Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Po poitl prejeman:
za
•elo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 , — „
«etrt . . 6»60„
mesec „ 2 „ 20,
V upravnlštvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 „ - , četrt » , 6,-, mesec „ 1 „ 70 »
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
L0VENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokop'sl se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2,1., 17.
Iihaja vsak dan.izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 70.
V Ljubljani, v četrtek 27. marca 1902.
Letnik XXX.
»Kmefska vera."
„Narodu je vrgel med svoje vernike zopet dehtečo cvetko »inteligence". Resno nam napoveduje, da bo postalo krščanstvo popolnoma »kmetska vera", kakor je pred stoletji propadajoče poganstvo zbežalo pred krščanstvom iz mest na deželo ter se skrivalo v temnih kotih pred lučjo prodirajoče omike.
To so pač vroče želje »napredne duše" katerim pa manjka do uresničenja zdaj še vseh pogojev. Pred desetletji so liberalci, v svesti si svoje mlade moči, bili bolj opravičeni, gojiti take želje in udajati se takim nadam, a danes, ko so nam vsem jasni plodovi liberalne omike, lahko s pomilovalnim smehljajem odpravimo take — »učenjake"' proti katerim je Detelov dr. Blažič pravi modrijan.
Saj se vendar dovolj jasno vidi povsod, da stopa katolicizem v vseh strokah človeške delavnosti na plan kot ono svetovno naziranje, ki najbolj zadovoljuje vse opravičene potrebe in težnje nove dobe.
Poglejte vendar okoli sebe in si odgovorite, v č e m neki obstoji tista »inferior-nost" katolicizma, o kateri se v nekih listih toliko praznega piše! Ali so še posebej slovenski „ klerikalci« v katerikoli stvari manjvredni" ali »zaostali" za liberalnim elementom? — Nam res ni znano. Ravno nasprotno: mi opazujemo, da pri nas duševna moč katolicizma krepko in dosledno raste, a da je propadajoči element ravno — libe-ralstvo. Nečemo posegati v vse posameznosti, — a da omenimo le nekaj: Ali smo morda inferiorni v časopisju? — Primerjajte! — Ali smo »klerikalci" inferiorni (manj vredni) vznanosti? Saj vendar »klerikalci" producirajo mnogo več znanstveno dobrega kakor pa liberalci. —.Ali smo morda manj vredni v socialnem delu? — Nemogoče! Saj pravega socialnega dela pri nas še bilo ne bi brez »klerikalcev!" — Kamorkoli pogledamo, v vseh strokah opazujemo jako odločen in krepak napredek katoliške misli. Manji neuspehi tu ali tam nas ne motijo, najmanj pa nemoralna in v svojih posledicah za av-
torja samega jako usodna fraza: »Liberalcem groš, klerikalcem pa knof!"
Najbolj so se pa liberalci osmešili s svojo tako neumno uprizorjeno borbo proti katoliški hierarhiji.
Kaj »Narod" piše vse proti katoliškim škofom! Kakor bi ljudje ne videli katoliškega pred seboj in ne poznali natančno njegovega delovanja!
Tu nam pridejo z nekim Hoensbro-echom! Z nekim človekom, ki je prelomil svoje samostanske obljube ter se obabil in zdaj izliva svoj onemogli srd nad katoliško cerkvijo, katere se je nevrednega izkazal!
Včerajšnji »Narod" na vbo moč ponižuje kardinala Missia, češ Missia je bil duhovnik, kakršen ne bi smel biti, a res uzoren duhovnik, kakršni naj bi bili vsi slovenski duhovniki, da bi bili všeč velečastitemu zastopniku liberalne »miBli« dr. Streckerju in njegovemu šefu, je — A d k e r e. Mi z nekakim zadovoljstvom beležimo po »Narodovi« izpovedi, kdo da je njihov uzor, in koga da imajo za najhujšega svojega sovražnika. Missia — Aškerc! Naredite si paralelo, gospoda I
Torej Hoensbroech, Wahrmund, Aškerc — ti so liberalni cerkveni očetje. MiBaia seveda je bil pa sovražnik pravega krščanstva!
Mi to le beležimo kot uzor vere onih, ki se norčujejo iz naše — »kmečke vere!«
Ali naj o tem še izpregovorimo kako resno besedo?
Le eno vprašanje bi zastavili ljudem, ki se norčujejo iz naše »kmečke vere:« Gospodje, odkod pa izvira vaša mogočnost?
Če mi pregledamo vrsto »Narodovcev« od voditelja »inteligence« in trzinskega kapitalista do poveličevavca Buddhe in do bolj skromnega češko-štajerskega došleca, ki je tudi zamenjal kolar z brado in tako postal »uzoren« v liberalnem smislu — ali niste vi vsi ravno kmetski pameti dolžni največjo hvaležnost?
Iz kmetske vere se norčujejo duševni sinovi dr. Streckerjevi! Mi vam pa povemo, da boste težko kje dobili kakega kmeta, ki bi bil tako neumen, da bi ne izpregledal
te strašno prismojene vere, ki jo razširja takoimenovana »inteligenca«.
Kmet je filozof v primeri s tisto »inteligenco«, ki mora že po Tirolskem stikati, da dobi kaj hrane za svoje predale, in ki mora pobirati suspendirane duhovnike, da j:h prezentira kot dokaze svojega — uzor nega krščanstva!
Vseskozi se pozna, da ima pri liberalni »cerkveni« reformi vedno prvo besedo — dr. Strecker. In s tem je ta »reforma« dovolj karakterizirana.
„Czas" proti obnovitvi desnice.
Krakovski oficiozni list »Czas« se v eni zadnjih številk na uvodnem mestu peča z glasovanjem o znani Stiirghovi resoluciji in pride v svojih izvajanjih do zaključka, da bi obnovitev stare desnice ne bila umestna. Pripoveduje namreč, da sestoji zbornica iz samih manjšin, kar omogočuje trajno uradniško ministerstvo. »Drugače, pravi, tudi ni mogoče, ako stranka nemških katolikov pod Kathreinovim vodstvom tako prakticira v politiki, da desnica ne ve, kaj dela levica in da potem takem glasuje deloma z »da", deloma z »ne", ali pa se absentira. T o slabost (!) resne stranke moramo obžalovati, ker je pod nediplomatiškim vodstvom dospela do tje, da na levici ni ničesar pridobila, na desnici pa mnogo izgubila. (!) S tem dejstvom moramo računati s stališča parlamentarne statistike.«
List se peča dalje z apelom na Poljake, naj jamejo misliti na obnovitev stare desnioe in s tem omogočijo zopet so-stavo parlamentarne vlade, ter pravi, da bi se s tem reklo, naj poljski klub naredi napako, ki jo je storila svojedobno levica, vsled česar list resno svari Poljake pred iluzijami.
Take sodbe navaden smrtnik pač ni mogel pripisovati glavnemu organu poljskega kluba. Mesto, da bi bil list hvaležen katoliškim Nemcem, da so vkljub skrajno težavnim razmeram, v katerih se baš sedaj nahajajo, pripomogli slovanski stvari do odločilne zmage, pa imenuje to njih taktiko — slabost. Kajpada je ravno tako neumestna
trditev, da bi bila stranka vsled tega na desnici izgubila kaj na svojem uplivu. Resnično je pač ravno nasprotno. Da se pa konečno »Czas« izjavlja proti obnovitvi desnice, je umevno, ker bi ta nikakor ne bila po volji sedanji vladi, kateri pa »Czas« nikdar ne nasprotuje.
Poslanec Dobernig o Celju.
