Leto im Mka Z8. o UdMIoiii. o temen s. (ebrnorio 1925. ...v. Ceno Din 1*50 %hm\m tsak ita popoltfae, liriea.il nedelja ta prataike. — Iasaratl t do 30 pctic i 2 D, do 100 vrst 2 D -50 p« večji Inseraü petit vrsU 4 D; notice, poslano, izjav«, rcklane, preklici besed« 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratnl davek posebej, — „Slotenakl H s rod** velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Upravnttttot Knatinva «lies stav. A, pritli'fa* — T^leloa ste t. 3:4. Uretfalstvo: Knsfinta »lica it, 9y L, nanatrap'*. ~ Teitlos si«v. ii. Poštnina plačana v gotovim. Ljubljančani »Narodni blok" priredi v četrtelr, 5. tm. toSno ob pol 7. zvečer v veliki dvorani Uniona za svoje somišljenike manifesfacijski VO shod, da manifestira za narodno ln državno edlnstvo, za enakost, bratstvo in svobodo vseh državljanov, z^ narodao In napredno L'ubFano. Ta shod mora pokazati, da je L'nMIana v taboru tist'h, ki obso'a'o 6-Totno rovarenfe In zganarstvo v državi in ki h o če* o, da bo nova skupščina imela v „N^rodnem bloku" močno ln trdne, delavollno In delazmožao večino. L'ubliana mora že na tem shodu pokazati, da Od* ločno odbija naskok klerikalcev ter nlikovlh zgatjarsklh pomoftn'kov na belo LuMlano. L]nbliančanfe, pokažite odločno s?o]o voro, da hočete Vi enotno fronto vseh naprednih In narodnih L'ubil an dano v. Zato vsi somlšlenlkl na shodi Pokažimo žo v četrtek, da zmagalo 8. februar'a oni, ki boče]o dabro L]abl]anl, Sloveniji In državi I Zato vsi na shod! Nihče na] ne izostanel II Bela Ljubljana naj govori!! Bodočnost bele Ljubljane. Z vstooom Slovencev v hrvatsko* srbsko državno zaiednico si je osigu-r«!a tudi naša bela Ljubljana svojo posebno gospodarsko in nacijona!no pozicijo. Ne govorimo danes o trgov* skem in industrijskem razmahu našega mesta v zadnjih šestih letih. Ta razmah, ta procvit in napredek govori sam zase in kaže na smer našega hodočega de'a. Ljubljana ima danes popolnoma drugo lice nego leta 1914. In sicer ne samo nacijonalno Ucc. marveč v prvi vrsti gospodarsko blaginjo in napredek, o katerem Si ne bili niti sanjali v tistem letu pred svetovno vojno. Danes pa spoznavamo že nove naloge! Napredek zadnjih šestih let je prišel namreč tako* rekoč sim od sebe. Prišel je z novo državo in z geografično pozicijo Ljub* Ijane. Sedaj nastajajo nove naloge, in eicer naloge smotrene naciionalne. ko* munalne in gosnodarske politike! Sedaj gre za to, da izkoristimo vse politične okolnosti, vse gospodarske prilike, vse prometne razmere in da položimo go* snodarskemu napredku našega mesta take temelje, ki bodo držali za vso bodočnost! Do danes žal LJubljana ni prišla do tega, da bi razmišljala o svoji pravi bodočnosti, o svojem resničnem gospo* darskem delu! Prva leta po u jedin jen iu se je storilo marsikaj, toda to je bilo Se prehodnega značaja. Nato je prišla doba klerikalno*komunistiČnega ekspe* rimenta. Oznanjale so se velike soci* jalne reforme, delavstvo je pričakovalo nebesa. Meščanstvo je potrpežljivo pre* na,sf'o neznosne in pretirane davščine. Socijalni eksperiment se nI obnese!. Radi tega ne, ker se sploh ni poizkusil. Izkazalo se je, da se je hotelo pod soci* jalno firmo samo goljufati Široke me* fcčanske sloje in da je klerikalna stran* ka naskočila magistratne urad« ter ae hotela polastiti mestnega šo!stva. SLS je zadostovalo, da stoji Ljubljana v velikem notranjepolitičnem snoru ob strani in da se ne zavzame za Beograd, naše državno in nacijonalno edinstvo ter za gospodarske principe. Socijalni, odnosno klerika^^komu* ntstični eksperiment se ni obnese!. — Obnovitev goljufive politike delovnega ljudstva je še mogoča. Z vladami, ki bodo upravljale državo po principih državnega in gospodarskega unitarizma ter po načelu podrobnega, stvarnega, pozitivnega gospodarstva in socijalnega dela, pride tudi preorijentacija naše domače, mestne politike! Na beli Ljubljani je sedaj, da se rrilagodi tem novim vladam in njiho« vim splošnodržavnim, nacijonalnim in gospodarskim smerem ter da si izvoli reprezentanfa, ki bo tem vladam jam-čil za to, da hoče Ljubljana postati naj* boli se\'erno-zapsdna straža celokupne države, središče nacijonalnega delm za državo in gospodarstvo. Predvsem pa čakajo tega reprezen* tanta velike gospodarske nalog«. Rek1! smo že, da je prišel napredek zadnjih let takorekoč sam od sebe in da sedaj treba ta napredek 2 umetnimi, premiŠ* Ijenimi koraki in sredstvi poglobiti ter razširiti! Ljubljana kot prehodno trgov* fko križišče, kol važna carinska posta* ja. potrebuje kar najbolj Čuječega va* cuho svojih interesov tam, kjer se bodo sklepali bodoči finančni zakoni, trgo* vinske pogodbe ter odrejali konkretni pravci naše trgovinske in gospodarske politike. Naš reprezentant bo moral v Beogradu stikati po ministrstvih in v zakonodajnih odborih narodne skup* ščme, da predlaga vladi, svoji vladi se ve, ne pa v brezplodni opoziciji pri* merne izpremembe in popravke tam, kjer bi se iz nevednosti lahko škodilo ljubljanskemu trgovstvu in industriji. Naša komuna bo rabila velike kredite, izdatno državno pomoč, predvsem bo morala pritegniti v mestno območje, vsaj v gospodarsko svoje območje, nuj* važnejše predmestne pofftojznke ter bližnje vasi, zvezati Ljubljano z Jezico. V i če m itd. s cestnimi železnicami, po* moči novim industrijam, ljubljanski borzi itd. Cilj velike moderne Ljubi ja* ne je pred namL Brez tega cilja si ne moremo misliti nadaljnega razmaha našega mesta. Za ta veliki cilj, za kate* rim se skriva širok program intenziv* nega gospodarskega in finančnega dela, bo potrebna kar naiintenzivnejša poli' lična aktivnost v Beogradu, interven* cijoniranje, posredovanje ter splošno sodelovanje z nacijonalnimi vladami. Naravnost zgodovinske važnosti bo, da dobi v sedanji, eminentno gospodar* sko orijentrard dobi Ljubljana ne samo naprednega župana, marveč tudi na* prednega in nacijonalnega skupščinskega reprezentanta. ki bo z uspehom delal za procvit našega mesta ter pri tem izkoristil vse ugodnosti vladnega zaupanja in podpore. Zato je v eminentnem interesu be'e Ljubljane, da 8. februarja temeljito obračuni s preteklostjo, da se oklene aktivne gospoderske politike, de se zaupa strokovnjaku in značaju, kakršen fe g. Mohorič ter izreče Nacijonalnemu bloku in njegovim državnim ter soc:> jalno-go^podarskim ciljem svoje popolno zaupanje! Vladne odredbe proti hrvatskim republikancem in separatistom Vlada vprrabi na Hrvatskem za kon 7a zaščito kralja in monarhije. — Vorafanje volilnih skrinjic HRSS še ni končno rešeno. — Beograd, 4. februarja. (Izvirno.) Položaj postaja ta teden zelo živahen in nanet. V Beosrrad so prisneli vsi mi- nistri in veliko števiTo voditeljev strank. Popoldne je Imel ministrski predsedn;k Paš:č daljšo konferenco, katere so se udeležili prosvetni minister Sveto/ar Pribičevič. notranji minister Boža Ma-ksimovič in minister za šume in rudnike dr. Ore^or Žerjav. Po tej konferenci sta odšla ministra Pribičevič in Maksimo-vič na dvor, kjer *ta bila sprejeta v enotirni avdiienri. Z. or^ora na volilno situacijo in n?še notranjepolitične razmere je značilna informacija današnjega »Vremenac o ti avdijenci. »Vreme« poroča: »Kakor doznavamo iz zanesljivem vira. namerava vlada uporabiti na ozemliu, ki je nekdaj pripadalo kroni Sv. Štefana (Hrvatska, Slavonija in Srem), poglavje 34. madžarskega kaz. zakonika, ki doslej še ni bil po kakem novem zakonu razveljavljen in je po mnenju vlade še vedno za to ozemlje veljaven. Umevno je. da se spremene gotove tehnične stvari tega zakona, če se uporabi v naši državi. Ta zakon oziroma 34. poglavje madžarskega kazenskega zakona se nanaša na zaščito kralja in monarhije ter je razdeljen v pet členov. Za ta zakon so glasovali tudi hrvatski zastopniki v madžarskem parlamentu In Je veljaven, krkor omenjeno, tudi za Hrvatsko In Slavonijo. Člen prvi tega zakona določa, da se na] vsak, ki nastopa potom javnega tiska, besede, spis« an na kateri si bodi drug način proti kraljevi oseb! in ustavni monarhiji, kaziHite 7. ječo pet»h let ln z denarno kazn'jo 4000 K. člen drugi določa kazen treh let in globe 3000 K za soudeležence. Člen tretji določa kazen enega leta zapora in globe 2000 K za vse direktne in indirektne pomagače. člen 4. določa za presojo teli deliktov pristojnost ape-lacijskega sodišča in člen 5. določa, da izgubijo vsi na podlagi tega zakona obsojeni vse državljanske pravice. »Vreme« pripominja, da izda vlada v kratkem podrejenim organom zadevna navodila za uporabo tega zakona. V zvezi s to uporabo je bila tudi včerajš-nia avdijenca ministrov Pribičeviča in Maks»moviča. To informacijo »Vremena« potrjuje tudi današnja »Politika«, ki pravi kratko, da se na Hrvatskem in v Slavoniji uporabi poefavje 34. madžarskega kazenskega zakona, sprejetega leta 1913. »Politika« dalje poroča, da se bo ta zakon na Hrvatskem in v Slavoniji v toliko spremenil iz tehniških ozirov, da lahko brece kazni sam pravosodni minister. (?) V opozicijonalnih krogih so informacije obeh vodilnih beogradskih listov vzbudile splošno poparjenost. Opozicija pričakuje, da se na Hrvatskem izvedejo obenem posebni ukrepi glede pripustitve radlčevskih volilnih skrinjic. O tem vlada do danes sicer še ni ničesar pozitivnega sklepala in je njeno končno stališče še neznano ter so vsa hujskajoča poročila opozicijonalnega tiska le puhle kombinacije Napet položaj na Hrvatskem. Korapetenčni spor med sodno in vüne zaplembe hujskaj — Zagreb. 4. februarja (Tzv.) Hržavno pravdništvo je danes zaplenilo »Hrvatsko pravo« hi tri volilne letake, Vo'ilna borba (tost g? vrhimec. Politične strast! se po I/f-gajo z vsemi razpoložljivimi agrtactjskml sredstvi In z demaKoskiml gesli. Prebivalstvo postaja že apatično. Le po nek >d je opažati živahnejSe z'bar?je. Državni pravj-tilk je faplenfl »Hrvatsko pravo« ln volane letake, (enega komunističnega ln dva aJi-čevska). radi ?jih huiskajoče vsebine "n državno pravne smeri. Višjemu državnemu pravdniStvu Je oila predložena ovadba sodnikov sodne^ri st^Ia proti policijskemu ravnate':u dr. 3 e d e k o-v I 6 u radi žalienia časti. Ni še določeno. Ct se uvede preiskava proti dr. 3edekoviču. f>r. Surmin je snoči začel izdajati v Za-jrreba svoj list pod naslovom »Hrvatski Po-kret«. Stol sedmorice je na včerajšnji razpravi reševal vprašanje kompetence politične odnosno sodne oblasti slede Internacije dr. upravno oblastjo. — Mnogošte-očih letakov in listov. Mačka In tov. Sodni stol je konstatlrat. da ne obstoja nikak spor med obema oblestema in da se sp?sf vračajo sodnemu stolu v meritorno rešitev pritožbe, ki Jo jc vložil dr. TnimbIČ na sodni stol proti tnternacijskemu odloku policijskega ravnateljstva v gadevj dr. Mačka ln tov. Sodni sto! o tej pritožbi meritorno le ni sklepal. Za slučaj, da sodni sto! prizna pristojnost policijske odnosno upravne oblasti g'ede odreditev internacij, tedaj se vrne dr. Trumbičeva pritožba brez vsake rešitve. Državni pravdnik se je priložil na ban-skl stol proti sklepu sodnega stola rastojn^. trans., blago 290: koruza, nova. dob. april. fco. Postojna, trans., blago 300; koruza, nova. def.. umetno sušena, fco. Ljubliana, blago 250; oves, *rhj skit pariteta Ljubljana, blago 330; fižol, rib* ničan. čišžen, b/n, fco. Postojna, trans., denar 300: krompir, bel. fco. dolenjska past** ja. blago 155. EFEKTI. 2%% drl. renta za vojno 5Kodo. dt*nar 128, blago 130; 1% investicijsko posojilo, blpgo 643 4: Celjska posojilnic« d, d. denar 2tl9, bla^o 212; Ljubljanska kreditni bflnktt b!aqo 230; Merhantima banka, denar 12^?, bIa«o 126; Prva hrvatska ^tedionlca. denar 896. bla^o 000: Sla venska banka, denar 70. | blago PO: Strojne tovarne in livarne, hfago 146; Trboveliik« prenio0okopna druzht. blago 410: ZdMžene papirnice, den«r 101: Split, blago 1250; W% kom. ?ad. def. btn V.r. blago 90; Stavbna družba <1 d. Ljubijo na, deaar 280, blago 290, Zagrebška borza. Dne 4. februarja. — Sprejeto ob 11. Devize: Curlh 11.94-12 04, Prana 181.87—184.87, Pariz 331.50-339.50, New* york 61.48—62.4«, London 296.95 —29V.95, Trst 257—260, Dunaj 0.^867—0.0837. — Valute: dolar 60.775—61.775. Efekti: 7% Invcst. pos. I92T — Z%% drž. renta 139—129.50, Ljubljanska kreditna 235—239, Centralna banka 26—27. Hrv. eskomptna banka 106—107, Kreditna banka Zsb. 11^—120. Hinotekarna bank^ 59—<50, Jugobanka 104—105, PraStedionn 890—900, Slavenska banka 74—75, Ekspta« atacija 59^—60, Drava d. d. Osijek 2lO— 220, Sečer3na Osi.ek 750—760, Isis dd. 56, —.—, Niha« 39—41, Gu:man 670—685. Sla-veks 175—180. Slavonija 57-5^.50. Strojoc tovarne —.—, Trboveljski 393—415, Union, paroinlln 520, Vevče 100. —kfn Inozemske borze« _ CuHh. 4. febr. DaaaSatla bona: H«u- srad 837$ Paris 2^.05. London 24.815, New* -york 518.10. Milan 21.56, i^riii U33, PrA-ea 15J8, Dunaj 0.ÖO73. — Trst, 4. fbr. Beograd 38.83. —35 95, Pariz 129.75—130.25, London 115^3 115.35, Newyork 24—2^.10, CtiHh 464—465, Dima j 0.0335—O.0340. Prasa 464—465. — Dunaj, 3, februarja. D c vire: Beo* grad 1148—1152, London 340.000—341.000, Milan 2942—2954. Newyork 70.935—71.185. Pariz 3837—3853, Praga 2100—2110. Curih 13.690—13.740. — Valute: dolar 70.460 do 70.860, lira 2920—2940, dinar 1142—1145,, Ceika krona 20Ö i—2100, ,, SLOVENSKI I!A?vOO- me 5 februarja 19^5. S. Uspeh te konference še ni znan. Notranji minister Boža M ak s trnovi c" namerava dar.es popoldne podati zastopnikom tiska daljšo izjavo o vseh tekočih problemih, ki se t!