uro ivm. sramen 73.
0 UuWlanl, v sredo S. aprila 1921
cena Din 1*50
UMmlm fuk dan popoldne, lmini! nadalje in p rt talk t. — Iaaaratt: do 30 pctft i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, veCJ! Inserat! perlt vrata 4 D; notfee, poslano, izjave, reklame, preklici beaeda 2 D. — Popust po doge-aro. — Inseritni davek posebej. — „Slavaaaki Marod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Uaravntetvoi Kaaflava nllca atav« S, priUldje. — Telefon etat. 304. Drednlilvo: Enaflova mllea it. 5, L nadetropje. — Telefon itav. 34«
Za kooperacijo večine in manjšine.
Koncem aprila stopi sedanja, morda samo v portfeljih izpremenjena vlada pred Narodno skupščino, da poda svojo deklaracijo. V tej nepolitični deklaraciji bo vlada naštela, kakor napovedujejo poročila iz Beograda, prav izdatno število zakonskih načrtov, ki se naj uzakonijo še pred velikimi poletnimi počitnicami. Priznati moramo, da je ta zakonodavni program prav obsežen in da vsebuje zelo koristne in potrebne zakone. Tako dobimo samo iz prosvetnega ministrstva celo kopico ob-čekoristnih zakonov, kakor zakon o ljudskih šolah,.o srednjih šolah, o univerzah, o trgovskih in učiteljskih šolah. Vlada Je pripravila zakon o sodnikih, izda tiskovni zakon, ki ga Narodna skupščina vendarle modernizira v smislu sodobnih tiskovnih svobodšcin. kmetijstvu poide na roko z modernim kreditnim zakonom za seljake itd.
Vsi ti in š*e drugi zakonski načrti se pravkar s polno paro izdelujejo po ministrstvih. Vsak dan nam poročajo o kakem novem zakonskem načrtu. Po pravici pričakujemo, da se tema primerno tudi interes naše politike usmeri k konkretni zakonodaji in da se jame naša notranja politika predvsem pečati s stvarnimi predlogi, z načelnimi odločbami teh zakonskih načrtov!
Sedaj, ko Je tudi največja opozfci-Jonalna stranka priznala državno in nn-cifGnalno edinstvo in ko se Je postav ha na stvarno, realno stališče, je pologa t kafzor ustvarjen za podrobno razpravo in oceno pozitivnega zakonodajnega dela, ki se bo obravnavalo in uzakonilo v predstoječih sejah Narodne skupščine. Seja je prišel trenotek, da govori op??-«ieija, da govori predvsem taka opozicija, ki kakor Radičeva priznava Vi-dovdanska državna in nacijonalna načela, in da razpravlja z vlado ne o delitvi oblasti, do katere nima nobene pravice, marveč o skupnem sodelovanju v Narodni skupščini. Mi potrebujemo koncentracijo strank v Narodni skupščini! Proti vladni koncentraciji smo iz političnih razlogov, ki jih morda prihodrnič obrazložimo. Sedaj gre pač po izprer,-brnjen':u Radičeve stranke k pozitivni državnotvornosti za to, da se na'de skupno torišče koncentracijskega dela v Narodni skupščini. Številni zakonski osnutki so kakor ustvarjeni za to. da se med vlado, med veČino in opozic-jo vrši lojalen dvogovor ter sporazumeva* nje za poedine kompromisne solucije predležečih zakonskih osnutkov.
Seve je za tako sodelovanjew za tako lojalno koncentracijsko deIovanJe v Narodni skupščini potrebno, da se opozicija predvsem otrese tistega stru-penega duha, ki se ga je bila v glavnem navzela od slovenskih klerikalcev in pa od bivših srbijanskih opocic^o-nalcev. Ti skupaj so vnesli v našo Narodno skupščino in v naše javno taljenje duh nestrpnosti, zagrizenosti in zahrbtnosti, ki smatra za glavno nalogo opozicije, da se dokoplje do vlade in državne oblasti, pa naj magari propade pri tem vse naše gospodarstvo.
Pod tem vidikom si želimo in obetamo od nove orijentacije Radičeve stranke, če bo seve dosledna in lojalna, marsikatero izpremembo. Za enkrat je mogoča samo kooperaciia v Narodni skupščini. Do sedaj skrajno defe-tistične stranke naj dokažeio, da Hm gre za pozitivno državotvornost, za pametno zakonodajo in da so v to svho pripravljene sodelovati z vlado pri iz-gotovijan ju in uzakonjen ju pametnih gospodarskih in socijalnih zakonov v Narodni skupščini.
Opozicija, predvsem Radičeva opozicija pa ima priliko, da dokaže miroljubnost in svojo lojalno pozitivnost* s svojim lojalnim zadržanjem v Narodni skupščini in sploh v javnem našem političnem življenju naj posvedoči, da ji gre odslej res samo za stvari, ne pa za osebe. Pozitivna zakonodaja naj postane glavno torišče naše notranje vo-UtikeJ
Sporazum med radikali in frankovci? — Frakovci vstopijo t radikalno stranko ? — Kraljevo kronanje v Zagreba. — Ustanovitev reda »Tomislavove zvezde«, — Vse kombinacije so gole fraze. — Važna izjava radikalnega oolitika. — Minister doktor
Žerjav v avdijenci.
— Beograd, 7. aprila. (lzv.) DanaSnj! Opozfcijonalni tisk, zlasti oni v Zagrebu »Pravdac priobčujejo iz Zagreba telefonska poročila svojih dopisnikov, da so pogajanja med radikali m frankovci za skupno sodelovanje končana. Pogajanja so trajala od petka do nedelje zvečer. Kot glavni posredovalec med obema strankama ie fun-; giral sotrudnik beogradskega »Balkana« I Manko G a g I i a r d i. Današnja »Politika« objavlja tudi tri točke sporazuma med radikali in frankovci (?). Te točke se glase:
1. ) Stranka prava se razpasti in njeni nri-1 staŠI vstopilo v narodnoradlkalno stranko.
2. ) Delegati stranke prava Imajo oflcljelno priti v Beograd in z glavnim odobrom radikalne stranke urediti podrobnosti o vstopu pristašev stranke prava v radikalno stranko. S tem v zvezi radikalna stranka spremeni nekatere č'ene svojega strankinega programa. 3.) Na kongresu r.arodnoradlkal-ne stranke, ki se Ima sklicati meseca avgusta, se Ima objaviti sporazum glede revizije ustave ln glede bistvenih vprašanj o Hrvatski.
K zadnji točki pripominja »Politika«, da ima narodno radikalna stranka staviti v svoj program nekatere točke o ureditvi Hrvatske, govore celo, da se Ima kralj s kraljico kronat? v Zagrebu povodom sve-casnostl ob 1000letnic! obstoja hrvatskega kraljestva. Mazfljenjc kralja in kraljice bi se imelo vršrtj v samostanu 2:61 v Srbiji, dočim bi se izvršil državni akt kronanja v Zagrebu samem. Ustanoviti se Ima po zatrdilo »PoIHike« tudi poseben red »Toml-slavove zvezde«, ki bi na eni strani nosil sliko hrvatkega kralja Tomislava m na drugi strani sliko kralja Aleksandra I. z letnicama 925.—1925.
K temu poročilu Se pristavlja »Politika«, da so zagrebški radikali zelo nezadovoljni s to kombinacijo, ker smatrajo, da je med frankovci veliko Število elementov, ki so za časa svetovne vojne Avstrijcem denunciratl dosledne osebe In je nevarnost, da ti elementi ne kompromitirajo narodno-radikalne stranke na Hrvatskem.
— Beograd, 7. aprila. (Izv. Ob 12) Opozicijonalnl tisk, zlasti oni v PZagrebo m Beogradu, je danes zjutraj razširil najbolj fantastične politične kombinacije, v katerih naj bi bili angažirani radikali. Gotov! del opozlcijonalnega bloka je pod senzaci-jonalnimi naslovi objavljal »sporazum med radikali in hrvatskimi frankovci«. Drugi del opozlcijonalnega tiska ie napovedoval koalicijo večine Hrvatov In večme Srbov. Te informacije prihajajo v zagrebški tisk sedaj »s posebne srbske strani«. Tako danes zjutraj javlja znani »Jutarnjl list« vest, da je sedaj brez dvoma, da stojimo pred novo orijentacijo vsega našega strankarskega življenja,   kt   se bo sedaj razvijalo
pod koalicijo narodno-radfkalne stranke in Hrvatske seljačke stranke. Na vse te kombinacije je treba kratko in krepko odgovoriti tako:
Vaš dopisnik je danes dopoldne imel priliko govoriti z zelo uglednim voditeljem radikalne stranke in najbližnijim prijateljem g. Nikole Pašiča. Glede vesti, ki se širijo o pogajanjih in sporazumu med radikali m frankovci, je izjavil, da n] niti govora o kakem doseženem sporazumu. Že imena posredovalcev jasno kažejo, da stvar m resna, ne samo to, marveč da je taka, da o nji ni potrebno izgubljati niti besedice. Znano je, da poveri ministrski predsednik Pašič, če hoče izvesti kak resen državni posel, važne politične misije vedno osebam, v katere Ima popolno zaupanje m vsi zadevni posli gredo potem skozi njegove roke. S frankovci nI bilo nikaklh pogajanj in posvetovanj in vse danes Iz dozdevnega sporazuma Izvajane konsekvence so napačne In lažnjlve.
Kar se tiče kronanja Nj. Vel. kralja v Zagrebu, so vse te vesti Se preuranjene. O tem Se ni nobenega sklepa. Ravno tako tudi pripovedka o ustanovitvi novega reda »Tomislavove zvezde« spada med netočne vesti.
Za ustanovitev novega reda Je potreben poseben zakonski načrt. Vlada bi morala najpreje torej skleniti, da izdela tak načrt. O načrtu snk^-^ sedaj še irl govora.
Narodna radikalna stranka tudi ni pohlepna, da bi lovila svoje pristaše pri drugih strankah. Svobodno je vsakemu. Ja stopi v katerokoli stranko, toda vodstvo narodno - radikalne stranke si bo vedno premislilo stopiti v prijateljska ln Intimna pogajanja s strankami, ki niso Identične z njenim načelnim programom In v kateri se nahajajo elementi, kvarni državnemu edinstvu.
Tudi vesti o bodoči koaliciji med narodno - radikalno stranko in HSS spadajo danes še vedno v kraljestvo golih kombinacij. O tem ni potrebno Izgubljati nadalj-nih besedi.
Politično življenje prehaja danes v predvelikonocno razpoloženje. Pri ministrskem predsedniku so bili maloštevilni sprejemi. Za danes popoldne Je pozvan v avdljenco h kralja minister za some In rudnike dr. 2erjav. Verjetno je, da odloži te dni svoje funkcije trgovinski minister dr. Surmln in da ga bo nadomeščal minister Krsta Mtletlč.
Kakor nekateri listi poročajo, se je Pavle Radič pred svojim odhodom v Zagreb sestal tud z dr. Spalajkovlčem. Trde, da je bil ta sestanek političnega značaja. Gre za mnoga vprašanja, ki se nanašajo na HRSS osoblto na razmerje radičevcev do  moskovske internacijonale.
Sestava nove belgijske zbornice i Herriot za razpust parlamenta.
— Bruselj, 6. aprila. (Tzv.) Volitve v belgijski parlament so potekle popolnoma mrrno. Ker vlada nI dosegla večine, je odstopila. Po doslej ugotovljenih volilnih rezultatih je nova zbornica sestavljena ta-ko-le:
»   a) socijalTstf 73 mandatov, ^J
b) katoliška stranka 82 mandatov,
c) liberalna stranka 26 tn
c) ostale manjše stranke •* mandatov.
Nobena stranka ni dobila absolutne večine. Na dnevnem redu je vprašanje koalicije med socijalisti in katoliki.
SVEČANA ZAPRISEGA REKRUTOV V BEOGRADU.
— Beograd, 7. aprila. (Izv.) Na Top-člderskem brdu je bfla danes ob 10. dopoldne svečana zaprisega vojaških novincev beogradske garnlzije vseh formacij m tehničnih skupin. Svečanosti se je udeležila pehota, konjenica, artiljerija in tehnične oziroma pomožne čete. Zapriseženih je bilo 5000 novincev, to 2 polka gardne konjenice, artiljerija kraljeve garde, 2 pehotna polka kraljeve garde, več pehotnih polkov in 2 polna artlljerijska polka z vsemi tehničnimi, sanitejskiml in ostalimi četami. Svečani zaprisegi je prisostvoval Nj. Vel. kralj Aleksander.
Osebni lov za državno oblast nji se umakne nesebičnemu sodelovanji pri pametni zakonodaji in pošteni dr-žavni naravi
Zvišanje obtoka bankovcev. — Sanacija Francije. — Millerand prvič v senatu.
— Pariz, 6. aprila. Položaj rfcrtlnto-vega kabineta postaja kritičen. Danes dopoldne je bila seja min. sveta, na kateri je novo imenovani fin. minster De M o n z i e razvijal svoje načrte o sanaci'i Fri^cile. Definitivnega sklepa še ni. Novi fin m:nl-ster predlaga Obtok bankovcev se ;ma zvišati od 41 na 45 milijard. 2.) 10#/* oddaja premoženja v desetletnih obrokih Olajšave pri oddaji premoženja. Na-preje namerava vlada pozvati narod na prostovoljno oddajo, če bi ostal apel na p^rüotizem brezuspešen, se uvede obvezna oddaja 3.) Donos iz premoženjske oddale st vporabi za amortizac-jo notranjega d^gr. Kakor zatrjuje >Libertč«, Je Herriot odločen nasprotnik povišanja obtoka bankovcev.