Javili smo že, da je poslanec Dobernig te dni govoril na shodu nemškega »volks-vereina« za Koroško o splošnem politiškem vprašanju ter posebno o zadnjem glasovanju glede Celja. V tej zadevi je rekel ta vele-nemec mej drugim sledeče: Vprašati se moramo, ie-li imel Korber dovolj moči in volje, da prepreči tak izid. Vsa znamenja kažejo, daje pač imel moč, ne pa volje (!). Samo namigniti bi mu bilo treba in Poljaki, ki so navezani na milost države, bi bili zavzeli drugo stališče, ker se že ni moglo računati na nezveste Italijane in nemške klerikalce. Mesto tega smo pa morali doživeti, da je glasoval proti predlogu eelo poljski minister onega kabineta, ki so mu Nemci opetovano podaljšali življenje. s> Pientakom naj K3rber sam obračuna; mi si zapomnimo to odkrito izjavo sovražnosti napram Nemcem od strani ministra, ki pripada baje nevtralni uradniški vladi, in vemo, kaj nam je storiti. Za škodo, ki jo bo pri tem trpela delavnost parlamenta, odklanjamo vsako odgovornost. To nas sedaj ravno tako malo zanima, kakor Kdrberjeva vlada sama. Kako stališče zavzamejo Nemci po Veliki noči, bodo-Ii se zadovoljili z ostro opozicijo ali pa posegli po orožju obstrukcije, se pokaže še le pozneje. Na vsak način bomo posegli po sredstvih, ki so najbolj primerna, da se z njimi maščujemo za užaljeno čast Po mojem prepričanju bi bilo najbolje, da vsi nemški poslanci odlože mandate in se izvolijo mesto njih n a j b r e z o b z i r n e j i elementi. — Teh misli je menda Dobernig samo po izvolitvi.
Francoska politika v Kini.
V predvčeranji seji francoske zbornice je zunanji minister Delcasse na neko interpelacijo pojasnil pomen in obsežnost najno-
LISTEK.
„Učenjak".
(Veseloigra. Sp. dr. Fr. Detela.)
Trgovec Marin in soproga mu Marta bi rada omožila svojo hčerko Selmo z bogatim, pa tudi slavnim, imenitnim možem. Na razpolago sta pa dva ženina, oba doktorja, in to oba doktorja vsega zdravilstva. Dr. Blažič in dr. Grm; oba se tudi zanimata za Selmo. Vendar pa je med njima velik razloček: dr. Blažič je v prvi vrsti učenjak, frenolog (t. j. pristaš vede, ki iz ustrojstva človekove lobanje nezmotljivo, kakor trdi, sklepa na um in voljo, mišljenje in hotenje človekovo, tako nezmotljivo, da človeku s popolno, normalno lobanjo odreka zmožnost najmanjšega hudodelstva, nasprotno pa človeku s količkaj abnormalno lobanjo pripisuje kot nujno posledico nagnenje do tega ali onega hudodelstva, tatvine, sleparstva, ubijanja itd., in vrhunec tega vednostnega stremljenja je zahteva, da se zložinou preišče lobanja in po konštatiranju nje nenormalnosti zločinec nikakor ne kaznuje, ampak pošlje k večjemu v bolnišnico ali blaznico; of. Lombroso in njegova šola!), ki je na najboljšem potu do
svetovne slave, kajti bliža se dan shoda antropologov, in na istem shodu bo iz obilnega gradiva (celi kupi lobanj) dr. Blažič nepobitno dokazal nezmotljivost frenelogije.
Ta cilj mu je vedno pred očmi ; vsled tega je tudi lobanja vsakega zločinca zanj dragocen poskusen predmeti; da se za »srčne zadeve« ne utegne mnogo brigati, je umevno, in te mora vzdrževati bolj Selma z očetom in materjo vred. Drugi tekmec, dr. Grm, je ravnatelj blaznice, ta je bolj praktičen mož, njemu ni za svetovno slavo, tudi ne priseza na nezmotljivost frenologije, ampak v prvi vrsti mu je za Selmo, da bi jo trgovec Marin dal njemu. Kateri bo zmagal !
V začetku igre stoji dr. Blažič na višku slave in sreče; takoj v začetku I. čina izvemo, kako je pred sodiščem srečno zagovarjal s frenološkega stališča nekega moža, namreč kočijaža Andreja, ki je služil pri Marinu in bil obdolžen, da je v vodo vrgel Marinovega blagajnika Krulca ; obdolžen je bil seveda po nedolžnem, kajti Kruleč, prebrisan slepar, je bil Marinu najprej poneveril večjo svoto denarja, potem pa vrgel v vodo svoj klobuk in suknjo, da bi nastal sum, češ, nekdo ga je vrgel v vodo. In Andreja je zagovarjal Blažič s tem, da je moral tako
delati, moral utopiti Krulca, vsled ustrojstva svoje lobanje.
In tu pa se jame kazati, kam vede nezmotljiva trenologija, kam materiališko naziranje. Udarec za udarcem prihaja na glavo učenjakovo: Jakob, sluga s popolno lobanjo, goljufa za hrbtom svojega gospodarja; poštenega Andreja, ki pride zahvaljevat se ia zagovor pred sodiščem, se zboji — kot človeka z nenormalno lobanjo — tako, da zbeži pred njim ter mu vrže denarnico, samo, da še njega ne ubije (kakor je to storil vsled frenološke nujnosti s Krulcem), denarnico pa pobere »zvesti« Jakob; dr. Grm mu jako premeteno vzbudi dvom, je-li Selmina lobanja taka, da bi bil njiju zakon srečen; a najhujši udarec pride na antropološkem shodu: dr. Blažič doživi tak fiasko ondi, da ga spoznajo za blaznega in odvedo v blaznico, pod dr. Grmovo nadzorstvo. Sedaj šele se mu začno odpirati oči; v celici svoji spozna, da je Jakob slepar; spozna, da Kruleč še živi in sicer da je v zvezi s »zvestim« Jakobom, ki mu hoče pomagati ubežati na tuje s tem, da mu pokrije dr. Blažičev klobuk in ga obleče v doktorjevo suknjo; Bpozna tudi »prijatelja« dr. Grma. Sedaj je ozdravljen ; sedaj vidi, kako se je motil, ko jo zidal
,živo' na teorijo, ne oziraje se na dejansko življenje. Hvaležni Andrej mu pomaga, da uide iz blaznice in zbeži k Marinovim, kjer so vsi osupli vsled njegovega prihoda. Tu pa se krepko potegne za svojega vernega prijatelja odvetnik dr. Gornik, ki razkrinka dr. Grma; končno ujemo rudarji še laži-»dr. Blažiča« Krulca, ter ga privedo na oder. Pojašnjena je s tem goljufija Krulčeva in Jakopova. Dr. Blažič dobi Selmo, Kruleo in Jakob pa zapor.
To je vsebina, v najkrajših potezah.
Prepričani smo, da se bo o igri pisalo še na drugem mestu in se podala ocena, ka-koršno zasluži to izvrstno delo. Dr. Detelov »Učenjak« je dogodek v našem slovstvu. Nam Be le zdi, da ga pri nas ne bomo upoštevali. Ako bi se igra prevedla v nemški jezik, bi brez dvoma doživela v nemških glediščih sijajne vspehe. Na Dunaju bi jo dali brez dvoma večer za večerom, pri nas — dvakrat in drugič — popoludne! In ko je občinstvo bilo hvaležno in z elementarno silo ploskalo, so so našli — vsaj pri drugi predstavi je bilo to — neki elementi, ki so, ko je občinstvo poklicalo igravce tretjič, četrtič, mirili ljudi, češ, da ne toliko ploskati. Torej če se najdo pisatelj-dramatik, ki tako
vejše rusko-francoske pogodbe glede Kine. Minister je izjavil, da se francoska politika glede Kine s tem ni nikakor premenila, ker se Francija prej ko slej ogreva za status quo in splošen mir. Francija torej tako dolgo ne bo nastopila, dokler ni v nevarnosti integralnost kitajskega cesarstva in ne preti nikaka nevarnost franooskim interesom. V tej zadevi so edine vse velesile, kakor tudi v zahtevi, da je Kina popolno neodvisna in vsakomur pristopna. Ravno iz tega razloga se pa tudi vse velesile strinjajo s francosko-ruskim dogovorom in ne vlada v | tem oziru nikaka nezaupnoBt.
