»*.B Bknssaa« B Izhaja vsak petek. ■ B Uredništvo: Kopitarjeva niica štev. 6. Harelnina znaša: celoletna .... K 4'— poinletna........Z — četrtletna.......1'— Posamezna štev. „ 010 g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, g Št. 41. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1913. Leto VI. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. ZA NAS IN ZA DRUGE. Ljubljana, 6. oktobra 1913. Danes je zborovalo vodstvo S. L. S. v Ljudskem Domu. V seji vodstva se je med drugim tudi govorilo o slovenskem časopisju. Ob tej priliki je izpre-govoril načelnik S. L. S., kranjski deželni glavar gospod dr. Ivan Šušteršič besede, ki naj bi si jih tudi vsaki slovenski delavec in vsaka slovenska delavka globoko vtisnila v srce in naj bi vsak in vsaka tako postapala, kakor je to v prisrčnih, domačih besedah povedal dr. Ivan Šušteršič. Ker nismo pisali za njim, podamo le smisel: Kakor sodim, naši ljudje preveč čitajo nasprotno časopisje, ki jih včasih s svojimi lažmi, ki so dostikrat predebele, popolnoma zbega. Po mojem mnenju naj bi noben naš somišljenik in somišlje-hica razen časnikarjev ne čital nasprotnega časopisja. Jaz za svojo osebo že dolgo vrsto let ne vzamem v roko bara nasprotnih listov, dasi bi morebiti kdo sodil, da bi kot načelnik stranke moral nasprotno časopisje čitati. Na Dunaju so mi natakarji včasih prinesli »Narod«, pa sem jim rekel: »Tragen sie diesen Mist veg!« Zdaj me že poznajo. Čutim, da sem veliko bolj zdrav, odkar nasprotnega časopisja ne Čitam. Besede načelnika S. L. S. so se navdušeno odobravale. Danes zvečer so pa v Ljubljani zborovale zaupnice in zaupniki ljubljanskega slovenskega krščansko socialnega delavstva. Razpravljalo se je med drugim tudi o časopisju in se je sklenilo soglasno: Kdor čita ali naroča liberalno in socialno demokraško časopisje, se ne more smatrati za poštenega somišljenika slovenske krščansko socialne delavske organizacije. V tej zadevi so se razprave udeležili poslanec Gostinčar, urednik Mo-škerc in pater Teodor Tavčar z Viča. Prva dva govornika sta kazala na to, kako da liberalno in rdeče časopisje objavlja največje laži, ki jim včasih "verujejo še taki takozvani inteligentni ljudje, od katerih bi tega človek ne pričakoval. Ne glede na škodo, ki jo povzroča nam nasprotno časopisje tako v hravnostnem kakor v verskem ozirn, je pa vsak katoličan dolžan, da uboga, kar cerkvena oblast ukaže. Ljubljanski knezoškof je pa že ponovno in zopet nedavno najodločnejše obsodil liberal- no in socialno demokraško časopisje. Kdor te časopise čita in kdor morebiti še vsebino teh po višji cerkveni oblasti obsojenih umazanih cunj svojim sodelavcem in sodelavkam na glas bere, naj ve, da je nepokoren svojemu škofu in da se zato naj ne smatra več za katoličana. Slovensko krščansko socialno delavstvo je bilo in je vedno še radikalno katoliško in bo zato z vso silo skrbelo, da liberalnih in socialno demokraških cunj naše delavstvo ne bo čitalo. Opozarjalo se je, da ni tisti, ki čita liberalno in socialno demokraško časopisje, več katoličan, ker more dovoliti posameznim katoličanom in katoličankam čitanje liberalnih in socialno demokraških listov le škof, če obstoji za to tehtni razlog. Pater Teodor Tavčar je nato izjavil, da je res vesel, ker se to enkrat na shodu tako jasno in odločno naglaša in pove. Pouk samo v cerkvi ne zadošča, a če se bo to večkrat na. shodih povedalo, bodo tako ljudje pričeli opuščati čitanje po cerkveni oblasti prepovedanih liberalnih in socialno demokraških cunj. Vsi ti govori so bili z velikim navdušenjem sprejeti. Naši delavci in de* lavke zato zdaj dobro znajo, kaj da naj store: Kdor čita sam ali čita drugim dem po cerkveni oblasti prepovedane liste, ne da bi imel za to dovoljenje od škofa, ni več katoličan, katoličanka- To so ojstre besede, a ne pomaga nič: Kdor cerkvene oblasti ne uboga, ni več katoličan. H GODU NAŠEGA FRESVITLEGA CESARJA. Navzlic zelo razviti agitaciji proti slavnostnemu praznovanju godu delavcem rad vse naklonjenega sivolasega cesarja Franc Jožefa L se je vendar dne 4. oktobra ob pol 8. zjutraj zbralo na stotine zavednega našega delavstva na dvorišču tukajšnje tobačne tovarne okrog lično in z zelenjem zelo okusno okrašenega oltarja, iznad katerega se je vzdigal krasen kip Kraljice nebes in zemlje. Med udeleženci te jako pomenljive in patriotične slovesnosti smo opazili tudi cenjeno uradništvo z velespoštovanim gospodom ravnateljem na čelu. Bodi mu na tem mestu za to izrečena najprisrčnejša hvala delavstva. Daritev svete maše je opravil bivši rezervni častnik č. p. Mariofil Holeček, frančiškan, ki je ta dan gotovo goreče molil za svojega nekdanjega najvišjega gospoda in prosil v imenu zbranega delavstva