V polit-čnih krogih zelo Živahno 'Komentirajo odstavek Herriotovega nedeljskega govora, v katerem je aluiiral na razpust parlamenta. Opozarjalo na to, da Je med socijalisti vedno večje razpolcženje za razpis novih volitev. Za slučij n:vih volitev gre levičarski blok v volilno borbo z geslom: Odprava senata ln re irganizacija parlamentarnega sistema. V nedeljo v sein-skem parlamentu izvoljeni M i 11 e r a n d se Je včeraj udeležil prve seje senita, kjer Je opravil predpisane formatu *>»♦!. Senator Poincare" Je z navdušenjem podat roko svojemu novemu tovarišu, kur je vzbudilo Ironične pripombe, ker Je znam, di sta st bila Po'ncare* ta Millerand vcuno trda nasprotnika.
Panika na italijanskih borzah.
Velikanske borze izgube. — Borze zatvorjene. — 2 milijardi lir škode.
— Beograd, 7. aprila. (Izv.) Bec-gradski jutranji listi javljajo iz Rima 6. t m.: Na italijanskih borzah je danes nastopila velika panika radi izvedbe dekreta o borznih agentih, ki gi ie izdal fin. minister. Zaprte so borze v Rimu, Milanu, Genovi, Trstu in Turniu V Rimu in Milanu so bile na borzi tudi velike demonstracije. Padali so vrednostni papirji. Celokupno škodo na borznih izgub?h cenijo na dve milijardi. Iz Trsta prihaja slično, toda bol? previdno poročilo o paniki na italijanskih borzah. Radi dekrerta fin. ministra se borzni agent je na italijan. borzah \ prizorih stavko. Na borzah so notirali sr:-mo državne papirje in valute. Vsi drugi vrednostni papirji niso bili notirar.i in je bil promet pooolnoma opuščen. V borznih krogih vlada veliko ogorčenje proti sedanji finančni politiki.
URADNIŠKI KONGRES V LJUBLJANI.
— Beograd. 7. aprila (Izv.l Scočl ob 18. je bfla seja glavnega odbora Zveze uradniških organizacij. Glavni odbor je razmotrlval program za kongres uradniških organizacij, ki se vrši ra velikonočne praznike v LJubljani. Glavni točki dnevnega reda ste: 1. Izplačilo razlike uradniških prejemkov in S. Gradnja uradniških stanovanj.
VOHUNSKA AFERA V SKOPLJU.
— Beograd, 7. aprüa (Izv.) V Skoplju vzbuja splošno senzacijo vohunska afera, v katero je zepleten nek! Rudolf 1*8ček iz Prage. Se od leta 1912. je vohunU za Avstrijo in se mu Je poirnej« posrečilo stopttt kot dobrovljee r srbsko armado. Vedno in tudi sedaj je vohunil na račun Dunaja. Po, Šlljal Je poročila o stanju naSe vojske na. pram GrSkf, Bolgarski ln Albaniji.
DR. KOROŠEC ORGANIZIRA NA HRVATSKEM KLERIKALNO STRANKO.
— Beograd, 7. aprila (Izv.) v Politika« Javlja iz Zagreba, da je včeraj tja prispel vodja SLS dr. Korošec fn takoj stopil v stike s zastopniki HPS. Značilno je, da se dr. KoroSee ni sestal b zastopniki HRSS. Po Informacijah beogradske «Politiker namerava dr. KoroSee reorganizirati HPS in sačetl propagando aa to stranko med hrvatskim narodom.
BIVŠI PERZIJSKI ŠAH UMRL.
Rim, 6. aprila. (Avala.) V San Remu je umrl bivši perzijski sah Mehrned Ali. Zadela ga je kap. Bil je star 52 let Njegovo truplo bodo prepeljali v Teheran.
DRŽAVNI PODTAJNDfC GASPARRI ZAMENJAN.
Beograd, 6. aprila, p. Po informacijah te Rima se sodi, da bo državni podtajnik v Vatikanu, Gasparri, zamenjam z drugo oseb nostjo. Gasparri je sedaj bolan ter bo odU potoval na daljši odmor.
SPOMENICA STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV POSLANCEM
Beograd, 6. aprila p. Zveza sta-mrvanskih najemnikov je povodom razprave o stano-vanskem zakonu poslala vsem poslancem spomenico, v kateri zahteva, naj se ne upoštevajo pri sprejetju stanovanskega zakona ožji m enostranski interesi hišnih lastnikov, pač pa interesi drirfb, naroda in splošnosti. Spomerrica zahteva, naj drŽava zgradi stanovanja za svoje uradnike, da se najemnikom da primerna zaščita in zajamči neodpovedlKvost tako glede najema, kakor glede najemnine.
TRGOVINSKA KONFERENCA V RIMU.
— Beograd, 7. aprila (Izv.) V rudni skupščini so se danes ob 11. dopoldne sestali člani skupščinske delegacije, veČine ln manjšine, ki se udeleže za dne 19. t. m. sklicane interparlamentarne konference ^ Rimu. Naša delegacija odpotuje v Rim dne 17. t m.
ZAKON O ORGANIZACIJI REDNIH SODIŠČ.
— Beograd. 7. aprila (Izv.) Min. avrt spTejme na današnji seli, ki Je sklicana za 16. popoldne, v končni redakciji načrt .ra-kona o organizaciji rednih sodiš&
VELIKI KRAVALI V FRAN-GOSKEM PARLAMENTU.
— Pariz, 7. aprila.  (Izv.)    Na snočnl seji senata je prišlo do viharja in Izgre. dov, ki so Jih vprizorili levičarski sena torjS proti novoizvoljenemu senatorju Mfl. lerandu.   Mlllerandu,  ki je  bil svoječasnr izrazit socijalni demokrat, so očitali levi 5arji  renegatstvo.  Do  bučnih   viharjev je priSlo, ko Je socijalist Rebouli očital Mil-Ierandu, da senat ne more pozdravljati človeka, ki je zatajil svoje prepričanje. Des niča jo Millerandu prirejala ves čas ovn cije tn vzklikala  »živela republika«!
ZAKON O ODŠKODNINI PO POVODNJI.
— Beograd, 7. aprüa. (Tzv.) Vec* radi kalnih in samostojno demokratskih poslancev je sestavilo načrt zakona o odškodnini, ki se frna izplačati poljedelcem za Škodo, povzročeno po povodnji in toči.
KONEC ČETAŠKIH VPADOV V MAKEDONIJO.
— Beograd, 7. aprila. (Tzv.) Tz Skopih javljajo, da so obmejne oblasti s pomoč j OTOžništva in vojaštva popolnoma zatrle zibanje razbojniških tolp in da je javna varnost upostavliena. Zadnje dneve so pr?-jeli poslednje člane ra/bojri'ske tolpe vojvode Divljanca, ki je bil strah in trepet prebivalstvu južnih krajev.
Borzna poročila.
LjfubManska borza.
LESNI TRO Cerovi krili: od 2 m dolžine, od 25 ct»« premera naprej, fco nakladna postaja zi 100 kc 10 v~s?onov: oenar IS. blaso 18, zaključek 18; rnadieri 75X225, 4—6 dolžine, 33/33, fco meja: blago 625; smrekove In ?e-love deske, III. vrsta, ico meja: denar 540; bukovo oglje la, vilano, ico Podbrdo, 1 Vagon: denar 118, blago 118, zaključek lit
ŽITNI TRO: Pšenica i>Ro*afe< 79/80 kg tro Poei. tran*.. blago 405; otrobi p§enični, drobni juta vreče, par. Ljubi j., blago 200: koruza promptna  par Ljublj.,  blago 212.50; koru sa mešana, par Ljublj.. blago 197 ^ ; koruza prima, par Jesenice. 1 vag. denar 210, blago 210, zaključki  210:  krompir rdečkast, fco Staj. post., blago 140; krompi? bell, fco štaj. post., blago 125: krompir rumen, reo štaj. post., blBa^o 110; bučne poč ke, fco hrvataka post., blago 560; flzoi maudalon, fco Ljublj., denar 310.
Efekti: 2%% drž. renta za voj. šk"-do: denar 160,   blago 161,   zaključki W)1 7% inv. pos. iz 1. 1921: blago 61; Celjska posojilnica d. d.: denar 210, blago 212: LV kdetina banka: denar 217; Merkantilna banka: denar 110, blago 128,   Prva hrvatsk; štedionlca: denar 828, blago 838; Kredita zavod: denar 100, blago 200; Nihaš: daoar 50; Strojne tovarne in livarne: blago Tbroveijska premogokopna družba: denar 405, blago 408; Združene papirnice: denar 100, blago 107; Stavbena: denar 265, blaso 280; 4V«% kr. dež. pos. L 1917.: blago 21-
Zagrebška borza.
One 7. aprila. Sprejeto ob 13.
Devize: Curia 11.89—11.99. Pra*. 182.25—185.25, Pariz 315.50—320.50, New. york 61.25—23—62.23, London 295.03— 298.03. Trst 250.70—253.70, Berlin 14.«75— 14.825.  Dunaj 0.0862—0.0882.
7odstotno in vest. posoj. 1912 61.61.50 2 in polodstot. drž. rente za ratnu šteto 159—9.50, Ljubljanska kreditna 225—227, Centralna banka 15—16, Hrv. eskomptna banka 105—106. Kreditna banka, Zgb. 105— 108, Hipotekama banka 5&—59, Jugobanka 98—100, Praštediona S30—840. Slavenska banka 72, Eksploatacija 42—44. Drava d. d. Osijek 190—200. Sečerana, Osijek 640, Tsis d. d. 60—62, Nihag 44—50, Gutman 435— 440, Slaveks 140. Slavonija 54—55, Trboveljska 400—418, Union, paromlm 450. Vevče 100.—.
Inozemske borze.
— Čarih, 7. aprila. DanaSnja borza Beograd 8.30, Pariz 26.60, London 24.79 Newyork 518, Milan 21.20, Praga 15.35 Dunaj 0.007385.
— Trst, 7. aprila. Borza: Beograč 39.40—39.50, Pariz 125.25—125.75, London 116.80—117, Newyork 24.40—24.44, Curfb 470—472, Praga 72.25—72.75, Düna; 0.0340—01)345.
— Dunaj. 6. aprila. Devize: Beogr-"* 11.46—11.50, London 33.945—34.045. Milan 29.12—29.24, Newyork 709.35—71185, Paria 36.66—36.82, Praga 21.0*5—21.115, Curib 136.83—137.83.
Valute: dolar 707.60^—711.60, dinar 11.45 —11.51. lira 29.19—39.39. češka krona 21M -21.13.
722690
13272988
Stran 2.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 8. aprila 1925
mflan Plut.