S tem odgovorom je pa Delcasse radovedni javnosti razodel nekako le prvi del dogovora, ki se tiče francoske politike ob času miru v Kini, ni pa povedal, kako bi postopali Rusija in Francija v slučaju, da prično rogoviliti Angleži. Ta del pogodbe je najvažnejši, in tedaj nastopita obe državi proti Angliji oziroma Japonski.
Z južno-afriškega bojišča.
Po Londonu se je včeraj z veliko radostjo širila vest, da so dosegli Angleži veliko zmago nadDelareyem. Podrobnosti o tem boju listi ne objavljajo in tudi ne povedo na kraja ne časa nepričakovane zmage, pač pa se opirajo na sledeče Kitchenerjevo poročilo, ki je je od poslal 25. t. m. iz Pretorije: »Več oddelkov angleških konjikov je dne 23. t. m. brez topov in prtljage pričelo s kombiniranim zasledovanjem Delareya. O uspehu tega poskusa še ni konečnega poročila. Oddelka polkovnika Kekewicha in generala Walter Kitchenerja sta si osvojila pet topov in množino vozov ter ujela 98 Burov. Čete so prehodile v 24 urah 80 milj«. Iz tega poročila pač še ni razvidno, da bi si bili Angleži priborili kako večjo zmago. Treba bo v tem oziru počakati še nadaljnih pojasnil.
Nova burska republika se je ustanovila na ozemlju mej Calvinianom in reko Oranje v kapski koloniji. Ce se ne sklene mir na podlagi popolne neodvisnosti in amnestije, bodo kapski Buri v zvezi s 60.000 oboroženimi Afrikandi ia nezadovoljnimi Transvalci in Oranjci nadaljevali vojsko. Ta najnovejši dogodek povzroča Angliji nove skrbi.
Iz Amsterdama javljajo, da vlada glede mirovnih pogojev popolna edinost mej člani transvalske vlade in v Evropi bivajočimi Buri. Mir se sklene le pod naslednjimi pogoji: 1. najširša avtonomija; 2. splošna amnestija; 3. popolna povrnitev konfisciranega premoženja; 4. preklic prepovedi glede orožja za Bure; 5. od škodnina za porušene farme; 6. angleško poroštvo za posojilo, ki ga najamejo Buri.
»Petit bleu« javlja, da so se pričeli dogovori v zadevi premirja vsled poziva od angleške strani. Angleška vlada ima namreč dovolj razlogov, da se doseže vsaj premirje. Tekom štirinajstih dni mora namreč predložiti proračun z e n o mili-
izredno ume zabavati občinstvo, se mu sme ploskati samo do gotove meje ! Kennimus nos! Ako bi mi smeli gospodu pisatelju kaj svetovati, bi ga lepo prosili, naj nalašč pošlje igro ponemčeno tako, kakor je, kakemu dunajskemu gledišču ali pa prevedeno v hrvaščino zagrebškemu gledališču. Tam bodo bolj nepristranski; potem bomo videli, kako jo bodo vsprejeli.
Naša sodba o igri je ob kratkem ta: Problem, ki ga je hotel pisatelj rešiti, je rešen naravnost mojstersko. Pazili smo dobro, a niti na enem mestu nismo našli vrzeli, vse natanko premišljeno, vsak stavek, da, vsaka beseda. Izborno smo se zabavali; iz srca »e zabavali z duhovitim dovtipom, duhovitim prizorom, in pri tem smo do cela pozabili, koliko je pisatelj moral študirati, premišljati ... To ni delo samo domišljije, temveč domišljije in temeljitega proučeva nja moderne psihologije. In to je gotovo velika prednost umotvoru, da stoji pred nami v nekaki lahkoti, kakor bi bilo vse samo po sebi umevno.
Značaji so risani dosledno in mar-kantno, vsak ima svojo individualnost, le Selma pride nekako premalo do besede. A gospod pisatelj ni hotel napraviti ljubezenske drame, temveč satiro na moderno
jardo primanjkljaja in predlogo glede novega vojnega davka.
Iz brzojavk.
Cecil Rhodes je včeraj u m r 1 v Kapstadtu. — Mesto umrlega češkega poslanca K u r z a kandidira v državni zbor
praški odvetnik dr. Ladisl. Dvorak. _
Hebski zastop odobruje najnovejši SchtJnererjev korak. V heb-skem občinskem zastopu je vsenemška večina odklonila predlog odbornika S i g I a, naj se posl. Scbonererju izreče graja radi njegove nepatriotiške izjave v seji posl. zbornice 18. t. m. — Vodstvo kubanske uprave prevzame novi predsednik Palma dne 20. maja. Ta dan pride na krmilo tudi nova vlada in se odpozovejo s
Kube vsi ameriški uradniki in vojaštvo. _
— Kitajsko poslanstvo v Rimu je sklenila ustanoviti pekinška vlada. — Nova okrožnica o socialnem vprašanju. Rimski listi vedo poročati, da je papež izgotovil novo okrožnico, v kateri dokazuje, da je socialni napredek narodov mogoč le po veri. — V Macedoniji se turške čete pomnože. — Šah perzijski obišče meseca maja nemškega cesarja. — Srbsko kraljevo dvojico ruski car in carica vendar sprejmeta v Livadiji tekom letošnjega poletja.
Književnost in umetnost.
HrvaŠko gledišče.
Vilharjeva nova opera »Ivanjska kraljica.«
Iz Zagreba Be nam poroča : Dne 25. t. m. se je v Zagrebu v »hrvatskem zemalj-skem kazalistu« igrala prvič nova opera slovenskega rojaka gosp. F. S. V i 1 h a r j a »lvanjska kraljica«. Dosegla je popoln uspeh. Vse občinstvo je bilo navdušeno. Libretto je napisa' hrvaški pesnik Mi-livoj Podvanski. Opero je dirigiral ravnatelj Nikola pl. Foller. Glavne uloge so pevali: Gospa Micika Freudenreich, g. Marija Glji-vavec, g. Cammarota in Bogdan pl. Vula-kovič. Uprizoritev je bila prav dobra, in igra sama je jako ugajala.
f Kardinal Missia.
Včeraj dopoldne je prišel iz Trsta dr. Sim. Pertot, da balzamira truplo pokojnega kardinala. Balzamiranje Be je začelo ob 9. uri in je bilo končano ob 1. uri popoldne.
Nato so oblekli truplo v pontifikalno obleko. V sobi je ležal včeraj, danes zjutraj bo ga vzdignili in prenesli v kapelo, kjer je pripravljen mrtvaški oder. Občinstvu bo dovoljeno videti mrliča vsak dan do pogreba.
Včeraj se je vršila tudi seja obč. sveta. Župan Venuti se je s toplimi besedami spominjal pokojnika ob navzočnosti okrajnega glavarja grofa Attemsa. Sklenilo se je, da se izobesi žalna zastava, da se obč. svet udeleži pogreba, da gre ž njim šolska mladina, godba itd. in da med pogrebom gore vse svetilke.
Truplo bi se moralo pokopati na po kopališču, a zdi se, da se bodo obrnili do miniBterstva, naj dovoli pokop v svetišču.
m a teri a 1 i s 11šk o naziranje v n j e g a i z r o d k i h. In to je dosegel sijajno. »Učenjak« je popolnoma moderna drama. Spomnili bi tu na novejše nemške dramatike : Ibsena, Sudermanna, G. Haupt-manna, ki vsi rešujejo dušeslovne probleme v svojih dramah. Tu ni sama zabava, poleg zabave tudi resnoba življenja. Da, tako treba umevati gledišče. A seveda, treba je v to mnogo truda, mnogo znoja.
