur. V eni uri je izrekel profesor Arlini povprečno 830 verzov.
* Kako je maščevala mati svojega sina. Iz Zadra poročajo: Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je stal kmetski fant Ante Grdović" iz Brodarice, ker je v nekem pretepu ubil fanta Ivana Čurkoviča. Mati umorjenca je bila poklicana kot priča ter je stala na hodniku. Ko so pripeljali Grdo vida mimo nje, je planila nanj in ga zabodla, da so ga odnesli umirajočega. Nesrečnico so takoj zaprli.
* Strašen čin blaznice. Na Reki je umorila žena železniškega zavirača Žvrteljke v blaznosti svojega šest mesecev starega sinčka. Potisnila ga je v banjo z vodo, in ko je bil mrtev, ga je pokrila v banji z rjuho. Tudi druzega, 3Va leta starega sina je hotela umoriti, a je ubežal. Potem je sebe z britvijo težko ranila. Sosedje so jo našli klečočo pred razpelom in gorečo svečo. Nesrečna žena je bila strašno nervozna, trpela je na domišljiji, da jo vse preganja. Priznala je takoj svoj čin ter dejala jokaje, da je hotela usmrtiti otroka in sebe, da bi njen mož ostal sam.
* Ženske v Rusiji. Od novega leta sem so nastavljene v Rusiji ženske kakor uradnice v vseh uradih, ki so podrejeni ministrstvu pravosodja Na temelju statuta
od 1. 1900, katerega je izdelal minister pravosodja, in ga je car potrdil, sme biti po uradih toliko žensk, kakor moških, se ve samo na nižjih mestih, (vsa je samemu sebi najbližji!) — dočim dobe boljše službe le moški. Tudi morajo služiti ženske navadno za manjšo plačo, dasi opravljajo baje isto kot moški.
* Starost ženske. V ,Gil Blasu" pripoveduje neki časnikar, da je lehho izpo-znati starost ženske po jedeh, katere rada uživa. Mlada dekleta začno jesti šele po obedu. Mlade žene ljubijo zelenjavo, tridesetletne belo meso od piščancev, štiridesetletne pa imajo najrajše govedino. Kadar je žena samo sir, tedaj ni treba povpraševati po njeni starosti, kajti dosegla je že davno kanonično dobo.
* V vlaku oropan. Iz Chambervja javljajo, da so oropali trije roparji Američana Sohandaleja, kateri je takoj naznanil ves dogodek orožništvu. Tatovi so zbežali; skočili so v reko Aro, ki je pa ravno v istem času zelo narasla, in so vsi trije utonili.
* Cenen mošnjiček. V Aiohachu je kupil neki fant pri nekem trgovcu mošnji ček za 50 pf. Ko ga je doma odprl, je našel v njem bankovec za 1000 mark. Fant je bankovec deponiral pri policiji, a oglasil se ni nihče. Fant bo torej bankovec obdržal.
* Dame kot lakaji. V najodličnejših londonskih hišah je sedaj moderno, da opravljajo službo dosedanjih lakajev dame. Oblečene so črno z belo čepico in z belim predpasnikom. Nekatere posebno moderne dame pa imajo svoje ženske lakaje oblečene v kratke, ozke hlače iz črnega atlasa z nogovicami in v črne baršunaste žakete. Dame lakajke so ostrižene
* Roman v življenju. V Parizu je Rasinja Vera Gelova, katera je studirala medicino ustrelila nehote svojo najboljšo prijateljico Zel^ninovo. Hotela je namreč — kakor že opetovano poročano — zadeti svojega zapeljivca, profesorja Deschanela, a po nesreči je smrtno ranila prijateljico, ki je bila poleg. Zeleninova je pred svojo smrtjo odpustila prijatejici, tako tndi brat Zeleninove, kateri je v ječi večkrat posečal Gelovo. Porotna obravnava je izpoznala nesrečno morilko nedolžno, in sedaj javljajo iz Pariza, da se je b r a t u m o r-j e n e Z e 1 e n i n o v e zaročilzVero Gelovo.