Po dolgem neizmernem trpljenju }č i*-nes ::mrl na Studencu znani slovenski novinar V;ilan Plut, član uredništva bJutri«. Pokojnik je bil doma iz Bele Krajine. Rojen »c bi! v Gradacu leta 1884. Prve gimnazijske razrede je dovršil v Novem nieste, nato pa je odšel v Karlovac. kjer i. ab* sol vira I VI. razred gimnazije. Med giTin*-zjci je  takrat nastalo močno jugoslovansko gibanje, za katerega se je navdušil rudi mladi Plut. Ker mn razmere niso dcv>» Üevale. da bi mogel končati svoie studile, se ic napotil v širni svet, da si najdi k> tok kruha. Srce ga je gnalo v Srbiji. V Beogradu si je slutil kruh s sodelovanjem pri raznih beogradskih listih. Kasneje :e do-bil steche pri srbskem presbiroiu, k}zc j* Imel referat za slovenske liste, iz katerih fe pridno črpal za srbsko vlado, pa tudi *\ srbsko javnost zanimive politične in kulturne vesti. Bil je v tistih časih edini, ki 'e vzdrževal vezi med Srbi In Slovenci. Ko so v septembru 1904. ob kronanju kra'Ja Petra priredili v Beogradu prvo jtigoslover-s.ko umetniško razstavo, je bil Plut des^ia roka    pripravljalnemu  odboru  v njegovih stikih  s slovenskimi  umetniki. Mrlan Pl rt je tudi dal iniciiativo 2a ta da so bili Pl fcronanske svečanosti povabljeni tudi Slovenci in slovenski listi, udeležba Stevl!n*b Slovencev pri kroaaasfcih svečanostih sodelovanje  slovenskih  umetnikov  prt pr^l iuicoslovenski umetniški razstavi, to le bil temelj za nadaljnje, vedno Živahnejše kulturne, pa tudi politične stike med Beogri-dom in Ljubljano. V   Narodni Obrani« ic takrat deloval kapetan   Milan PribiČevli. Pribičevič je pritegnil k sodelovanju Plota, da bi z njegovo pomočjo vzpostavil zveze tudi s Slovenci. To sc je tem lažje posrečilo, ker je »Slovenski Narod« takrat nalet Pluta za stalnega svojega beogradskega dopisnika Kot tak je redno pošiljal listu svoie dopise, ki so bili vsi pisani v strogo lugoslovenskem duhu. Poleg svojih dopisov }e Pilit pošiljal listu tudi redno brzojavne in pismene informacije iz uradnega presbi-rola. Da Je bila slovenska napredna jav-tk>st potom »Slovenskega Naroda« inform-rana med carinsko vojno z Avstrijo 1. 1906 in kasneje ob aneksijskl krizi leta 1908. v srbskem smislu, je ponajveč zasluga pokojnega Pluta. Slovenski izleti v Beograd, stalni poseti srbskih književnikov In pa tudi politikov in oiicirjev v LJubljani so pr-pomogli, da se je bratsko razmerje med
Slovenci in Srbi vedno bolj poglobljeva! d in s tem doseglo, da >e bila v nekaj letih na predna slovenska javnost popolnoma ari-jentlrana o srbofllskem duhu. Stiki med Beogradom in Ljubljano so v teh letih postal! že tako očividni, da so nemSki usti leta 1903. obdolžili beogradske politične krose, da so oni vpiisorill znane Ijubljan^kj septemberske demonstracije. O tem sveio-či brošura »Von Laibach nach Belgrad«
L. 1910. se Je Plut preselil iz Beograda v Ljubljano ter tu ustanovil svoj dnrv-nik *Jutro«, ki ga |e urejeval v radflcalno-Jugoslovenskem duhu. Ker so podpore, ki Vh )e sprva dobival, usahnile, list pa si m^i teta ni mogel ustvariti krepke, močne podlage, je »Jutro« moralo 1. 1913. prenehati izhajati v Ljubljani. Plut je poskusil svolo srečo Se v Trstu. Toda tudi tu so bile li-nancijelne težkoče tako velike, da je moral tudi tu prenehati z izdajanjem svojen lista. Vrnil se je v Ljubljano, kjer je dobi mesto v uredništvu »Dneva«. Obenem i* pridno dopisoval o slovenskih političnih in kulturnih razmerah v beogradske liste. V tej službi je ostal do Izbruha svetovne vo*-ne. Dasi je bil politično osumljen, veniar se mu je posrečilo razpršiti vse nezaupi-nje in sumnlčenje. Ko je prišel v vojaki.. so ga sprejeli celo v oficirsko šolo ?n g.t po položenih izpitih imenovali za poročnika. Prldeljen je bil tržaškemu 97. pehoti *-mu polku. S tem polkom je prišel v Ukrajino, kjer ga je presenetla ruska revolucija in kasneje prevrat v domovini. Z ostalimi svojimi slovenskimi tovariši je vzdrtal v polku disciplino In se ž njim začetkoma L 1919. vrnil v domovina. Ko je Jelo Izhajati "Jutro«. Je bil nameščen v urednftvu tega lista, kjer Je ostal do svoje smrti V LJubljani le osnoval pododbor društva rezervnih oficirjev, kateremu je posvetil vs* svoje simpatije in vse svoje delo. 2e pr?d leti ie jel bolehati na zavratni, neozdravljivi bolezni. Pred tedni se je bolezen tako poslabšala, da so ga morali prepeljati v zi-vod za umobolne, kjer ga je danes dobra smrt rešila neizrečenega trpljenja.
S Plutom Je legel v grob eden Izmed pljonirjev jugoslovenske ideje, eden tlsfi skromnih javnih delavcev, ki je posvet! vse življenje ideji srbsko-slovenskega bratstva, ki pa za svoje delo ni zahteval 'm *u-di ni našel nobenega priznanja, še manja pa kake nagrade. Bodi pokojniku ohranjen svetel spomin!
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ LjuHjanL
Drama. Začetek ob 20, zvečer.
Torek, 7. aprila: Zaprto. Sreda, 8. aprila: Rosmersholm red rl Četrtek, 9. aprila: Zaprto, Petek, 10. aprila: Znprto. Sobota, 11. aprila: Zaprto. Nedelja 12. aprila: Golgota. Izven. Ponedeljek 13. aprila: Lizlstrata. Izveu Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Torek. 7. aprila: Bohemo. Red F. Sreda. 8. aprila: Carmen. Red D. Četrtek. 9. aprila: Zaprto. f=etek, 10. aprila; Zaprto.
SoDOta, 11. aprila: Zaprto.
Nedelja, 12 aprila:  Don Ju*«- Izven.
Pöndeljek, IS. Aprila:  Carmen. laven.
• . •
Mednarodna razstava modeme dekorativne umetnosti v Parizu.
V Ljubljani, 4. aprila 1924.
Kakor smo že poročali, po završujejo v j»ar?zn nr!prave za veličaetno svetovno ras-stavo dekorativne umetnosti. Na takozva-nem Etizejskem polju ob Seini je zgradilo 24 držav svoje reprezentativne paviljone. Tit bodo njihovi narodi razstavili vse najlepše, kar bo ai ustvarili v dekor življenja. Za jugoslovanski paviljon je določen Časten prostor. Zgrajen je po načrtu arh. Hribarja iz Zagreba. Razven v paviljonu, so dani naši državi na razpolago 6e delni prostori v Grand palals-u ter v Galeriji invalidov.
Zarad! povojnih razmer in neprilik se ,:a-ša država prvotno ni nameravala ndele-
irti te razstave. Vsled kratkega časa, ki je bil sedaj na razpolago, Je bilo delo priprav in zbiranje gradiva otežkočeno. Pred 2 me-secima Je odredilo ministrstvo trgovine In industrije, da se v svrho organiziranja udeležbe na razstavi sestavi v Beogradu oared-nji odbor ter pododbo*~i po 5 članov v kulturnih centrih v Zagrebu, Sarajevu. Ljubljani in Splitu. Kakor razvidno je bil čaa za priprave omejen. Radi tega nI bilo m©, gore pristopiti k SIrsim načrtom. Karakter kakor tudi pridelitev razstavljenih predmetov sta strogo predpisana v francoskem Statutu razstave:
»Da bodo proizvodi dobili avojo dekorativno vrednost Je neobhodno ptrebno, da bodo predstavljeni le tako, kakor se uporabljajo v življenja, to se pravi taki, kakor so v stvarnosti, po njih namenu, v npotren-t, v eni celot!, ki dela dekor našega vsakdanjega življenja.«
Vsak predmet mora. torej biti vset fs
današnjega naiega življenja, ki Je ustvarjen tn prirejen po sodobnih zahtevah praktične nporabe ter nosi tip samostojne, ga našega hotenja, brez vaaklh tujih vplivov.
Pred vojno politično stanje na Hrvatskem kakor v Sloveniji Je oviralo samostojen razmah nafie umetne obrt! in Industrije. Zlasti avstrijsko-nemSki dob je s svojimi produkti znal zatirati Individualno nase stremljenje na tem polju. In po tolikih dobah težkih borb srbskega dela nrSega naroda, ko je vse svoje moči izrabil v rešitev svoje eksistence, mora biti jasno vsakomur, da ni lahko Že danes z našim modernim de-korom tekmovati z narodi velikih tradicij, ki so se v to smer neovirano razvijali. Kakor 2e rečeno. Je bil to tudi glavni vzrok, da se nafia država nI takoj odločila za udeležbo na tej razstavi.
Vkljub vsem tem oviram pa smemo mirno sklepati, da Jugoslavija vendar le za-
na razstavi prav easino mesto. Od. bort so s vso vnemo in vestnostjo zbrali gradivo, in pretekli teden Je žtrtja, sestojema rz delegatov posameznih odborov, za-vršila pregled stvar! in njih definitiven rz-bor. Določeno je, da 3e rasen objektov, ki bodo izloieni po vitrinah v reprezentativnem paviljonu, ki naj vsebuje poglavitni del razstave in kjer bode Zagreb bogato zastopan, J zloži.i o v Grand palaiy-u tudi kompletno opremljeni interjerjl, kot Pirotssi salon, jedilnica !z Splita, Iz Ljubljane pa dekiiäka apalnica, z bistvenim namenom, da pokažemo in ponudimo svetu naše lepe čipke.
V Galeriji invalidov se uredi Se poseben oddelek, kjer bodo razstavljene fotografije in slike naših plinln in turistike. Tam bo razstavljena tudi umetnost gledali-Ske opreme.
Izven tega oficijelnega, dela razstavo zgradi naSa država, kakor vse druge, še poseben kio3k kot prodajslnico za predmete, ki so sicer v okvirju razstave, so pa namenjeni za razprodajo. Razstava in prodaja v Kiosku bo posebej organizirana.
*
Kar se tife Slovenije, Je tukajšnja centralna žirija, ki Je ogledala In ocenila predmete, sprelela z malimi Izjemami ves zbrani materijal. med katerim naj tu omenimo zlasti spalnico iz Javorovega lesa, ki je aranžirana tako, da pridejo prav posebno do Izraza pristne naSe doma-če Čipke.
Na razstavo se poSlje tudi skupina toalet in perila iz cipk in vezenin. Te slednje bodo rajcst avl jene posamič v mnogobrojnlh oblikah.
Iz mariborske oblasti, kjer je slasti v!, soko razvito pletarstvo, pride na razatavo predvsem kompletna klub-gamltura. Izdelana po načrtih na podlagi narodnih motivov.
Iz naše Javne in privatne arhiteTrture eo bile izbrane številne fotografije In načrti. Iz grafike bo razstavljeno par albumov, Eertja naših grafično opremljenih knjig ln revij.
Posebno pobvalno je ocenila komisija kolekcijo plaket iz plemenitega lesa, kot Izrazite moderno-dekorativne predmete.
Nadalje Je določena za razstavo kolekcija litih in brušenih predmetov cerkvenih in drugih posod iz »zlatega brona*.
Dobro bo tudi zastopana naša kožar-eka, lonCarskah in puškarska obrt ter Športna Industrija.
P'
ajprigodniji ušla J  daran/ "
rsnu
i zJatno naliv pero
Dobrodelni koncert.
Glasbena Matica Je priredila včeraj v Unlonu dobrodelni koncert na korist »Deč-jega In materinskega doma kralli.-e Marije« s sodelovanjem Šolskega orkestra GL M. pod vodstvom prof. Jeraja, operne pevke B. Rozumove, pianistke M. ŠvajgerJ^vc, kapelnika Balatke kot spremljevalca in Slovenskega kvarteta. Poset koncerta bi Vi lahko neprimerno boljši tako z ornm na prelepe glsbene točke, kot na dobrodeb i namen. Pred vsem b! vsaj ob te! priliki radi videli častništvo, ki se sicer kar nič ne zanima za naše umetniške dogodke.
Glavne točke sporeda in center zanimanja publike so bile orkestralne. Prof. Jeraj si je tu vzgojil godalni orkester, č> gar izvajanja zaslužijo najvišjo našo pozornost. Tako izvrstno In umetn:ško izdelanih stvari 5e od poklicnih, doras\b godalnih orkestrov nI vedno pričakoval. Prof. Jeraj je sicer s temi malčki imel nezmerno mnogo truda, toda uspeh je bil najlepša nagrada za njegovo delo, polno pošte-i^ga potu in iskrene ljubezni do mladine in do glasbene umetnosti. Že takoi prva točka, Griegov preludij za god. orkester, je izzvala burno odobravanje, kaj *e?e Imnrjrja polna, sicer v vsem svojem trodelnem obsegu kmalu preenolična Havdnova otro-Ska sinfonija! Ta deca z otroškimi la&trfr menti, tako ganljivo parljlva In rifrrI5Ko nezmotljiva, zasluži kup poljubčkov. Jeraj nas je premaga) tudi s svojim srcem. Krasni, kabinetni  stvarci sta bili KomzsV-ovi
skladbici zlasti druga »PravlHca« obče priljubljena, ki Jo je moral mladi orkester no-navijati. Zelo ljubezniva je Santlova MolT-tev za orroSk' zbor in godala ter hirmo-nij. Osem pevčkov, kakor orgljice razvrščenih na galeriji in ta orkester, to je bila slika, ki je morala odpreti srce vsikema aresniku. Za vse te lepote se ne morem prof. Jeraju drugače zahvaliti, ko d^ mu krepko stisnem roko.
Gdč. Rozurnova je zapela globoko OstrČilovo »Osirotelo dete« ter četvero narodnih pesmi iz zb'rke 100 znniir^vo in izvirno harmoniziranlh pesmi po Gsöllho-feriu, H Krausn in Provazniku. D -Živela je močno odobravanje in prejela šop^k cvetlic. Gdč. £vajgerjeva je Igrala troie Sukovih stvari: Pomlad, Veterček in Hrepenenje s f:nim razumevanjem in nevsiljivem, skrbnim prednašanjem. Edina je, ki se pri nas seda] udejstvuje kot solistka z v^iko srečo in rastočim uspehom.
Slovenski kvartete je zape1 5«-stcro skladb (Spaka Je doda!) izmed katerih sta najbolj ugajali Foersterleva pollfonska »V brezupnosti* ?n Ravnlkova »Kam v Sla, mladost ti moja?« »Moravska narodna« je brla nekoliko meglena, intonačno n; brezhibna, ostale pa zelo Častno zapete.
Dobrodelni koncert je bil tud' z ozirom na program glasbeno »dobrodelni« in ga smem prištevati k številu naj'cpss uspelih koncertov letošnje sezone. —č.
CURZONOV NASLEDNIK lord SAUS* BURG. 2a predsednika tajnega državnega sveta bo imenovan kot namestnik pokojne-ga markiza Curzona lord Salisburg, ki je ie vodil ta urad teta 1922,
Pametna odredba.