A kar je morda najbolj karakteristično za dr. Detelovo dramatsko muzo, to bo iz-borni dovtipi, ki sledč drug za drugim, kakor bi jih stresal iz rokava. Toliko dovtip-nosti, toliko »esprita« zaslediš le v francoski komediji. Za tragičnimi, v srce segajočimi prizori, kjer z junakom sočustvujemo s solzami v očeh, slede zopet pristno komični prizori, kjer se iz srca smejemo. Tako človek sredi igre ne ve, ali bi umotvor imenoval tragedijo ali komedijo, veseli konec še Ie, ko vidi, kako je zmagala pravica in poštenost nad aleparstvom in hudobijo, in ob e lem zmaga junakova, nas pouči, da je drugo. S tem pa je dosežena tudi K&-tharsis ton pathem&ton.
Prepričani smo, da »Učenjak« ostane na repertoarju, da pa tudi ni prva njegova igra.
V Gorici pričakujejo, da se udeleže pogreba sosednji škofje: ljubljanski, poreško-puljski in krški, kateri so se menda ie oglasili, in en kardinal iz Rima. Ako pride kardinal, bo on izvršil funkcije, če ga ne bo, pa najstarejši škof.
Zanimanje ljudstva za pokojnika je jako veliko.
Pogreba kardinala Missia se bodo udeležili po deputaciji tudi tukajšnji »Meščanski klub« ter Slov. katol. akademični društvi »Danica« in »Zarja«.
S o ž a 1 j e je izrekel goriškemu metro-politanskemu kapitelju tudi kranjski deželni predsednik baron Hein.
»Hrvatska« pravi k vesti o smrti kardinala Missia: »Kao što je sasvim naravno u boli slovenskoga naroda, hrvatski narod, koji je b njim jedno te isto, najiskrenije učestvuje. Pokojniku pako, ko-jega su ma kako se o njem sudilo, rešile tolike krasne i odlične vrline, kličemo: blaval«
Iz vatikanskih krogov se poroča: V Vatikanu je vzbudila smrt kardinala Missie veliko Bočutje. bv. očeta je vest o smrti zelo genila. Zaklical je, ko bo mu vročili brzojavko: »Ta je bil svet moi I« ter Be zatopil v molitev za pokojnika.
Brzojavno se nam poroča iz Gorice: Pogreb rajnega kardinala bo v sredo. Ura in vspored se še določita.
Izpred sodišča.
Le ,nobelu, si je mislila mlada Frančiška M a r j e k , bivša natakarica. Njen oče, Btanujoč na Kosezah, je bil druzega mnenja. Opozarjal jo je, da so elegantne obleke sicer lepa stvar, da pa ji on za tako potrato ne more dati denarja. Frančiška je zavihala nosek in šla je po Ljubljani — goljufat. Najprej si je »omislila« galoše, menda so bili tisti dnevi zelo deževni. Vzela jih je pri Jevnikarju, češ, da jo pošilja Tonnie-sov inženir, potem je pa obiskala S c h u -m i j e v o trgovino in izvabila ondi dve lepi bluzi, k g. Sokliču je prišla po klobuk s pretvezo, da jo pošilja žena železničarja Kunčiča, pri g K r e j č u je hotela na ime gospe Reisner izvabiti en »mul« in gorko boa, pa g. Krejči je poslal ž njo svojega učenca in ta fant je bil tako previden, da je prinesel g. Krejčiju boa in muf nazaj, ker punica ni hotela iti ž njim do gospe Reis nerjeve. Toda Frančiška Marjek je mislila, da je to le hipni nevspeh, in Sla je h Kast-nerju po razno špecerijsko blago. Pri Kast-nerju je dejala, da jo pošilja nje mati. Pa smola je smola, tudi tu bo jo »pogruntali« in elegantno dekiico je spremil na Žabjak policaj. Včeraj pred dež. sodiščem Marjek ni imela na sebi prigoljufanih krasot, le rudeči objokani obrazek je časih pokazala izza bele rute. „Oče mi ni hotel dati denarja, pa sem mislila, ako vzamem — potem bode moral plačati." Tako je pravila, da je hotela pravzaprav ogoljufati očeta, ki se trudi še za pet otrok. Sodišče ji je prisodilo 5 mesecev ječe. Obtoženka je obsodbo sprejela, vender je prosila, da se jo saj za dva dni pusti iti »pogledat mamo«. Stražnik jo je odpeljal v zapor, ne da bi se sodniki ozirali na to njeno »otroško ljubezen.«
Življenje v kleti. Jožef Hrib na Hribu je imel v svoji kleti nekaj bokalov sladke tekočine, s katero si je časih „dušo prive-zaval". Sem in tje je vzel iz sodčka kak »kvartin«. To jo pa opazila trojica fantov in tudi nje se je polastila želja po Hribovi pijači. Pričeli so Hribu krasti. Čudno je gledal Hrib, da se pijača tako suši, ko vender on na »avete čase« vzame iz soda le kvartin. Pričel je preiskavo, katere vspeh je bil, da so včeraj pred dež sodiščem dobili Jože Se-ražin 5, Fr. Plokar 3 in Jože Lapajne šest mesecev težke ječe s posti, ker se jim je dokazalo, da so bili oni tisti, ki so osušili
sodček Jožefa Hriba b Hriba.
* »
*
Tržaški izgredi.
Radi soudeležitve na izgredih v Trstu, ki so se vršili sredi minolega meseca, ob-doliena sta bila tudi 151etni Fran Vatta iz Umaga in 18ietni Andrej črnigoj iz Ajdovščine. Sodni dvor je obsodil Vatto, ker je pozival redarje, naj izpuste nekega areti-ranca, na 14 dnevni zapor, Černipoja pa, ker je razbil dve svetilki, na 13 meBečno ječo.
Dnevne norice.
V Ljubljani, 27. marca.
Pozor somiiljeniki I Poroča se nam od mnogih strani, da opravičeni volivci za trgovsko in obrtno zbornico za zadnje volitve niso dobili glasovnic. Prosimo vse, kateri niso prejeli glasovnic, da sam poročajo svoja imena nemudoma, ker se bo vložil zoper volitev rekurz, kajti kaže se, da je volitev neveljavna! Gg. somišljenike prosimo, da vtem oziru gredo nemudoma na d el o i n n a m h itro
»poro ie im en a pr iz a d e t h strank* Tudi natančne p od a tk v o d ej st -v i h , da so liberalci pobirali glasovnice, ne da bi volivci j i h p o d -pisali, in natančna poročila o drugih liberalnih sleparijah prosimo, da Be nam nemudoma spo-rečel
Osebne vesti. »Wien. Zeitg.« poroča: Cesar je imenoval nadzornika tukajšnje to bačne tovarne g. Vilj. MO 11 erj a višjim nadzornikom z dohodki šestega činovnega razreda. — Deželno sodni nadsvetnik gosp. Fon se je v ponedeljek pripeljal iz Maribora v Ljubljano ter danes prisostvoval razpravam deželnega sodišča. — Dež. predsednik je imenoval stavb, praktikanta gosp. Karola Picka proviz. stavb, adjunktom. — Gospa Zofija Zvonarjeva je odšla iz Zagreba in se zahvaliuje v hrvaškem časopisju poslavlja od zr_ -bškega občinstva.
Umivanje nog v ljubljanski stolnici. Starčki, ki jim je danes premilostni gospod knezoškof Anton Bonaventura umival noge, so Bledeči: Paternost Anton iz Postojne v 93^ letu svoje starosti. Štefe Martin z Visokega pri Kranju v 89., Klama Matija z Vrhnike v 83., Blažir Miha iz Stražišča pri Kranju v 8o., Krisch Jožef iz Kočevja v 83., Vovk Janez iz Žužemberka v 82., Ke-lemina Matija iz Ormoža v 80., Urbinec Jurij iz Šmarija v 79., Mrzlikar Gregor iz St. JoSta nad Polhovim Gradcem v 79., Primec Janez iz Ljubljane v 78 , Breskvar Anton iz Hrušice pri Ljubljani v 76., Anžur Štefan iz Sostrega v 73. lelu. — Skupna starost vseh starčkov znaša 965 let, lani 948. Razven Jož. Krischa so bili vsi že pri lanskem umivanju. Izmed lanskih je umrl Starman Luka iz Preske.