če;o izvedbe volitev v državi. Novinarske in politične kroge danes najbolj zanima vprašanje voulnfli skrinjic HRSS. OpoziciJa zbira vse sile, da bo v tem problemu dosevki sebb zaželieni uspeh. Poročila današnjega »Vremena« in »Politike« o vporabi madžarskega kazenskega zakonika v zaščito kralja in monarhije na ozemlju nekdanjih pokrajin krone sv. Štefana, niso bila točna. Vpcrabo poglavja 34. mad. kaz, zak. zanikajo viadini krogi. PAPEŽ IN AKTIVNA POLI-TIČNA UDELEŽBA DUHOV-NISTVA V SLOVENIJI. — Beosrad, 3. februarja. (Izvirno) Današnji listi reproducirajo kratke informacije, da je ministrstvo ver prejelo uradno obvestilo od vatikanskega državnega podtajn&a kardinala Gaspnrri-fa. Po tem obvestilu je papež odredil, da se zabrani vsako vmešavanje katoliških svečenikov v strankarsko politiko bi v politično borbo. Papež najostrejše obsoja sodelovanje katoliške duhovščine pri strankah in organizacijah, obsoja tudi one duhovnike, ki posegajo osebno v volilno borbo in kandidirajo na kakem politično-strankarskem programu. — IZGON KLERIKALNIH HUJ-SKAČEV IZ ALBANIJE. — R!m, 4. febr. (IzyJ Iz Barija poročajo, da sta tja prispela sVaderski nadškof Lazar M 1 d I a in frančiškanski provincijal pater Pavel T o d a j. Sedanja albanska vlada je oba Izgnala, ker sta hujskala katoliško prebivalstvo Albanije proti sedanji vladi Ahmeda bega Zoga. TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO. — Beograd. 4. iabr. (Iz v J Avstrijski poslanik Hetlinger Je danes dopoldne prišel v zunanje ministrstvo ter pri pomočnika zunanjega ministra nrglral obnovitev pred meseci pretrganih trgovinskih pogajanj med našo kraljevino in Avstrijo. Avstrija Je zelo interesirana na tem, da se ta pogajanja Čim-preje nadaljujejo, AFERA BANKIRJA ČASTI' GLIONIJA PORAVNANA. — -Ounal, 4. febr. (Izv.) Na predlog državnega pruvdnika Ja ustavljeno kazensko postopanje proti italijanskemu finančniku Kamilu C astiglioniju. Pred meseci so vzbujala senzacionalna poročila o manipulacijah CastigÜonija v finančnem svetu veliko vznemirjenje. Ustavitveni sklep navaja za razlog, da je b!!a vSploŠna depozttna banka« za časa, ko je bil njen vodja Ca-stiglioni, aktivna in da ni nikakor odgovoren za poznejši polom banke. Tega poloma ni mogoče spraviti v pravrto zvezo s finančnimi operacijami CastigHonija. Tudi na* daljne ovadbe proti temu finančniku so ustavljene. ŽIVAHNA DEBATA V FRAN-COSKI ZBORNICI. -— Pariz, 3. febr. (Izv.) Zbornica je včeraj razpravljala o predlogu, da se v proračun zunanjega ministrstva postavi novo poglavje glede kreditov za vzdrževanje francoske misije pri Vatikanu, ki ima zastopati interese katoličanov v Alzaciji in Loreni. Med govorom poslanca Weilla je prišlo do ostrih spopadov med socijalisti in desničarji. Desničarji so zapeli marseljezo, komunisti pa internacijonalo. Desničarji so pričakovali, da strmoglavijo min?strskega predsednika Herrlota povodom debate o kreditih za francosko misijo. Računali so, da organizirajo večino za nezaupnico sedaml vladi. Ministrski predsednik Henri«>t je vneto zagovarjal svoje stališče in končno prosil zbornico, da mu izreče ziupanje. Zbornica je nato sprejela Herriotov predlog glede dodatnih kreditov s 370 proti 246 glasovom. UVEDBA AVSTRIJSKEGA ŠILINGA. — Dnnai 4. febr. (Izv.) Vlada je odredila, da morajo zvezne železnee voditi od 1. marca dalje vse računovodstvo in račune v avstrijskih šilingih. KRIZA V ČEŠKOSLOVAŠKI VLADI. — Praga, 4. februarja (Izv.) Mesto od-stopivšega min.stra za sociJ2!no politiko Habertnana je Imenovan za nVns.na socijalne politike soc. demokrat dr. VV i n-t e r. Finančni minister Pcčka namerava su-di odstopiti. Volilna borba. Pravi vzrok konkurza »Jadranske banke". Gospodje iz Ravniharjeve skupine so se zatekli danes v -»Slovenca«. — Hočejo za vsako ceno naprtiti odgo* vornost za polom Jadranske banke v Trstu »mladinomc:. Kljub neprestanim napadom in namigavanjem smo opu* šČali pisanje o tej stvari, ker smo mi* slili, da je tako zanjo bolje. Ker se pa hoče £e naprej v kalnem ribariti, je treba z resnico nc din ter povedati, kdo je zakrivil polom Jadranske banke y Trstu. Do poletja 1921. je obstojala samo ena Jadranska banka, in sicer je imela sedež v Trstu. Ta banka z vsemi svo* jlmi podružnicami v Italiji, v Jugosla* viji ter na Dunaju je bila tedaj — poleti 1921 — aktivna za okrog!o 60 milijo* nov dinarjev, to je po izplačTu vseh obveznosti bi ostalo še 70 milijonov dinarjev za delničarje. Akcijski kapital pa je znašal samo 7.5 imlijpna dinar* jev, tako da je imela delnica deset? kratno vrednost. Posamne podružnice Jadranske ban* ke so bile glede premoženjskega stanja jako različne. Med tem, ko so bile po* družnice v Jugoslaviji visoko aktivne, je bila centrala v Trstu, kakor tudi po* družnice v Italiji, močno pasivne. Ka* menarovič sam je ugotovil, da je bik» premoženje Jadranske banke, v kolikor »e Je ta nahajala v Italiji, pasivno za 37,787.704 lire, oziroma, po takratnem kurzu, za okroglih 50 milijonov dinar* jev,- Premoženje Jadranske banke, v kolikor se je nahajalo v Jugoslaviji, pa je bHo aktivno za kakih 110 milijonov dinarjev. Jadranska banka kot celota je bila torej — kakor že omenjeno — aktivna za 60 milijonov dinarjev. Tak je bil položaj leta 1°21. pred razcepit* vijo Jadranske banke. Dne 26. junija 1. 1921. pa je sklenil upravni odbor Jadranske banke v Tstu, da daruje vse svoje premoženje, naha* j a joče s*» v Jugoslaviji, novi Jadranski banki, ki se je istega dne ustanovila s sedežem v Beogradu. Takrat se je faU zificirahi bilanca podružnic Jadranske banke v Jugoslaviji, češ da aktiva kri* jejo pasiva, in da ni čistega premor žen j a. S tem korakom tala Jadranska banka s centralo v a*štu ter s svojimi podružnicami v Italiji f ali Ina. To niso nikake izmišljotine, nego vse to je Ka» menarovič sam konstatirai v svojih obrambnih spisih. Torej konkur? Jadranske banke je bil nujna posledica parcelacije Jadran* ske banke. Vse to ae lahko ugotovi na podlagi knjig in bilanc Jadranske banke. In kdo je bil tisti, ki je iniciral, vodil ter izvršil parcelacijo? Kdo je bil tisti, ki je vedel, da postane Jadranska ban* k? v Trstu falit. \ ako se ji odtržejo njene podružnice v Jugoslaviji? Takrat sta gospodarica v Jadranski banki gg. Cfro Kamenarovič in dr. Až* man. To so krivci, ki so spravili Jadran* sko banko v Trstu v konkurz. Kar se tiče ovadbe, naj tu omenimo samo to, da se je ovadba g'asila samo proti nekim osebam, ki so hotele zlo* rabiti ime banke. Izkazalo se je, da je bi?a ovadba utemeljena, ker jc bil glav* ni krivec obsojen. Kar se tiče honorarjev, bi pa prosili »Slovenca«, naj nakaže pred vsem go* spedu Ekarju znesek 150.000 lir, pa bo prav hvaležen, drugi pa lahko na na* grado še čakajo. Skrajno neprevidno je, da odlaga Kamenarovičeva kl!ka svoje k'opotce v »Slovencu« in pogreva afere, ki so kon* čale na eni strani z zaporom Kamena* roviča, na drugi strani pa s popolnim krahom dr. Ravnihtr*Až^anove*Kame* narovlčevske politike. Sedaj ima Käme* narovičeva klika še celo drzno čelo, da se zgraža nad »maščevanjem ljubljan* skih mladinov« nad onimi, ki so hoteli demokratsko stranko v Sloveniji uni* čiti s sleparsko in goljufivo krmpanjo. V jairo, ki so jo brezvestni in preva* rantski gospodje kopali drugim, so sa* mi notri zleteli. Sami so si izkopali grob in pametno je od njih, da v njem mirno počivajo. Značilni klerikalni nasveti. V današnjem »Slovencu« čitamo na tretji strani celo kopico nasvetov, ki jih daje SLS svojim volilcem za S. februar. Med temi nasveti se nahaja tudi ta-!e: »Bodi v nedeljo pripravljen na poroden! laži! No posfuiaj* temveč pojdi na volišče!« »Slovenec* je toref mnenja, da je vse, kar se piše nroti SLS, vse, kar je javnost že dognala, na pr. glede Gospodarske zveze v Ljubljani ter o goljufiji klerikalni ministrov »obvodenj laži«! Od pristašev zahteva »Slovenec«, naj | ne poslušalo, temveč naj sredo na volišče! Take nasvete daje dičnl »Slovenec« svojim volilcem! Kako slepi morajo bit! ti vofflcl* kako naiarinja«, kako abogf na duhu. č-a jin lastno glasilo po naročilo stfMkftt&sa vodsiva n^rav^ost ukaže, naj ne pesinšajo (!) nasprotnike, marveč naj sredo brezglavo na voD-šče! Boljšega dokumenta propalosti klerikalne stranke In njenega strahovi-tega duseraesa terorja nad našim narodom si na moremo misliti, kakor je ta nasvet! Vedno smo trdili, da živi klerikalna stranka od tega, da ukazuje svojim članom, naj ne čitajo nasprotnega časopisja, ker bi s tem nemara spoznali resnico. K;-.r ?e nekoč delala inkvizicija, to hocV uupeljati »Slovenec« z nemoralno prepovedjo! Ne POSLUŠAJ, TEMVEČ POJDI NA VOLIŠČE! V tem je zapopadena velika nevarnost klerikalnega političnega In kulturnega principa, ki odreka svojuni članom vsa!: stik z resnico, vsako iasžno premišlja vanje, ugibanje In cd!očaii;e! Iz svojih knjižnic so vrgli vse, kar ne diii po črnem kle-rikalizmu. klerikalna stranka obstoja samo na ta način, da prepoveduje svojemu članstvu z verskim ustrahovanjem in z lažjo, da tako ukazuje samo Bog, čitanje nasprotnih listov. S tem ustvarja absolutno zakrknisnost ter omejitev duševnega obzorja. NE POSLUŠAJ, TEMVEČ POJDI NA VOLIŠČE! Tak nasvet torej daje »Slovenec« svojemu članstvu in svojim volilcem! Interesantno je pri tem, da tega nasveta ne daje naprednim Hudem, katerim obratno servira naigorostasnei$3 laži in klevete o nasilstvih in terorju, ki ga nikjer ni! Do danes nI bil zaprt niti en sam slovenski klerikalni agitator. Do danes ni oblast zabranila niti enega samega javnega shoda SLS. Se več, klerikalni pristaši razbijajo napredne shode, n. pr. shod ministra dr. Žerjava na Vrhniki, dasi za to niso imeli nobenega moralnega povoda. Vlada dopušča ao-solutno svobodo. Klerikalci lahko izvajajo prepovedano tajno agitacijo z raznimi protidržavnimi in revolucionarnimi gesli. Po farovžih begajo ljudi z republiko itd. Vse to je dovoljeno, dasi zahteva modema demokracija, da se vrši volilna borba povsem jasno in odkrito, s čistim vizirjem! Od naprednih volilcev »Slovenec« ne zahteva: »Ne poslušaj, temveč pojdi na volišče!«, marveč jim servira goro-stasne laži, n. pr. danes laži in izmišljotine o denuncijaciji proti tržaški Jadranski banki. Vsak trezen in pameten človek, ki čita te gorostasnosti o »denuncijaciji«, se bo vpra^l, kaj pa je bilo treba denuncirati, v čem naj obstoja denuncijacija? Kaj se to pravi denuncirati n. pr. ljubljansko banko? Vsak razume pri tem !e denuncijacijo kake malverzacije, kake sleparije na račun davčne oblasti, ali kaj podobnega. Ali pa more trditi »Slovenec«, da se je de-nuncirala Jadranska banka, ker da je podpirala nacijonalne organizacije. Ta banka ni storila za naše nacijonalne organizacije v Trstu niti toliko, kolikor je Črnega za nohtom! Zanimiva 12 ta resnicoljubnost »£lo-venčeva«, ki deli svojim pristašem nauke In nasvete, nai ne poslušajo nasprotnike, marveč naj mirno glasujejo slepo In pokorno, kakor veteva klerikalna stranka, saj le božja stranka (!), nasprotnikom pa servira vsak dan otročje klevete in Izmišljotine, ker dobro ve, da so vrste nr.cljonrlnega bloka ravno vsled svoj3 absolutne resnicoljubnosti in pravičnosti t?ko dovzetne In občutljive za vsako kleveto. Dragi »Slovence«, ravno ta občutljivost ti je obratno porok, kaki ljudje delajo na Čelu Nacijonalnega blo'rca in kako vestno je njihovo delo za državo in narod! Ti ljudje niso nikdar rekli: ne b<*r=te nasprotnega časopisja, VERJEMITE SAMO NAM (!), kakor zahteva »Slovenec« in SLS od svojega članstva, marveč odbijajo vsak napad s čistimi računi! Sodišča so v tej stvari že izprego-vorila in dokazala se je popolna nedolžnost ter neosnovanost vseh klevet. »Slovenec«, ki ima tako kosmato vest, da brani svojim čltateljem poslušanje In čitanje nasprotnega časopisja, menda n! tako lahkoveren, da meni, da mn bodo napredni ljudje vedel'. Kdor brani drugim citati In poslušati nasprotna mnenja, ta Ima sb.bo vest. Kar zine, je laž ht izmišljotina! Shodi Narodnega bleka. V KoSakov! gostilni se je vršil snoči shod Narodnega hlo:ca, katerega se je udeležilo nad 200 pristašev. Shod je ctvoril g. dr. K 1 e p e c, ki Je trkoj oddn.l besedo kane datu z. Ivanu M o h o r i č u. Govornik je razvil sespedarski program Narodnega bloka ter orisal delo, ki čaka poslance v Nsrodni skurSčIn!. Njegova fr.sna, veliko vsposobtlcnost feBTtCSSoca izvajanja, so zborovale! sprejel! z navdušenim odobravanjem. V Imenu delavcev v arzena'u je govoril g. Oblak In dokazal, da je izpo-slovala z^petno otvoritev arzenala edino demokratska sfar&a. O uradniškem vprašanju je govoril g. ing. R n ž i č. O komunalni politiki in o potrebi, da se LJubljana nasloni na mogočno vladino večino, je r&c pravljal član mestnegn gerents^e^a sveta Josip Türk. V prepcičevainib beseda* je küöcao priporočal kandidaturo s. Ivana Mohoriča še trgovec g. M e d i c, v imenu obrtnikov pa g. R e b e k. Nato Je predsednik g. dr. Klepec zaključil lepo uspeli shod. — Istočasno se Je vršil shod Narod-aega bloka v Labovl gostila! v Šiški. Pred- sedoval je g. L o m b a r. Tudi tu so bili gostilniški prostori nabito polni. Govoril Je Ki«.vni urednik Ifcasto Pustoslem&ek. ki se je v svojin izvajanjih posebno oziral na ureditev prejemkov uradnikov tn vpo-kojencev ter razpravljal o klerikalnih agf-tacijskih geslih o slovenstvu, federalizmu In republiki. Dotaknil se je tudi razmejitvenega vprašanja, glede katerega je podal izčrpne Informacije tudi prof. 2 g r a b 1 i Č. Nadalje sta Se govorila gg. Q r a § i č in Šturm, k! sta navedla dokaze za proti-narodno in proüsocijalno delovanje klerikalne stranke. Shod je bil končan ob pol II. Zaključil ga je predsednik Lornbar s pozivom, naj se vsi somišljeniki zanesljivo udeleže manitestacijskega shoda Norodncga bloka v četrtek v veliki dvorani Uniona, • — »Odkod dobivajo žerjavovci denar!