vsemogočnega Boga, naj bi presvitlega cesarja ohranil še mnogo let zdravega in čilega na duhu in telesu v korist in blagor ljubljene nam širne domovine. Pred in po sveti maši je zelo precizno svirala znana godba katoliškega izobraževalnega društva na Viču. Med sveto daritvijo je pa kaj ljubko popeval ženski zbor katoliškega društva za delavke. Po končani cesarski himni se je delavstvo razšlo z veselo zavestjo, da je storilo svojo sveto dolžnost do Boga in cesarja, kateremu ravno se mora zahvaliti za vedno rastočo naklonjenost in skrb. To sicer skromno, a vendar jako pomenljivo proslavljanje tega tako veselega dneva se je vsem udeležencem neizbrisljivo globoko vtisnilo v srce. A obenem je ta slovesnost tudi pokazala, katero delavstvo ima še pravzaprav kaj čuta ljubezni in hvaležnosti do naj višjega dobrotnika — cesarja,, ali delavstvo, ki pripada katoliško - krščanskim organizacijam, ali pa ono delavstvo, ki se kljub »svoji takoime-novani zavednosti in prostosti« da slepiti in voditi od nekaterih laži-prero-kov, ki svojim pripadencem niti toliko prostosti ne privoščijo, da bi smeli dati duška svojemu naravnemu čutu hvaležnosti. Quosque tandem? Koliko časa še? XXX Cesarjev j ubile j in nekaterniki. Na drugem mesto poročamo, kako lepo je praznovalo cesarjev imendan naše vrlo delavstvo. Ob tej priliki nam je res zelo žal, ker se moramo popečati z nekaterimi pojavi, o katerih smo mislili, da nam ne bo potrebno nikdar pisati. Res je sicer, da je naša organizacija izposlovala od glavnega ravnateljstva dovoljenje, da se sme darovati v tobačni tvornici sveta maša za tistega vladarja, ki je nam delavcem dal splošno volilno pravico in ki je osobito nam tobačnim delavcem in delavkam podelil lepo pokojnino, da gledamo starosti brez skrbi v oči. Mi nismo čisto nič naglašali, da smo mi tisti, ki smo vse potrebno poskrbeli, da pokažemo svojo hvaležnost tistemu vladarju, ki je delavstvu storil toliko dobrega. A rdečim veleizdajalcem, ki tako radi jedo cesarski kruh, to ni bilo všeč in napeli so vse sile in moči, da bi delavstvo od svete maše, od cesarske maše odvrnili. To se jim seveda ni posrečilo, a poslužili so se takih neumnih sredstev, da bi marsikdo bil prišel v luknjo, če bi ga bil kakšen tak čul, ki je dolžan take stvari naznaniti. Res, daleč je prišla že veleizdajniška rdeča svojat v naši tvornici, ta brezzoba sodrga rdečih zabavljačev. Ej, Kristan, kot nekdanji častnik naše slavne armade, res dobro vzgajaš svoje sodruge, ki so šli rajši šnops žrt, kakor pa k sv. maši izražat svojo hvaležnost tistemu vladarju, ki se mu ima tudi rdečkarija veliko zahvaliti. Pošteni delavci in delavke, ob tej priliki ste imeli priliko, da ste spoznali vso veleizdajalniško lopovščino rdeče sodrge v naši tvornici. Ogibajte se teh ljudi, ki so sposobni takega veleizdajalskega lopovstva. Še čudnejše se nam pa zdi, da so celo nekateri c. kr. delovodje, katerih imena iz usmiljenja in na prošnjo našega dobrega delavstva zamolčimo, odvračali delavstvo od cesarske maše. Bill so to seveda liberalci in se nam zato čisto nič čudno ne zdi in so to le redke izjeme, s katerimi naj, kakor zaslužijo, njih tovariši sami opravijo, ker se je nadzorno osobje splošno zadržalo tako, kakor je to edino prav in lojalno in se je, za kar mu gre vsa čast, cesarske maše udeležilo. Pazili pa bomo, da protipatriotična drevesa med našimi poštenimi ljudmi ne bodo rastla naprej, ker ljuliko zdaj prav dobro poznamo. Svobodna misel. Poleg liberalne in rdeče stranke in ,njenih društev imamo na Slovenskem še neko društvo po imenu »Svobodna misel«. Kaj je »Svobodna misel«? »Svobodna misel je organizacija, ki ima nalogo pobijati na svetu vsako kal, vsak pojav verskega življenja, zatreti vsako korenino verske misli, ubiti vsako vero, »Svobodna Misel« je sploh organizacija brezverstva in anarhije. »Svobodna misel« se je ustanovila v Bruslju v Belgiji leta 1880. Prireja po Evropi razne shode, snuje po posameznih državah in deželah posebne odseke in izdaja skoro v vseh jezikih časopise in liste, v katerih dela propagando in razširja brezverstvo. Vsak član »Svobodne misli« se mora zavezati, da bo živel in umrl izven vsake cerkve. Dolžnost vsakega člana j,e nadalje boj proti katoliški Cerkvi in sploh proti vsaki veri. Svobodomiselci se z vstopom v to društvo zavežejo, da bodo pregnali vero iz šol, vpeljali civilni zakon, odpravili versko prisego, samostane, cerkvene sprevode in uvedli sežiganje mrličev. Ravnotako smatrajo za svojo dolžnost, delati na uničenje onih držav, ki drže s katoliško Cerkvijo in jo na katerikoli način podpirajo. Taj- Rešitev na morju. Angleški: Brandon Flaming. — Slovenski: dr. I. K. Barda Miranda je bila izkrcala svoj lastni tovor in je mirno ležala v Southborne Harbour. Osobje je šlo na obrežje in kapitan Taggart, lastnik in Voditelj, je stal na krovu v gorkem prebiru s svojim nečakom, ki je imel službo prvega mornarja. »Rečem, da tega nočem imeti,« pravi jezni kapitan. »Nisem še nikoli slišal te reči. In poleg vsega ena Sam Korbetovih deklet.