Prosvetno ministrstvo je izdalo odredbo, s katero zabranjuje Šolskim nastavnt-kom in prosvetnim delavcem, ki se nahajajo v državnih službah, da sodelujejo pri društvih, ko jih delo je naperjeno proti ras* vijanju državljanske zavesti v smislu na* cijonalnesa edinstva in verske strpnosti.
Nekoliko predolgo je čakalo nase prosvetno ministrstvo, predno je izdalo to pametno odredbo. Pomislimo, koliko ie učiteljev manjšinskih naših obmejnih pokrajin. V Banatu sigurno delujejo društva, kojih nameni niso baš lojalni napram naši državni ideji. Lahko rečemo, da je večina društev, ki jih vzdržuje naša madžarska manjšina v Banatu, zlasti okolu Subotice, ire-dentistično navdahnjena. In v takih društvih naj deluje državni uradnik in nastavnik prosvetnega ministrstva?
Isto sliko nam nudijo razmere v Makedoniji Tudi tamkaj nastopa marsikatero društvo z iredentlstičnimi stremljenji, ali jc gotovo napram naSih državnim in nacionalnim idejam apatično, ravnodušno in morda celo direkteno sovražno. Tu je treba prepovedati javnim prosvetnim delavcem vsako sodelovanje.
Kaj naj končno rečemo o tistih džemJ-jetskih in muslimanskih druStvih, ki goje v izrazito versko mešanih pokrajinah naSe države mirnemu nacijonalnemu in verskemu sožitju tako nevarno in škodljivo versko nestrpnost? So tu društva džemijeta in Spahove politične organizacije. Ali naj morda država plačuje g. Spahu in Perad beg Dragi brezplačne prosvetne .delavce? Ali ni morda Spahova politična stranka privatna organizacija g. Spahe, namenjena osebnim ambicijam? In take osebne ambicije naj podpirajo državni uradniki?
Nekaj sličnega imamo v Sloveniji. Tudi tu jc SLS izrazito defetistična, v skrajnem slučaju nacijonalno indiferentna. Je pa zato tembolj separatistična in versko nestrpna. Prosvetno ministrstvo je storilo pameten korak, ko sedaj zabranjuje našemu uči* teljstvu, da sodeluje v društvih, ki nimajo za državo in naš narod niti trohice srca
ln ki netijo nacijomalno In versko fiestrp»
nost Srbov, Hrvatov In Slovencev. Naša prosvetna uprava naj v tem ozlru radikal« no razčisti teren ter učite1 istvo na podlag' ministrske odredbe kratkomalo prepove delovanje v organizacijah in društvih SLS
Otrok,    ns t m
čigar čut govori sam od sebe. sovraži milo. k et mjegova slabotna kožica me more prenesti ras-^ draženosii. katero
U ta vedno izziva.
Nežna kožica otro-kakor tudi ženske potrebuje v
resnici posebnega mita-
JI ILO SIMON
(Creme S/M ON) popolnoma Čisto in nevtralno, prijetno par furnirano,   ki vsebuje razen tega t sta
svojstva kakor znamenita CRb-MA SIMON in ie torej f> milo najbolj priporočljivo za Ženske m otroke.
Prodaja se povsod
krema, prašek ln milo StMON
Parfumerte SIMON, 59 Fg. St. Martin. Paris
Politične vesti
== Vzpostavitev dlplomatičnlb o»l-nošajev s Turčij0- Kot polnomočnl minister odpotuje v Carigrad naš delegat, ki ima nalogo vzpostaviti od leta 1013. dalje pretrgane diplomatične odnošajs s Turčijo. Formalno je Še doslej vladalo med obema državama vojno sti-nje, ker je naša vlada odklonila podpis lausannske mirovne pogodbe. Diplomatične 2veze se obnove v najkrajšem času.
^   Pridobivanje   Slovencev! ^Slove nec« si Je izmislil novo spletko, ki naj va. ra slovensXo Javnost glede ?$odanjega po litičnega  položaja.    Po njegovem mnenju deluje Pasle* na to, da pridobi Hrvate ln Slovence! Besedica »pridobi* je v tej zve. zi ve! o razna. Pažič naj pridobi Slovence! Kakor da bi bilo Slovence iele potrebno prf dobi vat!!? Napredni nj nacljonaln! Slo. venci so že davno opredeljeni' So za na. rodno ln državno edinstvo proti separatizmu ln verekt mržnjl. Tu nI treba nobene. gm, pridobivanja. Končno ni treba pridobi, vati klerikalno stranko, ki bo te sama &ln v Kanoeo, kakor je Sla HRSS. Upajmo da ni potrebno, da se drŽava približa ari vlstičnim   politikom,   marveč   politiki & morajo približati državi ln narodu, da obema pošteno ha nesebično služijo!
Sah.
Jugoslovenski šahovski fraining-tumir v Ljubljani
O velik! noči se vr5? v LJubljani pomembna ln velezanlmiva šahovska prireditev, jugoslovenski Šahovski trairring-tumtr, na katerega opozarjamo vse ljubi tel.ie Šahovske igre*
Turnirja se udelefe; mtemacijonatna
Šahovska mojstra Ing. dr. Milan Vidmar (Ljubljana)  fn  prof. A s t a ! o S (Sarajevo), jugoslov. Sah. mojster prof. C i r i 6 (Srem-skl Karlove!) ier E. Krämer (Maribor) in L. F u r 1 a n i (Ljubljana), ki sta na jugoslov. saveznem tnrnirju v Novem Sadu dosegla krasne uspehe. Kakor je javnost! It I znano, nas loči le še kratek čas od mateba j med   našim   mojsfrom   dr. Vidmarjem In j svetovnim šahovskim champlonom dr. La-j skerjem. Za dr. Vidmarja bo tedaj velikonočni ljubljanski turnir nekaka predpripra-j va za težak bol. ki ga letos 5e časa, enake za prof. Astaloša tralnlng za enetra TetoS-nfh Intemacljonalnih turnirjev. Ostali trije laki nde^žencl bodo Imeli prvikrat oflct* jelno priliko, da se merilo z našima inter nacijonalcema.
Turnir doseže po svoji kvaliteti bre* dvoma ožje mojstrske turnirje v inozemstvu. Turnir se vrši v igralnici kavarne »Emona«. Natančen prfčetek turnirja In igralne ure še objavimo. Aranžma Je ▼ rokah Ljubljanskega šahovskega kluba,
Inspfirsife v ..Slov. Narodu"!
OSKAR H.:
19
(Razpad c ar si a a
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
>Oprostite gospica, zatopljen sem bil v misli in zato nepozoren proti Vam. Poboljšati se hočem, kolikor pač morem. Ali je Vam prijetno, ako Vas spremljam?«
Iz njenih oči je odsevala radost >Ako Vas ne zadržujem, gospod grof?«
»Nikakor, nasprotno! Vaša družba me spravi v dobro voljo. Ves dan sem 4e slabo razpoložen. Ali hočete z mano večerjati? Prišlo mi je misel, da sem se danes pravzaprav postit«
Lora je pomiSljala^
»Racla bi že, gospod grof. Toda, aH se smete javno kazati v moji družbi? Prav v Vaših krogih sem znana.«
Prikimal Je: »Da, vem, lepa Lora Stadler je senzacija dunajske družbe*«
»Nisem ponosna na to, gospod grof!« Globoka bolest Je odmevala iz njenega glasu. »Človek prenaša usodo najložje, ako se smeje. Jaz se soie-jem, ker ne morem več plakati.«
Ponudil ji je roko. »Pojdite z mano, L-ra.
Ako nas kdo spozna, bova smeje kljubovala vsemu svetu. Moj sloves ni nič boljši kakor Vaš, tudi jaz sem izključen iz krogov dobre družbe.«
Prestrašena je vprašala: »Za božjo voljo, zakaj vendar, gospod grof?«
»Zakaj, Lora? Zato, ker me ljubiš, ker sem preprečil ono lopovščino. Ker sem zabranil knežjo podlost. Ker sem obvaroval plemenito, čisto žensko bitje pred sramoto navadne vlačuge. Ki- si Ti cenila za dobro delo, mi je povzročilo najvirfo nemilost. Na ukaz njegovega veličanstva moram odložiti oficirsko Čast in oditi na potovanje.«
»Kaj, proč z Dunaja?«
»Da, Loriea, proč z Dunaja! Danes me vidiš pač zadnjikrat.«
Njene oči so se orosUe, tesneje se je stisnila k njemu.
»Ne smeš proč! Ali slišiš?« je šepetala 2 naf-toplejšim čustvom. »Ne smeš proč, jaz Te hočem imeti tu!«
Iz njenih okroglih, polnih rok se je pretaka! vroč ogenj v njegove tile. Njegova kri je vzkipela, nehote je vzbujala njena čustvenost njegovo požc-
ljrnje.
»Ljubeznjiva si in sladka. Lorlca,« je tiho pripomnil, »želel bi, da bi Te našel že preje. Tako bo to samo slovo, ki ga bova danes praznovala. Pojdi, naj bo to slovo veselo in prijetno!«
Preko Ringa sta dospela k operi. V\ olkenstein
je vedel Lovro k Sacherju. Poslovodja, ki ga je poznal, je dal hitro navodila podrejeni natakarski četi. Lora se je vedla z dostojanstvom velike dame. Pcčasi je slekla rokavice in malomarno vzela v roke jedilni list. Wolkenstein je smeje pripomnil: »Nečeva večerjati po jedilnem listu. Dal si bom servirati kompletno večerjo. Najprvo renjsko vino, petem burgundca in nazadnje steklenico šampanjca.«
Natakar je zaklical: »Kakor ukazujete, gospod grof, in izginil. Wolkenstein je sedaj posvetil vso pozornost svoji spremljevalki.
»Danes si pač nisem mislil, da bi preživel svoj zadnji večer na Dunaju v tako prijetni in ljubki družbi. Močem Ti biti hvaležen za lepe trenotke, ki mi jih daruješ.«
Prijela ga je za roko in jo poljubila.
»Ti ne smeš z Dunaja. Nečem Te izgubiti, saj sem Te šele našla!«
Lahko in nežno je gladil njeno belo, cvetočo roko.
»Noričica! Ne smem od tod!? Ukaz njegovega veličanstva!«
Lora ni odgovorila. Natakar se Je vrni! s servi-rano desko, je položil pribor na mizo in zlil juho iz skodelic v krožnike. Lora je jedla zelo počasi. Zdelo se je, kakor da bi se bavila z neko mislijo, ki jo je motila, da bi posvečala svojo pozornost jedi. Wolkenstein je opazil njen molk. Dvignil je svoj kozarec in trčil ob njenega,
»Lora, na zdravje tistih, ki jih ljubiva!« izpil je vino do dna. Pri tem je zrl v njene bleščeče oči. nato pa se je r^gnil in poljubil fino Črto ob njenem, vratu, ki se je dvigal bel kakor marmor iz izrezane bluze. Izpustila je kozarec iz rok, ga glasno ihtč objela, in nagnili svojo glavo na njegova prsa* *Ne hodi od mene, ali me vsaj vzemi seboj!«
Kakor blisk mu je šinilo v glavo. Imei je za sabo marsikateri ljubavni doživljaj, dokler ga ni obvladalo veliko trpljenje one nesrečne strastL Nikdar pa ni našel tako brezpogojne udanosti, tako popolnega žrtvovanja lastne bitnosti. kakor sedaj. V ljubezni do devojke je bilo nekaj tako ganljivega, da je jel v sebi čutiti globo nagnenje iskrene naklonjenosti do nje. Objel je vitko, v sreči se tresočo Lorino postavo in jo krepko stisni! k sebi.
»Ne rad bi Te izgubil, Lora, Ti edina bi mi lahko dala srečo, po kateri hrepenim. Srečo, vse pozabljajoče ljubezni !c
Šepnila mu je na uho: »Ko sem Te videla ta« krat. tisti večer, ser se popolnoma spremenila. Ne poznam samo sebe. Lahkomiselno sem Živela, grozote življenja sem morala zasmehovati, da nisem v njih otrpn:la. Plesala sem vriskaje ob propadih greha, grozo potapljajoč v razkošni radosti Takrat je izginila lahkomiselnost in brezskrbnost Zazrla sem Tebe, ki si moj vzor, moj Bog in moja volja je postala trdna, da nečem biti nikogar dri»-4#c£a, kakor, samo Tvoja U
*tev. 79.
»SLOVPNSKI   NAROD-   dne 8. aprila !925.
6tran 3.
Dnevne vesti.
V Lmbuant. dne
Kdo je krivec svetovne vojne ?