* Dame, ki plenijo. Neki američanski list je izdal neda/no skrivnost, da so tudi dame plenile, ko je bilo poslaništvo v Pe kinu osvobojeno. Žena angleškega uradnika, lady Macdonald je šla v cesarsko palačo in je odnesla vse dragocenosti, zlasti umetniške predmete. Nato pa odgovarjajo londonski listi, da je tudi soproga poslanika ameriških Zjedinjenih držav v istem času plenila v palači nekega mandarina ter je celo iztrgala nekemu vojaku puško, da od pre z bajonetom kovčeg, v katerem je bilo mnogo dragocenosti, ter je vse pobrala in odnesla
Književnost.
— „Novi akordi". Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Tako se bo zval najnovejši slovenski list, ki ga pozdravljamo že danes z veseljem. Izdajal ga bo g. L Sohv/entner v Ljub ljani, urejal pa g dr. G. Krek. Tak glasben list je za Slovence potreben.
Skladateljem bo dana s tem listom prilika, priobčevati svoje proizvode, na drugi strani pa se občinstvu omogoči, nabavljati si različne skladbe ceneje, kakor je to pri izdajanju posameznih skladeb možno. Glasbenega lista, ki bi neodvisno od različnih umetniških in političnih atruj zasledoval omenjeni smoter, Slovenci sedaj nimamo. Vendar je perijodično izdajanje skladeb za razvoj slovenske glasbene umetnosti naravnost pogoj.
Skladateljem kot samozaložnikom kakor tudi založnikom-trgovcem ni mogoče izdajati muzikalij tako ceno, kakor bi si občinstvo želelo in kakor z ozirom na nizke cene, posebno nemških edioij, naravnost zahteva, ker stroški elegantne, vsled tega drage opreme izdaj kompozicij, niso v ni-kakem razmerju s pičlim številom odjemalcev, na katere sme založnik računati. To velja zlasti glede dobrih skladeb, ki pa muzikalno manj izobraženi večini občinstva ne ugajajo.
.Novi akordi" bodo prinašali najrazličnejše skladbe, ki pomenijo res napredek
v slovenski glasbeni literaturi, zato j« ž a leti, da bi se pod praporom .Novih akordov" našli vsi naši komponisti.
.Novi akordi" bodo prinašali tudi kompozicije bolj lahkega žanra, narodne pesmi v raznih priredbah, salonske komade za klavir, moške in mešane zbore, tudi za manjša pevska društva in čitalnične zbore, končno bodo .Novi akordi" priobčevali tudi valčke, polke, koračnice in druge skladbe za ples.
,Novi akordi" bodo dalje prinašali tudi skladoe za klavir, za orgije, organistom bodo dajali gradivo za pred in poigre, ki bodo formalno in glede muzikalne vsebine kolikor mogoče dovršene. Isto velja glede h ar mu ni j a. .Novi akordi" pa i dragih instrumentov ne bodo pozabili, posebno ne gosi i j .Novi akordi" bodo torej prinašali kompozicije za moške in mešane zbore (a capella in s spremljevanjem), samo, dvo-in trospeve s spremljevanjem itd.
Že sedaj so se oglasili premnogi skla datelji kot sotrudniki „Novih akordov", in sicer večinoma vsi slovenski, nekateri slavni češki in hrvatski skladatelji.
Izbrani vsebini je preskrbelo založništvo dostojno zunanjo obliko, v modernem slogu izveden ovojni list, fin papir in eleganten razločen tisk, poverivši vse to slav-noznani tiskarni za muzikalije in umetnine Jos. Eberle in dr. na Dunaja.
Naročnina „Novih akordov" je nenavadno nizka, in sicer znaša naročnina za celo leto — t. j. za 6, vsak drugi mesec izhajajočih zvezkov 8 kron, za pol leta, t. j. za 3 zvezke, 4 krone 50 vin. Posamezni zvezki se bodo prodajali po 2 kroni. Za svoto 8 kron dobi naročnik zbirko izvirnih, še nikjer objavljenih kompozicij najrazličnejše vrste v obsegu najmanj 100 tiskanih stranij velike 4° oblike, torej toliko muzi-kaličnega gradiva, kolikor ga pri običajnih cenah za 30 kron ni dobiti.
Zato pa apelujemo na ljubezen našega občinstva do umetnosti in ga poživljamo na mnogoštevilno naročevanje! Nobena slovenska muzikalna rodbina, nobena čitalnica, nobeno bralno ali pevsko društvo, nobena šola in sploh noben muzikalno naobražen Slovenec naj ne manjka mej naročniki .Novih akordov"!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 13. junija. Vse nemško časopisje je kar iz sebe, ker je praški župan dr. Srb v govoru, s katerim je pozdravil cesarja, naglašal nerazdelji-vost češkega kraljestva. Listi predstavljajo to kot silno provokacijo Nemcev, „Ostd. Rundschau" pa grozi Korberju, ki je ta Srbov odgovor odobril, da se bo še kesal.