« »Zakaj ne?« vpraša nečak. »Vi je Pač še niste videli.« »Tega tudi ne potrebujem,« odvrne kapitan. »Če je Sam Korbetova hči, je to dovolj zame. »To ni lepa igra, če vam ni všeč dekle, ker je slučajno hči tekmujočega kapitana,« pravi mornar, »in če nočete čakati, da jo prej spoznate.« »Kakor bi šel na vešala,« odgovori stric. »Sam Korbet je poizkušal moje Vzhodno brodovje pridobiti pred leiti in zdaj ta misel, da mi lastni nečak Pripoveduje o ženitvi z eno teh prokletih ----« »Stojte,« zakliče užaljeni mornar. »Povem ti, jaz nočem tega,« reče kapitan. »In s tem je vse povedano.« »Dekle naj trpi za očetove krivice,« se upre mornar. »Rad bi vedel, kaj imate proti nji?« »Kar sem rekel, sem rekel,« odgovori rezko kapitan, »in nikar ne zini več o tem.« »Dobro, jaz se oženim ž njo,« reče mornar. »Če je bil njen oče sam Belcebub, bi me to nič ne brigalo.« »Stoj!« pravi ostro kapitan. »Ali tako? In kaj je s tvojo službo?« »Kaj je ž njo?« vpraša razgreto drugi.« »Ali misliš, da bom imel človeka, ki se je oženil s Sam Korbetovo hčerjo, za mornarja na svoji barki?« zakriči glasno kapitan. Nečak ga nemo pogleda. »Poglej tega, poglej, koliko si star,« nadaljuje kapitan. »Smešno je misliti na ženitev. Jaz nisem mislil na to, ko sem bil leta starejši od tebe.« »Morebiti ne,« odvrne mornar; »vam niso mogli pomagati naši pogledi. Jaz sem imel več sreče. Na noben način je ne pustim.« »Ne pustiš?« zakriči mornar. »Ne pustiš?« »Ne, jaz ne,« se oglasi odločen odgovor. »No, dobro,« odvrne kapitan ostro. »Potem razumeš, da je tisti dan, ko se oženiš s Sam Korbetovo kčerjo, dan, ko si najdeš drugo barko. In ne priča- kuj ničesar od mene.« Mornar je pomislil na svoje sorodstvo; jasno mu je bilo, kako je in zmanjkalo mu je sape. »Tako bo,« pravi srditi kapitan. »Le pojdi naprej zdaj, ko veš, kako se imaš obnašati.« Umakne se doli v velikem razburjenju, pustivši mornarja, naj se odloči. Ta se nekaj minut zatopi v svoja čuvstva, potem pa gre doli, se preobleče in kmalu zopet pride ter odide na breg. Pozno se vrne, in kapitan je bil že v svoji postelji. Prihodnja dva dni je bilo polno dela z nakladanjem novega blaga, zato ni bilo priložnosti, da bi prišlo na vrsto njegovo razmerje do Korbatove gospice. Ob treh drugo jutro so mirno odpluli, in ko je prišel kapitan to jutro na krov, se je Miranda hitro ob ostrem vetru jela pomikati. Pol ure kasneje prihiti droban fantič in se zaleti v mornarja, ki je šel na konec ladje, ter se zlekne po tleh skoraj pred noge kapitana. »Kaj pa je s fantom?« zakliče kapitan Taggart. »Ali je strahove videl?« »Ali pa se kaj napil?« odvrne mornar, ko se padli fantič pobere na noge. »Kaj pa hočeš, da tako pridrviš na krov?« vpraša resno kapitan. »Nekdo je v vaši kabini, ki vas hoče videti,« odvrne mladenič. »Nekdo v kabini?« zakriči burno kapitan. »Ej, fantič je nor. Kaj praviš, Tad?« »Kaj pravim, gospod,« zatrdi fantič. »Nekdo je v kabini, ki po vas vprašuje.« »Kdo je?« vpraša preplašeni kapitan. »Ne vem,« pravi fant. »Vas prav posebno želi, na vsak način.« »Kakšnega zlodja si napravil,« pravi osorno kapitan. »Nič, gospod,« odvrne mladenič z junaškim pogumom, poizkušajoč ohraniti lice resno. »Najboljše je, da greste doli, gospod.« Razburjeni kapitan gre doli v ka-biino in v svoje ogromno začudenje najde, da je v nji mlada ženska, brez ugovora čedna, ki se mu prijazno nasrne ja s voj ega sedeža. »Dobro jutro,« pravi ljubeznjivo. »Jutro,« odvrne kratko kapitan. »Kaj bi pa radi tukaj.« Dekle ga začudeno pogleda. »Jaz sem popotnica,« prijazno pojasni. »Popotnica?« ponovi kapitan brez moči; »popotnica? . . .« »Jaz Mios Nawtan,« pravi deklica, in na glasu se ji pozna sled boječno-sti. »Ali ne veste?« Kapitan zmaje z glavo silno osupel in da je njegova nesreča še večja, nik stalne pisarne »Svob. misli« Rafael Rem piše javno v Almanachu »Svobodne misli« leta 1908, da je naloga »Svobodne misli« uničiti »državo Habsburžanov«. Slovenska »Svobodna misel«. Leta 1907. se je ustanovil poseben odsek »Svobodne misli« tudi za slovenske dežele. Leta 1908, meseca septembra, je imel ta odsek v Ljubljani prvi zaupni sestanek, na katerem je neki Lotrič razvil program in namen »Svobodne misli« na Slovenskem. Lotrič je napovedal ob tej priliki boj krščanstvu. »Mi smo nasprotniki cerkve«, je dejal, mi smo nasprotniki posebno katoliške cerkve, zavrgli smo vero naših očetov, začnimo odkrit boj proti krščanstvu!