Spored procesije na Veliko soboto v stolnici. Pričetek matutina ob 4. uri, pričetek procesije ob 1/i5. uri popoldne. 1. Bandero vstajenja; za njim moški. 2. Bandero »Naše ljube Gospe« ; za njim žen-stvo s prižganimi svečami. 3. Vojaška godba. 4. Magistratni uradniki, mestni odborniki, c. kr. uradniki razun vladnih. 5. Duhovščina in škof z Najsvetejšim. 6. Uradniki c. kr. deželne vlade.
Spored potresne procesije na Veliko nedeljo. I. Trnovska župnija, II. Šent-petereka, III. frančiškanska, IV. Šentjakobska, V. Stolna: 1. Bandero vstajenja; za njim moški. 2. Frančiškani, duhovniki in škof z Najsvetejšim. 3. Ženstvo.
Umrl je včeraj v Gradcu nenadoma podpredsednik višjega sodišča g. J. W a n g g o. Zadela ga je kap. — V Ljubljani bo umrli gospa Marija Krištof, gdč. Ana T s c b e-t s c h e k , in g. Avgust P u c i h a r, faktor Blasnikove tiskarne. Blasnikovo tiskarno je vodil 20 let. G. Pucihar je z lepim svojim glasom mnogo storil za povzdigo slovenske pesmi. — Na Ogrskem je umrl g. Anton pl. P i 1 b a c h.
Z Mirne- Na praznik sv. Jožefa 19. t m. se je pri nas ustanovilo katoliško izobraževalno društvo. Ta preko-ristna misel se je že dolgo časa gojila, toda vresničiti se ni mogla vsled neugodnih razmer. Končno so vendar razumnejši možje spoznali korist izobraževalnih društev ter se začeli živo zanimati za stvar. Posebno na ustanovnem shodu se je videlo velikansko zanimanje za to dobro stvar. Shoda so se v eilnem številu udeležili krščansko misleči možje in mladeniči ter so tudi brez ugovora ustopili deloma kot ustanovni, deloma kot redni člani. Sedaj šteje društvo nad 60 udov. Odbor se je sestavil sledeče: predsednik č. g. Frančišek Ks. Majdič, kaplan na Mirni; podpredsednik Anton Sular, posestnik na Terbincu; tajnik Anton Kolenc, mladenič in vodja tamburaškega zbora na Mirni, blagajnik Mihael Strah, usnjar in posestnik na Mirni; gospodar Martin Kolenec, posestnik na Mirni. — Po končanem ustanovnem shodu je udarjal nekaj komadov naš tamburaški zbor, obstoječ iz 12 kmet-skih mladeničev. Tamburaši so pristopili korporativno h katoliškemu izobraževalnemu društvu, in tamburaški zbor je postal zbor izobraževalnega društva na Mirni.
Iz Št. Lamberta. Na cvetno nedeljo je potoval iz Trbovelj skozi našo vas v Št. Vidu nad Ljubljano rojeni krojaški pomočnik Stanko C i r m a n , sin nadučitelja go-
spoda Antona Cirmana. Kar mu pride slabo, zato izjavi spremljajočemu ga prijatelju, da ne more več naprej iti. Spravijo ga v neko hišo okoli 3. ure popoludne in od tedaj ni dal več glasu od sebe. Misleči, da je pijan, in zaupajoči v mladost (imel je jedva 26 let; niso ljudje poklicali mafinika. Ob 1. uri po polunoči je zaspal za vedno. Pokop je bi 26. t. m.
Na železniiki tir sta pri Medvodah 23. t. m. zjutraj kmečka lanta Valentin in Jernej Košenina iz Sp. aenice položila štiri 10—15 cm debel« droge. Zgodila bi se bila lahko velika nesreča, ker je dotični kraj tik pred poveskom proti bori. Fanta so aretirali.
Ponesrečil je včeraj zvečer okolu 9 ure 52ietni čuvaj državne železnice Soklič, Padel je pri Žirovniškem mostu v prepa< 20 m. visoko in je takoj mrtev obležal. Pokojni zapustil je vdovo in več nedoraslih otrok; bil je oče g. azistenta Ivana Sokliča, prometnega uradnika na tuk. držav, kolodvoru.
Slovenoi v Kahiri ao dobili svojega dušnega pastirja. Dolgo so ga želeli. Poda ae je k njim čast. P. Luka Terzič, bivši gvardijan v Sremu. V ponedeljek se je pripeljal v Aleksandrijo skupno s č. g, Ivanom Knificem,ki potuje v Jeruzalem. — Včeraj so pričeli v Aleksan-driji štrajkati delavci cigaret. Okoli 500 jih je hodilo po ulicah ter so z velikim vpitjem zahtevali, da opuste v s i delavci po delavnicah cigaret delo, česar pa n i s o dosegli. Policaji na konjih so jih povsod spremljali in naposled razpršili.
Volitev v Gradcu. Včeraj se je vrnila dopolnilna deielnozborska volitev v Gradcu in sicer v notranjem mestu. Boj je bil hud med kandidatom obrtnikom zlatarjem Avg. Einspinnerjemin kandidatom nemških nacionalcev dr. Pavlom H o f m a n n W e 11 e n h o 1 o m. Od 1343 volivcev se je udeležilo volitve 452 volivcev in je dobil JHofmann Wellenhof 283, Avgust Einspinner pa 176 glasov.
Shod nemških spodnjeitajerskih zaupnikov bode prihodnji petek v Celju. Na dnevnem redu je razgovor o stališču v celjskem vprašanju.
Shod laikih visokošolcev is Pri morske. Včeraj so imeli italijanski visoko-šolci iz Primorske shod v Kopru, na katerem so ustanovili društvo laških visoko-šolcev iz Primorske s sedežem v Trstu. — Sklenili so tudi, da so vsi laški dijaki, katerim je dana možnost, moralno obvezani pohajati le inomostsko univerzo, ker da na ta način najlažje dosežejo svojo lastno univerzo v Trstu Dne 31. t. m. bode mani-festačni shod laškega dijaštva za laško univerzo. Shod se' bo vršil v mestnem gledališču v Gorici.
Volitve v koroško trgovsko in obrtno zbornico. Pri teh volitvah ao zmagali liberalci. V obrtni sekciji so postavili tudi soc. dem. svoje kandidate, a so propadli.
Obesil se je na Kočevskem 481etni zidar Karol Tanko.
Utopljenka. Mrtvo so našli v Krki pri Zagradcu posestnico Alojzijo Hočevar iz Velike Leze. Pogrešajo jo že od meseca februvarija.
ljubljansko novice. Promet na ljubljanski elektriški železnici bode v soboto popoludne od 3. do 7. ure radi procesij ustavljen. — Tovarno za parkete bode na Krakovskem nasipu ustanovil v svojem novem poslopju gosp. Edv. achimnitz. Voda bode k tovarni izpeljana iz Gradašice. — Lastno pleskarsko obrt bo otvoril v Ljubljani g. Anton Otorepec. — Zgubil se je moški zlat prstan, vreden 8 gld.
Ofertna razprava Na postaji drž. železnice v Volšpergu na Koroškem se razširi ondotna kurilnica. Dotična dela se bodo oddala ofertnim potom in se proračunavajo na 20.100 K. Ponudbe je vposlati do 17. aprila t. 1. ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku, kjer ee izvedo tudi podrobneji pogoji.