Praga 13. junija. Cesar je danes sprejemal razne deputacije. Najprej se mu je poklonilo duhovništvo, potem plemstvo. Zelo se je opazilo, da je plemstvo prvič v češkem jeziku izrazilo cesarju svojo udanost in zvestobo, in da je cesar tudi češki odgovoril. Sprejetih je bilo že jako mnogo zastopstev raznih korporacij in uradov, odklonjene pa so bile vse deputacije, ki so imele političen značaj.
Budimpešta 13. junija. Poslanec Ratkav je ostro prijel vlado, ker je dopuščala, da je vojni minister v odseku ogrske delegacije nemški govoril. Ratkav je pa tudi prijemal ogrske delegate, ker so se v razpravi z ministrom nemščine posluževali
Rim 13. junija. V poslanski zbornici je Barzilai imel velik govor, ki je bil naperjen zoper alijanco Italije z Avstrijo in zoper avstrijske aspiracije v Albaniji.
London 13. junija, .Daily Mail" trdi, da se za dan 15. t. m. pričakuje, da Botha kapitulira.
London 13. junija. Časopisje je silno nejevoljno, ker hoče Nemčija pustiti v Šanghaju svojo posadko, češ, da pomeni to veliko nevarnost za angleški vpliv na skrajnem vzhodu. „Daily Telegraph" pravi, da se bliža čas, ko se proti volji Nemčije in Francije v Yangtse-zalivu ne bo moglo ničesar zgoditi. List pravi, da se je Angleška pustila prehiteti in zamudila ugodno priliko, si v Yangtse-zalivu zagotoviti absolutno prevlado.
SO.OOO kron je glavni dobitek fon-eordio-loterije. Opozarjamo svoje Čast. Čitatelje, da bode srečkanje nepreklleno dne *5. Junija • »«>■.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 7. junija: Ludovik černe, uraraki vajenec. 18 let, Slomškove ulice št. 13, srčna hiba.
— JoSip Zerbo, mesarjev sin, 3 mes., KriževniSke ulice št. 9, krvavljenje. — Anton Vizlar, uradni sluga, 59 let, Breg St. 6, vsled raka v požiraniku.
— Adolf Bončar, pasarski pomočnik, 20 let, Rimska cesta St. 6, jetika.
Dne 8 junija: Fran Kovač, gostilničar, 40 let, Mestni trg št. 11, otrpnjenje možgan. — Fran PrivSek, črevljarjev sin, 6 mes., Krakovske ulice St. 27, pljučni katar. — Antonija DoberSek, pisarniškega pomočnika žena, 26 let, Rimska cesta §t. 24, jetika.
V deželni bolnici: Dne 5. junija: Alojzij Lordani, delavčev sin, 2 leti, Skarlatica
Meteorologićno poročilo.
Višin« nad morjem 806 1 m. Srednji mračni tlak 758 0 mm
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Vetrovi
Nebo
S!
12 13
9. zvečer
7. zjutraj
8. popol,
730 2 I   18*4 al. jzahod del. oblač. d
7291 { 17 2 si. svzhod pol. oblač.! ° 726 7 j  22 2 brezvetr. jpol. oblač. g
Srednja včerajšnja temperatura 201», nor-male: 17 4°.
Dunajska borza
dne 13. junija 1900. Skupni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dolg v srebra .   .   . .
Avstrijska zlata renta......,
Avstrijska kronska renta 4°/0  .  .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4(/0    .  .  . . Avstro-ogrske bančne delnice   .   .  . , Kreditne delnice .........
London vista.........,
NemSki državni bankovci za 100 mark
20 mark ............
80 frankov..........,
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..... . .
9865 9825 118 — 96--118 — 92 95 1672 — 674-50 24015 117'47V, 2350 1907 9070 1133
Parni stroj
4 do 6 konjskih sil. dobro ohranjen, proda se jako po ceni.     (1257—i)
Kari Maintinger
Dunaj, I., Liebenberggasse štev. 1.