« Ta setanek je pozdravil gori omenjeni tajnik »Svobodne misli« Rem s posebnim pismom. Značilno je, da se je udeležilo tega sestanka zlasti še več učiteljev in učiteljic in da je sklicatelj tega sestanka, z zadovoljstvom povdarjal, da se je učiteljski stan še najbolj odzval gibanju »Svobodne misli«. Najznačilnejše in najjasnejše pa razodeva namene in misli slovenskih svobodnih mislecev njihov list »Svobodna misel«, ki se izdaja v Pragi v slovenskem jeziku in ki ga širijo po Slovenskem. List je začel izhajati leta 1907. in doživel dosedaj pet letnikov. Namesto šestega letnika za leto 1913. so izdali Aškerčevo čitanko »Zbrane pesmi pokojnega pesnika Aškerca«, ki se je tudi prišteval svobodnim mislecem in tudi pisal za njihov list. Iz tega lista kar puhti besno in satansko sovraštvo proti vsemu, kar nosi krščansko ime. Take podlosti, umazanosti in bogokletstva, katero je nakopičeno v tem listu, je zmožen samo človek, ki mu je držal pero v roki — sam satan. Ako bi hoteli zavračati vse laži, obrekovanja, ostudnosti in nesramnosti tega lista, bi morali porabiti cele sode črnila! Vse, kar je lepega, svetega in plemenitega rodila katoliška cerkev in njene naprave, vzame slovenski svobodni mislec v roke, opljuje od vseh strani in potem porogljivo pravi: Glejte, to je katoliška cerkev! Jugoslovan, strokovna Zveza. Sava—Jesenice. V nedeljo popoldne se je vršil na Savi v Delavskem Domu zelo dobro obiskan shod Jugoslovanske Strokovne Zveze. Razprava se je vršila o raznih delavskih težnjah in osobito o draginji mesa. Sklenile so se resolucije na občino in državno upravo, da pripomoreta k nižjim cenam mesa. Država naj izvede sklep poslanske zbornice, da sme živinorejec klati živino in prodajati meso. Sprejela se je tudi resolucija, da se čim preje preosnuje zakon o bratovskih skladni-cah in se izvede končno tudi socialno zavarovanje. Protestni shod v Mariboru. V soboto, dne 4. oktobra zvečer se je vršil v Mariboru protestni shod katoliško-mislečih mariborskih Slovencev zoper znane nečuvene napade mariborske liberalne in nemčurske poulične druhali na naše »Orle«. Shod je bil dobro obiskan. Otvoril ga je poslanec dr. Anton Korošec ter je podal besedo Orlu, bratu Fr. Žebotu, kateri je v kratkem govoru ostro bičal nesramno početje li- pokuka še mornar skozi vrata v kabino, nesposoben ukrotiti svojo nebrzdanost. »Halo!« zakliče. »Halo!« »Poglej, Jak,« začne kapitan,« ta mlada gospa . . . .« Izraz mornarjevega obraza mu vzame nanagloma besedo. »Tega, stric, bi od vas ne bil verjel,« pravi njegov nečak z očitajočim glasom. »V vaši starosti, in vi oženjen mož . . .« Dekle ga skrbno ogleduje; kapitan pa zardi kot škrlat od sramu. Mornar gleda, kakor bi hotel po-svarovati v imenu kreposti. »Tukaj nimam jaz na noben način nič povedovati,« nadaljuje dostojanstveno, »razen da ne mislim, da bi bilo to kaj čednega.« »Kaj mislite?« vpraša urno Miss Nawton. »Kako se drzneš reči kaj tacega, Jak?« zagodrnja kapitan. »Ona pravi, da je popotnica in kako za ves svet je prišla sem gori, ne vem.« »Dobro, jaz tudi ne,« odgovori mornar. In kar je več, jaz si umijem roki glede na to celo reč. »Jaz nisem takega vajen,« »Nikar ne nori, Jak« poprosi kapitan. »Jaz je prej nisem še nikoli videl. Tukaj mora biti neka zmota. Saj ti povem, da pravi, da je popotnica.« beralne in ž njimi združene nemšku-tarsko-nemške poulične fakinaže, katera je v nedeljo, dne 28. sept. t. 1. brez povoda iz same slepe strasti napadla na ulici od sv. maše mirno se vračajoče Orle. Govornik je primerjal to dru-hal srednjeveškim »raubriterjem«, kateri so napadali s svojih gradov in iz temnih gozdov ter ozkih sotesk mirno potujoče trgovce in druge poštene ljudi. Govornik je pozival vse pošteno-misleče mariborske Slovence, naj se tesno združijo v naše organizacije, da bomo nepremagljiva falanga proti nasprotnim vrstam. Napadajo nas zato, ker nočemo biti falot je, vagabundi in raubriterji, kakor so nasprotniki obeh vrst. Nemci se sklicujejo na oni proti-postavni sklep mestnega sveta iz leta 1908., s katerim se Slovencem v Mariboru prepoveduje nošnja slovenskih društvenih znakov in razobešanje slovenskih trobojnic. Madjari, Culukafri, Lahi, Japonci, Kitajci in oni Nemci, ki hočejo preustrojiti Avstrijo v prusko provinco, smejo nositi v Mariboru svoje znake, le mi Slovenci bi tega ne smeli! Proti temu zbor odločno protestira. Govornik je nato še utemeljeval resolucijo, v kateri se protestira proti omenjenemu sklepu, se poziva vlado, da sklep razveljavi, da se podržavi mariborska policija in da se uveljavijo Slovencem vse pravice, ki nam gredo. Ko je še državni poslanec in dež. odbornik dr. Verstovšek v ostri besedi bičal nesramno in neolikano, ali pravzaprav divjaško