. ^ SLOVENSKI CELOVEC SREDA 23. SEPT. 1987 Letnik XLII. Štev.39(2346) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 300 din P. b. b. Šentjakob: Provokacija demokratične Avstrije Proslavljanje nacističnega brambovskega spomenika v nedeljo v Šentjakobu v Rožu seje izkazalo kot tisto, kar so prireditelji in uradna Koroška vztrajno skušali tajiti: bila je to čisto navadna provokacija in žalitev demokratične Avstrije. Masovni demonstraciji moči množice z rjavimi gvanti in le-tem podobni, pod geslom „domovinske zvestobe" prikriti miselnosti, je zadnji uradni žegen dal slavnostni govornik -deželni glavar Wagner (slika desno). Z običajnim obujanjem spominov na brambovske boje prireditev ni imela nič skupnega. V prvi vrsti je bila namenjena proslavljanju spomenika, ko so si ga pred 50 leti postavili (takrat še ilegalni) koroški nacisti v trajen spomin in kot simbol svoje velenemške agitacije ter podtalnega rovarjenja. Tudi 50 let za tem se organizatorji proslave pred istim spomenikom niso distancirali od njegovega nacističnega obeležja. Ravno nasprotno. Postavitev in tradicijo spomenika so vsi govorniki -od šefa brambovcev Kriwitscha pa do deželnega glavarja Wagnerja skušali prikazati kot zvesto službo domovini, ki naj nikdar ne bi imela kaj skupnega z nacionalsocializmom. Kajpada tudi ni manjkalo protislovensih izpadov in prikritega žuganja s strani govornikov - med rjavimi jopiči v publiki pa kar naravnost: Slo- vence naj vendarle že poženejo tja čez... Prav v duhu spomenika in njegove zoprne tradicije se je prezenti-ral koroški deželni glavar. Wagner se je v zvezi s proslavo skliceval na pravico močnej- šega, češ, če to večina prebivalstva zagovarja (- domačinov iz Šentjakoba je bilo kljub temu bore malo videti, op. ur.-), potem pač ni treba upoštevati kritičnih glasov. Nadalje je dobesedno dejal, da stoji proslava spomenika „skoraj na začetku 50-letnih jubilejnih praznovanj naše države" (!?) Tako škandaloznih izjav v zvezi s hitlerjevo zasedbo Avstrije do zdaj še ni bilo slišati od kakega politika 2. republike. Toda na proslavi pred rjavim spomenikom v Šentjakobu očitno prav nič ni bilo slučajno. Wagner je pred zbranimi brambovci in kameradi, ki so bili poleg Haiderja in heimatdiensta glavni hujskači proti skupni dvojezični šoli, napovedal, da bo Koroška uresničila svoj (ločevalni) šolski model. V čem je še razlika do let 1937 in 1938? Sotstvo: grozi prenagljena odločitev? Redakcijski komite strokovne komisije pri zveznem ministrstvu za pouk, kije drugič zasedal v petek 18. septembra, je nesoglasen v vseh najvažnejših vprašanjih. Zato so nepravilne vse trditve v sredstvih javnega obveščanja, predvsem še na Koroškem, da so strokovnjaki razen enega vprašanja soglasno sprejeli vse točke, o katerih so razpravljali. Poročila nikakor ne odgovarjajo dejstvom. V redakcijskem komiteju so bili zastopani pedagogi, ki so po drugem zasedanju napravili „začasno poročilo". Med njimi sta bila tudi univ. asistent dr. Mirko Wakounig in dr. Reginald Vospernik. Naslednji korak je ponovno zasedanje komisije strokovnjakov pri zveznem ministrstvu za pouk. Medtem, ko so sedaj govorili pedagogi, bodo po 30. septembru spregovorili tudi politiki. Iz zgoraj omenjenega poročanja javnih sredstev lahko samo sklepamo, da želijo nekateri čim prejšnjo in s tem tudi prenagljeno odločitev, pa naj bo takšna ali drugačna. Ker morajo biti deže- lam pripravljeni na vse, jih je seveda treba na to pripraviti. Pri tem jim pride prav vsako sredstvo, četudi srečanje brambovcev v Šentjakobu, katerim je deželni glavar obljubil odločitev v šolskem vprašanju na podlagi pedagoškega. modela in obenem zagrozil, da so vsi, ki sedaj ne soglašajo, soodgovorni za razvoj na Koroškem v naslednjih letih. Četudi obljuba dela dolg, prehitre odločitve le niso na mestu! Ta odločitev ne prizadene samo tistih, ki sedaj soodločajo in odločajo o bodočnosti dvojezičnega šolstva na Koroškem, temveč tudi vse generacije, za katere sedanji politiki ne bodo več pristojni. PREBERETE na strani 2/3 Zvezna gimnazija za Siovence: zadovoijiv vpis v prve razrede 3 Siovenija: Šoiska akademija Madžarov 4 Pred občnim zborom Zveze siovenskih izseijencev 5 Srečanje pisateljev na Obirskem 6/7 Ilustrirani radijski in televizijski spored 8 Seminar KPPZ na Jadranu 9 Kulturno pismo iz Slovenije 10 Vestnikova križanka 12 SAK visoko premagal Trg Zetena !uč za projekt tovarne Obir Projekt za sanacijo okolja, ki ga je izdelala tovarna celuloze Obir na Rebrci (slika) in bi pomenil leta 1990 konec onesnaževanja reke Bele, je izvedljiv! To so potrdile tudi pristojne oblasti v obravnavi po vodnem pravu, ki je bila prete- kli četrtek. Tovarna Obir, v kateri je zaposlenih okoli 220 ljudi, hi za ta projekt iz svojih zmogljivosti prispevala 500 milijonov šilingov, ostali del pa zveza in dežela. Iz fonda vodnega gospodarstva naj bi bili tovarni Obir dodeljeni dolgo- ročni krediti v višini 746 milijonov šilingov, kot tudi dopolnilno posojilo v višini 250 milijonov šilingov. Z uresničitvijo projekta pa se bo zvišala tudi produkcija celuloze. (slika: H. G. Trenkwalder) Komisija za koroško zgodovino Nedeljska prireditev v Šentjakobu v Rožu je navaden poskus rehabilitacije nacionalsocializma. Slavili so 50. obletnico spomenika s šovinističnim in rasističnim napisom „Sie starben fiir ein deutsches Karn-ten". Spomenik so postavili takrat ilegalni nacisti in pozneje vojni zločinci, nobeden od govornikov pa se ni distanciral od rjave koroške preteklosti. Tudi koroški Abwehr-kampferbund do danes ni odgovoril, zakaj se leta 1938 ni branil, ampak je personalno in organizatorično prešel k nacionalsocialistom. Takšen politični razvoj na Koroškem ne sme ostati neoporečen, zato je tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm v izjavi za tisk in radio napovedal mednarodno komisijo zgodovinarjev, ki naj bi objektivno osvetlila novejšo zgodovino na Koroškem. /fč4NA LUKAMA spomvA ODLOČF7TEV ,A7oreu.s7