Kranjske klobase
najboljše vrste, mehke in trdo sušene
prodaja in razpošilja tvrdka (12-132)
Bdmund Kavčič
v LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte.
Specijalna trgovina za kavo in eoj, glavna zaloga J. Klauer-jevega higijeničnega likerja
..'i't'iffltivu'* iz planinskih zelišč. ——i_
Firm. 127. Einz. I. 7/2.
Bekanntmachung.
Vom k. k. Landes- als Handelsgerichte Laibach \vurđe bei der im Register fiir Einzeln-f.rmen eingetragenen Firma
„Johann Globotschnigg"
1. die Loschung der bisherigen Firmain-habers Herrn Johann Globotschnigg, Gewerk-schaftsbesitzers und Handelsmannes in Eisnern — und
2. die Eintragung der neuen Inhaberin Fraulein Marie Achatschitsch - Globotschnigg in Eisnern vollzogen.
K, k. Landes- als Handelsgericht Laibach,
am 3. Juni 1901.
(Razglas. C. kr. dež. kot trg. sodišče v Ljubljani je pri firmi , Johann Globotschnigg, vpisani v registru za posamne firme, 1. izvršilo izbris dosedanjega imetelja firme gospoda Ivana Globotschnigga, posestnika fužin in trgovca v Železnikih in 2. vpis nove imeteljice gospice Marije Ahatschitsch-Globotschnigg v Železnikih. V Ljubljani 3. junija 1901. (1243)
	Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v JLjutoljani. (71411)
IOSVEZUJOCA PIJACA. Nepresegljiva zdravilna voda.	
I>Inoe» dam, žal, »© misli mm t®?
da se mora lepota skrbno gojiti, ter vporabljajo za svojo toaleto najcenejša in najslabša mila. Dajte se svariti, lepe dame, s slabimi, vsled sode ojstrimi mili se unići lepota obraza, nežnost polti. Vpo-rabljajte za svojo toaleto Doeringovo milo s sovo. To popolnoma ojstrine prosto in maščobe bogato milo je dokazano najboljše sredstvo za gojitev polti. Ne samo, da pouzroči lepoto polti, nego jo tudi vzdržuje. Za 60 vin. se dobiva povsod to izvrstno milo za dame. Generalna zaloga: A. Motsch A Co., VVien X. Glavno zalogo imata: Vaso Petričič in Anton Krisper v Ljubljani. (591—2) b
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod Is LJubljane j ni. kol. Prog*a Aem Trhli. Ob IS. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenateste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selsthal v Aussee, Solnograd, flez Klein Reifling v Sterr, v Line, na Dunaj eez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m tj u t raj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, eez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj.— Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomeito ln v- Kooevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 m zvečer v No v o mes t o, Kočevje. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Gene ve, Curi ha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah  in praznikih  ob. 8 uri 34
m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m
zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga is Novega mesta ln Kooevja. Osobni gvlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odhod iS LJubljane drž. kol. v JKazrulk. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolndne, ob 6. uri 10 m in ob S*, uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
jplF ¥ ¥ ¥¥t¥W¥W¥ ¥\¥\¥WW
nmozic
mizar
Tržaška cesta št. 29
priporoča se
za vsa v to stroko spadajoča dela in za polaganje parketov. (1254-1)
Preskrbim parkete iz prve domače tovarne
J. potnik, Vrhnika.
w¥WW¥WWw\¥WW¥V ¥ ¥w
Predzadnji teden!	Glavni dobitek kron 2Q QQQ vrednostl
mt                 m ■                 v",                                    priporoča (1083—11) Concordia-srecke J# 0# mayer a 1 krono            v Ljubljani.	
Jflad vdovec,
lepe vnanjosti, mirnega in zadovoljivega značaja, z veliko kmetijo in zelo cvetočo trgovino v lepem slovenskem trgu mesta na Primorskem, želi se seznaniti v svrho poro-čenja z 20 do 32 letno gospodično ali vdovo brez otrok, s primerno izobrazbo, ki je vešča gospodinjstvu, če mogoče tudi trgovini, in ki bi razpolagala z večjo doto. (2141—2) Ponudbe s fotografijo, ki se takoj vrne, na upravništvo _Slov. Naroda" pod šifro „Milan".  Tajnost se jamči.
m m
Si
i
Mlad trgovski pomočnik
manufakturne stroke, se sprejme takoj na deželi. — Kje? pove upravništvo ,Slov. Naroda".____(1244-3)
Trgovski pomočnik
izurjen v železnini, kakor tudi
dva učenca
za trgovino se takoj vsprejmejo. Pomočnik, izurjen tudi v Špecerijski stroki, ima prednost.