« Pod tem naslovom je danes >Slo-venec« prinesel obširno klobaso, v kateri hoče dokazovati, da so »žerjavovci« z neko naeijonalizaciio podjetja Anton Lumira in drug dobili več milii^nov kron. Obrnili smo se na g. Antona Kristana, ki je v tem članku omenjen kot tisti, ki je to »nacijonalizacijo« izvršil. In tr. Kristan nam sporoča: Vse, kar piše »Straža* in po nji ^Slovenec«, je popolnoma neresnično. Resnica je. da z ustanovitvijo Križevske industrijske d. d. n*so Imeli demokratke (ne dr. 2er-jov. ne dr. L»noId in nihče od nolitičn;h ljudi) prav n:č opraviti. Izvršila se ni nobena »nacijcnalizacija«, o kateri ni nihče nikoli govoril, pač pa je g. Lu-mir kot koustanoviteli Križevske industrije d. d. prodal tej po pravoveliavni kupni pogodbi svojo polovico podjetja Lumir in drug. Jaz sem g. Lunrriu najprej ponnäil polovico, ki je bila last »Slovenske bank . brezplačno, v prevzem, če takoj plača dole, ki ga je podjetje imelo pri »Slovenski banki«, ker je bilo podjetje pasivno. Ker pa je izjavil, da naj se raje osnuje delniška družba, je pa novoustanovljena Križev-ska indiTstrija d. d., katere podpredsednik je bil K. Lumir sam, kupila oba dela, tako od Lumirja kot od Slovepske banke. Proti Lumirju bom vložil tožbo, ki bo jasno dokazala, da je vse to, kar »Slovenec« prinaša, grda laž In zlobno sumn'cenje. — Da razgovaramo. Pepe, tisti, ki nosi gospoda Korošca po Ljubljani, se jc začel razkrajati in terorizirati. V volilnem delirju vidi same lire in je mnenja, da so te lire izdajalske. Če bi bile krone, one stare avstrijske krone, ki jih pošilja Pepetu prijatelju aus Graz, da bi ta reč ne bila tako strašna, ker so pa lire. so Pepotove copate izdajalske in bodo volile gospoda Korošca. — Pepe jih je posetil zgodaj zjutraj po oni demolirani siiajni manifestaciji na stanovanju, da jih vpraša, kako je kaj z njihovim raznoloženjem. Odgovorili so mu. da j? noložaj izvrsten. Zlasti oni po shodu v Unionu je bil naravnost izvrsten. Gospod Korošec dobe isto število tigrov, kakor rri zadnih volitvah, r^ogoče na še več. Pri tem so mislili na Pepcta, ki mora dobiti plačilo za svoj trud. Več trigrov imata Pepe in gospod Korošec že v copatah. Sploh sta v dobrem položaju in se bela prestolica samo čudi, da sploh še razgovarata. — Stvar je tako si jama, da bi šla lahko kar spat do nedelje zvečer, ko mrkne luna. S to luno je letos križ. Mrkne večno ob nepravem času. Pepe je že sestavil prošnjo, ki jo pošlje prijatelju nach Graz, naj bi tam preko v domovini, kjer štejejo zvezde in love komete, uredili to reč tako, da bi luna mrk-nila v ponedeljek ali pa v petek. Pomislite samo, kako bo Pepetu pri srcu, ko ponese v copatah gospoda Korošja po sijajni zmagi skozi belo prestolico :n tedajci mrkne luna. Ves efekt bo pokvarjen. Bela Ljubljana bo vsa v rožicah in lampijončkih, a tam gori nad zvezdami se ne bodo veselili, da so gospod Korošec tako sijajno zmagali. Luno bo treba opozoriti, da ne gre mrk-niti ob slovesnem trenotku, ko ponese Pepe odrešenika v Jeruzalem. — Postrežljlvost ali vsiljivost? Škofova tiskarna je izdelala prav čedne podobice, ki jih razpošilja klerikalni generalni štab vsem volilcem brez izieme. Na podobici sta ovekovečena dr Korošec in njegov namestnik v Ljubljani F. Terseglav. Na zadnji strani ie vabilo za četrto skrinjico in naslov volišča. Ti gra pravita, da je za vse poštene Slovence dolžnost spustiti kroglico v Četrto skrinjico. Ne vemo, kako bi označili ta manever skrahiranih tigrov. Čc so gospodje tako potrpežljivi, da obveščajo tudi svoje nasprotnike o tem, kje je njihovo voliiče, je to samo po-strežljivost, ki jo pozdravljamo. Ce pa mislita klerikalni kandidat in njegov namestnik v Ljubljani, ca so napredni glasovi na prodaj za podobice, sta se presneto zmotila. S podobicami lahko kupujeta prepričanja vaških mamic, ne pa naprednih volilcev, ki se dobro zavedajo, kaj je njihova dolžnost. Prav zdi se nam, da imamo opraviti z navadno klerikalno vsiljivostjo in da so te podobice zadnja bilka, za katero se oprijema dr. Korošec v Ljubljani. Pa ga tudi ta bilka ne reši. — »Bratskega nesporazuma« na Viču, Dr. Ravniharjevi pristaši so sklicali v torek shod na Viču v restavraciji »Amerika«, ki pa se je prav žalosino končal. Točno ob 20. so sedeli v gostilni trije Ravniharjevi mali generali Bnvdek. Šinkovec in Pelan ter Čakali, odkod in kdaj pridejo narodni socijalisti. In ko jih ni bilo od nikoder, je gosp. Šinkovec otvoril shod, na katerem je bilo 5, reci pet. narodnih socijalistov, in sicer 3 iz Ljubljane, namreč omenjeni mali generali in 2 z Viča. G. Pelan ie imel nalogo, razviti program ^bratskega sporazuma«. Govoril pa je komaj par minut in utonil v viharju medklloev, ki so jih delali pristaši drugih strank. Poskušal je s svojo srečo tudi Bavdek, a brez aTSpeha, udi on je moral umolkniti. Nato pa ie povzel besedo g. Bre-ščak iz Ljubljane, ki ie pel levite malim generalom in dr. Ravniharju, ki zaman hrepeni po mandatu. Med klici: »Živel dr. Žerjav, živel Narodni blok«, je biJ shod zaključen. — DRŽAVNI NAMEŠČENCU IziU ?c brošura o »Uradniškem vprašanju in vcltt» vahknno\\ cli pa za nedoa gledno državno t pravno in revizijonistiCnr borbo! — Klerikalni shod v Sl^kl. Popolnoma na tihem in skrivaj so snoči klerikalci priredili shod v restavracij -Rehinghaus« v >> ski. Zborovali so pri zaklenjenih vratih. Vsak, ki je hotel na shod. sc je moral izkazati s posebnnfTi vabilom. Ta vabila je popoldne raznašal najzanesljivejši Izmed zanesljivih, cerkovnik. Pri tem poslu so pomagale šišenske tcrcijalke. Vsi odeleZen-ci shoda so bil: oboroženi z debelimi gorja« čamf. Vhod je kot cerber čuval sam Grenek. Se pred shodom so pretcpH nekega fanta, ki je baje njihove vere. a je na sumu. da ni čisto pravoveren. Nato so vrata hi -metična zaprli In pričel se j« shod. Vklju!) temu, da so pušča!: na shod samo proti izkaznici in so bili v dvorani sami zanesljivi pristaši, so se sijali rred Rovorf protez : :n uKOvori. E>a uduše te ugovore, so se poisU.-Žili originalnega sredstva: reditelj je skojll k dotiČniku in mu natrosil — popra v OČI In tako so se iznebili svojih malkontennv. Potem sta govornika vezala že znane otrobe. Navdušenja ni bilo nobenega In shod se je že o'i V-t 10. klavrno konCal. Odklcni'i so vrata, skozi katere sta na to smuknila obs govornika. — Napredno politično In gospodarsko dru-tvo za vodmatsk! okra! vabi vse somišljenike na shod Narodnega bloka, ki se vr.šl danes v gostilni Zupančič, Ahacljcva cesta št. 15, ob IS. zvečer. Na shodu bosta poročala g«. Ivan M o h o r i C in dr. K r a-m e r. Politične vesli. = Kraliev poset v Londonu. Londonski list »Star« javlja, da poseti v kratkem jugoslovenski kralj Aleksander I. angleškega kralja Jurija. Termin še ni določen, najbrž pa poseti kralj Aleksander London poleti v juliju ali avgustu. Ta poset bo imel velepolitičen značaj, ker se pri tej priliki položi temelj rtrija-teljske pogodbe med Anglijo In Jugoslavijo. == Spremembe vo!iln;h komisij na Hrvatskem. Zagrebške »Narodne Novi-I ne* so objavile odlok državnega odbora, po katerem se spremeni 157 pred-j sedniških mest pri volilnih komisijah n?. 1 Hrvatskem in v Slavoniji, kakor tudi i za mesto Zagreb. Na ta mesta so postavili radičevci po svojem eksponentu v državnem odboru dr. Mačku povsem zagrizene pristaše HRSS, ki bi po gotovih navodilih volitve vodili povsod nasilno in pristransko. Za mesto Zagreb samo je imenovanih 11 novih predsednikov. Odlok državnega odbora jc podpisalo 9 članov. Kaj pa v Sloveniji? = Habsburžani na Dunaju. Zadnji čas so prispeli na Dunaj člani bivše habsburške dinastije. Na Dunaju biva sedaj Karel Albreht Mabsburg, s;n biv-sena velikega admirala Karla Stefan^, s svojo soprogo. Na Dunaju je tudi bivša nadvojvodinja Marija Terezija, sestra znanega nadvojvode Leopolda Sal-vatorja. Ta tu stalno stanuje. Policija je te člane povabila, da sc izkažejo s potnimi dovoljenji. Karel Albreht Mabs-btirg je pri tej priliki izjavil na policiji, da se je z vstopom v poljsko armado popolnoma odrekel vsem pravicam kot član habsb: ~ške dinastije in da hoče to storiti tudi na svečan način. Julijska krajina. — Iz Trsta. Umrla Je s:ara Jera Pete r n e 1 o v a. Cel Trst Jo ie poznal, ker Je do!ga leta časopisje poročalo na široko vsako njeno pijanost in aretacijo. Reva se ie izgubljala v alkoholu h doživela bedno starost. Te dni je umrla v bolnici. Jcra Pe-ternelova je pomagala včasih na trgu branjem kam, katere Je, kadar je bila trezna In delavna, prosi'a. da na! Jo pokopljrjo dostojno, kadar umrje fn naj imajo usmi je-nje ž njo. Branjevke in prodajalke na trgu so ji res priredile čeden pogreb. Sprevod iz bolnice je gledalo oko'i 3J0O oseb in dofg sprevod je spremljal nesreeuico k večnemu počitku. — Pctindvajseflefnico svojega pasti« rovanja je proslavil v nedeljo g z'-pnik Anton K j u d e r v ßarkovljah pri Trstu. V kratkem pojde v pokoj v svojo rojstno vas Karlje na Krasu. Župnik Kjrder je v Barkovljah zelo priljubljen kot dober di* i hovail. ia narodnjak. . H S**r* V »SI OVfNSKI NAROD« d«e 5. febrararfa 193*. Stm S. —»^M^MiliM^Mdf^aaWWBBB^^ ' M Repertoar Narodnega gledališča t Ljus janj- DRAMA: Začetek ob 20. zwčer. Srčna. * fehn'2rja: »l*encl"fi« Red A. Četrtek, 3. februnria: Ob 15. url popoldne »Cyrano de Rcrscrac«. Znižane cene. — Difaflca predstava. — Izven. Petek, 6. februarja: Zaprto. Sobota, 7. februarja: »Veronika DcscnISkac. Red C Nedelja, 8. februarja: Ob 15. uri popr.fdnc: spepeluh*. Mladinska predstava. Izven — Ob 30. uri zvečer; »Stričkovc ta-r'e«-. — Izven. OPERA: Začetek ob pol 20. rvečer. ;rcda. A, februarja: 'Zaprto. Četrtek, 5. februarja: »Travlata«. Red C Petek, f». februarja: »Prodana nevesta«. — Gostuje sa. črna Destinova. — Izven. Sobota, 7. februarja: »Smrtna tarantula« ir« karakteristični p'cs! Red F. Nedelja, 8. februarja: Ob 20. url zvečer: *>Don Juan«. Tzvcn. Ponedeljek, 9. februarja: Zaprto. — Ljubezen Tn IJunoFiiTinost. V soboto In nedeljo Je igral šentjakobski Klcda?i5k! oder veseloigro ^Ljubezen tn ljubosumnost«. Stvar sama na sebi ni dosti vredna in bi jo čz stavi! za vzgled, kakšnih stvari se ne sne igrat!, škoda je vseca truda, vendar pa se je obč:nstvo. k! je oba večera skoraj napolnilo dvorano, prav dobro zabavalo. 7 veseloigrami in burkami je sploh križ. publika ,1h baje zahteva, dobrih ni na razpolago pa »v sil! hudič mohe je«, vsaj tako pravi na konca ?gre KaraMdiajd-k. Igralo *e je pri-Učno dobro, vendar pa bi režija (Gnidovcc) bnko napravila veliko več. Dr. Muha (Oori-5ck) je rešil svojo veliko In naporno vlogo prav dobro, poznaV> se mu je tu in tam. da ?e ni dosti nastopal, reči pa moram, da se ml zdi prav vporabna moč. ki za je za take igre Skoda. Karabidjajdik (PodrcbcrSck). tovarnar gumbov, je žel pri publik1 buren smeh. Igral je svojo vloge v dijalektu, kar je Še bolj podčrtalo, že itak smešno figuro tega starega zaljubljenca. Dr. Skok (Briltta) se ni izkazal. Sicer je Urihta prav dobra moč, vendar pa mu take vloge ne leže. le zaradi prehitrega govorjenja ne. Odvadi naj se tudi geste večno sklenjenih rok. Or. Rogač (Tanko) asistent pri dr. Muhi. jc b:l v svoji sicer primerni vlogi, prcdolgočasen, brezbarven, manjka mu tudi sočnega g'asu. Znkaj je vsa njegova mimika le v obrvih, tudi ne vem. Aeata (Zatreperjeva) dr. Mahova žena prav dobra pridobitev, saj senti. oder tako zelo potrebuje dobrih ženskih moči. Svojo vloso je rc£'la vzorno. Kocmur se v vlogi državnega pravdnika ni odlikoval. Naj se tudi odvadi sikatn^esa in pojočega govora. Vihar jeva je bila v vlogi vdove Ocvirkovc dobra. Govorila pa ji- prehitro (Krivda režije). Njena hči Pcpca (Panterjema, prediletantska v kretnjah, vendar pa uporabna moč. Prtričeva je podala svojo majhno vlogo Justine — veliko premedlo, da bi uč:nkovaTn. Kneginia Stalovska (fera-jeva) je venomer pozabljala, da jc kneginja. Sluga Florfian (Reholj) »e precej velika vloga, ki bi lahko Žela večje priznanje. HiSna Cilka (Vovkova) je odgovarjala. O stvar! sami nisem spregovoril, ker se mi zdi preveč za »lase privlečena«. Rcžseria ne morem pohvaliti, lahko bi storil mnozo več. v<=aj nekaj prav neumnih »vicov« bi lahko Črtal. Na! Se omenim, da je bila izgovorjava zelo slaba. Kakor že omenjeno, se je publika dobro zabavala. In pravijo, da j«* to glavno! V. K. — Madža-sk? kantfdat za Nobelovo nagrado. Iz BudimueSte poročajo, da je madžarska akademija znanosti priporočila za Nobelovo nagrado za Iiteratujo v letu 1925. pisatelja Krana Herczega. — Mednarodni glasbeni festival. Mednarodna družba za sodobno godho priredi letos zopet mednarodni glasbeni festival v dveh delih. Prvi. orkestralni del. te Irvr« v Pragi, drugi del za komorno glasbe pa v Benetkah. Prvi del tvorijo trije orkestralni koncerti, dve gledali*! predstavi in en vokalni koncert. Prvi del se IivrM ▼ Pragi od 15. do 20. maja. — Razstava neiwÄfh sCk ▼ Parcetotil. Te dni je bila ot vor jena v Barceloni razstava nemških knjig, obsegajoča 6000 zvezkov. Predsednik katalanskera deželnega sveta je v svojem otvoritvenem nagovora poudarjal, da so vladali tudi tekom vojne Prosvetni oddeTck ljubljanske obla« sti je te dni izdal na naše učiteljstvo okrožnico, ki je po svoji patrijotski vsebini vredna, da i njo seznanimo vso našo javnost. Okrožnica se glasi: »V obrambo države. Tendenca vzgoje v nacijonalncm in državnem duhu bodi dokazovanje vred* nosti urejenega socijalnega življenja ujedinjenega naroda v enotni naši državi. V obrambo te najvišje naše dobrine mora stati ves narod v stalni priprrvtjenosti proti vsaki razd:ra?nosti, proti gospodarskemu komunizmu in proti rcpubV.kanizmu, ki pcmenjajo za našo mlado državo *?mo nove prevrate, nov borbe in blazno uničevanje vsega, kar sta si priborit: poštenost in delo* liubnnst zavednih in zvestih držav* tjanev. Za mir in red. Vsak učitelj In vsaka učiteljica, ki odvračata od naroda strup breznacijo* palrrosti in protidržavnosti, brani sa* mc<*a sebe in brani svoj stan, ki mu je v našem narodu in naši državi odka« kazino tako visoko mesto poslanstva miru in