postopanje nemškutarskih in liberalnih falotov in je pozival »Orle« in vse mariborske in okoliške pošteno-misleče Slovence in Slovenke v neizprosen boj zoper nemškutarske divjake, je bila goraj omenjena resolucija z velikim navdušenjem sprejeta. Nato dobi besedo zastopnik J. S. Z. dr. Andrej Veble iz Celja, ki je govoril o naši krščanski strokovni organizaciji, o ciljih J. S. Z. ter je v lepem in navdušenem govoru razkrinkal socialne demokrate in liberalce kot naj večje nasprotnike slovenskega delavstva. Govornik je z živo besedo predočil številnim zborovalcem, k^ko krvavo potrebna je ravno J. S. Z. za naše kraje. Če rešimo delavstvo iz krempljev socialne demokracije in liberalizma, smo izvršili veliko narodno in socialno delo. Ne samo delavci, ampak tudi inteligenca mora delati z vsemi močmi, da ostane slovenski delavec zvest Bogu, narodu in svojemu stanu. V tem je naša rešitev! Nato je dr. Korošec na kratko poročal o pogajanjih za dela-zmožnost dež. zbora. Čeprav bi se ista lahko že v sredini tega tedna končala, se še vendar to ni zgodilo, kajti očividno ima nemškonacionalna večina interes jih tako zavleči, da je uspešno zasedanje nemogoče. V zadnjem trenotku je prihitela tudi vlada nemško-nacionalni večini na pomoč ter izdelala kompromisne predloge, o katerih je že zanaprej vedela, da so za Slovence nesprejemljivi. Zato ni nobeno čudo, ako smo ravnokar iz Gradca dobili poročilo, da je nemško-nacionalna večina sprejela vladne predloge, slovenske pa a limine odklonila, ne da bi se o njih posvetovala. Finance štajerske dežele so tako derutne, da večina še sedaj ne privošči učiteljem izboljšanje njih plač. V tem leži skrivnost, zakaj so se pogajanja morala razbiti. Slovenski klub bo jutri, dne 6. t. m., odgovoril na nemško-vladne predloge. S tem bodo pogajanja končana in uso- »To tudi sem,« izjavi Miss Nawton hladno. »Moj oče je uredil to pot s svojim starim prijateljem, kapitanom Spriggs z Mirambe.« »Tu imaš, Jak,« pravi zbadljivo kapitan. »Čudna reč.« »Meni se tudi taka zdi,« pripusti mornar. »Vprašanje je,« nadaljuje kapitan, »kaj z njo zdaj, ko je tukaj?« »Menda ne mislite reči, da so me spravili na napačno ladjo?« povpraša deklica v strahu. »To je ravno, kar se je zgodilo,« odvrne kapitan. »Ta barka se imenuje Mirande in jaz sem kapitan Taggart. Spraviti so vas morali nanjo sinoči, ko srno bili vsi na suhem.« »Tako je,« reče Miss Nawton razdraženo. »Oče mi je rekel, da so vas skoraj gotovo kam proč klicali in zato sem čakala v kabini, dokler ni kdo prišel. On ni utegnil sam čakati.« »Vidim,« pomišlja kapitan. »To je res hudo; ali ni?« »Neznosno je,« pravi dekle z veliko nejevoljo. »Kaj naj storim? Zelo važno je. da pridem v Wastchurch čim najhitreje.« »Kako, mi gremo sami v Wastchurch,« zakliče kapitan brez pomisleka. da dež. zbora bo položena v roke vladi. — Izvajanja našega nadarjenega in vzornega voditelja so izzvala splošno odobravanje in zanimanje. — Po shodu se je vršila seja odbora štajerskega okrožja J. S. Z., katere so se udeležili vsi odborniki, tudi gg. dr. Veble iz Celja in Ivan Zupan iz Trbovelj. Storili so se važni sklepi glede bodočega dela v naši delavski organizaciji. Kolikor so ti sklepi za javnost zanimivi, jih bomo objavili v eni prihodnjih številk. — Uspeh shoda je v vsakem oziru zelo ugoden. Južno-nemška zveza katoliških delavskih društev je štela koncem lanskega leta 1010 društev s 112.743 člani, in sicer 94.294 rednih in 18.449 izrednih članov. Novih društev so ustanovili 32 s 4493 člani. A tudi letos je »Zveza« izredno napredovala in je štela 30. junija 1913 1041 društev s 114.422 člani. Zve-zino glasilo »Der Arbeiter« ima 85.000 naročnikov. Tretji delavski kongres nemških delavcev pripravljajo v Nemčiji, ker se mora socialna postavodaja izpopolnjevati. Nazadovanje socialne demokracije v Nemčiji. Socialno demokraška stranka je letos v Berolinu in v Brandenburgu za 6000 oseb padla. Za prosto sobotno popoldne v tekstilni industriji. Zveza krščanskih tekstilnih delavcev v Avstriji uvaja akcijo za uvedbo prostega sobotnega popoldneva v tekstilni industriji. Državnemu zboru se predloži peticija, v kateri se prosi, da skleni zbornica postavo, da naj se ob 1. uri popoldne v sobotah delo konča. Upa se, da podpiše peticijo 20.000 pre-dilničarjev. Prosto sobotno popoldne je na Angleškem postavno uvedeno. V Avstriji že 200 predilnic s 40.000 delavci ob sobotnih popoldnevih ne dela. Nad polovico vsega delavstva v Avstriji je žensk: 85 odstotkov. Delavke, med katerimi je samoobsebi umevno veliko gospodinj, morejo prosto nedeljo šele res imeti, če se delo ob sobotah popoldne prepove. Skrb za zdravje, za nravnost, verski čut in rodbinski zmisel zahteva, da se tekstilnemu delavstvu prosto sobotno popoldne postavno določi. Prosto sobotno pppoldne je, kakor znano, tudi tobačna režija po tobačnih tvornicah uvedla. S to uvedbo je delavstvo zelo zadovoljno. Čisto pravično je torej, da se postavno določi dela prosto sobotno popoldne. MEDNARODNA KONFERENCA ZA DELAVSKO VARSTVO. V Bernu je zborovala od 15. do 20. 