Češka »Matioa škotska«, ki na reškem izvršuje isto delo, kakor na Slovenskem »Družba sv. Cirila in Metoda«, je imela preteklo nedeljo v Pragi svoj občni zbor. Društvo vzdržuje 5 srednjih šol, 51 ljudskih šol, 44 otroških varovališfi in otroških vrtcev, daljo daje erarju doneske za
3 gimnazije in 1 realko in podpira še 35 otroških vrtoev, ter ljudskih in obrtnih šol. Pet srednjih, 23 ljudskih šol, katere je usta' novila »Matica«, je prevzela država v svojo upravo. Za vzdržavanje teh šol je izdala »Matica« lani 551.198 K.
Katastrofa v hrvaškem narod nem gledališču. Iz Zagreba se poroča, da je intendant hrvaškega gledališča H r e 1 j a -n o v i č podal ostavko. Zavozil je tako, da ni mogel več naprej. Vspeh njegovega »delovanja* je, da se mora za nekaj časa opustiti opera in opereta. Za nekaj časa se bode na hrvaškem gledališču gojila samo drama. Upravo hrvaškega gledališča je prevzel umirovljeni artistiški ravnatelj Adam Mandrovič.
Stavka na Reki. Položaj mej re škim delavstvom postaja vedno kritičnejši. Delavci pri Lazzarusu še vedno ne delajo. Zahteve fakinov in voznikov po v°čji plači so delodajalci odklonili, bkoro gotovo bodo fakini in vozniki s 1. aprilom ustavili delo. Mogoče je, da se jim tudi drugi delavci pridružijo. V petek prideta dva bataljona Jelačič polka na Reko.
Samega sebe zažgal v zaporu. V Celovcu so aretirali 211etnega agenta in di-urnista J. Gradišarja radi tatvine in goljufije. Ko so ga zaprli, začulo se je skoro iz njegovega zapora divje vpitje. Odprli so vrata in našli Gradišarja — v ognju. Zažgal si je obleko z žvepljenko, katero pri vizita ciji policaji niso opazili. V bolnici je Gradi-šar izjavil, da se je nalašč zažgal, da se ogne preiskavi. Nekaj trenotkov po tej iz javi je Gradišar vsled dobljenih poškodb umrl.
Roman reveža. Kot krepak mož je šel Ivan Kučar v Kairo, kot slepec se je povrnil domov. Pri eksploziji dinamita je zgubil roki in oči. Nek odvetnik se je zanj zavzel in revnemu Kučanu se je pripoznala odškodnina. Požrtvovalen prijatelj se mu je ponudil, da stori korake, ki so potrebni, da se mu odškodnina izplača. Kučar mu je podpisal nek papir in njegov požrtvovalni pri jatelj je prišel nazaj z veselo vestjo, da je dobil 5000 frankov odškodnine. Kučan mu je hvaltžno odštel za trud 100 gld. Njegov požrtvovalni prijatelj pa je sedaj nakrat pričel veselo živeti in poplačal je vsa dolgove. Ne katerim je vsled tega postal sumljiv in dognali so, da je ta požrtvovalni prijatelj slepega reveža, Pavel Kvaternik iz Meje, dobil za Kučana odškodnine 5 0.000 frankov, a izplačal mu je samo 5000 frankov, ostalo je slepemu revežu poneveril. Danes bo Pavla Kvaternika aretirali.
Zdravje v Ljubljani od 16. do 22. marca 1902. Novorojencev 23, mrtvorojenih 3, umrlih 20; med njimi za jetiko 2, vnetjem sopilnih organov 3, za različnimi boleznimi 15; med njimi je tujcev 5, iz zavodov 9; za infekcijoznimi boleznimi bo oboleli, in sicer: za ošpicami 1, škarlatico 1.
Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da se je pravni zastopnik pri kralj, višjem deželnem sodišču v Kolinu g. dr. Herman Fischer (Bis-marekstr. 16) postavil za pravnega zastopnika c. in k. glavnega konzulata v Kolinu in da se je ta zavezal, proti zakonitim pristojbinam (pri nepremožmh tudi brezplačno) pravne stvari, ki se tičejo avstrijskih ali ogerskih državljanov, zastopati izven sodišča in pred sodiščem v vseh instancah, oziroma skrbeti za primerno zastopstvo, če sam ne more pri sodišču zastopati. Gosp. dr. Herman Fischer velja pri tamošnjih ju-ristih za v vsakem oziru izvrstnega advo-tata. V orijentiranje strank, ki iščejo pravno zastopstvo, je omeniti, da spadajo v uradni okraj c. in k. konzulata v Kolinu naslednje provincije: Westfalen, Waldeck, Lippe-Det-mold, Schaumburg Lippe in oldenburška en klava Birkenfeld.
Konji za Južno Afriko. V reški uki se nahajajo sedaj trije veliki angleški jarniki »Anglo Canadian«, »Sud Australian« in »Devona«, ki bodo ukrcali okolu 3000 konj. Včeraj je odplul z Reke parobrod
»Osterwesty Grange« z 850 konji. »
Najnovejše od raznih strani.
Profesor seidl, znan izza Wolfove afere, je prosd odpusta do konca šolskega eta. — Poroka črnogorskega princa Mirka z gdč. Konstantinovic bode sredi decembra. — ShodArmencev. Armenci,
ki študirajo na evropskih vseučiliščih, se bodo 31. t. m. sestali v Genfu. — Demonstracija proti cirkusu. V Tarnopolu so poljski dijaki priredili demonstracijo proti nemškemu cirkusu Richterju. Poškodovali so ograjo. Dvajset dijakov je bilo aretiranih. — Iz Zagreba je pobegnil trgovec Cesarec ter vzel seboj 22 000 kron. Ko se je nameraval ukrcati v Ameriko/ je bil aretiran. — U m r 1 je bivši češki drž. )n dež. poslanec Janda. — Pogorela pivovarna. V Hornesand je pogorela tovarna Myland. Posestnik pivovarne, njegova žena in troje otroci so zgoreli. — Bataljon vojakov v stavki. VDi-akovicu na Turškem se je uprl bataljon vojakov, ker ie meseo dni ni dobil noben vojak plače. Uporni vojaki so napadli nek vlak. — Policaj ropar. V Iloku je napadel občinski policaj Pavav Papiča, ki je bil na poti v Ameriko, ter mu oropal 160 kron. Policaj je bil zato obsojen pred so diščem na 15 let. — Občinski svetnik goljuf. V Neapolju so te dni aretirali obč. svetnika Grignettiia, ker je neko zasebnico ogoljufal za 75.000 lir. — Občni zbor »Circolo di studi sociale« v Trstu je vlada prepovedala. — Dva otroka samomorilca. V Budimpešti sta se ustrelila dva 141etna dečka Aleks. Loszonczy in Julij Szedly. Poslednji se je ustrelil v trebuh in usta. — Drama v vojašnici. V Rastettu je poročnik pl. Haupt ustrelil svojo nevesto in sebe. — Splošna stavka na Francoskem. Tajnik društva francoskih rudarjev izjavlja, da se splošna stavka ne proglasi.
Telefonska In brzojavna poročila.
Ogorčenje štajerskih Slovencev nad kranjskimi liberaloi.
Celje, 27. marca. V tukajšnjih narodnih krogih vlada veliko ogorčenje nad „Narodovo" pisavo v zadevi celjskega vprašanja. Tukajšnji Slovenci so se sošli sinoči k zaupnemu shodu, na katerem se je sklenila izjava o tej zadevi, ki se objavi v štajerskih slovenskih listih. Obenem se je sklenilo, da se skličejo na razgovor vsi štajerski slovenski poslanci ter zahtevajo, da se dr. Tavčar opraviči. Na tem shodu se bo sklenila izjava, da „Slov. Narod" nima več pravice pisati v ime štajerskih Slovencev.
Cejje, 27. marca. Včerajšnjemu zaupnemu shodu, ki se je vršil v navzočnosti vse posvetne in duhovske inteligence, je predsedoval dr. Dečko. Zaupni shod štajarskih Slovencev bo 10. aprila. Vabljeni bodo vsi slovenski državni poslanci in tudi dr. Tavčar, da bode zastopal neču-vene ^Narodove" nazore, ter uredništva vseh slovenskih listov.