reda. zavesti« prosvete in zna* tajnosti. Učitelj in učiteljica, ki sta sama pre* ünßema od bratske ljubezni do vseh Srbov in Hrvatov, ki so z nami vred sinovi isfe skupne matere domovine, bosta vedela isto ljubezen sejati v mta* da srca Šolske mladine, bosta znala od* strrnjevati in zrti*ati pojave in okuže* r.jc plemenske in verske mrlnje in nt* Prosvetno delo v Sckolu I. v letu 1924. Olav.ii cHJ poleg sestavne telesne vzgoje j" v sokolskem društvo duševno preobra- zivanje Članstva. osoMto sokotske mladina Preobrazbi tira z- svo» smoter: pouk *n utrjevanje v sokol^Mh naCcMV liubezen do i-*odi In nacionalne domovine, pravilna r-rnmevanje braftva socialnih težen5 in r»i«2abne pravičnosti Idealov CloveStva br~7 Škode za strogo nacionalno staliWc c*.yr,v*vo naj ustvarja značaje Znaca'nost bod: ♦ p^netjna poteza, ki Jo mora nositi So Vol kot človek ! k^i državljan v zasebnem In javrem življenju, f-redstva v metodi so-kolskega deiova-ja zr* c'^sezo tega smotra pa so: predavanj", d* *f nI veni čtans^f sestan-ki. nrgovorl pred ^vo-edom, družabni Izleti mladinske popoVi.nske prireditve, poučni «'!cti v muzeje, tovarne, manj?,! pla-nrnski Izlct\ onmgof»nje, da se Je mladina udrWTa sokolskih i»VJhbj v Logatec. Mti-jo. 7-»?rreb. Sarajevo Jr-* Močno sredstvo za b'stren'e duha H ^''^enie preso*** raznih *T«' K'jtHiov po*pe*».tc knilg*» in dober ča-sopl«. S temi sredstvi želimo dosegi* zdravo telo krepko r^ko. fasnost misli, samn-stoib-Ijana dol to vaftko predmestje, brez potreb za duševno flvljenje. Te smo s svojim delom vzbudili. Imamo lepo število sedanjh posetnlkov naSIh predavanj, ki želmo sprejemajo vase predavateljev* poročila in nove iristf. Nagovori ob »rodnih prilikah je plo-dovlto vzsojno In Izobraževalno sredstvo, ki pogosto nagnejo pos!n*?!ca na čisto nova pota. Večji natovorl so se vrSili opeto-vano n'* članskih sestankih, ob vesh naših s'ovesn-ist'h (bmkoftne slavnnsti na Taboru, Vidovdan, Vrhovnotov večer, povratek od ollmp jskih tekem. Igra ra Miklavževo. Sil-vestrovo itd.). Poleg tegi so se sestavno In programsko vršili krajši nagovori pred dvoredom v telovadnici po končani večerni telovadbi In to pri vseh oddelkih. V tem pogledu je prosvetni odsek dobil dobro oporo v prednjačkem zboru, ki je vskdar prr-vltno umeval in ceni! prosvetno delo. Duv In telo je treba Istotako sestavno uriti t> vcžbatl kot telo. ako nočemo, da duh okor* in da sokolovanje nI polovičarsko, omejeno samo na flzičnost. Poučni In vreotaf Izleti pospešujejo družabnost, prijateljstvo, bratstvo in smisel skupnosti, vzajemne pomoči. V tem tiči močan socialni moment, ki ga je treba go5'tl Izven okvira nafe organizacije je socialna zavarovance za slučaj bolezni ali nezaposlenosti. Toda sokolsko prijateljstvo !n brat-«»vo je činitelj neprecenljive vrednosti: zbirke za obotele brate, preskrba služb zt nezaposlene sestre so bile med nami vsakdanji pojav. V tem se kažejo konkretni plodovi našega sokolskega bratstva. — Naš? pogosti iz*et{ v bližnje kraje, na bližnje hribe, v poletnem času kopalni Izleti k Sav! pod nadzorstvom vodni" $' ah" vodrfe svojih telovadnih oddelkov so podpirali ta Ide-aTno s:rcmi;en;e, ki obsega razne sestavine: skrb za zravje. odvračanje od pouličr.ega mestne življenja, poznavanje domače zem- lja, ljubezen do domovine m M hrt Uta skupnosti in vzajemne pomoči. Kalžnlra In časopise so neorecenlnVe vrednosti. V prost'h večerih in ob nedeljah popoldne Imamo na Taboru posebno čttal« ntško sobo. Sokol l. vzdržuje vzVc gmotnim težavam dve javni knjižnici: društveno i^n. Gruntarjcvo in Simon Gregorčičevo knjižnico, ki imata ekrog 10.000 zvezkov hi nad 13 0 rednih obiskovalcev. V preteklem poslovnem letu se je :zposod!!o v 304 urah 6778 čitateljem 16.702 knjig. Knjige, njih vezava, nabava novih knj:g je danes silna dra^a stvar, Ako bt knjižnični odbor, ki žrtvuje dneve !n večere brezplačno za ljudsko prosveto. razpolagal z večjim denarjem, pr^rem bi Kil še mno:o večji uspehi do. seg'jivi. Poudariti moramo, da posega*o pe krjijah v na>Ih javnih, torej vsem pristo>. n:h knjižnicah, predvsem siromašnejši in deloma soc^'no sredn-i sloji. 5od!mo, da nI mogoče pričakovati in zahtevati od sokol, skera druši\a večjega idcaizma v korlsl ljudstva, kot je to drobno skoro nevidno, požrtvovalno de'o večer za večerom. V tem se zrcali sokoiska demokraciia na polje ljudske prosvete. Glasba, dramarflca In p«4> so seetavi^ del naše prosvete na Taboru. Tvrš posveča v svojih temeljnih sokolskih spisih važna poglavja estetski In čustveni vzgoji. Orke» ster Sokola !. obstoja od početka društvenega obstoja in doseza svojo lepo v1>inopo umetni-"ki strani In po strani prakfčnc uporabnosti za namenj društvenih m-iredttev. Rad in poiosto sodeluje tudi pri prireditvah drugih društev, ki ne stojijo na Sokolstva nasr>rotuž>čem programu. V tej zimi so obrazuje v društvu tudi sodba na pihala, ki šteje ?,e nad 20 članov. Dela se z veseljem« na uspehe čakamo, ko se v maju aH v Juniju prvič pokažejo. — Dramatika se je gojila v omenjenem obsegu, v kolikor je bilo to pač potrebno za naše »cenične prireditve. V splošnem pa zastopamo mnenje, da vsled dramatike ne smejo trpeti druge pa-noze v svojem rednem delu in pihanju. Te načelo velja osobito za mesta, kjer imam« poklicne igralce. Pač pa Želimo v novt zgradbi tudi to panozo krepkeje gojiti In se pri tem posebej ozrati na sodelovanje mladine. — Ne more biti poklic sokolskega društva, da vzdržuje pevski zbor s kakimi višinskimi umetniškimi zahtevami. Dobrodošlo pa nam je vsako prizadevanje, ki goji priprosto in umetno narodno pesem. V tem pog'edu smo dosegli zadovoljive uspehe In naši sokolski pevci so ob mnogih prilikah pomogli društvu k lepim družabnim pa tudi gmotnim uspehom. — Imamo velike skrbi z dograditvijo Sokolskega dim?. Vendar moramo skrbeti za to. da se kolesje rednega dela tudi drugod pravilno g'hlie. Prosve-ta oe süe trpeti. S prosveto k svsfcauiri f\ — L'ubraneki Sokol razpošlje v prihodnjih dneh svojemu članstvu poštnoic-kovne položnice v svrho poravnave društvenih prispevkov. Prosimo brate m «e-stre, da vplačajo ali Din 23 t. j. Dir? 18 Članarine za I. polletje in Din 7 župnega in sa-veznega poreza ali pa skupno za cekt lete Din 43. Obenem prosimo, da vplačajo enkratni izredni savezni pr'*r>cvek Din >3 ortt bratje in sestre, ki tega 5e niše storili. Odbor. 29\ « — MaSkerada Sokota v Zagorju ob Savi. ki se vrši v soboto dne 14. febr. ti. ob 19. obeta biti nad vse zanimiva. Vabimo vso naše sestre in brate kakor tudi od bratskih sosednjih društev, da se naše prireditve v velikem številu udeleže. Preskrbljeno bo z vsem, kar bo du se je konstituiral sledeč! odbor: Starosta br. Poljšak Perdo, podstarosta br. Drovenik Cmerik, načelnik br. Slavoj Saks, načelnik prosveL odseka br. L;kar Rudo, tnj-ik Po'de Mrnuh. blaiajVik Majar Tore, Odborniki: br. Ahčan Rudo, Bežan Jo:-e, Firm Ivan, Hladnik Franc. Jesih Mirko. Kolčne Lojze, Lazar Miloš, StepIŠ^ik Tranc, Wcinberjrer Mirko, KuŠar Gustel: namestniki: Koprive Marta. Jurgovič Jurij. Mrnuh Ivan. Godina SreČ';o, Korbar Kari, računski pregledniki Korošec Dragotin in Prcstor Julja. Pri prvi redni seji se je koptlralo v odbor br. Petrlin Gtmarja KOt matrikarja oziroma pomožnega tajn!ka. Zdravo! 29*n Darujmo za scldski Taten*! Branfslov NušUf: Mona Vana. Drugo dejanje. Gospod načelnik Stanuje v onih lep-->f!t hišah takoj pod gledališčem. Ima 3ve lepo opremljeni sobi, od katerih ima ena s svilo prevlečeno pohištvo, cmetniške slike v bogatih okvirjih, široko palmovo listje v porcelanastih posodah in po tleh orijcntalske prcproRc. Gospodu načelniku se Je pripetila zjutraj mala nezgodica in zato ni Sel v P'sarno. Pritepet se mu je v stanovanje Čiovek, ki mu je rekel, da je brat svoje sestre. Ta njegova izjava nc bi imrlnf drugače nobene zveze z gospodom načelnikom, toda vse je izgledalo, da jc itncla ta njegova sestra zveze z gospodom načelnikom. Zriradi tega je prišlo med njima do nekakšnega pojasnjevanja, po katerem je hotel gospod načelnik »brata* vreči skozi vrata, ali »brutt ie zamahnil z roko in udaril gospoda načelnika nad levim očesom. Razume se, da je nc? o »brat« zletel čez prajj. To stvar bo gospod načelnik seveda pribil in javnost ne bo o njej ničesar ve* dein. Zato ni Sel zjutraj v pisarno In za- i radi onega modrega znamenja nad levim očesom si je ovil mokro brisačo okoli čela. Zelo neprijetno mu jc bilo, ravno zaradi te brisače, ko mu je prijavil sluga neko gospo. To je bila ona — gospa Persidn Vstopila jc ponižno sklonjena, kakor bi I vstopila vsaka prosilka, ko pa jc dvig-' nila glavo in pogled rta malo belje go-! sßodu Miki v oči, jc veselo zavrisnila: j Ju, kaj si res t: — Mika? Vrag te j vzemi, zakaj se nikjer nc pokažeš?« »Persa!« vpraša gospo J načehuk I začuden. j In rotem sta sedla na svileni kana-• pc, nad katerim jc palma racširjala svoje liste. »Jaz pa sem mislila, naJcfnlV..^ načelnik, neka zver sem mislila, pa sc mi jc srce stisnilo in komaj sem priili do vrat.« Takšen razgovor se ic moral plcsti med njima, ker jc bil gospod načelnik še pred nekaterimi leti dijak v Bcogra« du In jc bil na stanovanju pri neki tetki Nnti In je i5ta tetka Nasta vzgojila in negovala Toma Mihajlovite koUarja, j* razgovanafa fn ko jI jc on rekel, da dobi njen mož službo in sicer tu v Beogradu, tedaj se je tudi ona domislila, da je treba dom«, kjer gospod Paja, obkoljen od upnikov, nc sme pomoliti glave skozi okno. »Pojdi, poj Ji z, menoj do naše hiše« — - pravi ona gospodu nacJn'k \ — »hočem, da te vidi tudi moj mož. naj ve tudi on. da svn nrijafel:a od detinstva«. »Pa kaj bi jaz tam?« sc otresa gospod načelnik, čuteč, da mu *ni Še dovolj splahnela ona bunka na čelu. »No, kar pojdi,« mu reče zopet Persa, »če ne za drugo, da bol vede!, kje stanujem.« »No, na naj bo,« odvrne gospod načelnik in gre skupno z gospo Pcrsido. Treil t delanje. Ista dekoracija, ko v prvem dejanju. Ona ulica v Pal lulskem kvartu in ona hišica in oni gospod Paja, ki je obkoljen od upnikov in nt sme stopiti na ulico. V tem trenotkn pa se vrača gospa Persa, za njo pa s!ora Človek, ki jc sn J brisačo s čela, prilepil malo rdečega tiMtžja Ig mUsju! klobuk na #fct» h—»B*^M I lil p—IUI w IWMWWMI1 i Go^nod Paja ni vedel, da je moral zaklicati: »Kdo je to?« AH on ni tako zakričal, ker jc v č!ovcT;u z obližjem na čelu spoznal gospoda načelnika. »Pomisli Pr.ja! Midva sc rxrmava že od detinstva, jaz in Mika.« Gospod Paja se zdrzne In s4coro i pohodi nogo gespe Perse, hoteč jo opomniti, na" bo bolj uljuclna z gospodom načelnikom, ali ona nadaljuje: »Poznam g?., karior tebe---to se pravi, ne k^kor poznam t:be,« se popravi gospa Persa — *ker tebe sem s-ozna'a kot moža, njega pa poznam... skoro bi rekla ,odkar sebe poznam...« Pozneje je šlo že vse kakor v kak* šnl gledališki igri. »Mož s karijero«, gospod Paja, je dobil službo, gospod na* Čelnik 32 prihajal zelo posrostoma na obisk, gospa Persa, »dobra gospodinja«, je vselej vsa srečna sprejela tovariša iz mladosti, kar pa je glavno — obseda jc končana in gospod Paja sme stopiti iz hiše in iti po tisti ulici, po kateri te j mu zljubl — v pisarno, 1 lam* Epa-rbfl Pyccide! 8-ro «rrtraui Gr\rr nrownrirmi m jTmft.iHHt, i**jooft4 .vMiyTnra b narjnuear (Narodna skupščina). Ilo .rfcacrnruHuoM n TOmcjinnht *uw fohom nefe nec*r\ uns n ijprrle C.ia-Bime, n»ocTPf»HHtac no.nnnHue, nroisiinn-i>mje na Tcprarortn S. H. SM — BMl,n»r aaiiDPoreibnoe urnoo. IT)»n6.inajin'!1\»m 11 larteCTirt rocrrt na Tct»puninin S. H. S. tm earkirer aarkmiMTbea 11 iio.inTiriri'K> m» ftoPl/if, B B laCTUOeri B IlijftopU B IJMP- ffJBBBBT. Xo\ pa.innnavnnciTc.i n CTPanh no^n-TonocKnx eofiiirÜ aciro nwaaj uem rif- nPflrtllMHOCTb b nP.IltOMilPHHOCTb BTnrO Biirjn.ia tp. r* i* a k t* rrcess« wametso me n ■ ahp>«»nui\ B <•« naiuoHauHoe B rooMopcTBennoe BoapoaueBte. "SfacTOMJUP ni4oopi4 n RBFJnxeBT ne f*».^an»rca oobiRBOBes 'uvn roibtb ipckbmb BMOOPaMB. II.teT BOUPOC ho o tom. Iionli fftr — Jn in if.Ttt j|p> nifl uomru'irK** nap-*rifl- lfj,cr 6t>p!.ftrt an fty.i> m,nt»ei »• rocy.i«p-ci£M. 3a .,6f4rf> bjb HeöMti.^ lUruejani i. TaR HM314 iaoMaa PHJUi*ff*BCB4iB iiaPi ia ♦MKTä'iorRB ■ o*iinia:M,Ho ncryanaa n III ia BBirraaBJOttaj a c riovoini.ifi ftoji.iifnueT« esaro 3<>jotm ermravea intecra it liln»-eJaniB ftoifctBeBUticial raü : rrmMjm*c**m HoBay, ro.ioi. nciMioiit«^ pa:iop»'nio ■ u6-h«m«^ie, K pnairieMu»* tnhi'uni u muy-oTi4PBro npmHWMr•* t^ei. n jUP>rtB iiojutb-iimbuk a u Cjoueuia Rpoian .Narodnega bloka". Bcbx p\ oä»***WMWCT npam.xa r mojo-£ob eaaaflHCKoi j^p.KmtL, cTPax iipoj rpn-iyrnnM moiuhhm '*fti.eaBiiPni«*m CVpmow. Xop-B«Ton B Cjorpiiiiccmit ftM.in ■ rrib Narodna Radikalna Stranka, no r mu ti c vn MP4HIM lloK«» VV T. HlPtUTB) IB. 11«»— ftkta .Narodnega bloka" ma&tm MOMlIfO - OÜM'.l H«Mlf1<»B. KPhlIK(» C;iM.HIH<>| I0rocjaai:i, iioftl,.i:i BJtPB ftPMTCbarn ejpnBPBtfl iiclix cm tiuicKU v BLMBPfl lUroctMliia e iin- BJOfla Iblio iiojpoir IBBBBBi 1'oCCb'b. BtW I..IM mili—lini H'MoHPMT;i:t>i;i Hat fto ibilicitncT* CKiitt Tiiranii'n, innVkia rocj^nprTm fiiiocin .ia.i flni('u n noiVli.ia atPanaro eviu« t.i Bajt M*vamriei n BecfiUTniao ••''eeiy.iiiMM.i '.tapcTiiriuiMB 3JejfeBmtB "ai'Jiiinib mojo i> x» lOroc.iatsiio, :ta hmtoivh» "a iiohix pMiniiii. b camBjii4P meti ihmIIüm ^ccbmco i.io o.tv rniMa pyccBBlt a»iu-if»-i. HpoTiin i;pi»ii-i*aro ttumrw* BWIfPWil iti(*ifn.i;i — I'o.IUMIIM BBBtBBl CJaBJMChoi eoju,tMPiiocru a ftparcraa. 8-ro «pHP.-t.in net» hpbmht«» riMPTi«^ n numnvix h rn.mcyfin» .ia KaH.tntMrn .Narodnega tVoka* r. .Mo^opina! C llavn HMlicrli noBtrr k B:i'"niPariM!»ni4n rrail b ftraTi.Ji — Mpxm. Up« hi4öi»pm\ h iikpii HM .K i 14 li nUHMS h IIOlOMy Phtl' NC CMbCT ftun> iiaccaiWB, Det. rnp;»nnn numrT KnnivMnTia Narodnega oloka Ka.BUJii iPB* ot 4—7 i, a h ^-Hb buTnipob o.t H rtph m,o n Bcnera, Cjaimncnii ffamamtt 11 ipceKan ceKm'ß. Pros ve ta. Umestna okrožnica za niša učiieijslvo. Sokolstvo SfeM 4. »SLOVENSKI NAROjji dne5. februar« I!