24. septembra mednarodna konferenca za delavsko varstvo. Sklepe sp podpisali zastopniki Avstro-Ogrske, nemčije, Belgije, Španije, Francije, Velike Britanije, Italije, Norveške, Nizozemske, Portugalske, Švedske in Švice. Sklepi so ti-le: Prepove naj se nočno delo tistim mladostnim delavcem, ki še niso 16 let dopolnili. Delovna doba žensk m mladih ljudi do 16. leta v industriji nez našaj na dan nad 10 ur. Nadure v celem letu ne smejo presegati 140 ur. KAKO SPOŠTUJEJO VERSKO MIŠLJENJE ANGLEŠKA STROKOVNA DRUŠTVA. V Manchestru so letos zborovala staročastitljiva mogočna angleška strokovna društva. Nemški rdečkarji, ki so tudi na tem shodu kibicirali, so bili presenečeni, ko so zagledali na sporedu kongresa točko za nedeljo dne 31. avgusta: Ob 10. uri 30 minut pridiga za udeležence kongresa, ki jo bo imel v katedrali škof iz Lincolna; ob 11. uri slovesna sv. maša v katedrali; ob 6. uri 30 minut večrna svečanost in roženven-ška procesija v katedrali. Nadalje so tudi protestantom naznanjali oficielni sporedi cerkvena opravila. To kaže, kako cenijo cerkvene oblasti strokovna društva in kako vodstva strokovnih društev skrbe, da morejo kongresisti zadostiti dolžnosti nasproti svoji veri. A stara angleška strokovna društva tudi sicer pospešujejo cerkveno mišljenje svojih članov. Le nekaj se opaža, namreč, da so versko misleči sloji prepustili na vodilna mesta nekaj rdeč-karjev, a to nevarnost so še pravočasno spoznali. Na zadnjem katoliškem shodu v Plymouthu so o tem člani strokovnih društev posebej razpravljali, kako naj se odstranijo iz strokovnega gibanja cerkvenemu mišljenju nasprotni kričači. Skrb za izseljence. O tem se zdaj zadnje čase tudi na Slovenskem precej piše. Celo liberalni in socialno-demokraški listi, ki se do-zdaj niso dosti pečali z izseljevalnim vprašanjem z ozirom na svoje pristaše agente, se zdaj vsaj nekoliko s tem vprašanjem pečajo. Kdor pričakuje, da liberalci in rdečkarji resnico pišejo, ta se seveda moti. Zato tudi listi bai’ab-ske, vlačugarske, poulične šipe pobijajoče liberalne in nje vredne vrstnice rdeče stranke ne povejo, da se razven nas »črnih«, »nazadnjaških« in ne vemo kaj še vse, »klerikalcev« še nihče za izseljence zanimal ni in tudi razen nas ne liberalci ne socialni demokrat je zanje ničesar ne store, razen da jih po svojih pristaših - agentih izkoriščajo. Edino Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev se je dozdaj za izseljence ne le zanimala, marveč tudi, kolikor je mogla, skrbela in še skrbi zanje. Rafaelova družba ima poleg glavnega društva na Dunaju (predsednik grof Harrach, podpredsednik dr. Krek in kanonik dr. Stojan) slovensko podružnico v Ljubljani (predsednik dr. Pegan), rusinsko v Ljubljani, slovensko in furlansko v Gorici, češko v Pragi, nemško na Tirolskem in poljski škofijski odbor v Krakovu. Posebno postajo ima družba v Trstu, nadalje v Oder-bergu in v Tišinu. Pod varstvom sv. Rafaela je potovalo lani čez morje 134 tisoč 900 izseljencev. Zdaj dela družba na to, da se v Trstu nastavi duhovnik, ki se bo pečal edinole s pastirovanjem izseljencev. Tako skrbimo mi za izseljence, liberalna svojat in rdeča sodrga pa za izseljence čisto nič ne stori, kvečjemu še včasih opljuva s svojim žolčem Ra-faelovce, ki nesebično in požrtvovalno delujejo za blagor izseljencev. Zavarovanje proti nezgodam v raznih državah. (Nadaljevanje.) N a F i n s k e m obstoji prisilno zavarovanje na podlagi zakona z dne 5. decembra 1895, za obrtne delavce 600 mark letnega zaslužka. Nezgodno zavarovanje za mornarje se je na Finskem ustanovilo z zakonom od 23. januarja 1902. Način zavarovanja je kakor v Italiji in drugih že navedenih državah. Zavarovanih obrtov je bilo v letu 1909 3290 z 98.200 delavci ter 2500 mornarjev. Prispevki se plačujejo kot v Italiji. V navedenem letu so znašali prispevki 921.000 mark ali L24 odstotka plač, oziroma za osebo 9‘2 m. Odškodnin se je izplačalo 142.600 mark. Odškodnin se je izplačalo 142.600 mark za 2533 poškodovanih; dalje 2823 oseb“ nih rent (2540 invalidov in 737 po umrlih zaostalih) z 246.7000 M. Zavarovalnina se daje: a) Za bolne vsled poškodb, dnevnina do 60% plače ali pa prosta oskrba v zavodih in renta za svojce do 40%. To pa od 7. dneva dalje, b) Ža invalide je določena renta do 60% letne plače, c) Renta za zaostale po umrlih znaša do 40%. Ako kdo nezgodo povzroči namenoma ali isto zakrivi, n® dobi