Maribor, 27. marca. Pripravlja se shod vseh treznomislečih Slovencev o celjski zadevi. Shod bode zavzel stališče o zadnjih dogodkih v tej zadevi v naši politiki.
Dunaj, 27. marca. Včeraj se je vršilo tu slavnostno zborovanje katol. šol. društva. Načelnikov namestnik obč. svetnik Porzer se je v otvoritvenem nagovoru spominjal papeževega jubileja ter izražal željo po popolni svobodi pa-peštva. Načelnik zveze katol. učiteljev M o ser je zavračal napade na vero, kritiziral pročodrimsko gibanje in slavil vzgled, ki ga je podal prestolonaslednik. — Na občnem zboru katol. šol. društva prejšnji večer je načelnik Schwarz mej drugim omenil, da je v minulem letu društvu p r i r a s 11 o 6000 članov. Govornik se je spominjal velikodušnega čina prestolonaslednikovega in kazal na potrebo ustanovitve k°toI. vseučilišča in srednjih šol. Za jim sta še govorila S i 1 b e r e r in P i, t a i.
Dunaj, 27. marca. T~ torek po Veliki noči se bode vršil skupni ministerski svet. Predmet posvetovanj bode skupni proračun, ki se bode v maju predložil delegacijama, s
Dunaj, 27. marca. Državni zakonski list objavlja izpeljavo k zakonu o štetvi obrtnih in poljedelskih podjetij.
Dunaj, 27. marca. V Mostu je imel Wolf, ki se sedaj nahaja na agitacijskem potovanju, govor, v katerem je kot nasledek glasovanja o Celju izjavil, da se bode dr. Korber po Veliki noči nahajal pred povse spremenjenimi razmerami.
Ni ravno treba tebničr^ obstrukcije, nekaj nujnih predlogov se vrže v zbornico in lepi načrt dr. Korberja je razrušen.
Petrograd, 27. marca. Na mejni postaji Aleksandrov so aretirani trije višji ruski častniki, ki so potovali iz Varšave v Berolin. Imeli so pri sebi potne liste izgotovljene od nemških uradov. Aretacija je v zvezi z veleiz-dajstvom polkovnika Grimma.
Bin, 27. marca. Bulow se bode v soboto sešel s Sanardellijem v Piesciera.
Bruselj, 27. marca. Leyds pravi, da je smešno misliti, da se hočejo Buri udati. Mir je le potem mogoč, ako 96 Wolseleyu posreči, Kitchenerja in Mil-nerja pripraviti, da privolita Burom več, nego se je leta 1901 dovolilo Bothi.
Umrli
22.	marca. Anton Jenko, dninar, 62 let. Rade-ckega cesta 1, jetika. — Matevž Velkoverh, gostač »H let, Ilovca 6, ostarelost.
23.	marca. Lorenc Dolinar, sirota, 3 leta, Stre-liske ulice ld, caries multilocularis oedema pulm. — Ana Mrak, davkarja vdova, 77 let, Gosposke ulice 10, ostarelost. — Amalija KropS, uradnika hči, 2 meseca, Marije Terezije cesta, 11, bronehitis capill. — Uršula Hočevar, usmiljenka, 23 let, Radeckega cesta St. 11, jetika.
24.	marca. Josip Mitsche, zasebnik, 77 let, Vegove ulice 2, ostarelost. — Ana Klemene, knjigoveza žena, 86 let, Obr ."ia steza 2, ostarelost. — Andrej Zlobec, kajžarja sin, 3l/, leta, StreliSke ulice SL 15, marasmus.
26. marca. FranCiSka Toni, delavca žena, 27 let, Hradeckega vas 13, jetika.
V hiralnici:
21. marca. Ivan Eppich, izdelovalec otročjih igrač, 46 let, suSica možgan.
V bolnišnici:
20.	marca. Marija Zevnik, dninarica, 59 let, en* teritis chron.
21.	marca. Ivan Meglič, dninar, 54 let, sržna hiba. — Helena Hočevar, posestnika žena, 36 let, Ruptura
uteri.
Duuajska borza
dnš 28. marca.
Skupni državni dolg v notah.....10170
Skupni državni dolg v srebru.....101-50
Avstrijska zlata renta 4%......120-80
Avstrijska kronska renta 4%.....99 35
Ogerska zlata renta 4%.......119 85
Ogerska kronska renta 4%......97-65
Avstro- ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1607—
Kreditne delnice, 160 gld.......697 75
London vista......................240-15
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-35
20 mark............23-47
20 frankov (napoleondor) ......	1908
Italijanski bankovci. . . •..........93 50
C kr. cekini...........11-33
^Zitne cene
dne 26. marca 1902.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
PSenica ca pomlad .	.... K	9-22	do	9-23
> » maj • •	. . . . „	9-16		917
„ r jesen . .	. . . • „	—	Z	—
Rž za pomlad . .		7-50	t	7-61
		7-41	n	7-42
Koruza, za maj-junij	..... B	6-36		6-36
		7-33		7-34
		7-35	n	7*5
Na budimpeštanskl borzi:				
PSenica za april . .	.....K	914	do	9-15
> » maj . .	......	910	B	911
		811	z	813
		7-32	n	7-33
„ „ oktober. .		665	rt	667
		712	z	7-13
	• - • • n	594	9	5-95
		614		6-15
. . julij • •	' • • • »	5-22	n	523
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka......
južne žel. ......
Rž	n .......
Ječmen „ .......
„ ob Tisi.......
Koruza ogerska, stara.....
. > „ nova .....
Cinkvant , stara ....
, nova ....
Ove« srednji........
Fižol . . .........
K	9-30
,	9-40
»	765
,	720
.	6-85
n	5-70
,	5-50
"	6-45
„	7-45
,	7-75
do 10-85
,	10-80
„	7-80
»	8-60
„	7-75
.	5.88
,	5-60
'	6-76
,	7-66
»	10-75
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dn6 16. marca do dne 22. marca.
		K	h			Klh	
Goveje meso I. v.	kg	1	30	PSenična moka 100 kg			50
» » II. »	»	1	10	Koruzna »	» >	17	___
» > III. »	»	1	—	Ajdova »	» >	27	50
Telečje meso	>	1	40				
Prašičje » sveže	»	1	60	Grah, » .		_	50
» » prek.	>	1	8U	Leča, » .			20
KoSttunovo meso	>	1	_	KaSa, > .		_	20
Maslo . . . .		2	40	Ričet, » .		_	
Surovo maslo . .	»	2	20	PSenica . .	100 kg	21	
Mast prašičja . .	>	1	50	Rž . . .	» >	16	
Slanina sveža	>	1	40	Ječmen . .	> >	14	
► prekajena C 1	»	1	60	Oves . . .	» >	17	—
Salo.....	»	1	80	Ajda . . .	» »	14	40
Jajce, jedno . .		—	6	Proso, belo,	» >	15	60
Mleke, liter . .		—	18	, navadno	» »	13	___
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . .	» >	12	40
> kisla .	«	—	80	Krompii	» >	4	40
Med.....	kg	1	20	Drva, trda,	m" .	8	—
PiSčanec , . .		1	60	» mehka,	»	6	50
		—	40	Seno, 100 kg		8	_
		_	—	Slama, > »		7	
Zajec . . . .	•	-	-	Stelja, > >	. .	-	—
Meteorologl&no porodilo.
VIliM d»d morjem 306 S m, iraduji zračni tlak 738*0 ■
J	0u opa- MTU]I	Stanja b»ro-m.lrft r mm.	Ttmp« ■ rstan. C«!klj>.i	Vmnvi	No bo	!i!