Fran Stupica CW»-d
trgovec z železnino in špecerijo v Ljubljani.
Spretne, solidne
potovalne uradnike
(akvlzitei*|
za vse zavarovalne stroke vgprejnie proti visoki proviziji, sčasoma tudi s »talno
plačo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter *5" upravniStvu „Slov. Naroda". (1026—10)
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a. 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni ..pri Mariji poma-graj" M. LruHlek-H v LJubljani.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (269—19) li. Kres, mlekarija.
Proti
malokrvnosti
Zeleznato vino
lekarnarja
G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže
ima v sebi QQkrat več železa
kakor draga po reklami nezaslužno sloveča eklna-žeieznata vina, katera često nimajo več železa v sobi, kakor vsako ceno namizno vino. v       III. (1368—34)
Vsled tega naj vetje Jamstvo za Izdatnost tega vina pri malokrvnlh, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otro-elh. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju.
Dva učenca
vsprejmeta se takoj v špecerijsko trgovine
Vekoslava Bolničarja
v Ljubljani (Vodmat) Bohoričeve ulice 12.
__(1224—3
Urarskega pomočnika
in
učenca
sprejme takoj (1259—i
ZETr. JE*, ^ajec, urar
v Ljubljani, Stari trg st. 28.
Takoj se proda (1255-1
ki je še pokositi
in sicer obe košnji, prva in druga. VpraSa naj se na starem strelišči, pod Rožnikom
kateri je popolnom? zmožen v vseh strokah trgo vine meSanega blaga in deželnih pridelkov, dober prodajalec, v sprejme se v večjo trgovino na Dolenjskem pod dobrimi pogoji. Isti mora biti vsaj 24 let star. — Istotam se vsprejme
učenec
za isto stroko, kateri ima veselje do kupčije in primerno Šolsko izobrazbo ter ni manj ko 14 let star. — Ponudba naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda" pod Šifro B. C. (1256—V
lad mož
samec, 24 let star, popolnoma vojaSCine prost prijetne vnanjosti in isto primerne izobraženosti želi vstopiti v kak c. kr. urad kot sluga« ob jednem vsprejme drage volje kako pisanje event. prepisavanje v istem uradu. Vsled dolgo letnega delovanja v trgovini zamore predložit/ najboljša spričevala. (1240-2; Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda"
Razprodaja.
M. Zargi v Ljubljani
Prešernove ulice. (122,J~
Po znižanih cenah cele zaloge
oitt,prila,zaTratnil(OTffl.
za moške, ženske in otroke.
n
tF=r
p
□0
Benitev!
JV(lad, v gotovi službi nastavljen ekonomijski upravitelj bli^u Zagreba, 3 letnim dohodkom 2500 Jf, s<2 jeli kmalu poročiti 3 mlado, lično, domače odgojeno deklico (vdova ni isključenoj,   fotografija se šeli.
Prijazne, ne brezimne ponudbe se prosijo do 20. junija tek- leta pod »Skorajšnji zakon 10.01?' — )j. Poste restanta Zagreb. (1239-2)
U
umi—umi—■ia|L=3ij|cz3
OTojai-v^- b
Gospodje delničarji
H „Ljubljanske kreditne banke"
Ti se s tem vabijo na
prvi izvanredni občni zbor
kateri se bode vrSil
v soboto, dne 29. junija t. L, ob 9. uri dopoludne
v zgornjih bančnih prostorih, Špitalske ulice št. 2 v Ljubljani
in kateri se bode bavil samo z enim predmetom, namreč:
s predlogom upravnega sveta na spremembo nekaterih določeb pravil.
Oni gospodje delničarji, kateri se nameravajo tega občnega zbora udeležiti, naj svoje delnice do «1. t. m. deponujejo pri blagajnici „Ljubljanske kreditne banke", na kar se jim bodo izročile legitimacije.
V LJubljani, dnć 12. junija 1901.
(1248) Upravni svet.
I« da jat el j in odgovorni urednik: Josip NollL
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«