nikake odškodnine. Španija ima prostovoljno nezgodno zavarovanje na podlagi zakona z dne 30. januarja 1900., za obrtne delavce, kmetijske obrate z motorji in za trgovske pomočnike. Zavarovanje se vrši po volji podjetnikov pri vzajemnih ali pa privatnih (zasebnih) družbah. (V letu 1900. je bilo 10 vzajemnih zavarovalnic in 10 akcijskih družb). V letu 1910 je bilo 36.528 nezgod z 1-2 milijona mark odškodnine. Prispevki kakor v Italiji. Podpore: a) Za bolnike vsled nezgod dnevnina do 50% plače, b) Za invalide odpravnina do višine dvakratne letne plače, c) Odpravnina za po smrti ostale, kakor pri b). d) Zdravnik in pogrebščina (do 80 mark). V slučaju» da se pripeti nezgoda namenoma (ali po višji sili?), ni nobene odškodnine. Za nezgode brez varstva proti nezgodam so višje odškodnine. Prepire razsoja redna sodnija. (Prikrajšane razprave in za delavce brezplačno). Nizozemska ima prisilno zavarovanje za delavce in obratne uradnike v obrtnih podjetjih do 7 M dnevne plače. Zavarovanje se vrši potom državnega zavoda; dopustno je zavarovanje tudi pri privatnih zavarovalnicah-Plačevanje premij je urejeno kakor na Norveškem. V letu 1909. je bilo pri državnem zavodu vplačanih za 71.910 obratov 54 milj. mark. Podpore: a) Bolniki vsled poškodb dobe prosto zdravljenje in dnevnino 70% plače, b) Za invalide je določena renta do 70% od J-tedna naprej, c) Zaostali po umrli*1 dobe rento do 60% in mrtvaščino (30' kratna dnevna plača). Pri namenu P°' škodbe nobene, pri pijanosti polovico odškodnine. Za 60.747 ranjenih in 2?-' ubitih se je plačalo 5T milj. mark. Luksenburg z 260.000 prebivalci ima prisilno in prostovoljno nezgod no zavarovanje. Prisilno zavarovanj se razteza na delavce in obratne ura nike do 3000 mark plače, v obrti in kmetijstvu. V zmislu pravil se morej zavarovati obratni uradniki tudi 0 3000—3600 mark letne plače. Prostovoljno zavarovanje pa obstoji za male podjetnike, in sicer zavarovanju ne-podvržene osebe. Zavarovanje se vrši pri «Deželni zadrugi«, ki je ustanovljena na podlagi vzajemnostis 'samoupravo. Knjigovodstvo je ločeno med obrtjo in kmetijstvom. Y letu 1910 je bilo zavarovanih 2563 obratov z 36.701 zavarovancem. Prispevke plačujejo Podjetniki. Zavarovalnina je ista kot v Nemčiji. V označenem letu se je plačalo 526 poškodovancem, 203 vdovam, •417 otrokom in 62 staršem 317.418 61 M rent. Razsodišče kakor v Nemčiji brezplačno po zadružnem predstojništvu; razsodišču, pri katerem so enako zastopani zavarovanci in delodajalci, in višej sodišče pri sporni višini 1200 M. Švica ima prisilno zavarovanje za obrtne delavce in nastavljence in Prostovoljno za vse v Švici bivajoče Prisiljenemu zavarovanju nepodvržene °sebe na 14 let stare. V svrho zavarovanja obstoji vzajemna nezgodna zavarovalnica, katere činitelji so: uprav-Pi svet, ravnateljstvo in agenture. Zavarovancev je bilo v letu 1910 približno 700.000. Prispevki se porazdele tako-le: fremije za obratne nezgode nosijo podjetniki v zmislu delavske plače in negodne nevarnosti. Premije za nezgode, ki se niso pripetile v obratu pa no-S:iio tričetrtinsko zavarovanci, enočetr-Husko država. Državni (zvezni) prispevek za vsako prostovoljno zavarovano °Sebo do 2400 mark letnega zaslužka ebo osminko premije. Država plačuje ludi polovico upravnih stroškov ter je Založila 4 milijone mark obratne glavnice in 4 milijone mark za rezervni zaklad. Podpore so: a) Bolniška oskrba a n časa nezgode, bolniščina v znesku plače od 3. dne, ko se je pripetila nezgoda. b) Nezgodna renta do 70 % letnega zaslužka pri nezmožnih za de-0 po končanem zdravljenju namesto ^0cl a) določeno podporo, c) Mrtvašči-ba do 32 mark in renta za ostale do letne plače. Odškodujejo se obratna nezgode (vštevši gotove poklicne n°lezni) in neobratne nezgode, v koli-kpr se iste niso pripetile namenoma ®.'i pa vsled velike nepaznosti poško-^°Vanca li zaostalih. Prepire razsoja fedno sodišče v kratkih razpravah in ^Varovalno sodišče. Srbija. V Srbiji obstoji iz 1. 1910. Prisiino zaavrovanje za delavce v obrti ^ trgovini. Prostovoljno zavarovanje na za zavarovanju nepodvržene osebe do zneska 1600 mai*k letnega zaslužka, zavarovanje se zvišuje po zvezi krajevnih delavskih nezgodnih zavarovalnic, ni sloni na vzajemnosti in samoupravi. oleg tega pa so še bratovske sklad-‘bce m penzijski fondi državnih in pristnih podjetij. Premije plačujejo podjetniki, država pa daje prispevek. Pod-0°re: a) Prosto zdravljenje (tudi v za-°dih) ter časne ali stalne denarne j^dpore do 100% plače, b) Pogrebščina * rente za ostale svojce. Prepire razijo brezplačno krajevne zadruge, deželna zveza in minister za narodno gospodarstvo. Grčija ima prisilno zavarovanje za delavce in nastavljence v rudnikih, kamenolomih, fužinah