«5. Stev. 28 Dnevne vesti. V Lmbaant dne 4 Krivci, ki so nam zapravili Notranjsko! V založbi knjigarno »Vreme« v Beogradu je pravkar izšla velezanlmi-va brošura, ki nosi naslov: »Jadransko pitanje** Ta brošura nosi podnaslov: >Kaf:o in po čigavi krivdi je bil zamu-len najusodnejši trene tek za njegovo rešitev*. Razpravo je napisal A d r i a • tleus. Delo se nanaša na dobo, ko sta Lloyd George in Clemenccau dne 14. januarja 1920 v zadevi jusoslovcn-ako - Italijanskega spora glede Reke »tnvila predlog, naj Jugoslavija prizna Reko kot neodvisno državo pod garancijo Društva narodov in teritorijalno zvezo reške države potom obalne ceste s kraljevino Italijo proti temu, da pripade krrt jevini SHS vsa železniška proga od Reke proti severa preko Št. Petra in Postojne. Ta posredovalni predlog sta Francija in Anglija stavili kot nekak ultimat naši državi, poudarjajoč, da stoji Jugoslavija pred alter-nativo, da sprejme v celem ob^esu ta predlog ali pa da riskira uveljavljenie londonskega pakta. Adriaticus opisuje pogajanj^ ki so se o Lloyd Gcorgevem posredovalnem predlogu vršila med našo mirovno delegacijo in takratno našo vlado na eni strani in med francosko in mgleško vlado na drugi strani, ter slika na podlagi uradnih dokumentov razvoj dogodkov v tej kritični dobi. V bolje razumeva-je svojih izvajanj podaja av* tentične dokumente o vseh teh pregovorili. Med drugim navaja: Posredovalni predlog Lloyda Georgea in C!c-menceaua o rešitvi jadranskega vprašanja z dne 14. januarja 193), razne sejne zapisnike naše mirovne delegacije in njeno korespondenco s kraljevsko vlado in z vrhovnim svetom mirovne konference. Ti dokumenti se nanašajo na Čas od 12. januarja 1920 do 15. februarja 1920. Naša mirovna delegacija, katere član je bil, kakor znano, kot minister zunanjih del voditelj sedanje naše opozicije, dr. Ante T r u m b i č, je razpravljala o Lloyd Georgejevem predlogu in dr* Trumbič je bil mnenja, da je treba ta predlog a limine cdbitL Prav nasprotno stališče je zastopal prvi delegat našega mirovnega zastopstva sedanji ministrski predsednik Ni-kola P a § i č. Pašič je fredlagal, da naša država sprejme francosko - angleški posredovalni predlog ter je svoj predlog utemeljeval, kakor je razvidno Iz sejnega zapisnika naše mirovne delegacije z dne 15. januarja 1920 takole: *Ml stojimo pred alternativo, da sprejmemo ta predlog na sebe in da pri Hem zahtevamo, go'ove korekture ali pa da ga odbijemo. Mislim, da bi bilo potresno, ako bi ga odbili... Računamo lahko na to, da nas bosta Wilson in Amerika tudi nadalje podpirala, toda eno je gotovo, da ne bosta proti Haliii nikdar nastopila z vso ostrostjo. Na drugI strani pa se pojavlja vprašanje, kako bo mirovna pogodba sprejeta v Ameriki. Kakšen bo položaj predsed' nika Wils ona? Ali bo Amerika vztrajata v svo/7 opoziciji proti Italiji? Na ta vprašanja je sedaj težko odgovoriti. Zato se držimo Wllsona, uvažujmo pa obenem, da nam večno ne more stati ob strani. Sprejmimo torej ta posredovalni predlog v načelu in skušajmo dobiti gotove korekture.* — To svoje mišjenje je Pašič z vso doslednostjo in trdovratnostjo zastopal do konca. To je razvidno iz vseh dokumentov, ki jih priobčuje Adriaticus. Z isto neupogljivostjo je zastopal nasprotno stališče dr. Trumbič. Dr. Trumbič Je zahteval, da mora naša vlada francosko - angleški posredovalni predlog z vso od!oč-nostjo odbiti in je za to svoje stali-Sče pridobil tudi takratnega ministrskega predsednika, sedanjega voditelja opozlcijonalnega bloka, Llubo Davido. viča. Še v najkritičnejšem trenotku dne 15. februarja 1920 je pisal, kakor jt razvidno iz zadnjega, v tej brošuri pri-občenega dokumenta ,Ljubi Davidovi-ču, pismo, ki ga je zaključil z besedami; *Vs(rajajmo in ne popiiščajmo!* In kaj je bila posledica? Posledica je bila, da smo Izgubili vso železniško progo Rakek - Postojna - Št. Peter • Reko tn vso Notranjsko s severnim delom Istre. Nazorno to predočuje karta, ki je prldejana Adriaticovi brošuri! Kdo je torej kriv nesreče, ki Je zadela našo Notranjsko? Sedanji voditelji opozicijonaliega bloka dr. Trumbič, Ljuba Davidov iC in Korošec, njiju zaveznik. Kdo Izmed Notranjcev more sedal *&ttl dr. Korošca, ki je zapravil Nah ranlsko? — Visoko odlikovanje. Delegacija Jeruzalemske patrijarhije je na povrat« ku skozi Beograd odlikovala ministrskega predsednika Pasi'a in zunanjega ministra dr. Ninčiča g redom sv. groba. Z istim redom druge stopnje so bili od-Kltftvaa. ief kabineta sticaniega mint» februarja. strstva Vukčevtf. šef kabineta ministrskega predsedstva flrlstlč, ieff protokola v zunanjem ministrstva Novakovih in svetnik Antič. — Ljubljanska ©bMne hi država. Pišejo nam: Siehern davkoplačevalec ljubljanski čuti danes posledice klero-komunističnega režima na magistrata in jih bo čutil Še dolgo vrsto let Pa ne le to: Ljubljanska občina tiči danes v miljonskih dolgeh, za katere ne zmaguje niti letnih odplačil na amortizaciji in obrestih! To jc neovrgljiva resnica, ki se z nobenimi frazami, ali pa sofizmi ne da odpraviti! Kredit mestne občine je padel pod ničlo in dvigniti bi ga moglo le umno gospodarstvo in skrajna štedljivost. To je pa mogoče le, če dobi Ljubljana napreden občinski svet, kakor ga je imela do predzadnjega časa. Potem srne pa računati tudi na finančno podporo od države, kar je dala vlada razumeti tudi že bivšemu županu dr. Periču in podžupanu dr. Stanovniku, ko sta lansko leto beračila okrog ministrstev v Beogradu. Zato Ljubljančani, če hočete mestni občini dobro — in tudi sebi! — volite že sedaj pri skupščinskih volitvah kandidata Narodnega bloka. — G. Ema Destlnova v LJubljani. Snoči je prispela v Ljubljano odlična umetnica bratskega češkega naroda gospa Erna Destinova in nastopi v naši operi v petek zvečer kot Marinka v Prodani nevesti. Odlično umetnico iskreno pozdravljamo v naši sredi v prepričanju, da bo njena umetnost poglobila stare stike bratstva in vzajemnosti med Cehoslovaki in Jugosloveni. Iskreno nam dobrodošla! — IL književna tombola. Ponovno opozarjamo, da sta bili pri prvem žrebanju izžrebani številki 45 (petinštirideset) in 90 (devetdeset). S tem so bile zadete tudi vse ambe. Pri drugem iz-žrebanju je hira Izžrebana tretja števil* ka, t. j. številka 4 (štiri) in se je s tem pričela igra za terne. Zato prosi pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice vse one. ki imajo na svojih tombolsklh tablicah vse tri navedene številke v eni vrsti, da mu iste vpošijejo najkasneje do petka 6. t m. v svrho razdelitve dobitkov. — O pokojnem poltnem dlrefc*orla dr. Debelaka se izraža dr. Dragutin D u č I č, gen. direktor drž. računovodstva v Beogradu v svojem sožalnem pismu na pokojnikovo rodbino tnko-le: »Težko me je zadela ta žalostna vest in ne morem »e vživeti v misel, da Je naša domovina Izgubila svojega delavnega sina In redkesn pitrijota. Plakam nad težko usodo, kl je Wh tako neusmiljena.... Ne samo ml, ki smo ga dobro poznali, temveč tudi vsi oni, ki so čull o njem In njegovem nspeSnem «Movanju morajo obžalovati njegovo smrt. Zasluge našega dragega dr. Janka Debelaka niso znane samo v mejah Slovenije tem-*eč Sirom prostrane domovine. Organizaciji poStne, telegrafske In telefonske službe v Sloveniji Je bila Idealna, urejena kakor v r-»jho1J3 h Inozemskih državah. Dil je v svoji stroki prvi, njegovi nasveti so se Iskali m uvafe-vall, on Je bil avtoriteta. Kdor ve. v kakšnem stanju je neprljatelj zapustil pošte, telegrafe m telefone v naSI državi, ta zna ceniti njegovo delo. Z razmerno skromnimi državnimi materljalnfml sredstvi je v kratkem času uredil postno službo In vsak mora priznati koliko ljubezni, požrtvovalnosti In osebne energije je potrošil pokojni dr. Debelak v dobi teh šestih let, da je postavil postno na tako zavidanja vredno višino. S kakšnrm patrijotizmom je bil navdahnjen ta energični človek, ie najboljši dokaz to, da Je po osvobojeni« Izpod tlisočletnega ne-prijateljskega Jarma očistil vsak poštni urad od tujih protlnarodnih elementov in jih za-menjal do zadnjega z domačini in narodnimi ljudmi. Imamo edini primer, v zgodovini morda, da je v najbolj važni državni ustanovi, ki Ima ozke stike a narodom, take* rekoč preko noči pnMčn in za vselej onemogočil sovražni oficijelni nemSkl Jezik. To je dovolj, da lahko našega dragega prijatelja smatramo za največjega narodnega delavca. Zato njegova smrt ni morJa ostati n©opažena niti v Beozradn. Ob pogrebu načelnika ministrstva pošte Sava Tutundjiči so se govorniki spominjali tudi v izbranih besedah patrijotskega dela pokojnega Debe'aka.« — Poziv vpokojenlm žetezn^klra pro-vlzlj'onlstom. milosc'narjem, nezgodnim rent-kom In vdovam. Pozivamo vas, da takoj oddajte tvoje slike pristojnim gg. postaje-načelnikom, da dobite legitimacije za režijsko vožnjo, ki iih nato odpošljejo na direkcijo. Obvestite vse prizadete, da ne bo Imela direkcija kakor tudi ne postajenačelnikl prevelikih sitnosti z zamudniki. V LJubljani stanujoči naj oddajo svoje slike v pisarni za legitimacije, kakor po navadi. — Predsedstvo društva Železniških vpokojencev. — Jože v dolgočasni dražbi: »Kam če-mo dane« iti?« Tone: »Danes gfcmo v Kazino na natakarskl ples. ker vem. da bode zabavno!« Jože zopet: »Jaz sem za tol Torej ob 8. začetek, ob 9. se dobimo r Kazini, bodi točen! Na veselo »videnje!« m 994 /n — Črnomelj. Mestna občina v Črnomlja Je poklonila tukajšnji Knjižnici Narodne čitalnice, upoštevajoč" kultnrno-nrosvetno delo, kt ga vrli med Belnkrinici velikodušni dar znesek Din 1000. Najlepša hvala. UJat Maric, tč. knjižničar. — Daljni potres. One 2. februarja okoli 213 je zaznamoval veliki potresom er po* t res v daljavi kakih 9000 km. 2e nekaj dni beleži aparat a kratkimi presledki močno vznemirjen ie zemlje vsled viharjev ra se* veru ia zahodu naiefa kotinenti. — Pro/tv me dr. JU ** " — Smrtna kosa* Umrla Je včeraj na Vrhniki ga. Frančiška Korenčan iz znane narodne Korencanove obiteUI. Pokojnlca Jc bila velcuglcdna gospa, ki ie vlivala v vseh krogih splošno spoštovanje bi velike simpatije. Pogreb bo v četrtek 5. trn. ob 15. Blagi gospe j bodi ohranjen prijazen spomin! — »Zlat dež v Jugoslaviji«. Ni to pravljica Is tisoč In ene noči, niti grška pravljica o Zensu, temveč resničen dogodek. Tako vsaj poroča dunajska »Neue Freie presse«. Na jugoslovensko-avstrijski meji se je te dni primeril zanimiv slučaj. Jugoslovensk! carinski organi so zalotili nekega potnika, ki je skuial Jztihotapiti slet denar v Avstrijo. Pri aretaciji pa Je potnik v neopaženem trenotku vrgel -vrečico s cekini skozi okno v vlek. ki Je bas odhajal. Potniki so bili naravno sadivljent nad zlatim dežjem. No, pregovor pravi: sloga Jačl, nesloga tlači! Med potniki Je nastal za cekine prepir in pretep. Morda bi bilo tudi več razbitih glav, da sp ni pojavil avstrijski carinik, ki je ce-kkie zaplenil In tako se je zopet uveljavila stara prislovlca, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček Ima. — Popravek. Občni zbor delniške dre žbe združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem se vrši v sredo dne 18. februarU ob pol II. dopoldne v pisarniških prostorih v Laškem. — Strafen samomor se je pripetil v Za-loSčah v dornherskl ohčlnJ. Posestnik Josip H^rffv Je že dalje časa kazal, da je hudo bo1#»*» na živcih. Revežu se je začelo mešati, t1. V četrtek si le izposodil pri sosedu rožr' "wec, potem j* dolgo časa molil dorn«. "3»o pa prišel v kuhinjo ta si vpričo drnfl^e zabodel velik nož v prsa. Ker nI bil *orrtno zadet, je pohitel v sobo. se tam zoD^r zabodel v prsa In ti prerezal trebuh. Smrf je nastopila takoj. Pokojrwk j* bil zadnj* čase v hudi stiski radi preskrbe družine — Cela vas zgoze»*. Iz Som bora poročajo, d* ie v noči od 1. na 2. trn. zgorela cela vas Kok ud. Na kraj nesreče je bil od-posHn pomožni vir»k. ~ Micka pravi Nežkl: »Jaz grem na ples natakarjev v kazino!« Nežka odgovori: »Jaz pa tudi in vse moje priiateljfce, ker vem, da bo luStro, tako, da bo pr;*et, vsak na svoj račun! Mlado in staro se bo vrtelo spet enkrat!« 295 n EHfne zabaue In d'»'ge boljSe zabave zahtevajo smoking-frak, ki ga lahko no rajmoderneKem troiu Iz finega an et. »ukna in po zelo nizkih cenah dobit«; r*| tvrdki 941 Drago Schwab, Ljubljana. — Koliko se J« pojedlo In popito preteklo loto v Zagreba. Zagreb ie bilo že od nckd^l »dobro živeče mesto« in je tudi Še danes. »Zagreber Tagblatt« navaja statt stiko, koMko se Je v preteklem letu poi^a lo in popilo v Zagrebu. V splošnem je iz te Statistike razvidno, da se v Zagreb" ne štedl tako z Jedjo In pijačo. Preteklo »*:to Je bilo v zagrebški klavnici zaklanih is.noo glav rogate živine, 44.433 telet, 60.R29 svinj, 997 glav mlade živine In 314 konj: drobnice Je bilo zaklane 7808 komadov. Svežega mesa in slanine je bilo v Zagreb uvožene* ga 200.000 kg p rek njenega mesa e/»5.?50 kilogramov. Mast! se le uvozilo 1 596.595 kilogramov. Se večja pa Je naravno statistika o pijačah. Vina se Jc popilo 79.590 lil, piva 41.000 hI, skupaj torej okoli 120.000 hk Ker Itejc Zagreb 129.000 prebivalcev, oa-padc na vsakega prcbh'alca letno 1 hI žganja In likerjev se Je parilo v Zagrebu 5S9 hektolitrov. Šampanjskih steklenic se jc Izpraznilo 22 375, Tore] ima Zagreb zdrav in velik želodec. — Naž amerlgkl roJa% — žrtev zločina? Poročali smo bvoječasno, da se Jc v kraju Chisholm, drŽava MInncsotta, v Ameriki, obesil na§ rojak Matevž Peternel. Dne ?