Neka histerična Angležinja je pred tedni napisala za londonske liste članek, v katerem ie skušala dokazat', da Je zakrivila izbruh svetovne vojne Srbija. Naši klerikalci so ta članek takoj pograbili in vSlovenec« ga je porabil za I jut napad na Nikolo PaSiča, ode.osno rta sedanjo vlado Narodnega b?>ka. Ta napad smo že zavrnili in ga o'na-čili po zaslugi kot poskus s klerikale strani, podpreti stremljenje bivših avstrijskih vladnih krogov, da operejo Avstrijo krivde na svetovni vojni in naprtijo to krivdo Srbiji. Povdarjali smo, da soglaša ves svet v prepričanju, da je Avstrija povzročila vojno in da je za to prava sramota, ako se naj le sedaj stranka, ki hoče veljati za slovansko in jugoslovcnsko, in bi rada to krivdo v nasprotju s celokupno evropsko in ameriško javnostjo podtaknila lastni državi kot naslednici predvojenske Srbi-fe. Kako drzna in nesramna potior! a dejanskih dogodkov je, ako se hoče naprtit? odgovornost za izbruh svetovne volne na rame Srbije, dokazuje ekla-tantno pismo, ki ga je po sarajevskem atentatu L 1914. pisal cesarju Franu Josipu takratni madžarski min. prrd-sednik grof Stefan T i s z a. To pismo je nedavno tega objavila madžarska akademija znanosti v Pesti in se glasi tako-Ie:
»Najmilosiavejši vladar!
Kakor se želim izogniti, da bi v teh dneh nadlegoval Vaše veličanstvo, vendar smatram za svojo dolžnost, da Vam pojasnim po možnosti v najkrajših ni~ tezah io-le:
šele po avdijenci sem imel prt!;ho govoriti z grofom Dcrchtoldom in se do-učiti o njegovem naziranlu. da vzame gnusni dogodek v Sarajevo kot povnd za obračun s Srbijo. Nisem prikoval ßcrchtoldu, da smatram to za usodno pregreško in da v tem ozira ne morem v nobenem slučaja prevzeti odgovorro-stu Pred vsem mi do sedal nimamo prav nobenega zadostnega stvarnega razloga, da bi Srbiji naprtili odgovornost in da navzlic eventualnim zadovoljivim Izjavam s strani srbske vlade iz-zovemo vojno s to državo. Mi bi v tem slučaju imeli najneugodnejši potošai. ki si ga moremo misliti: ves svet bi nes smatral kot rušUelje miru in izzvali bi veliko vojno pod najneugodnejšimi poboji
Pri današnjem položaju na Balkana nimarh nobene skrbi, da bi ne ni-šel carus belli (vzroka za vojno). Kadar ic pride trenotek za udarec, lahko iz najrazličnejših vprašanj napravimo povod za vojno. Pred tem pa se mora ustvariti dilpomatska konstelacija, ro kateri bo razmerje sil za nas mani neugodno.«
Iz tega Tiszovega pisma je Jasno razvidno, kdo je odgovoren za svetovno vojno. Edino in izključno Avstro-O^r-
ska.'
To Tiszovo pismo je enkrat za vselej napravilo konec vsem poskusom, zvaliti krivdo glede vojne na druge, obenem pa odvezalo srbske državnike dolžnosti, da zagovarjajo svojo domj-vino pred neutemeljenimi obdolžifvarr.L
Radovedni smo, bodo-li klerikalci liako pošteni, da priobčijo v »Sloveacu« to Tiszovo pismo in skesano prizmo pred javnostjo, da so delali krivico Sr-biji in njenim državnikom, ko so jim podtikali odgovornost za vojno?!
Kolikor poznamo te^poštenjake, bomo zaman čakali, da bi popravili storjeno krivico!
★   * ★
—> Zopet nezaupnica g- Jeiačlnn.
Iz Ormoža na poročajo: Gremij trgovcev za ormoški okraj je imel dne 5. aprila t 1. redno odborovj sčjo ter Je stavil med drugim na dnevni re j tudi zadevo ?r. Ivana Jelačina Bri* v kateri 7adevi je prejel tako od njega samega, kakor od drugih gremijev različne dopise. Odbor je glede g. Jelačina m!, sv-:,!asno sprejet to-le resolucijo: *Trf zadniih državnozborskih volitvah je načelnik Zveze trgovskih gremijev v Liubljani g. Ivan Jclačin ml. dedoval nroti kandidatu privrednih slojcv g. Mohoričn in Je zlasti krivda g. Jelačina mL, da kandidat gospodarskih krikov, izboren poznavalec trgovskih in obrtnih razmer, g. Mohorič ni bil Izvoljen. Z ozirom na to mu izreka gre-rij trgovcev za ormoški okraj v Ormožu svojo nezaupnico ter ga poziva, da odloži častno me«to načelnika Zveze trgovskih gremijev!«
— Nov vozni red. Konferenca, ki »e bila sklicana na SuSaku, da določi nov voz-n] red, je končana, Nov vozni red stopi v veljavo 5. Junija Ob 1. ponoči in velja do !. :unija 1926.
— Obnovitev sekvestra nad velepo*est-vom grofa Esterhazyja. Svoječasno Je bi dvignjen sekvester nad veieposestvi groia Esterhazyja v Prekmurju, ki se nahajajo \ iolenjelendavskcm okraju. Sporazumno z ministrom za sume io rudn ke dr. Žerjavom je minimier za agrarno reformo dr. K:\z-
-I/novil sekvestar nad tem veJenosesN
7. aprila t925.
vom, ki obsega veiik»- gozdne komplekse tu vinograde.
— Direktni vagoni Beograd-Berlin, I»
Kosiovenska .avstrijska in nemška železniška ravnateljstva so se sporazumela glede direktnih vagonov Beograd-Monakovo. Ti vagoni se priktopijo od 5. fimfll dalte vagonom preko Niirnberga in H r-lea do Berlina. Vagon ima I. in H. razred in ^dhai i z D vlakom ob 10.5O iz Monakova ter pr*.-hsja v Berlin ob 21.47 zvečer.
— Zakon o Izkoriščanja vodnih sit V ministrstvu poljoprivrede in vod se je pripravil nov načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil v smislu či. 117 Vldovdanske ustave. Zakon bo v prvi vrst? določil formalnosti podeljevanja koncesij za izkoriščanje vodnih sil v naši državi. Načrt je že izgotovlien in odobren od ministra. ScJc.i se predloži ministrskemu svetu, kjer se de-flnltivno predela in osvoji, nakar se predloži Narodni skupščini.
— Promocija. Gdčna. Anča Konva-11 n k a. hčerka zdravnika g. dr. Konvaliu-ke v Toplicah pri Novem mestu, je bila dne 28. marca na univerzi v Innsbrucku pro-movirana za doktorja vsesa zdravilstva.
— Profesorsko društvo, sekcija L*uol:.a« na, je imelo v soboto odborovo sejo ocd predsedstvom prfdsednika gtavne -iprave prof. Jeremije 2 i v a u o v i č a. Gospod predsednik je poročal o Stadiju, v katerem se nahaja novi srednješolski zakon o pripravah za. kongres v ?kopliu m za mednarodni profesorski kongres v Beogradu. K sejam komisije, ki bo razpravljala o redukciji srednjih Šol in učiteljišč, odnosno o njih preureditvi v strokovne šole, sta se odpeljala g. ravnatelj dr. K o r u n kot zastopnik srednjih sol in g. ravnatelj dr. Orel kot
Morsko kopališče Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ministrstvo narodnega zdravja je potrdilo Osrednjemu ur i-du in. zav. delavcev, da sme osnovati morsko kopališče in dečje zdravlHSče v No-itm. Oboje zagrebš; zavod otvarja v dosedanjem hotelu --Likanj". Zgradba je za tu svrho 2^ nikuDÜena.
— Slovenski fantje, inžlnlerskl pod-ofldrfi, služeči v Skoplju, žele vsem čita-tcljem in čitateljicam ^SJov. Naroda«*, kakor prijateljem veselo Alelujo!
— Tihotapstvo na zagrebški carinarnici. V Zagreb je prispe? genernTm direktor carin Vasa T. D i m i t r i j e v i č. ki vodi preiskavo glede ogromnega tihotapstva na zagrebški carinarnici. Kakor javljajo zagrebška ^Novostie, je država oškodovana za štiri nrliione dinarjev. V tihotapsko afero so vpleteni tudi avstrijski carinski in železniški organi.
— Vlom v Ormožu. V torek zjutraj so doslej neznani storilci v Ormožu vlomili v izložbo urarja Josipa Potočnika in odnesli razne dragocenosti   v  vrednost!   7000 Din.
— Tragična smrt našega rojaka v Ameriki. Dn* 11. marca se je v Loralnu, drŽava Ohio v Ameriki zgodila, težka av. tomobllska nesreča, cM je žrtev Je postal na* rojak Janez Tomažin. Peljal se je sku. paj z rojakom Barago po Globe Ave. Na križlSču na je v avto zavozil težak tovorni omnibui». Tomažinov avto .1e odletel v br-aojavn! drog in eu popolnoma razbil. Tomažin »am jo obležal mrt^v. Baraga pa e! je zlomil dve rebri in desao roko. Pokojni Tomežin je bil star 37 let in je bil doma ix PodbTiVovja nri Krki na Potenj«kern.
— Naši rojaki v Ameriki. Dne 10. marca je bila v Cicveiandu napadena niša rojakinja Julija Sprajc, ki je šla na delo. — Napadalci so jo podrli na tla ln ji odvzeli torbico z dvema dolarjema. — V Clevelaa-du je umrla Frančiška Furlan, ki je oUa rodom z Vrhnike. V Ameriki je bivala 30 let. Podlegla je težki operaciji. — V Cle-velandu je umrl Fran Marolt v starosti 45 let. Pokorni ie bil doma tz Bloške Police.
— Težka nesreča gardnega častnika. Poročnik srardnega konjeniškega polka v j Beogradu Edvard Bakarec. rodom iz Me^e j v Primoriu, ie bil v nedeljo zvečer na nek! zabavi v Zemunu. Ob zori je šel na spre- j hod k Donavi, kjer jc streljal s samokre- ; som. Ravnal pa je pri tem tako nepro- j vidno, da se mu je samokres nenadoma sprožil in ga je krogla zadela v levo prsno stran. Težko ranjen se je par korakov opotekal, nato se je zgrudil na tla in oddal še štiri strele, ki naj bi priklicali pomoč. Prihiteli so delavci z obrežia. ki so težko ranjenega poročnika naložili na no-silnico in ga prenesli v bolnico. Vsled velike izgube krvi ni upanja, da nesrečnež okreva.
Ta stojiSffa je 'treba vendar ne samo en-trat na dan temveč vsaj petkrat teme. tJIto očistit!, z obilo vode splahnlti ter pri. merno desfcifleirati. Tudi jarek menda nima pravega padca, ksr te nesnažne luie ne odtekajo. Ograja pri stranišču ob Frančiškanskem mostu je že skrajno defektna, naj se popravi. Mestni fizikat aaj si ogleda to stranišče, v kakšnemu stanju Je. Kak ntis dobe tnjoi. Ob mostu leži že dve leti čoln. čaka menda na odrešenje, kakor tistih 100 topov na polju za železnico. Pa ti že čakajo 6 let, da se jih kdo usmili! Ograja pri opernem gledališču ob Aleksan. drovi cesti Je slaba, več stebrov Je odlom-Ijenlh. Priskrbite, da se orraja popravi.
— Plinske inštalacije. Z ozfrom na notico glede plinskih inštalacij, priobčeno v ljubljanskih časopisih, naznanjamo, da izvršuje plinarna vse plinske inštalacije v starih poslopjih, ako se rabi plin za kuho, ogrevanje sob aH pa v obrtne svrhe po
j lastnih cenah proti večmesečnim obrokom. S tem je dana prilika pač vsem slojem, da premagajo težkoče, ki so zvezane s plačilom večje svote naenkrat. Stroški vpeljave, s kompletno pripravo za kuho znašajo povprečno za eno stranko okrog 800 Din. Vse pripomočke za rabo plina dobavljamo po najnižjih cenah na 4mesečnc obroke. Proračuni se stavijo na zahtevo brezplačno in so za. stranke oo-polnoma brezobvezni Kdor hoče imeti v poletju kuhinjo Čisto in hladco, mora kuhati na plinskem kuhalniku, kf ne razširja nadležni prah in vročine. — Mestna plinarna.
— Ob Trubarjevem pa-Ky je napisna tabla, ki je Že dve leti razbita. Napis na nji se ne more več citati, zato ni za drugo ka£or za smeti. Odstranite jo, ako ni mogoče napravit? nove.
— Kolo jugoSL sester v Ljubllan! je
prejelo 10.000 Din od g. Mare Rakove v počastitev spomina blagopokojnega soproga g. Ivana Rakovca. Kolo se naj iskrene je zahvaljuje plemeniti dobrotnici za ta velikodušni dar, ki ga hočemo porabiti v najplemenl-tejše namene.
— Akademsko društvo jagoslov. tehnikov v Ljubljani priredi v nedeljo dne 2£>. aprila t, 1. cvetlični dan v prid izpopolni:ve svoje strokovne, znanstvene knjižice. Ker je to edina knjižnica te vrste na IJubijanjki univerzi ter jo mora omenjeno drnšf /o vzdrievati brez vsake državne podpore, prosimo cenjeno občrnsivo, da pripomore v kar največji meri k dobremu uspehu te akcije. Odbor AD.1T. 7?4 n
— Vodmatčani! Knjižnica naprednega političnega rn gospodarskega društva za vodmatski okraj posluje od drte 7 t. m. dalje vsakj torek in petek od 6. dj pol s. zvečer, ob nedeüah pa od po! I1 do 12. ure dopoldne. Knjižnica se nahaja v hiS! gostilne Plegar na Zaloški cesti šr 7. 725/n
— Smrtna nesreča. SnočJ so pripeljat! i vlr?kom v Ljubljano posestnika Josipa Smodiča iz Hrastnika, ki je v solsoto popoldne doma ;mrtr.o ponesrečil. Pa^iel Je s približno pet metrov visokih svisel ter priletel tako nesrečno, da je dobil težke notranje poškodbe. Nesrečnež Je v Ljubl5a. nI na kolodvoru Izdihnil. Policijski zdravnik dr. Avramovič, ki je prispel na kolodvor, Je odredil, da eo truplo ponesrečenca prepeljali v mrtvašnico.