in v tem podobnih obratih. Dalje ima tudi prisilno zavarovanje za grške mornarje. Zavarovanje se vrši po knapovskih blagajnah ter bratovskih skladnicah rudarskih in plavžarskih obratov. Prispevke (premije) plapujejo zavarovanju podvržena podjetja z 1% čistega dobička. Za mornarje obstoji mornariška invalidna blagajna, v katero plačujejo prispevke podjetniki in država. Podpore: a) Prosto zdravljenje za tri mesece in nezgodna renta do 50% plače, b) Mrtvaščina 48 mark plača podjetnik, c) Rente za ostale do 75% nezgodne rente. Podpore dajejo prve tri mesece podjetniki, pozneje polovico podjetniki, polovico pa knapovska blagajna. Za mornarje obstoji renta za nezgode in zaostale po ubitih ali po mrtvih vsled ne/god. Prepire razsoja brezplačno apelacijsko sodišče. V R u m u n i j i obstoji iz leta 1912 prisilno zavarovanje obrtnih delavcev ter delavcev pri kmetijstvu in morna-rištvu. (Dovoljeno je tudi razširjenje). Zavarovanje oskrbuje splošna poklicna zadruga in posebni činitelji za državna podjetja. Zavarovancev je približno 180.000. Po letnih izdatkih plačujejo pokritje podjetniki. V državnih podjetjih po razmerju plač in nevarnosti. Podpore: Prosto zdravljenje in nezgodna renta do 662/3% povprečne plače. Mrtvaščina 80 mark in renta za ostale do 60% povprečne plače. Odškodujejo se vse nezgode razen povzročenih namenoma. Prepire razsoja brezplačno osrednji urad, poklicna komisija. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik JožeS Gostinčar, drž. posl. — Tisk Kat. tiskarne. IZJAVA. Jaz svoje žalitve zoper Matijo Vidmarja preklicem. Ivan Orehek. Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi! /v 1 JI1F1I mm rn priporoča svojo K veliko zalogo levile? fio-0 :: malega izdelka :: iif A 1 i 1 % ' -V"-// \v 7/~ \\ "NV" // A j Trame za asiiestškiili „ZEfilT dražba z om. zav. Mor. Ž'mnberk dobavljajo najboljši in najcenejši krousbi materijal Zastopnik: ZÄJEC & IlOKN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 Segata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F. Merili »“«« Treovio z mkm in ilroöali Masom. Velika izber vezenin, čipk, rokavio, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. Jfredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. o Pozor, slovenska delavska društva! m Cene najnižje. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janho Česnih iPri Cesniku? LJUBLJSinH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Cene najnižje. O Postrežba poštena in zanesljiva. O T~7/ Vt 7/ \\ //— \\ —7/----VV" Z/----vvr Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najnižjih cenah L Mikusch ■Jubliana, II. BUlSUIdLUt Mestni trg St. 15. trg St. 15. n~7/ VV Z/~ \V // Vi 7/ // KUC Zdravniško priporočeno Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. *r. BS. H0VM0VIĆ veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd. LJUBLJANA. — 160 — 157 — Splošno pravilo je, da naj čas, odmenjen za odmor med delovno dobo, ne znaša manj nego poldrugo uro, in da naj, kolikor je to po lastnosti dotičnega obrta mogoče, odpade ena ura počitka na opoldne. Ostale pol ure, odločeno za počitek, naj se porazdeli za odmor deloma dopoldne, deloma popoldne. Ta zadnji slučaj pa velja samo za obrte, v katerih se bodisi predpoldnem, bodisi popoldne dela več nego pet ur. Kajti ako traja delo dopoldne (oziroma popoldne) manj kakor pet ur, sme počitek za to delovno dobo odpasti. — Podobno pravilo velja tudi za ponočno delo, le da je tukaj polnočni čas tista meja, od katere nazaj, oziroma naprej se meri delovni čas, Ker bi bilo za marsikatere obrte škodljivo, ako bi se delo prekinilo ali predolgo ustavilo, zato sme trgovinski minister sporazumno z ministrom za notranje stvari in po zaslišanju trgovinskih in obrtnih zbornic imenovati one obrte, v katerih se smejo omenjeni prestanki v delovršbi preložiti na drug čas med delom, ki je primeren v to po lastnostih dotičnega obrta (§ 74 a, odstavek 3.). — Dotične določbe so obsežene za vsak obrt posebej, kateremu se dovoli taka izjema, v min. naredbi z dne 27. maja 1885, drž. zak. št. 22. Največ se nanašajo na veleobrtnijo in tovarne; izmed malih obrtnikov daje ta naredba pekarjem in sladopekom, trgovcem, prevoznikom, gostilničarjem in brivcem pravico, da smejo svojim uslužbencem počitek med delom primerno preložiti na kak drug čas. Ti predpisi o prestankih med delom zadevajo samo obrtne pomožne delavce, gospodar jih osebno lahko spolnjuje ali pa ne. Oni obrtniki, ki ne dado svojim delavcem poprej označenega počitka, se lahko kaznujejo po § 133. obrt. r., črka a) in d), ,z globo 20—800 K. POČITEK OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH. § 75. Predpisi tega paragrafa so bili razveljavljeni vsled zakona r dn