*>, decembra so ga našli otroci obešenega v drvarnici. Kakor poroča sedaj ameriški list »The Duluth Herald«, Je postal Peternel verjetno žrtev zločina. Razširjene so govorice, da Je imel Peternel na glavi več r?n. Zato je mestni eorover v Cliishotanu odrodil, da se Peternelovo truplo odkopljt Umora rolrka Pcternela je osumljenih v tč oseb, ki bodo aretirane. tO v mestnih poslopjih sploh. Takih strank, ki nimajo niti danes Še dostojnega Slano* Vanja je v Ljubljani še 400! up Dr. Peričeva «merlkansko posoHlo so LJubljano. Cno leto Je že teza, odkar je dr. Peric v javni seji razpodenega občanskega sveta sporočil, da ponuja neki amertkan-ski bančni konsorcij mesln! občini en in pol milijona dolarjev posojila. Kaj Je s tem posojilom g, dr. Peric? — Jugoslovenska-Ceskos'ovaska Liga v LfubPanl. Občni zbor društva se vrši v torek, dne 17. februarja ob 8. zvečer v restavraciji »Zvezda«. V smisJu odborovega sklepa se bodo vršili po enkrat na nesec redni sestanki odbora, c'anov in prijateljev društva; na teh sestankih se bodo obravnavale aktualne zadeve društva; prvi sestanek te vrste se vrši v torek, dne 10. februarja ob S. zvečer v restavraciji »Zvezda«. Liga bo priredila tekom leta serijo predavanj s sk"opt čnimi slikami. Dne 7. maja pa proslavi društvo 75 letnico prezldenta Ma-saryka z akademijo in plesom v dvorani Kazine. Opozarjamo že danes vsa ljubljanska društva In jih prosimo, da se blagovolijo ozirati na to prireditev. Za spomlad pripravlja Liga Izlet svojih člannv v Češkoslovaško republiko. Natančneje spored Izleta in podrobnejše informacije objavimo kasneje. 29:> n Udmženje jufoslcvenskih inženjer* jev tn arhitektov. Sekcija Ljubljana, vabi avoje člane na VI. redni občni zbor, ki se vsi v soboto dne 2S. fehrvarja 1925 ob 16. (štirih) popoldne v dvorani univerze v Ljubljani s običajnim dnevnim redom. 209'n — Dijaška predstava v drami. V četrtek dne 5. februarja se vrši v drami dijaška predstava In se pri tej priliki vprizori Postandova komerila »Cyrano de Berge-rac« v vzornem klasičnem prevodu. Cene za to predstavo so izdatno znižane In Je predstava namenjena v prvi vrsti našemu dilaštvu, oa tod« drugemu občinstvu. Glav. no vlogo Cyrana igra g L e v a r. Začetek predstave ob 15. popoldne. — O. Ema Destlnova v n-»Ši o*>crL Pevka svetovnega s*ovesa g. Fma Destlnova nastopi v petek v vlogi Marinke v »Prodani nevesti«. Predstava Je Izveti abonmenta. Par sedežev je ie na razpolago. — G^«t g. Ado Darlan ▼ Travlatl. Pri današnji predstavi opere Travlata p^Je vlojro AH'eda prvikrat na na*em odru gospod Ado Harlan. Tenorist Darlan se Je z dosedanjimi svojimi kreacijami Izredno Iz Maribora. —m Občni zbor Prostovoljnega gasilnega društva v Mariboru so Je vrsti v soboto dne 3i. Januarja. Občni zbor Je bi! Izredne važnosti zato, ker s s je požarna hramba, ki je imela doslej popolnoma nemški značaj, odločila k prepotrebnim reformam. Sklenjeno le bilo mjd drugim, da se uvedejo slovenska povelja ter da se ustanovi Zveza požarnih bramb za mariborsko oblast s sedežem v Mariboru. Sprejete so bile tudi nove Ho1očbe glede alarmiranja za časa požara po telefonu, o subvcncjji mestne občine, glede objavljanja poročil o požaru itd. Za predsednika novega odbora je bil izvoljen g. Voller. —m Strašna nesreča v Ptn-n. Pretekli četrtek se je dogodila v vinograde posestnika StroliTtaier:a 1» Ptuja strašna nesreča, čije žrtev je posta'a njegova soproga Ncttv. Teda dne je odšla Strohmalerjeva iz Ptuja v svoj vinograd. Ker se jc že večkrat primerilo, da je bilo v Inlcarsko hiSIco vlomljeno, ne da bi se rroslo krivce izslediti, si jo ?trohmaierjeva nabavila samostrelno napravo, da tako zavaruje hišico pred vlomom. Kn je prišla torej v četrtek d"> v -Čarijc, je pozabila anarat z:ipretl in je nlč-hudega sluteč vstopila. Samostrelna naprava se je sprožila in ves naboj je Strohmater-jevt udaril v trebuh Nesrečna žena se Je težko ranjena zgrudila na tla. Njene obupne krike na pomoč si čull bližnji sosedje, ki so Jo prenesli v hišo ter nato o nesreči obvestili soproga. Prispelo je tudi več zdravnikov, ki so ponesrečeni nudili prvo pomoč, vendar je Strohmalerjeva podlegla ponoči poškodbam. Mariborski občinski svet. Sn^či je bila peta redna seja mariborskega občinskega sveta, ki se je vršila že nekako v znamenju predstoječe volilne bitke. Predvsem so skušali Izkoristiti ta položaj klerikalci In Nemci, vendar je ostal vsak njih poskus brezuspešen. Kot prvi je poročal v občanskem svetu župan dr. Leskovar. ki Je razpravljal nekatere tekoče zadeve. Zatem je župan razpra\!.al o vprašanju avtonomne mesta Maribora, vendar odsek, ki razpravlja o tem vprašanju. Še nI rešil te zadeve. 2upan je prečita] tudi okrožnico, v kateri veliki žunr.n sporoča, da je agendo prosvetnega oddelka bivše pokrajinske uprave prevzel oMastnl prosvetni referent In da se po izvedbi zakona o samoupravi priljubil nnšemu občinstvu In preoričam { prenesejo agende bivših okrajnih Šolskih §mo. da ho dosegel s svojimi od'lcniml j svetov na sreske referente. V Marlborn Iz Ljubljane. — Stavbnega glbanva v Llubfanl t odi — letos ne bol Tudi za teto«: se nam obeta slaba perspektiva v stavbni pod;etnosti! Cim bodo načrti za zgradbo palače »Po-Štno-čekovnega urada« odobreni, se prične kopati temelj ob Aleksandrovi cesti in Te-manov! ullcL Zidarska de'a bodo zavzela približno eno leto. Svojemu namenu bo zgradba Izročena v poletju 1925. Parcela tik Kreditne banke (ob Aieks. cesti) bo. kakor se čuje, tudi v kratkem zazidana; odoroda-na bo pa le pod pogojem mestne občine, da sc zgradi *am stanovanjska hiša. O Zgradbi nujno potrebnih šolskih poslopij na Ledini In v Toman-Gajevi ul cj tudi za letos ni govora, ker nI kredita in manjka mestni občini sploh denarja za takt obsežne stavba. Prihodnji mesec prično ometavati In snažiti dograjena poslopja »Okrožnega urada za zavarovanje delavčevi ob Miklošičevi cesti. Na Mlrju je dvoje Se ne zmetanih hiš. »Ljubljanski dvor« bo letos dobil uporabno dovoljenje. Mestna obč. bi pri sedanjem pomanjkanju stanovanj dobro storila, če bi poslopje mestnega skladišča v Streliškl ulici ta eno nadstropje svišala in adaptirala sg trojo ali četvero stanovanj. Na Resljevi cesti nadaljuje tvrdka Accetto zidarska dela pri poslopju mestne občine poleg plinarne. Regulacija Streliške ulice bo tekom letošnjega leta končana. Novih zgradb nI do zdaj le nič prijavljenih, dasl so eene za atavblšča In materija! že snatno padle. Snuje se na novo stavbna zadruga sa male stanovanjske hiše ob periferiji. Zadeva odprave amodnifnlc z ljubljanskega polja obeta biti letos definltlvno rešena. Ljudje raznih stanov, ki prebivajo ža od prevrata sem po vagonih, kleteh In podstrešjih, bombardirajo neprestano mestno ob-;Um • Plein Jami aa stanovanja na Gradu zmotnostmi In umetniško ambicijo tudi pn Travlatl popoln uspeh. Predstava se vrst za red P — P-^rpfačen tečaj z-% srbohrvaščino priredi ften»jako^«ko napredtao društvo. Prl-glase snrejema ftentlakobsVa knjižnica Stari trg 11 ob navadnih poslovnih urah od 4. do XS. eviger do 15. februarja. —. T>ane«j zv#e>r ob Š. vrl v LWo:*» KONCFRT PEVSKEOA ZBORA GLASBENE MATICE. Vstopnice v Matični knn«-aml tn pri tnl bfa^a'n» 233/n —DijaSke gotpodinje ir*aj« v četrtek dne 5. t. m. ob štirih popoldne redni me« sečni sestanek pri »Novem svetu«. 301/n Iz Celja. c Koncert »Glasbeno Matice« mariborske v Celin. Za ponedeljek dne 2. (m. Je bil napovedan koncert mrriborske »Glas* bene Matice« v Celju, na katerem Je pevski zbor Glasbene Matice >n nlen orkester «— pomnožen z godbeniki vojaške godbe — Izvajal veliko Dvofakovo skladbo »Mrtvaški ženin«. Prostorna dvorana Celjskega doma Je bila že pet dni pred koncertom kljub dostavitvi novih sedežev, popolnoma razprodana. Koncerta se le zlasti udeležilo mnogo občinstva is daljnje okolice. Ob K4. uro popoldne se Je »bralo pred celjskim kolodvorom m na peronu ogromno število občinstva, da pozdravi drage mariborske goste. Po prihodu vlaka Je pozdravil Matičarje v Imenu celjskega mesta župan dr. H r a Š o v e c, ga Gtasbeno Matico v Celju njen predsednik ravnatelj Gruden in Imenom Celjskega pevskega društva *Jega predsednik Fink. V prisrčnih besedah sta se zahvalila za pozdrave predsednik -pevskega odseka mariborske Glasbene Matice A r n u A in predsednik G'rsbcne Matice ravnatelj dr. T o minie k. Živahno pozdravljeni od številnega občinstva to gostje nato odšli v Celjski dom. kjer se ie točno oh 5. pričel vel kt koncert Velika dvorana |e bila polna do zadnjega kotička. Mariborska Glasbena Matica le a izvajanjem »Mrtvaškega ženina« pokazda bogat sad svojega smotra in kulturnega dela. Uvajanje pevskest zbora Jc bilo temeljito in dinamično po globljeno. Solisti so se odlikovali po precizni Interpretaciji svojih pevskih parto\ Zlasti je vbujal splošno pozornost bogati, obsežni in zvočni bas — barlton p. Kolba. Z uspehom sta tudi rešila svoji težki vLgi gdčna. V I a d i m i r o v a In g. Z i v k o. Orkester Je spravil s mojstrskim prednaša-pjem vse motive in efekte do polne veljave, samo mestoma ja bilo izvajanje male» preglasno — škodo solo — mest. Navdušenje občinstva Je rastlo od pavze do pav-ze In dvorano so pretresati glasni vzkliki priznanja In frenetični aplavzi. Mariborski Glasbeni Matici sta bila podarjena od celjske (L M. In C. P. D. dva krasna lovorjc va venca. Po koncertu se le razvil v mali dvorani neprisiljen družabni večer v čast gostom, na katerem so se Izmenjale Številne nppltnice. Gostje so se ob pol 12. uri ponoči srčno pozdravljeni od celjskega občinstva odpeljan v Maribor. —C Zaključek prvega tečaja na cellskh šolah. Vse celjske osnovne in strokovni lole so saktjučile prvi semester v sobota dne JI« Januarja. Kljub neugodnim tolikim razmeram — prvi tečaj se Je pričel mdi Skrlatiee tele L oktobra In pouk se Je mora) tudi pozneje ia i* vzrokov aa deset dni prekiniti — Jt učni uspeh na osnovnih šolah prav lep, na meščrnskih pa po večini prav zadovoljiv. Srednje dobro Jc zat kljucila trgovska šola. Na gimnaziji se semester ie aft zaključit prehajajo torej agende na sreskega referenta za levi breg. Dr. Leskovar je mnenja, da pomeni ta okrožnica velikega župana kršitev avtonomije mesta Maribor In je zato predlagal, da se vloži pritožba na upravno sodišče. Proti temu je energično protestiral dr. Kukovec fcn zahteval od župana, da se drži določenih mu smernic. Zadevo bo imel razrešiti šele najpreje tozadevni odsek, ki bo izvršil vse informacije glede zopetnega prenosa vseh onih agend, odvzetih svoje-časno mestni občini ter bo na prihodnji seji občinskega s\ ..a poročal o novih sklepih In nadaljnih korakih. Sklenjeno je bilo, da župan z odsekom vred Intervenira pri velikem županu. Debata o tem je trajala Še dalje časa, za tem pa je občinski odbornik Pfrlmer (Nemec) protestiral proti letnemu zaključku za leta 1919 do 192".. češ. da ni Imel Časa proučiti računskih zaključkov. Zavrnil ga je podžupan dr. Lipoid, ki je predlagal, da sc vrši srlasovanje glede sprejetja računskih zaključkov. Nemci so se glasovanja vzdržali. Za tem so se razpravljala razna vprašanja tako glede prodaje vojašnic, ki jih namerava krniti od mestne obč ne komanda mesta. Točka je bila stavljena z dnevnega reda in se je razpravljalo o njej na tajni seji. Živahna debata je nastala tudi glede rešiive stanovanjskega vprašanja, za katero se je zavzel zlasti veliki župan dr. Pirkmayer, ki je stavil več predlogov glede preureditve konjuške vojašnice v stanovanjske hiše Proti temu so nastopili klerikalci, češ da občina ni v stanu izvesti tega problema. Dr. Lipo'd. katerega so podpirali tudi socljalisti, je zahteval, da mora mestna občina na vsak način skrbeti, da se ublaži stanovanjska beda in mora akcijo velikega župana podnirati Končno je prodrl ta predlog in Je upati, da bo vsled energične akcije g. velikega župana stanov, beda v Mariboru kmalu omiljena. Predloga obč. svetnika Stabeja glede preureditve odseke za so-cijalno skrb in glede akcije za postavitev spomenika Slomšku, sta bila izročena odseku. Proračun mestne občine za leto 1925, o katerem se je nato vršila glavna razprava, izkazuje okoli 10 milijonov Din izdatkov. Ta vso'a bi se vporabila za zgradbo novih cest, kanalov, higijenskim predpisom odgovarjajočih stranišč, preureditev hladilnice v mestni klavnici, nakup cestnega valjarja in za zgradbo novega poslopja za električno podjetje. Proračun je bil sprejet, proti so glasovali le Nemci. Sprejeti pa so bili poleg tc^a tudi predlogi glede skrajnega štedenja. Za tem se je vršila še razprava o rešitvi raznih vIok glede podpor društvom, podelitve konces'j, odpisa raznih pristojbin itd., nakar Je bila javna seja zaključena. Turisfika in šport. — V hitrostnem drsanju, ki se J? \. ilo Istočasno v Dawosu. Je zmagal Avstrijec Pollatschek s 5 točkami pred Bootom, ki jih ima 9. Praška Sparta je zmagala v dveh hockej»tekmah ju ledu, in sicer proti du« najskcmu Eislaufvereinu s 2 : 1, drugi dan pa proti kombinirarn-mu dunajskemu tcamu s 3 t L — Am» Borg v Ameriki. Arne Borg, glasoviti švedski plavač in svetovni rekor« der, Je prispel v Ameriko, kjer se bo meril z Johnny NVelflmüllcrjcm. Za njegov nastop vlada ogromno zanimanje. Ž njim je prispel tudi Finec Steenros, zmagalec v maraton« skem teku na pariški olimpijadi. — Zagreb: Hašk — Concordia 4 ! S; CrsdjaasU — Zagreb 12 : 0. štev. 28 Gospodarstvo. Švicarski glas o dinarju. »SLOVENSKI NAROD« dne 5. februarje !925. Stran 5. Vodilni švicarski dnevnik »Neue Züricher Zeitung« objavija zanimiv članek o našem dinarju. Članek je napisal dunajski gospodarski publicist dr. Otto Deutsch. Članek se glasi: »Srednjeevropske valute so se v zadnjem letu splošno tako stabilizirale in izenačile, da čudno učinkujejo večje izpremembe teh valut. Tako je n. pr. iznenadil zadnji porast dinarja s svojim naglim skokom, ki je kazal znake senzacionalnega napredka. Prvih deset dni januarja je poskočil dinar na mednarodniii tržiščih za 10%, 9. janu-nrja pa je dosegel vrhunec. V New Yorku je ta dan notiral 1.90, kar pomeni 10% predvojne paritete (19.30). Ta skok pomeni največjo višino, odkar narašča dinar v zadnjih dveh letih Leta 1922/23. je prestal dinar težko krizo. Tedaj je prevzel finančno ministrstvo dr. Stoiadinovič, ki zastopa smer svobodne valutne trgovine in ki je obenem pristaš deflacijske politike. S prvimi svojimi odredbami je ukinil devizne omejitve, kar je povzročilo, da je dinar pacei na vseh mednarodnih tržiščih (v Nev/ Yorku 22. januarja 1923. 