Nič Va« ne stane več, ako kupite mimogrede na kolodvor vozai Ii.-tek pri »Put-nlku.» Tourist-Otfico v pftlači Ljubljanske kreditne banke — prihranite pa si na vsak način čas in neprijetno prerivanje v kolodvorski prodajalni.
51o precej iu so tudi nakupili nekaj pirane živine. Prihodnji mesečni sejem se vrši v ponedeljek 4. maja*
—c Njive da v čajen mestna občina na Spodnjem Lanovža potom dražbe, katera se vrši na licu mesta v sredo dne 8. aprila ob 13. popoldne.
mmmm
je, da se prepričate, da eden par nogav:c z žieom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor štirje pari drugih} Dob.va^o  se  v  pr^da.a n.h,
LI 11    T- I: t
!z Maribora
— Tovarna Kozina razprodaja   <e dni
večjo množino parov čevljev po znatno znižani ceni, na kar se cenj. občinstvo uljndno opozarja. Prodaja samo Aleksandrova cesta 1. 705n
m C!č priznal, da Je umoril družino čevljarja   Mikla.  Poročali   smo svoječasno
0 strahovitem zločinu v Studencih url Mariboru, kjer je bila umorjena družina čevljarja Mikla. Umora sta bila takoj osumljena mizarski mojster Zlahtič In njegov pcmočnii č:č\ Prvega so takoj prijeli, drugI pa je med tem pobegnil v Italijo. Italijanske oblasti so čiča kmalu Lrsledile ln ga. izročile naSim. Oba osumljenca sta tr. dovratno zanikala svoje dejanje, dasl se je pri njih našlo MIklu oropano blago. Čič Je celo nosil MikTove Čevlje. Tekom zasliševanja pa je čič vendar zašel v razna protislovja in je končno dejanje popolnoma priznal. Kakor je izjavil je on nesrečnega. Mikla držal, žlahtlč pa ga je večkrat udaril s kladivom po glavi. Miklovo roiblno je poklal čič. Sedaj je pričakovati, da se uda tudi žlahtič. Preiskava v aferi umora rodbine Mik! je dozh'ela. popolen preakret. Upati je, da bodo sedaj poj^njen! še nekateri tnistfTlJom? umori, izrršeni zadnja leta v ptujski okolici.
m Drzen beg dveh kaznjencev. V petek je iz mariborske kaznüniee pobegrnll 31 lrtni kočljaž Alojzij Meržek 12 Plisäkovice, ki Je bil pred ljubljansko poroto obsoieu na sest let ječe, z dela na polju pri Laj-teršberkn pa je pobegnil 25 letni pekovski nomočnik Anton ZaberI iz Pristave. Dosedaj jih t* niso izsledili.
m Upor v kaznilnici. Na Sveti večer je nastala v mariborski kaznilnici prava revolucija. Več kaznjencev, njim na Čehi Tom^a Zorjan ba Karal Bevc, je napadlo paznika, katerega 00 zvezali in vrgli v celico. Odvzeli so mu ključe ter hoteli udre-ti iz kaznilnice. K sreči so drzen beg preprečili drugi kaznjenci, ki so lopove zopet prijelt. Final* tega dogodka «e je odigral te dni. Zorman ln Bevc sta bil-i obsojena v*ak na 2 in pol leta Ječe, Josln Fras in Andrej Pelan na 1 leti ln Josip Punčuh na
1 leto ječe.
m Zastrupljenje s plinom. Pred dnevi je kuharica ravnatelja tovarne mila «Zla-torog-9. Elizabeta Kuhar v kuhinji zaspala, pozabila pa je zapreti plin. Naši! so jo popolnoma nezavestno. Prepeljana je bila takoj v bolnico, kjer so ji rešili življenje.
m Izgon komunističnega agitatorja. Policija je Izgnala iz Maribora nekega Frana Schwarzenbergerja, rodom Madžara, ki je med delavstvom Širil komunistično propagando. No, apati je, da tudi Madžari svojega rojaka re bodo preveč veseli. Dr. Korošec organizira na Hrvatskem kle.
!z Celja.
Usoden n a k
u p
vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka v razni kakovosM za posnodc dečke in otroke vam nudi edino le konfekcijska tovarna
Fran Derer da & Cie.T Itablfans.
Prepričajte se o nfzkfh cenah ter si o«rTe!te bogato zalogo na Er'avcevl cesti 2. rasnroti dramskega   gledališča, v  neposredni bližini minske cerkve.
!z Ljubljane.
— škandalozne razmere na gorenjskem kolodvoru. K včerajšnji notici načega lista: Na obeh koncih te znamenite poti sta pritrjen! tablici z napisi: Do preklica dovoljena pot. To sem hotel §c en. krat omeniti, a me Je gornja notica prehl. tela. Kakor vidimo Je ta pot privatna laat. Kdo pa Je lastnik? Državna železnica aH pivovarna «Union*? Menda državna želez-niča. Ako Je držama železnica, potem Je oni napis rac neumestea. Ako pa je ona steza tuja last. je te skrajni čaa, da želee-niška uprava to parcelo odkupi.
— V sramoto so mestu / jakarska stojišča pred rUnlonom^ In ^Slonom*.. Nihč> se ne briga za snago. Zato ti udarja v nos neznosen smrad, ako prideš v bližino teh hotelov. Ni niti najmanje koristilo, da smo že lansko leto opozarjali na ta nedoatatek. Kako naj n. pr. tujec spi pri odprtem oknu, če mu udaxia tak penetrante» duh v nos.
—z Savinska podružnica SPD je imela v soboto 4. t m. zvečer svoi redn! občnf zbor v Narodnem domu v Celju. Udeležilo se ga je prav lepo število članstva. Občnemu zboru je prisostvoval tudi referent za tujski premet v oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani g. R. Bad-j u r a. Načelnik podružnice g. Fr. Kocbek je o:voril občni zbor ter podal nato tajniško in biacraini^ko poročilo Podružnica je štela v preteklem letu 586 članov, od teh enega Častnega. 72 ustanovnih in 513 rednih. Podružnično delovanje je bilo v glavnem osredotočeno na opremo in na oskrbo planinskih koč. Obširno je poročal o raznih kočah in zavetiščih po Savinski dolini. Podružnica je posvečala posebno pozornost tudi vsakoletni popravi in markaciji potov. Zavzemala se je todi za zboljšanje prometnih zvez v gornjegradskem okraju. Denarni promet podružnice, ki pa ne obsega celjskega, mozlrskega in žalskega odseka, je: gotovina Iz leta 1923. Din 5.40, dohodki Din 117.639.40, izdatki Din 116.829.35; gotovina znaša toret Din 861.45. Dohodki vseh koč v letu 1924. so zna^i Din 96 936, izdatki pa Din 74.304.55. čista imovina podružnice s kočami in drugim vred znaša po ze*o zmerni cenitvi Din 74.541. PoročHo Celjskega odseka je podal g. Plahuta. Odseko-vo delovanje je bilo v minulem letu osredotočeno na Celjsko kočo. Poročilo o delovanju celjskega odseka je bilo obširno. Vsa poročila so bHa z odobravanjem sprejeta na znanje. Sledilo jc še poročilo o zgradbi koče v Logarski doünl. Pri slučajnostih je bilo sprejetih več sklepov, nanašajočih *e na bodoče podružnično delovanje.
—c Redni sestanek JDS za mesto Celje ▼ sredo radi občinske seje odpade.
—c Stekel pes je v nedeljo dopoldne obgriznll na Dregu dva otroka. V kapucinski cerkvi je napadel dva moška, ki ju pa oT raniL Isti pes je nato v mestu na Slomškovem trsu obgriznll g. Lndovika Lužarja, katerega so nato oddali v celjski Pasteur-jev zavod. Psa se je posrečilo na dvorišču hotela Žumcr ustreliti.
—c Prvi mesečni živinski sc|m se je vršil v Celju v ponedeljek dne 6. t. m. Pregnanih je bilo 51 glav Ž!v!ne. Cene so bile povprečno 1 kg žive teže: voli 11 do 12 dinarjev, telice 11 do 11.75, krave od 3 do 7 41nariev Kuncev zlasti mesarjev, jc prt-
TESTO
bo rahlo m fnega okusa le z nporabo
pecivneora praška in vanilin sladkorja.
ji!!ü«ffs krajina.
— Čitalnica v Kobaridu je začela zopet delovati. Občni zbor je bil dobro obiskan. Pričakovati je v društvu nove-za svežega življenja. Delovalo bi rado tudi Gasimo društvo, ali to zabranjuje občinski komisar Cavalotti. ker ima društvo slovenski pove-Ijevalm* jezik.
— Avtomobil padel v hudournik Ter. Dne 5. t. m. se je pelialo nelaj Rečunov v Videm na Športno prireditev. Na mostu pri Versi v Furlaniji se je zgodila nesreča. Avtomobil se je zaletel v ograjo, jo predrl in padel v hudournik. Ubl! se je pri padcu Josip Mleta, lastnik hotela >Cervo d'oro« na Reki Tri osebe so težko ranjene in «:o ostale v bolnici v Palmanovl, trije so laliko ranjenL
— Namesto v operacijsko dvorano v zapor. Izidor Wichsler je ruski podanik. Lani ie bil Izgnan Iz Italije. Pred kratkim se je pojavil v Trstu in se notel podvreči operacij' v Želodcu. Ali predno se je mog4o to storftl, so ga aretirali in na mestni pre-turi je bil obsojen na 15 dni zapora.
— Razprava proti italijanskemu zdravniku dr. G. Gaeta v Gorici. Pred tribunalom v Gorici se je vršila razprava proti zdravnik« dr G. Gaeta iz Cervlnjana, ki Je obtožen, da je z Izvrsenjern splava ženi Mariji Lea rdi v Ogleju povzročil njeno smrt. Zdrav- |
nI5k: izvedenci so podali izvestje, da je na stopila smrt  vsled  operaterjeve nesposobnosti in nespretnosti v taki stvari. Razprava vzbuja  veliko zanimanj©.  Razsodba s« proglasi danes.
— v Kopru počaste 25-letnico kraljev* ga vladanja z razširjenjem ln popravo občinske boTnice Stroškov Je prrračunjenlh na 70.000 ln*. Polovico plača občina, dni£~» polovico se nabere pri občinstvu, ki se bo gotovo rado odzvalo dotičnemu pozivu.
— Sronast doprsni kip Oberdankov s? postavili v inženjerski šoli v Rimu, kjer jr Oberdank svoj čas študiral. O Oberdanko-vem spomeniku v Trstu se je veliko govorilo In pisalo, sodaj pa vse molči In pri s pevko v od nikoder ni.
— Po Istri se klati polno malopridne žev, ki kradejo, kjer le morejo. Včasih so pa tudi ljudje premalo previdni pred tatovi. Tako je te dni O. Ferro v Vodnjanu pu stil evojo hišo nezastraženo in odšel na p« Ije. Prišli so tačas neznanci in odnesli ve* tisoč lir denarja in drugih vrednosti.
•— Tujci v Opatiji. Od novega leta dalj« je bilo v Opatiji 5221 tujcev, sedaj jih j< okoli 2000. Za velikanočne raznike se pričakuje velik naval gostov, v glavnem rt inozemstva. Tujci se pritožujejo, da pošta in brzojav v Opati i preslabo poslujeta in da je na postaji v Matuljah osobje, ki govori samo italijansko. Tako se tujski pro* met ne pospešuje.
— Poltalijančevanje okolice Zadra. Italijani so si vtepli v g'avo. da se mora hr vatska okolica Zadra. ki je padla pod italijansko oblast, nemudoma poitalijančiti. Za to postavijo, kjer se jim bo zdelo potreba azlie, da v jame jo tako že nežno deco v avo je italijanske zanjke.
— Italijanski železničar, ki je zadavil svojo slovensko ženo. Pred poroto v Trst'« ee vrši ie nekaj dni razprava proti italijanskemu železničarju Luca Priore, ki s« je poročil v Št. Petru na Krasu s Slovenk; Antonijo Žužek, imel ž njo eno deklico, na to pa začel zahajati v Trst, kjer Je dob:: neko ljubico. Svojo ženo je začel sovražit* in Izjavljal je. da jo sovraži tudi radi tega. ker Je Slovenka, potem na se je začel naenkrat laskati ji, zvabil jo je v gozd ln tam zadavil. Zaslišanih Je bilo mnogo prič. Po-kojnieo opisujejo kot dobro ieno ln mater, Prior pa Je lahkoživ človek. Razsodba bo razglašena najbrže v sredo.
Sport.
S. K. Primorje * KlatfenJurt S. V 3 : 2 (1 : 2).
V nedeljo se je v Ljubljani otvorila med narodna nogometna sezona in sicer je S K. Primorje povabilo znani Klagenfurtei Sportverein. Celovčane smo videl! že lani in moramo priznati, da niso napredovali. Nogomet, >.i ga goje. Je zelo primitiven približno enak igri naSih drugorazrednih klubov. Primorje je goste taktično in teh, nično cadkriljevaio. nI pa znalo tega po. polnoma izrabiti. Zmaga je bila povsem zaslužna.