26	9 iveč.	791-6	l 73	sr jvzh.	dež	
27	7. zjutr. 9. popol.	734 6 ?o2 6	1-u 118	sl jjvzh. sr. jzah.	jasno del. oblač.	08
Srednja včerajšnja tfmn*r»tur» 6 9 nornnal* 6 6
388 1-1
Tiskarna J Blasnika naslednikov javlja s tem tužno vest, da je nje dolgoletni faktor, gospod
Avgust pucihar
po kratki pa mučni bolezni v sredo, dnč 26. sušca, ob četrt na 7. uro v 59. letu Bvoje starosti mirno preminol.
Pogreb bode v pet k, dnč 28. t. m., ob '/»6. uri popoldne.
Blag mu bodi spomin!
l/rt-n/l^ll/ pritrjevalano sredstvo za ±iL\Jlllilllll/f kamenje, kovino, lesovje itd., priporoča gg. kamnosekom ln ključarsklm mojstrom tvrdka BRATA EBEBL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 27 11—7
VABILO
na
redni občni zbor
„Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu pri Zatičini,
rej. zadruge z neomejeno zavezo"
ki se bode vršil
v nedeljo dnč 13. aprila 1902
ob 3. uri popoldne ▼ Št. Vidu h i 8. itev. 2.
"V spored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega Bklepa za 1. 1901.
3.	Volitev načelstva in računskih pregle-dovalcev.
4.	Slučajnosti.
Ako bi bil ta občni zbor radi nezadostnega števila zadružnikov nesklepčen, vrSi se pol ure pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim vsporedom, ki boda sklepal brez ozira na število navzočih zadružnikov.
381 i-i	Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Vipavi,
reg, zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil
t nedeljo dnč 13 aprila 1902
ob 4. uri popoldne v lastni hiši v Vipavi.
Dnevni ped:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Volitve: a) načelstva, b) računskega preglednika in niega namestnika.
4.	Slučajnosti.
Vipava, dnč 26. marca 1902.
382 i-i	Načelstvo.
V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, vršil se bode ob */,6. uri popoldne isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor v smislu § 33 pravil brezpogojno.
Dobro obiskana
trgovina mešanega blaga
s vso opravo, na lepem kraju na Gorenjskem, tik železniške postaje in velikih tovarn, se s 1. julijem t.1. odda v najem.
Kjč, pove iz prijazncsti upravništvo »Slovenca".	372 3—2
320 8-3
Adler-sctmopisni stroj
Neposrednje vidna pisava. Stalnost.
Hitrost v pisanji največja. Največja moč v preboju. Lahno vdarjanje na tipke.
Cenike pošilja brezplačno in franko
Jan. Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji v Ijubljani, Dunajska cesta št. 17.
Yožnjekarte
in
tovorni listi
A1IEBIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
ic«'«I » a^ s ■■ B
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	346 2
ANTON REBEK i Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
alanda
^ Ceylonski čaj
«3- je jedernat,	iss 15-13
K3r blagodišee,
ss- čist.
Štv. 1 v zavojih a K -.20, K -.50, K 1.25 Štv. 2 „ „ „ -.24. „ -.60, „ 1.50 štv. 3 „ „ „ -.32. „ -.80, „ 2.-
ss- Je naprodaj v vseh boljših špecerijskih trgovinah, ss
Književna novosti
Marjetice
nabrane nežni mladini.
« o « Uredil in založil o o o
Alojzij ]\flet*hat*.
Prijatelji mladine, sežife po knjigi. Knjiga Je skrbno urejena In moderno opremljena
Stane broširan izvod 30 kr., kartoniran 40 kr., v platno vezan 55 kr., elegantno vezan 90 kr. Naroča se v Ljubljani v semenišču. Zlasti primerno za velikonočno darilo otrokom. — Naročilu se o o o o ugodi takoj' e o o o ____367 4
Želi se knpiti na Kranjskem ali Štajerskem srednjo
kmetijsko domačijo,
obstoječo iz senožeti, njiv, gozda, gospodarskih poslopij, z vrtom poleg teb, s fundus instruktusom ali brez tega.
P. n. rtflektantje naj pošljejo svoje ponudbe s popisom zemljiščnih rali, gospodar skib poslopij itd. ter cene s plačilnim pogojem pod znamenjem J. Z., posestnik v Senožečah itev. 81.	378 2 -2
Dobrega mesarja
ki bi prevzel dobro obiskano mesarijo na mojem posestvu, sprejmem takoj jod ugodnimi pogoji. Ponudbi sprejemam sam.	373 3—2
Josip flkavc
posestnik in gostilničar na Javorniku, Gorenjsko.
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju gospodu lekarnarju O. Ploooll-Ju v Ljubljani prlsrdno zahvalo za doposlane Jim steklemčice
»m- tinkture za želodec
in go njemu z diplomo dn<5 27. novembra 1897 podelili naslov „Dvornl založnik NJ. svetosti*.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim O. Ploooll Jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje
G- Piccoli, lekarnar »pri angelu«
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodeo pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. v., po 24 s teki. za gld. 2 40, po 36 za gld. 360. po 70 za gld. 6 50, po 110 za gld. 10 30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. lil. 6 25-7
Po zelo nizki ceni
^ na prodaj ^
raznovrstna pohištvena, gospodarska in druga oprava
kakor: sodi, kadi, omare, majhni vozički, kotel za žganje itd. td. — Natančneje poizve se v Prešernovih ulicah it 3.	390 3-1
St. 1616.
Natečaj.
385 1—1
Za dobavo načrtov za novo meBtno hranilnico v Ljubljani razpisuje ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske natečaj z rokom 10. maja 1902 ter določuje kot nagrade za najboljše načrte svote: K 1400—, K lOOO — in K 600 —.
Dotični pogoji in legopis razpol* ženi so v pisarni mestne hranilnice v Ljubljani na vpogled in se na zahtevo proti vplačilu K 2•— tudi dopošljejo.
v
dne 24. marca 1902.
Št. 10650
Razglas.
375 2-2
V smislu § 53. občinskega reda za dežel, stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo računi o prejemkih in troških
1.	mestnega zaklada
2.	ubožnega zaklada
3.	zaklada meščanske imovine
4.	ustanovnega zaklada
5.	potresnega zaklada
6.	regulačnega zaklada
7.	3% posojila
8.	loterijsko posojilnega zaklada
9.	mestnega vodovoda
10.	mestne klavnice in
11.	mestne elektrarne
za 1.1901 od danes naprej 14 dni javno razgrnjeni v tukajšnjem mestnem knjigovodstvu občanom na vpogled.
Pri pretresanji in konečni rešitvi teh računov vzel bode občinski svet morebitne opazke o njih v prevdarek.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 20. marca 1902.
Dražbeni razglas.
Potom manjievalne dražbe, ki se bode vršila dne 2. aprila 1902 pri županstvu na Bohinjski Beli ob 10'/» uri dopoldne, oddala se bode
zgradba nove šole na Bohinjski Beli.
Posamna dela so proračunjena:
1.	Zidarska in težaška dela......K	8324-69
2.	Kamnoseška dela........»	257 16
3.	Tesarska dela..........»	4198-39
4.	Mizarska dela..........»	79160
5.	Ključavničarska dela.........1132 78
6.	Kleparska dela.........»	366 69
7.	Pleskarska dela.........»	172 10
8.	Steklarska dela.........»	171-58
9.	Pečarska dela.........»	309 00
10.	Slikarska dela.........• 53 00
11.	aolska oprava........ • » *17'80
Skupaj . . K 1619419
Vsak ponudnik mora osebno ali pismeno vložiti pred dražbo 5% varščine. Dražbeni pogoji in načrti so na ogled pri podpisanem.
Krajni šolski svet na Bohinjski Beli,
dne 20. marca 1902.
365 3 _ 2	Josip Peternelj, predsednik.
Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naroftll na borzi.
99
Menjarična delniška družba
n K H C U R"
i., INollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienih
glavnlo.	134 28
Izdajatelj: Or. Evgea Lasipe.
Odgovorni vtednik i Ivfa Rakoveo.
IiskP, Katolifike Tiskarne v Ljubljani,