0.70). V sledečih mesecih se je dinar vzravnal ter dosegel koncem leta 1923 vrednost 1.13 za 100 Din. Leta 1924. je dinar zopet narastel za 33%. Koncem 1924. le 1C3 dinarjev, notiralo v New Yorku 1.50 dolarjev. Po novem letu se je pojavil prisiljeni porast dinarja in sicer točno med pravoslavnimi božičnimi prazniki (7., S., 9. januarja), ki je privedcl do uvodoma navedene višine. Jugoslo-venska Narodna banka, ki je pri prejšnjih prilikah regulirala porast dinarja s tem. da je izdajala v inozemstvo čeke na Beograd in sprejemala v Beogradu inozemska plačilna sredstva, ni mogla intervenirati radi praznikov, kar je izrabila mednarodna špekulacija in dvignila dinar v višino. 10. januarja pa je zopet Narodna banka posegla na borzo ter povzročila zaželjeno redukcijo dinarjeve vrednosti. V sredini januarja je Nato Narodna banka popolnoma obvladala dinar. Dinar bo §3 nadalje mirno raste! in se dvigal. Za ta porast jamčijo izjave finančnega mhrstra dr. Sto-jadinoviča. ki si je osvojil kot edino smernico jugoslovenske valutne reforme — deflecijo. Dr. Stojadinovlč od-iclanja devalvacijo ter se zavzema za nadaljno dinarsko tičvrščenje. Na ta na-č:n namerava doseči k^r najmočnejšo stabilizacijo. Dellacijo izvaja v Jugoslaviji Narodna banka v soglasju z vlado. Najprvo so tikir.T- izdajo novih novean'c. Novčanični obtok znaša približno šest milijard, in se ni pomnožil niti tedaj, ko je radi povečanega trgovskega prometa izbruhnilo občutno pomanjkanje denarja in ko so splošno zahtevali, da se s pomočjo novih novča-nic olajša kreditni položaj. Istočasno so se povišali državni dohodki s pomočjo davčne reforme. Nadalje so sc ukinile uvozne in izvozne prepovedi ter so se oživela tržišča. Žitni uvoz se je forsiral z olajšavami. Produkcija pa se je pospešila s pomočjo inozemskih kreditov za železnice in pristanišča. Ti ukrepi so večinoma uspeli. Jugosloven-sko gospodarstvo se v zadnjem času Konsolidira. Državna in trgovinska bilanca sta izravnani. Samo še notranjepolitične težkoče zadržujejo gospodarske pridobitve. Vsled teh težkoč se pa nI mogel uzakoniti novi proračun, be-ogradska, deloma agrarno orijentirana vlada ne pospešuje zadosti industrije. Na splošno pa se gospodarska politika ne meša v notranjepolitična vprcSanja ter bodo vslcd tega uspela finančna načela dr. Stojadinovföa. Le industrija in finančni svet trpi radi inflacijske politike. Zelo številne so bile insolvence v trgovini in industriji leta 1924. Banke se bore z znatnimi težkočaml, krediti se dovoljujejo s fantančnimi pogoji, industriji primanjkujejo inozemski krediti, domači krediti so zelo dragi. Kreditno pomanjkanje je tako veliko, da nudijo neki bančni zavodi za vložke do 20^. d oči m znaša uradni diskonta! stavek Narodne banke 6%. Narodna banka namerava kreditnim zavodom določiti maksimalno obrestno mero, in sicer z )0%. Ne glede na vse to. bo agrarna država, kakršna je Jugoslavija, mnogo lažje prebolela deflacijo. kakor n. pr. industrijska Češkoslovaška. Dokler bo načelo val dr. Stoiadinovič jugoslovenskemu finančnemu ministrstvu, bo dinar rastet. Pri tem se bo dosegla neka meja, ker so jugoslovenske žitne cene, posebno cene koruze, vsled porasta dinarja že skoro dosegle am?-rikanske cene. Tekom zadnje dinarske porasti se je trdilo, da je porast izšel iz VVallstreeta in da so hoteli ameri-kanski finančniki onemogočiti konkurenco jugoslovenske koruze amerikan-ski. ki se v veliki količinah nahala v severoamerikanskih skladiščih. Zanimivo je vsekakor, da spada dinar med tiste maloštevilne valute, ki Se niso stabilizirane In s katerimi se hoče Se dalje eksperimentirati. Dcflaciisk? politika ni doslej škodila državi. Želeti pa je, da uspe tudi bodoči ta eksperiment v Interesu evropskega gospodarstva. m • • —c Kred*ti Narodne banke. Na plenand seji beosradske trgovske zbornice je poročal M. Gjurič o kreditih Narodne banke. Iz njegovega poročila posnemamo, da so znašali Izvoznjški kred ti Narodne banke I. 19/2 348.000.000, I. 19?.? 165.000.000 in I. 1921 255.000.000 Din. Rednih kreditov je bilo 1. 1922 1.537.000.000. I. 1923 1-317.000.000 In I. 1924 1.103.000.000 Din. Od teh so dobila trgovska podjetja, ki se pečajo z izvozom 63,966.000, industrijalci in industrijska podjetja 23:\958.0OO. trgovska podjetja, ki se pečajo z uvozom 101.350.000, obrtniki in manjša domača podjetja 10.374.000, denarni zavodi 606,900.000, poljedelske zadruge 9.300.000, ostala podjetja in ustanove 80.336.000 Din. Kredit do 50.000 Din je dob«Io 1317 tvrdk. od 50—100.000 Din 481 tvrdk, nad 500.000 Din pa 273 tvrdk. —g Delnice Narodne banke bodo not1-rale na zagrebški borzi. Clan upravnega odbora Narodne banke dr. V. Turkovič Je predlagal, naj bi odslej rotirale delnice Narodne banke na zagrebški borzi. Upravni odbor je na svoji seji 30. jan. ta predlog sprejel. —g Nemčija kupuje v Jugoslaviji baker. »Berliner Tazeblattc poroča, da je »Metallgeselschaft« v frankfurtu n. M. nakupila večje količine bakra v Jugoslaviji. Gre baje za 1000 vagonov bakra. —g Naš izvoz v L 1924 je znašal po zadnjih statističnih podatkih 914 milijarde dinarjev. V primeri s predlanskim ie bil po količini za 29%, po vrednosti pa za 18H^ večji. —« Dražje nemške ure. Iz Frankfurta poročajo, da je zveza nemške industrije ur sklenila zvišati ceno za velike ure za 9%. —g Industrijska produkcija Z'edlnjenlh držav znaša po bnš objavljenih uradnih podatkih za 1923. leto 10.03 milijard dolarjev, napram 7.6 milijard prejšnjega leta. National industrial Conference Board navaja dalje število delavcev, ki je znašalo T923. leta 1.325.000. Produkcijska vrednost je v dveh letih narasla za 52%, število delavcev in nastavljencev za 34%. —g Angleška družba za fnančno pomoč sredn'eevropskl Industriji. Kakor poroča list »Times«, se ustanovi v kratkem večja družba z nalogo, da finančno podore industrijo v Srednji Pvropi. Imenovala se bo: Industrial Finance Investiment Corporation«. Prvotnega kapitala bo en milijon Über ster-lingov. —g Kanada se pridruži Zjedlntenim državam in sicer zgolj iz gospodarskih ozirov. Kanada se je dolgo časa postavljala s svojo neodvisnostjo, sedaj pa so se razmere tako razvile, da si želi dežela pridružitve k Uniji. Davkov je v Kanadi danes toliko, kakor ne kmalu drugje na svetu. —g Z newyorskega finančnega trga poročajo, da skuša Avstrija na njem najeti posojilo 29 milijonov dolarjev. To in ono. Sreča. ^ Komaj mesec dni je te*a. ko smo si stiskati roke in voščili »srečno« novo leto. Redki so bili med nami taki, ki bi jim nihče ne želel v novem letu srece in blagostanja. Nekateri zgovore to običajno voščilo odkritosrčno In iskreno, drugi avtomatično, morebiti celo zlovoljno. Ali koliko je med nami takih, ki bi si bili na jasnem, kaj je podlaga sreče, kaj je prav za prav to, kar Imenujemo sreča? In koliko jih je, ki kličejo navdušeno na glavo svojih dragih ta simbol ljudskega blagra, koüko roditeljev, ljubimcev itd. je Imelo iasen pojem o •:n. kaj želi svojim dragim? In koliko je bilo med njimi takih, ki so imeli pri teh vročih željah v mislih docela določene dobrine, v katerih so videli poosebljeno srečo svojih dragih? Slednjič se moramo vprašati, kdo je videl to srečo pravilno, a kdo je prosi! usodo, naj podeli njegovemu sorodniku, prijatelju ali znancu nekaj, kar mu prinese samo trpljenje in bolest? Menimo, da bi nikomur ne škodilo, če bi se malo zamislil nad pravim temeljem resnične ljudske sreče. To je potrebno ne le za filozofsko poglobitev v življenske probleme, nego v prvi vrsti zato, ker bi mogel vsak poedinec na način mnogo uspešneje pripomoči k večji sreči svojih dragih, nego pa s puhlimi frazami In običajnimi čestitkami ob novem letu. za rod. rojstni dan. jubilej itd. Kaj je prav za prav ljudska sreča in blagostanje? Ali * t« nekaj določenega, nespremenljivega, z? ''se ljudi in čase enakega? Nikakor ne. Prircio relatlvitcte, ki je v na zvečer od druge izvoljenke. Sreča je splavala po vodi. Z*» srečo nismo vsi enaki, sicer bi se tepli »i vsak košček sreče. In sreče prav za prav ni nič izven nas. nego čiste osebno spoštovanje vsakesa poedinca. Ta čut se lahko zbudi v človeku na najrazličnejše načine. Kdaj se čutims s-e^ne? Kadnrkol? prevladujejo v nas plemenita čustva nad nizkotnimi, kadarkoli imam-» v sebi toiko moralne moči. da premagamo vsa slaba m mnenja ♦** živalske strasti ter ustvarimo v svoji nofanjostl harmonijo f*ed človeškim dosro-janr*vom, med dušo in zunanjim svetom, našim *i"ljeniem in delovanjem. Srečne se ču-t;mc. tudi takrat, kadpr se zavedamo, da *rr* *e oprostili strasti, ne težimo za ro-beno rt7icotno mislilo M: dejamem. Ali baš strasti so žal v človeškem življenju prvo čust"o. ki se pojavi žc v zibelki, že pri no-vorojenčkj. Slaba nagnenja nas spreimejo. ko s*ommo v življenje, spremljajo ms r':ozi vse življenje do groba. Kdor si odkrito Izpraša vest, mora priznati, da gazi do kolena po močvirju strasti In slabosti. Redki so oni, ki so se povzpeli nad nivo intelektualno nekoliko nad živalskim svetom stoječe mase. in komur se posreči premagati v sebi žival, kdor je zlomil okove nizkotnih instinktov, je na poti k resnični sreči, ki nI le v zunanjem blesku, v bogastvu in razkošnem Življemu. nego v prvi vrsti In čes;o edino v notranjem duševnem miru. Človek ima prijeten občutek, da je sit šele takrat, ko je že čutil, kaj se prav! biti lačen. Radost zdravja čutimo šele po prestani težki bolezni. Tako je tudi s srečo, ki jo predstavlja najvišja dobrina — mir, harmonija in ncomadeževanost ftloveškega notraijega življenja. Kako se pa zbudi v človeku strast, kako pride do tega, da prevladujejo v njem slaba nagnenja nad moralnimi vrimami? Bodisi samo telesno, recimo fiziološko — če smo na ta aH oni način IzguMli zdravje, če so naši živci razdraženi — ali pa samo duševno — psihično — s tem, da čutimo težnjo za nečem, da nečesa nimamo, da čutimo v sebi neko potrebo, ki n ne moremo zadostiti. Strasr je na pr. hrepenenje po dekletu X, po novih oblekah, po kinu. gledališču, baru itd., dokler vsega tega nimamo, dokler ie želja neizpolnjena. Čim se pa želje Izpolnijo, se strast takoj spremeni v občutek naslade, ki je prirojena, naravna tem bolj, Čim bclj smo po dotičnem človeku ali predmetu hrepeneli. Cim več je torej neizpolnjenih želja, tem več je tudi strasti; in čim večja je možnost naslade, tem več prilike imamo čutiti se srečne, knr pa velja samo za slučaje, ko so naše želje izpolnji-ve. Ker je pa možnost zadostiti vsem potrebam in Željam pri ogromni večin; ljudi zelo omejena, te naravno, da je tem manj trenotkov, ko se čuti Človek srečnega in tem več, ko se čuti nesrečnega, čim več ima dotičsi potreb in želja, čim večkrat je v ne-va^^^sti. da prevladajo v njem slaba nagnenja nad plemenitimi. Ce torej želimo ob novem letu svojim dragim ali pa samim sebi obilo sreče, se moramo vprašati, kako lahko največ prispevamo, da se te naše želje tudi uresničijo. Ne s tem. da jim naslikamo v vseh mogočih pisanih barvah to srečo, di napišemo dolgo tir^do In nakopičimo kup običajnih fraz o prevladovanja plemenitih lastnosti nad niz-sto novih zahtev in želja, o katerih niti mi. niti on ne ve, ali se bodo v novem letu sploh Izpolnile, nego s tem, da pametno omejimo niegove in lastne potrebe, žcije. nagnenja itd., da navajamo v skromnost sebe in svo-ie drage, da jih prepričamo, da sreča In .ije-na velikost nikakor ni odviha od množine izpolnjenih želja, temveč cd razmerja med izpolnjenimi in neizpo'njenimt željami, od prevladovanja plemnitih lastnosti nad nizkotnimi strastmi in instinkti. Navadno je PRISE ŽEA\| %tATOROo CA f2M t/l O* neprimerno srečnejši oni, ki Ima tamo deset različnih želja pa se mi Jih Izpolni samo šest. nego oni. ki jih ima Šestdeset, pa zaman hrepeni, da bi se mu izpolnile ali pa si ustvari v svojem pretiranem pohlepu ie sto novih. Idealno bi bilo toiej imeti čim manj želja, ki bi jim ne bilo težko ustreči. Ali tema ni tako. Kajti videli smo, da raste z naraščanjem Števila potreb in želja v enaki meri tudi možnost naslade, izjvir^^če Iz njihov« zadovoljitve torej priložnost k sreči. Zato si ne smemo feleti vsako omejitev želja, ne vseh in ne vedno, nego samo pametno, srno-treno omejitev. Dobro b! bilo zamisliti sa tudi nad problemom, kai je v tem slučaja pametno In smotreno Če ;e pa ta omejitev pametna, smo na pravi poti k sreči. Zato s! ženino medsebojno, da bi hodilo to pot čini več naših prijateljev in znancev! Seveda se moramo ravnati po tem pravilu v prvi vrsti tudi sami. Strašen zločin v Beogradu. Včeiaj smo kratko poročali o krvave* dogodku, ki se je odigral v Takovskl ulial Št. 62 v Beogradu, k;er je delavec Radenk» Petrovič 22. januarja ubil svojo feno »n zakopal njeno truplo v stanovanju. V ponedeljek popoldne se je z,rlas!! na policiji oslu*-benec (lostllničarsfce banke Žlvofln Ars-no-vič, ki ie Izjavil, da ga je posetU zjutraj Ra-denko Petrovič V pijane;n stanju. Poklical je njegovo Ženo ter jI v pijanosti priznal, da je 22. januarja umoril svojo ženo Milico. O tem da nihče ne ve. Na *o ^ legel v po«te-Ijo in zaspal. Policija je odšla takoj v 4.rse-novčevo stanovanje, kjer Je bil morilec aretiran. Ko so ga pripeljal! na stražnic*, j« izjavil: Da. ubiL. zada\ il sem jo. Stisnil svnt jo za vrat In... žal m! je. Vem. da bom kaznovan. Vsega so krivi njem sorodniki. Hotel sem končati tudi svoje življenje, toda ... zaprite me. Ubil se*n jo. ker me Je obsedel bes.