Vodstvo so dosegli Primerjani po Erma-nu v 9. minuti, izenačilo je za goste v 18. minuti desno krilo, ki je prodrlo solo. Nekaj minut pred koncem svojega polčas? dosežejo Celovčani drugi gnal po diktira nem penaltyju. V drugem polčasu Primor je konstantno nadaljuje. Vratar Celovca nov ima obilo posla. Po srečno odbitem oa, padu nese žogo izven kazenskega prostora, nakar sodnik diktira indirektni prosti strelka te rega BIrsa promptno pošlje mimo vratarja v mrežo. Primorje še dalje napad* in v 21 minuti ima zabeležiti svoj tretji uspeh. Erman zabije efekten goal. Igra postaja proti koncu čedalje živahnejša, Primorje se vrže bolj na defenzivno Igrr ter prepreči ostro pritiskajočim gostom izenačenje.
Kakor smo že omenili je Primorje teh nično nadkriljevalo goste, predvsem Je uga. jala igra notranjega tria Erman, Blrsa, Ča mernik. Najnerarneejšl je vsekakor Er-man, eden najboljših ljubljanskih Suter« Jev. V krilski vrsti je ugajala smiseln* igra Vindlša. V dobrega backa se razvija Slamič — dočim Jančigaj v goaln ni mogel nadomestiti Ermana.
Gostje so se odlikovali s hitro igro, precej nevarna je desna spojka Stelner. V ostalem je bila njihova igra precej šablon ska. Sodil je g. Vodišek zadovoljivo za ob* strani.
V predtekmi je zmagal Slovan nad Jfc dranom, ki je nastopil z več rezervami.
Ccrlnthlans na Dunaju. Dne 16. aprh igra na Dunaju glasoviti angleški amatet ski klub Corinthians.
Darila.
Uprava našega lista je prejela za Društvo slepih Din 50. ki jih je darovala g. Ma rtia Rupar za odklonjeni babišTcl honorar Din 100, katere darujeta gg. Fran m Rozf KrapeS v počaSčenje mesto cvetja na gro* preblage pokojne ge. Marije Tekavčič. roj Nigrin, in Din 10, ki jih je daroval s. Tva* Žunkovič fz Barkovelj. skupaj 160 Din: i? za »Ruske trpine* Din 30, katere je daroval g. ing. Josip Vodopivec iz Kostanjevice,
Vsem darovalcem srčna hvala!
Zahvala.
Za izkazano sočutje, za darovane vence Tn evetje» za častno spremstvo na zadnji poti našega ljubljenega soproga, zlatega papana, brata ln strica, gospoda
Fran Breganta
se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Žalujoči ostali.
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD«   dne 8  aprila 1925.
Strv. 79
Gospodarstvo.
Občni zbor ljubljanske Kreditne banke v Ljubljani.
V povodom 251etnega obstoja zavoda slavnostno okrašeni bančni dvorani se je vršil 4. t. m. ob 15. uri popoldne XXV. redni občni zbor Ljubljanske kreditnie banke ob zelo številni udeležbi delničarjev, ki so zastopali 262.618 delnic, tedaj skoro štiri petine celokupne delniške glavnice In imeli 26.167 glasov.
Predsednik g. dr. Karel Triller se *e po kratkem pozdravu navzočih spominjal SÄletnice bančnega obstoja ter Izvajal, da je tedaj peščica narodnih mož postavila s pomoči bratskega čehoslovaškega naroda važen meJnHc v praven razvoja slovenskega narodnega gospodarstva z ustanovitvijo Ljubljanske   kreditne banke, ki je izpolnila zevajočo vrzel v organizaciji domačega denarnega gospodarstva. Dočim ie bila 00-treba po realnem kreditu že zadostno krita po številnih regnlativnih hranilnicah in vzorno organizovanem zadružništvu, je bila trgovina, industrija in obrt s potrebo mobilnega kredita izročena na milost m nemilost tujemu kapitalu. Začetek banke je bil pač težak, a vsled njenega solidnega poslovanja se je čvrsto razvijala in v kratkem času je bogato kalfko seme. ki so ga, ustanovitelji sejali. Marsikatero danes cvetoče trgovsko In idustrijsko podjetje se mora zahvaliti za današnjo velikost Ljubljanski kreditni banki. Da so se začetne tež-kočt prebolele in se ie zavod tako lepo razvijal, gre kot za ustanovitev samo predvsem zahvala ustanoviteljem. Izmed katerih je pozdravil posebej prvega predsednika g. ministra Ivana Hribarja, predsednika Trgovske in obrtne zbornice g. Ivana Kneza. g. Urbana Zupance, bratski češ. narod, zlasti Zlvnostensko banko v Prag! in njenega tedanjega ravnatelja, upravnega svetnika banke od njenega početka g. Josipa Š p i t a 1 s k y j a, nadalje prvega ravnatelja zavoda sedanjega upravnega   svetnika Jn nadravnatelja v pokoja K Ladislava Pečanka.   Spominjal se Je pa tudi hvaležno vseh onih, ki niso doživeli sedanjih sadov njihovega tedanjega uspešnega dela, predvsem blagopokojnega so-cstanovitelja in večletnega predsednika g. dr. Ivana Tavčarja, in izvajal, da je banka izgubila  v  minulem  letu vestnega sodelavca ravnatelja Goriške podružnice g. Ivana K a č i č a
Nato je generalni ravnatelj g. Tvkač poročat o bilančnem zaključku ter pri tem opozoril zlasti na naraščanje vlog na knjižice ln vezanih računov cca. 53.000.000 dinarjev, kar Izpričuje vedno rastoče zaupanje do najstarejšega slovenskega bančnega savoda, opozarjal na veliko likvidnost sredstev Ljubljanske kreditne banke ter primerjal zaključne številke z onimi v letu 1923, ki dokazujejo v vseh panogah poslovanja znatno napredovanje v prošlem letu.
Nato so se na predlog nadzorstva odo-
brili soglasno delničarjem predloženi zaključni računi, upravnemu svetu se je podelil absolntorij, upravnemu sveta, ravnateljstvu fn ur&dniSrvn je bila izrečena zahvala.
Občni zbor Je nato sprejelso glasno predlog upravnega sveta glede razdelitve Čistega dobička za leto 1924   v zneska
8.690.369.74 dinarjev ter poleg statutarnih tantijem upravnemu svetu ln nadzorstvu določil 5,999.994 dinarjev za izplačilo 12% dividende 18 dinarjev (kot lani) na delnice, dodelil 428.945.50 dinarjev kot dotacijo rezervam, 300.000 dinarjev kot dotacijo pokojninskemu fondu in 300.000 dinarjev jubilejnemu podpornemu fondu za nradnlšt-vo, določil 300.000 dinarjev za izplačilo bilančne nagrade nradništv ter sklenil Pienes ti ostanek 496.433.29 dinarjev na račun izgube in dobička za leto 1925.
Na občnem zboru Je brl z vsemi oddanimi 26.075 glasovi ponovno izvoljen članom upravnega odbora vsled poteka funkcijske dobe izstopajoči g. Leo S o u v a n in mesto izstoplvšega g. Vladimirja A r k o a 25.824 glasovi g. Claude de Seze, upravni svetnik Trboveljske premogokop-ne družbe v Ljubljani. V nadzorstvo so bili izvoljeni dosedanji člani gg. dr. Peter D e -francesehi, Avgust Jenko, Bela MI-1 i č, Ciril Pire in Anton 5 k o f.
—g Popust! na avstrijskih železnicah.
Naš konzulat v Gradcu Je sporočil naš! trgovski in obrtniški zbornici potom ministrstva trgovine in industrije, da ie ravniVd-stvo železnic v Avstriji odobrilo 50% popust na želez, tarifah za prevoz blaga za* I.) Razstavo dekorativne obrti In Industrie, ki se bo vršila v Parizu od 1. mila do 31. oktobra, 2.) Razstavo umetn'n v So!n> gradu od 5. do 20. aprila 1925. 3.) Veliki vzorčni semeni v Zagrebu od 20. aprila do 4. maja 1925.
Zadružna goepoda«-eka banka d. d. v
Ljubljani je imela v Četrtek S. aprila svojo bilančno sejo. Ravnatelj dr. Ivan Blok&r je poročal o poslovanju v letu 1924, ki se je navzlic splo*n: gospodarski depresiji zelo ugodno razvijalo is pomeni vsestranski napredek tega natega močnega ln solidnega domačega zavoda. Najboljše spričevalo sa eaupanje, ki pa vslva, zavod v rajslrilh plasteh, je okolnoat, da so ss dvignile vloge na knji2!ce sa ca 74 od »tot. na okroglo Din 40,000.000.—. Za to zaupanje se Ima zahvaliti zavod predvsem svoji kulanci in likvidnosti, ki se Je Izkazala v Časih najtef. je denarne krize.
Banka je svoje poslovanje ▼ preteklem letu znatno razširila la otvorJla novi po-druznlct v Celju ln Novem Sada.
Bilanca kaže sledečo sliko: Aktiva: Blagajna Din 8,357.000.—; valute Din 700 tisoč; menice Din 11,000.000.—; vrednostni papirji Din 6,000.000.—; dolžniki Din 160,000.000.— (med njimi denarni zarodi Dtn 18,000 000.—); Inventar Din 1,200.000: nepremičnine Din 6,400.000.—. Pasiva: Del. nlika glavnica Din 12,000.000.—; redni re-
zervni zaklad Din 1,990.000      (z letošnjo
wv.wv -ep .—): rel«
dotacijo Din 3,093.000.—): reservnl zaklad sa dabiozne terjatve Din 150.000.— (s letošnjo dotacijo Din 430.000.—); pokojninski saklad Din 360.000.— (s selanjo dotacijo Din 460.000.—); hranilne vloge na knjižice čez Dte 40,000.000.—; upniki Din 136,000.000 (med njimi denarni zavodi Din 8,000.000.—) • Cisti dobiček Din 3,060.000.—. Celokupni promet Je enaSal okoli 7 miljard ter se je povišal za 40 odstot. Is Čistega dobiCka bo predlagal upravni svet občnemu zboru, ki se bo vrfiil SO. aprila, lz ode tot. dfvltlendo.
(To poročilo je bilo včeraj pomotoma zamešano, zato ga danes priobčujemo po* pravijeno. Op. ur.)
—g Izvoz stavbenega lesa In de«k ca Izdelovanje zabojev na Kreto. Neka imper:. in eksportna agentura v Grč!ji se zanima za naše tvrdke, ki bi prišle v poštev za izvoz lesa na Kreto. Interesentom je nasljv navedene agenture v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v LJubljani oa razpolago.
—S Trgovino z valutami je dovolilo finančno ministrstvo Prekmurski banki d. d. v Murski Soboti.
—g Prodaja živega srebra, zepn'h vf1-galnlkov, svilene tkanine In rut Iz čipk s*, bo vršila dne 20. aprila t. 1. pri glavni carinarnici v Ljubljani. Predmetni ogl^s z natančnejšimi podatki je v pisarni trg »v-ske In obrtniške zbornice v Ljubljani m-teresentom na vpogled.
To in ono.
Senzacijonalni samomor v Monte Carlu.