- Pri preiskavi so rasli v njegovem žma ostro britvo, s katero je menda nameraval Izvršiti samomor. Sestra umorjene Milice Milošava je že dolgo prigovarjala nesrečni ženi, naj zapusti Petroviča, ter se omožl % nekim bogatim kavarnarjem. Ko je Milica usodnega dne obvestila o tem predlogu svojega moža, sta se zakonca sprla. V prepiru je zagrabi! Petrovi«? ženo za vrat ter jo podrl na tla. Misleč, da je Milica sam one-sveščena, jo je sunil z nogo tn zakričal: Vstani! Ali Milica se ni gav.ila. Tedaj jo je prijel za roko m opazil, da je mrtva. Ves prestrašen je zakleni! stanovanje In pobegnil z doma. Blodil je od prijatelja do prijatelja, bil je tudi na policiji in povsod je pravil, da ga ie žena zapustila. Hotel je tako utajiti svoj zločin. Slednjič se je po dveh dneh pozno v noč vrnil domov z lopato. Izkopal je jamo In zakopal truplo umorjene žene. Na to je začel prodajati pohištvo in druge stvari, da bi ne prišle v roke sorodnikom, ker je hotel izvršiti samomor. Na lice mesta v Takovsko uMco k odšla komisija, ki je tiakoj odredila, da so truplo odkopall. Tudi morilca so pripeljali ukle-njenega na kraj zločina. Jama je bila Izkopana kraj vrat. Glava umorjene je bila obrnjen proti dvorišču. S težavo so odkopall truplo, ki je že gnilo. Obdukcija je ugotovi« la, da ie bila Milica Petrovič zadavljena, • • • Car In lepota žene. Edmo ženske dajejo življenju vrednost; brez njih bi to grdo stvarstvo bilo neznosno. Ni lepšega, bogatejšega in finejšega tkiva kot Jn polt lepe žene ... Žena suvereno obvladuje svet, premaga vse potežkoče In zanjo Žrtvujemo la tvegamo vse. 2ena je veiika vzgojiteljica človeka. Uči ga ljubkih, vljudnih in diskretnih vrlin. Nekaterim kaže umetnost, kako se je treba dopastl, drugim zopet koristno umetnost, kako se nI treba dopastl. Pri žen< se učimo, da je družba zelo komplicirana in da živi v občutljivejšem redu kakor se obl-čajno misli po političnih kavarnah. Žena nas končno uči. da so sanje In vera najmočnejše sile in da se ljudje ne ravnajo po razuma. — Anatofe France. 2cne se ne dele niti po rasah niti po kastah. Lepota, gracijoz-nost in ljubkost — to je njihova domovnica in krstni list. Prirojena finesa. instinkt za eleganco, lepota duha: to je edina njihova razlika, kar pa moti, da se devojko iz naroda lahko izenači z največjo damo. Gul d* Manpassant. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS 58 Ed. Rice Burroughs: „ War%anou sin In nekaj trenotkov kasneje so se odpravili na pot Okoli poldneva je počasi se premikajočo karavano dohitel utrujeni in razpoteni pe?cc. Njegovi prijatelji so ga veselo pozdravljali in on jim je takoj pričei pripovedovati o vsem, kar je vedel o Hansonovih dejanjih in namenih, tako, da je Bavnesovo spremstvo preje zaznalo o tlansonovi podlosti, kakor Morison sam. Ta pešec je bil namreč tisti, ki ga je Manson prošlo noč ostavil samega sredi džungle. Končno je tudi Morison Bavnes bil točno poučen o vsem, kar je vedel ta črnec. Jasno je bilo. da je njega Mr/bihn izrabil samo kot dobrodošlo sredstvo, da sc polasti Merieme. Krt je vzkipela v njem in tresel se je od jeze pri mislil, kakšna usoda je po njegovi lastni krivdi zadela ubogo Mcricmo, ki jo je on na tako nepošten in nečasten način izvcnil od doma. Da jc Hanson z njo imel pravzaprav iste namene, kakor on sam, to njegovega gneva ni prav nič zmanjševalo. Od početka niti pomislil ni na to, kaj je on sam z Meriemo nameraval; svojih namenov niti ni smatral za zločin. Radi tega vsa njegova jeza ni imela čustvenega značaja, marveč je bila samo izraz razburjenja nad človekom, ki mu je na tako zvit način odvedcl žrtev, ki jo je takorekoč že imel v svojih rokah. »Ali ti je znano, kam je tvoj gospodar odšel,« je Baynes vprašal mladeniča. »Da,« je odgovoril črnec. »Odšel je v svoje drugo taborišče, ki leži ob veliki reki v smeri proti zapadu.c »Ali bi me mogel tja spremiti?« je dalie vprašal Baynes. Mladenič je prikimal. Slutil je, da se more tudi njemu nuditi prilika, da se maščuje nad obsovra-ženim tujcem, istočasno pa se more tudi ogniti jezi Velikega Bwana. >Ali moreva midva sama priti v ono taborišče?« je vpraševal gospod Morison Baynes, »Da. Bwana,« je junaško pritrdil mladenič. Bavnesu so bili Hansonovi načrti sedal popolnoma jasni. Razumel je, zakaj je Hanson želel, da se severni oddelek njegovih nosačev pomakne kolikor mogoče najdalje proti severni meji od ozemlja Velikega Bwana. Medtem ko bi Veliki Bwana ta oddelek zasledoval, bi Hanson s svojim drugim oddelkom prišel že daleč na zapadno obal kjer bi bil izven njegovega območja, Morison Baynes je hotel izrabiti to zvijačo evropskega pustolovca, »Zberi svoje moštvo in pojdi z njimi kolikor mogoče hitro proti severu,« je zaukazal svojemu vodniku, »jaz pa se vrnem in poskttstm Velikega Bwana usmeriti proti zapadu.« — Na zabrekiih ustnicah črnca se je poigral lahen nasmešek. Črnec je b:l s tem ukazom popolnoma zadovoljen. Ni imel nikakega veselja podrediti se temu Čudnemu belokožcu in hoditi ž njim, ki jc imel zlasti po noči večji strah, kakor črnci. Tudi ni nameraval ostati na tem prostoru in se izročiti milosti in nemilosti brezobzirnih bojevnikov Velikega Bwane, proti katerim je gojil staro sovraštvo in krvno osveto. Radi tega ga je ukaz gospoda Morisona Baynesa zelo potolažil, ker je i tem imel izgovor, da je mogel uteči brezsrčnemu Švedu in tudi njegovemu moštvu, ki si je prav tako vroče želelo, da se znebi svojega nepriljubljenega poveljnika. Vodja črncev je upal, da se mu vendar enkrat posreči srečno uteči proti severu. Poznal je ena samo pot do svojega rodnega kraja, katero belo-kožcem ni nikdar izdal in ki je vodila preko ka-menite puščave, koder ni nihče hodil, ker ni nihče poznal skritih studencev, ki so se ob tej poti nahajali in bi vsakdo moral umreti od žeje. Zato Je bilo tudi vsako zasledovanje njegove osebe po teh potih nemogoče. Po tej poti bi se mogel uma1.niti brez vsakih nevarnosti in težav Velikemu Bwanu in njegovim bojevnikom. Takoj je izvršil povelje gospoda Morisona Baynesa. Zbral je okoli sebe ostanke Malbihnovih nosačev in jim obrazložil celoten načrt in odšel t njimi sa pot proti sever«, * — ~*-- Medtem pa je črni mladenič vodil gospoda Baynesa skozi divje puščave proti jugozapadu. Korak Je bil vedno v bližini Hansonovega taborišča in neprestano opazoval Morisona Bayne-sa, dokler se niso nosači odpravili na poL Bil je prepričan, da mladi Anglež hodi po napačnih potih in da v tej smeri nikdar ne sreča Merieme. Zato ga je zapustil in odšel na livado v puščavi, tja, kjer je nekdaj v naročju tujega mladeniča zagledal svoje drago dekle, po kateri je tako ne« izmerno hrepenel. V Korakovem srcu je bila neizmerna radost radi tega, ker je ugotovil, da je Meriema še živa. Ta radost je bila tako velika, da v prvih trenotkih ni mogel biti niti ljubosumen. Toda polagoma so v njegovi notranjosti vstajale krvoločne, grozne, temne in strašne misli, tako strašne, da bi Morison Baynes pred njimi zatrepetal od groze. Korak je dolgo in ves zalo*-ti na robu džungle čakal na Meriemo, toda ona i\ prišla. Toda namesto nje je prišel nekdo drugi. Bil je visok, široko plečat moški, oblečen v obleko iz surove svile, s širokim, slamnatim pokrivalom na glavi in spremljan od močne čete dobro oboroženih, mišičastih in okretnih črnih bojevnikov. Poteze v obrazu so mu bile ostre in trde in okoli ust in oči je bilo videti gube. ki so pričale o tem, da mož neizmerno trpi. Iz oči pa mu je žarel gnev ta tam* sovraštva, > "•^ ^ w — "—' Makulaturni papir & 0»n O*— m prodala v upravi »Slovenskega Naroda"4. Kandifar Üla M vaaltalja oprrtnego laboranta, ki ie uren livtS trt dovršen rri čokoladi, desertin in speci jal i tetah. Foaudbc z navedbo plače je poslati na oglasni zx\ d .Scbm tka' Novi Sad, Futoski put 2 pod šifro .LABORANT". 2S9 4 To je ura za vse življenje! Vabilo na XXXXIII. redni občni zbor Kmetske posojilnice na Vrhniki ki se vrši v ponedeljek, 16. svečana 1925 ob 3. popoldne v zadružni pisarni na Vrhniki. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva, 2. Poročilo nadzorstva, 3. Sklepanje o razdelitvi dobička, 4. Volitev ravnateljstva in nadzorstva, 5. Citanje revizijskega potočila, 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ravnateljstvo. 19 let romane , Lamel«" pflule nai- sigurneje ozdnv jo kapsvkro fTrip ner) — Dobiva se no vseti lekarnah po 20 D;n škat bols Fournon sur Rhone (Franc ia* Proda se m»tor 3:2 18 k. 5. za sr*nvo Hie. rtlnamo-motor z > oMornetrom za luč, vra-ülo (ve\f>) 10 m dolco, Jetmen»ce n femen-*, «trU»ni'-o ra žeWo. vrtani st»oi. vse za *v>{Ton maibna "»reŠ* n* vr^teno fSo nd»rr«se) i pzno orodi«. G>da *c lahko od 9l do 11. In od 2. dn 4 n-e na Cesti na Rožnik 29. Proda se dobro ohranjen ve«Tji v pod .WANDERER— 3 SO* na upravo Slov. Naroda._ Proda so ze'o pocf ji rab lena kom nle'fta spalna onrava Je iz orehove :a lesa. Mesto« pov* oprava S >v. Nareda. 351 Oslabelost živcev 1 bVd *nos*, malokrvnost. pom*ni-kan'e rnpf ie, pronad elesnih nročt bit'O o «tr^nj mnotjoorriy-Kušenl .,Nf!OK ATOSIV. Cm za zavo; Dm 60*— Ra7ncšn«a se prot vr»©5 Mv. naorci fs pismom) •rr 15'— za vpo< |*al ie stroge. Grs JUrbaft f. ri'em. u. mrt-t* 11 g. J.»düstren, Wien XTH - ?. W s< rMt>-s«e 5. 158T Poskusite enkrat s terpentinovim mitom «, Gazela*** 2 20L Uetonevljoc*« 1842. El«ktrvčf*l obrat. Ware! UM ü [(»isto Mu v S oral prevzema ofe^snfe stavb. pclifSfva, II fjftfTHUl*1 na »teklo. zid. p'afno *j centra:n h peči. seleznh konstrukcij itd. || ' 1 les. pločevino itd. *o Brata E5bp! nos!. Hirtin, Cwie S Gimp., drjz'n z o. z. Ljubljana, Igrilka nlioa ftt. 6 (poleg dram. gledališča). L 3 Dva kožuha, kratka, modre barve — ugodno naprodaj. — Na* ^lov pove uprava »Slov Naroda«. 107 p Zea'tra. Soi ev. ratuf« RQ ■ tet* e* »"3*1 sV**ii i^T»a« * akeq* rns$T'a, vsaka ,4 It:** i i Olm |"j lalsaaüt afiaaaal Diu 13 (f) Knjigovodja, 7možrn trdi drusih pi» sarniških del, se išče. — Naslov pove uprava »SI. N s roeta*. 343 Vrtnar z večletno prakso, nroice» njen. srednje starosti. trfr»n in marljiv — išče službe. Nastop takoj ali 15. — Ceni. pon-dbe na upravo »Slov. Naroda« z označbo plače pod »Vrtnar'347«. _ "Wokojenec % majhno pokojnino želi službe pri kakem ind i* trijskem podietj'!. — Do* brodo^la vsaka sNžba. — Ponudbe ae prosi pod »A. R. C/331« na upravo »SI. Narod'«. zdravega, z dobrimi spri* čevali meščanske sole — snreime trgovec na 5>ta» jerskem. Hrana in ?tano* novanje v hiSt. — Ponud' be pod »Dober računar 3 H« na upravo »Sloven« s'iejla Naroda^. I ww v mm m a Koze divj-cm, divjih in domačih zajcev, lisic, kun. d'hurjcv, po',* hov itd. kupuje po nai* višjih cenah Peter Sem* ko, Ljubljana Križcvm* ška ulica 7 17 L Knr^nih j?buV?i zdravih i čistih — trebam iedan va0^n. — Brzojav* na pon"da na adresu: Jan Student. Staro Pe« trovoselo. Slavonija. 346 Trgovski lokal n* promc*ni cesti v Ljubljani se išče za tan:oj ali pozneje. — Ponvdbe prd »Prometna cesta M3S« na upravo »*Slov. Naroda«. Pcrjc: koko4>c. račir tn ffosie p'.jh. ( Jil.MJi » iko runo> 7.i no po mu- i ceni — tvrdka E. V da, t^ako. vee ^2 T Trstjc za strope *e dohi i 4jccneie pri — Anton S cineriu. Ljubita* na Jcr.iMov« u! 13 53 T spre im f več množine nerila na dom. Poizve »e lahko samo od 8. do 12. irre. Nis'^v prve upra* v« »Slov. Narods«. 342 Vsakovrstne nas ov<* d. hite pri »POSR' >• VALCl *. Liubljn- Sv. Petra cesta 23. 16 L »Gor , nov preiztcu"' -i In edino siguren IcV proti kapa« vici (trtpr j ter zaatarc« Icniu (V oničnemu) tri« perju tl r vnctiu mrhur* ta Za popolno O's.i'av« licnie tre^a Jesf lončkn« Vsak lonček z navoiü'om stane 45 L>n — Proir\a» cn- — Abbazls (Italija). Detno itje^enje za debijan'e i krepi«enje. Prvorazredn zavod 70 bolesne no srcu, na ovapnen|u žila. — ^rom ene »S off-wechsel) i; ženske i živčane bo'e«tl. Djeca od 7 god'na prima i u se i bez pra^n e. 69 T • i;a na ITTFlRp. ti« H« B« B- H- «■ I^Pn^lf=- .T^ Vabilo na Za plesne toalete priporoča damam okraska Iz krzna v vseh Parvan 302 L ROT. Gradišče 7. *j Pc p činoma varno aalolite den-r v | Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg štev. 6 ker Ima Že *ad 10 000.080 On ipmstwpn« rhvnto^. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun osrcstuje najugodnefe« Stalne vloge z odpovednem rokom obrestuje po domovom. Sprejema v Inkas^ fakture In ce*f|c terjatev. Po*oüla daje le pruti roI"i varnosti na vkn.ižbo in pioti pcro5tvu. Telefon stev. 9. Tele! ju štev. 9. «a& „M~l POHll I Bali 0>j"!l" rsgistrovans zadruge z nssmsjeno zavezo ki se vrši v četrtek, dne 19 februarja rb 15. v sejni dvorani posojilnice v Ljubljani, Dunajska cesta 18. Daevol redi 1) Nagovor predsednika. 2) Poronlo ravnateljstva. 3) Poroci'o nadzorstva. 4) OJobrittv letnega računa 5) Razdelitev dobička. 6; Voltev ptedsedn-ka, podpreöscdn.ka ter treh članov nafelslva. 7) Volitev treh članov nadzorstva. S) Preilogt za iružnikov. V Ljubljani, dne 3. februarji 192X 341 tn\\ p!I *V r.B JT?1; %!1 31 *V ^ ,JU" .T^r^r^Ti^ 9 V neizmeini žnloati naznanjamo vtem sorodnikom, f rii.iteljcra in znan* cem prctužuo vc«t, da je naia ljubi jena aoppga oziroma [iredobia mati Frančiška Korenčan dane« ob 15 , pre\idena a tolažili sv. vere, po krntkt boTezit! preminila, Pogreb drage pekojuice bo v četrtek ob 3. popoldne. Vrhnika, dne 3, fcb*u;srja 1925. Žaln]o51 ostali. =3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Skopae mm M i lastni hiš) •16, Novi Sati, PoStni eek.raeun Ljubljana 10509 Brzojav. naslov: Banka Ljubljana Tel. šlev. 261, 413. 502,503.504 (I n Lastnina in tisk »Narodna tiskarna«« K rt 2153