V Monte Carla, v slovitem tamkajšnjem parku, je te dni zopet počil strel ki razburil mednarodne lahkoživce, ki sedaj preživljajo pomlad na južnofrancoski obali. Park slovi po celem svetu tako radi svoje botanične krasote, kakor tudi radi številnih samomorov. Clm mednarodni elegan zapravi na ruleti svoje premoženje m ne najde Izhoda lz obubožanosti, gre v park ln s! ustreli krogi Jo v telo. Topot nI flo za mednarodnega lahkoživca m razuzdanca, nego za sina bogatega pariškega industrijalca, ki ga je nesrečna ljubezen pognala v smrt. Nesrečni mladenič se je bil zaljubil v mlado, Izredno krasno Dunajčanko, H pa ga je odbijala. Ohola dama, ki je Idealnega mladeniča pognala v smrt, se imenuje Lidija Nagel. Je to že drugI mož, ki g* je tirala s svojo nenaklonjenostjo v smrt. Mlada, Izredno krasna žena, je hčerka dunajskega odvetnika In nečakinja slovite kraso-tlce »Marije Johanny« O poslednji je znan-no, da se je najprvo omožila z opernim pevcem Piccaverjem, nato z ogrskim športnikom Jakabffvjem m končno s* je ločila od romunskega bojarja fn veleposestnika Sturdze. Kakor nečakinja, je želela tudi Lidija igrati v življenju in v javnosti veliko vlogo. Z bogato ©možitvijo se je žal hotela rešrti malenkostnih, malomešča/iskih razmer. Cel Stab oboževalcev ie bil gospodični LkJiji sta'no -ra petnrr«? rn ji dvorfl. Po nasvetu nečakinje Marije je Izbirala najbogatejše snubce. Ožja izbira ie padla na berlinskega fabrikanta Lercha ln na Du-najčana Kurta Naglja. Končno se je odločila za mladega Dunaičana. Poroka }e vršila pred nekako šestimi meseci. Mož Je
o^d->' o^^fevftno ^»nc 7 M***Vorr, V* mu gj»
je dovoljevalo njegovo bogastvo. Lidija pa kljub temu nI bila srečna. Zlasti se je upirala misli, da bi morala tako mlada postati mati. O tem je obvestila tudi svojega moža: ni mu prikrivala svoje odvratnosti proti nosečnosti In otrokom. Tako je mladi Nagel opazil na leni lastnosti, ki so ga globoko razžalostile. Ljubil pa jo je vseeno
do blaznosti. Ko se Je neki večer vrnil domov, ni več našel žene. Na mizici je za-cl^a! pf«mr>, v katPr^rr» rrm «nor.^cr». da se jc podala v sanatorij v Salzburg, da si odpravi p!od. Ncsreincsa moža se je polastila splošna razburjenost. Vedel se jc kot blazen. Nekega dne je tudi on izgnili z Dunaja in se potepal po Italiji. Njesovi sorodniki so zaman povpraševali za njim. Nekega dne so prejeli pismo, ki ga je bil naslovil na Lidijo In ki ga je ta žena vrnila staršem, ne da b? ga bila odprla. V tem pismu je Nagel sporoči ženi, da gre v smrt. Komaj so sorodniki od mladega Naglja sprejeli to pismo, je prispela iz južne Tirolske vest, da se }e tamkaj usmrtil in da je bil na mestu mrtev. Nagel ni zapustil nobenega naslednika. Ko je LMJja odpravila svoj telesni plod in zapustila sanatorij. odšla Je na franosko reviiero, kjer je postala kmalu sred?5če mondenskega Interesa. Vsled neizkušenosti je postala najprvo žrtev dveh mednarodni pustolovcev, k! sta jo izkoriščala. Kmalu je prispela iz Budapeste tiralica za tema dvema pustolovcema, k! je reŠHa Lidijo Izkoriščanja. Ravno v tem času pa se jc vanjo nesmrtno zaljubil mladi sin pariškega fabrikanta. Poklanjal Ji je dragocena darila, dragulje, briljante Itd. Ko ie stopil pred Lidijo In jo zaprosil za roko, mu jo je odbila. Iz tuge nad nesrečnem koncem svoje ljubezni je mlad! fabrikant poiskal smrt m si pognal kroglo v srce. Labko?:vka LMf*a «I ne beti radi te smnl glave. Kje naj pozabi svoje ljubezenske do-pvrT' ■ *      »i       m~«-^ nn* mleti,
kjer pravkar zapravlja dragulje, k! ji jih je bi! poklonil nesrečni ljubavnik :z Pariza ...
Strašna perspektiva bodoče
vojne,
tik pred vojno In k? je bil namenjen s* uspešno vojno proti Nemcem. Izdelali -o & mnogo ln b:!e so pripravljene  bo:obe. č Jih pošljejo na bojišče, kjer so hoteli iz a» roplanov bombardirati     nemSka  m*:j*a * prisiliti   Nemčijo   h   kapitulaciji. Hirol Malwell Lefroy,  profesor entomoloeije n državnem institutu za vedo in tehnologij«., je delal a tem plinom poskuse in   sicer v. mukami. Pri tem nI opazil, d« vdihava plin sam.
tBil sem zelo zamišljen nad ten\,c pri povednje Lefroy o dogodku, t da plin v?*or ne vpliva na muke, ln sem čisto pozabir. 4* ne smem ostati  do!j?o v laboratoriju.  <" *v deaet minut sem ee prepr'^al. da mf>jn plju . ča ne delujejo rormalno in takoj mi Je bttr Jasno, kaj se je zgodilo Planil sem k oknu da pi;iem do gretega zraka, toda vrvica fe katero se okno odpira,    se Je pretrp^n. Komaj sem priiel ik laboratorija v stransko sobo, kjer sem omedlel, äele s kiefkora so ml pt-dnJIc vrnili zavest.«
Ce bi ta plin spustil na London, bi !jl dje hodili po ulicab !n umirali, ne da bi va-ilell. odkol  nenadna  smrt   Strašul utinefc tega plina, ki so ga nazvall »Lewisit.« nas spom'.nja govorice, ki Je krožila po amerl-Bki armadi o Edisonovem izumn. To je bil plin. ki bi spremenil celo pokrajino v po. polno  pustinjo,  V zavezniikth  driavah s* Je koncem vojne mnogo govorilo o strupe n!h plinih, vendar pa je £ele slučaj s prof LefroyJem pokata!.    kako str&sne so perspektive bodoče vojne.
Kje je avtor?
Iz Londona poročajo: V South Kenslnjf-tonu bi bil neki profesor kmalu Izgubil ilv Ijenje pri poskusih s plinom, ki Je tako z* hrbten, da ga človek ne čuti v zraku, vendar pa povzroča takojšnjo smrt, ker unič: pljuča. Pod vplivom tega opaanega plina nastopi takoj takozvana pneumonija. To Je is« plin, ki 00 ga odkrili angleški kemiki
V Wyndham - Theatru so igrali delo Alfreda Gutrose, katerega predmet je ženska nezvestoba. Starec odpusti svoji mlad ženi vse grehe. Stvar je obdelana že tako, da preseda vsakemu pametnemu človeku.
Ang!ežl so pričakovali, kaj vendar bc novega v Guiroaovi iirri. Ali nastopil Je starejši varan: mox. mlada žena in domač! prijatelj, ki jo odpelje v drugem dejanju V tretjem dejanja se skesana Magdalena vrača !*n v četrtem jej mož odrmsti beg od doma V gledaHšču navzoče občinstvo fa godrnjalo že pri prvem dejanju, po druger* pa je nasta! velfk vihar ogorčenja nad takr bedasto vsebino vprizorjene i?re. Po tretjem dejan tn je k a grme! iz neke fcZe gla< Dosti je! Ne potrebujemo četrtesrs dtiann' Pred vojno bi ne -»grali take gluoosi;. Mrto-žica je pritrjevala, ali izvršilo se je w -darle tudi Četrto dejanja. Potem pa je hnlo dosti potrpljenja.
Kje ?e avtor? Sem z njim! Vse vpreV Je Iničalo in zahtevalo, da se prikaze n& odru avtor, da ga orimemo soreimejo . irr ozmerjajo. Igralec in igralka, ki sta Imela glavno vlogo, sta trdila, da sta ona kriva, ako nI bilo kaj všeč občinstvu. Vedno Še so zahtevali vedeti avtorja, ki je pa tačas pr nekih sfransklh vratih pobegnil na varno.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica
Najstarejša slovanska?
.glBhnta ifl libnb
dslavnlca r
«van Brteell, Pasa!«** a. 19,
M priporoča, izvršitev točna, cene t zmerne. 17^
J. StfzpuSin
ca Sisak =
prtperuta
najbolje tzzitara» 21ct, ■art't'Jrt I uttlz MtrtzShM za m stekali ott.
Srebrne krone
plačuje najdražje tvrdka
Jos. 5eIovin»Cudent Ljub« Ijana. 979
Predtiskanje
ročnih del nzjmodcrnej* fcih vzorcev po izvanred» no nizkih cenah. — Pred Škofijo l/L 61/L
Najceneje
se podpletajo raznovrstne nogavice. — Pred Škofi« jo l/I. 60/L
ALOIS
Izprttan optik
Ljubljana
Stari trg »t. 9.
Zahvala
Za Številne Izraze iskrenega sofal}a ob bridki izgubi naše srčnoljubljene mamice, stare mame in talce, gospe
Katarine Šterk
dalje za krasne venec In cvetie. kakor tudi pevskemu odseku Gosp. naprednega druStva za Šentjakobski okraj za geni jI ve Žalostlnke, ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, izrekamo tem potom naj i skr e-nejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 7. aprila 1925.
Töte Žalujoče rodbine Šterk.
Svilene klobuke,
okrašene, od 200 Din na« prej v raznih barvah — prodaja Minka Horvat, mod ist ka, Ljubljana, Sta« ri trg. 62/L
Gostilna,
prvovrstna, v lepem pro« inetnem mestu Slovenije, «*e vsled bolezni lastnika odda z vsem inventar* jem podjetnemu, kavcijo zmožnemu gostilničarju, takoj na račun Ponud« be pod »Prvovrstna go» stilna/1017« na upravo »Slov. Nar.«. 1017
»Gon«,
nov preizkusen In edino siguren lek proti kapa* vid (trfper) ter za stare« lemu (Kroničnemu) tri« perju ter vnetju mettus* ja Za popolno oadrav» Ijenje treba lest lončkov. Vsak lonček 1 navodilom stane 45 Ün. — Proizva» la fn po posti razpoSilja tudi na zdravniški pred* pis lekarna Penič, Zapre« presič. Hrvatska 99/T
Otrotki vosifikl
športni In Inksusnl, po naf-niij< ceni In na J vrči a zaloga. Prodala na obroke, eenfkl franka — .Tribuna* F. B. L. tovarna dvokoles n otroških vozičkov, Lut> Jana. Karlovska c. 4. ml
Umetniške rozslednice
100 komadov ä Din 35*— naprej priporoča
narodna Knjigarna, LjuMiana, Prešernova al. 1.
O-iEjEifiEiEiO e:e e e beb
Bsl|ia kmharloai
se sprejme k mali družini za dopoldanske ure. Naslov pove uprava Slov. Naroda.
Suhe mavrohe ali smrčke
kupujemo.
Kupci smo tudi za suhe gobe jureke.
SEVER & COMP., 07l LJubljana.
VSAKOVRSTNE KLOBUKE
N.kitene od Din 120.— prej   pri STUCHLY. MASCHKE. Ljubljana, 2' -lovska ulica. 69/L
▼•Me
n redni otfni ihr
Okrefss »ota'llnle* v Orrnota« reg. zadruge z neom. zavezo, H ae bo vrStt v torek, dne 21. aprila 1925 ob poln 14. pop. v sejni sobi Okrajne posofl-n'ce. — Dnevni red 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo načelstva o letnem računu za L 1924. 3. Po-trlen'e letnega računa. 4. Nadomestna volitev v načel stvo in nadzorstvo. 5. Slučajnosti. — Piipomba: Ako bi ob zgoraj določeni ari ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bit občni zbor sklepčen, se vrti ob 14. Istega dne v Istih prostorih in po istem dnevnem redu v smislu § 29 zadr. prsvil drugI občni zbor, Id je sklepčen pri vsakem Številu navzočih zadružn kov. loto Načelstvo.
Pri »Solne««
za vodo I K. Widmmyer. Perilo rm, gospe, gospode
in otroke. Vsa oprava za novorojenčke. Vcnčkc aa
nevesto In blrmankc. — Edina zaloga abtahov (peče). Krmvate. nogavice, rokavice, oblekce za ojtro* ke itd. Tovarniška zalo« gR vseh vrst pletenega hlagii. Vsakovrstne jopi*
ce in jumperji en gros — en detaill 83/L
IVAN ZAROTNIK üt'il«
7<ufa. 37»    BCsta| tesarski mojster   T-efc» *•
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, osfrelja sa palača, hlic, vile« tovarne, cerkve In zvonike;  stropi, razna tla stopnice, led nlce, paviljoni, verande, leaene ogfftje itd, Oradba lesenih mostov, Jezov In mlinov.
**a»a «agau tet t Tovarna furnirja.
jjrača Holländer (Snbotica)
preponičuju bogato skladiSte perja ra forgane i jas-tuke od najjeftinije do najfiniie vrste. Najbolje poznata eksport iirma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna
posluga. ml
Damski klobuki in slamniki!
Najmodernejši modeli! Žalni klobuki! Velika Izbera! Popravila najceneje!
Modni salon IVANKA STEGNAR LJUBLJANA, Rimska cesta št 10.
<M7
m?
Kompanjona
sa 100.000 Din t r a 11 msnja industrija pokucstva I drvene robe u Zagrebu, po zeljno ako je isti trgovac drvom i posjeduje drvo, jer, imadem dobra priliku, da drvo brzo rasprcda'em. — Ponode na PUBL1CITAS d. d., oglasni zavod. Zagreb, Gunduličeva ulica 11 pod .Zs-4725- 1039
i
1 Budimpeštanski
*Ä mednarodni ve!ese>mv
SSf la. Sls 27. aprila 1929
■Uft ki ga je aranžirala 159 t
Trgovske obrtniška komora v Budimpešti.
OlaiSave pri voznih kartah in potnih listih.
S pojasnili služi: Beograd i Dr. Gesa Szilagyi, Straltfnlča bana "Va. — Splita UrcJ za vozne karte. — Skoplj«* Chambre de O ■■.:...:rce et d* Industrie.  (Trg. i induatr. komora.) — Can-
ts-alfil uradi Budapest, V.. Szemere u. 6.
INDUSTRIJSKE POTREBšTINE
vsake vr<;te ffatersVe žaga elrfcntarna *age fclinqarlt xquicllai imlrkove plo6s> tfttot mat s t alllisdar olja maaallca
plinska cevi aidarorl jermeni
alat surnsa armatura eumana cevi mllnaka avlla čollčna uaata I* % d.
R. i A. GORJAM
inienjeri
ZAGREB
BoSkovičeva ulica št. 2- 6
MAsiNE
svake vrste
lokomoblll
sttatorl
ga>trri dreh t* ki bandžaga
I. t« d.      52 L
-
ssasssä
Lmtainr. ia tisk »Narodna tiskarna«.