■1=1 ¡U-l
I í\l
■ r-
Ptuj, petek, 11. marca 2011
letnik LXIV • št. 19 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
V torek priloga		
pni	ulju	% 'S f J teli
Po Sloveniji
Ptuj • Optimistične napovedi za leto 2011
Z> Stran 2
Obrt, podjetništvo Ptuj • Včeraj rokodelstvo, jutri inovacije
O Stran 6
Od tod in tam
Podravje • Kjer se prepirata dva, ...
O Stran 7
V
Štajerski
Dejan Zavec •
»Vse lepe stvari se gradijo počasi«
O Stran 12
Spodnje Podravje • Zima se počasi poslavlja
Čas je za spomladanska dela
Čeprav je letošnja zima kar precej dolga in hladna, kaže, da sojo kurenti vendarle malce prestrašili, saj se po zadnjih sončnih in toplejših dnevih sodeč vendarle počasi poslavlja.
Na to so težko čakali tudi številni kmetovalci in vsi drugi, ki so, takoj ko je mraz malce popustil, že pričeli prva pomladanska dela na prostem. Ker pa je zemlja še vedno preveč mehka za obdelavo, se seveda vedno najde kup drugih in prav tako potrebnih obhišnih ali gozdnih opravil. Tako smo včeraj med kleščenjem in obžagovanjem vrbovih dreves ter grmičevja ujeli marljiva domačina ob potoku Rogoznica v Janežovcih pri Ptuju. Sicer pa smo trdno prepričani, da je takih in podobnih pomladanskih čistilnih in obrezovalnih akcij te dni dovolj tudi drugod. Da se zima čisto zares poslavlja, pa pričajo tudi vse krajše noči in vse daljši dnevi. Do konca tega meseca bo dan zrasel kar za 1 uro in 41 minut, okrog 21. marca ali sušca pa bo sonce stopilo v znamenje ovna. In tega dne bosta dan in noč enako dolga, temu pravimo tudi spomladansko enakonočje ali ekvinokcij in tega dne bo tudi uradno nastopila težko pričakovana koledarska pomlad.
-OM
Foto. Martin Ozmec
Ormož • Predavanja Brez dlake na jeziku
Velika prevara z ogrevanjem in CO
2
Mišo Alkalaj je magister matematike, vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani.
Računalniška ekipa, ki jo vodi, je leta 1993 postavila prvo spletno stran v Sloveniji, pozneje znano kot MatKurja, zato velja za enega pionirjev slovenskega interneta. Je tudi avtor knjige Podnebna prevara. Kot publicist je objavil prispevke v mnogih slovenskih medijih, brez dlake na jeziku pa razkriva tisto, kar bi mnogi radi zamolčali.
V okviru predavanj Brez dlake na jeziku, ki jih v sodelovanju z Ujet.si organizira Mladinski center Ormož, je Mišo Alkalaj v ormoškem gradu predstavil temo Znanost in politika podnebnih sprememb. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, saj
je odpiralo zanimive in provo-kativne teme. Na vprašanje, ali gre pri vprašanju izpustov CO2 za zaroto, je povedal: „To ni teorija zarote, ker osnovna lastnost teorije zarote je, da se morajo
Foto: Viki Klemnecic
vpleteni v zaroto o tem dogovoriti. Vsi, ki zagovarjajo človeški vpliv na podnebne spremembe, pri tem izjemno dobro zaslužijo. Zelo primerna oblika za ustvarjanje zaslužka in obdavčenje je trenutno CO2. Če bi brali časopise iz leta 1970, bi lahko brali podobne reči kot danes, namreč da bo človeški vpliv na okolje povzročil podnebne spremembe. Vendar takrat niso govorili o ogrevanju, pač pa ohlajanju. Takrat so strokovnjaki zagovarjali tezo, da se nam bliža nova ledena doba, ker človekova dejavnost v zrak dviga preveč prahu, ki zastira sonce. Ko se je okrog leta 1975 začelo toplejše obdobje, je teorija propadla."
O Stran 3
Oplotnica • Pomor čebel
Škoda je neprecenljiva!
Največji slovenski in eden največjih evropskih čebelarjev Janko Pislak iz Apač v občini Kidričevo je na pustni ponedeljek ob pregledu čebelnjakov v Brezju in na Kovaškem Vrhu pri Oplotnici obnemel, saj so bile vse čebele v panjih pomorjene.
Ker so vse druge možnosti po mnenju strokovnjakov izključene, je čebelar Janko Pislak prepričan, da mu je nekdo čebele, ki so tačas v panjih prezimovale in še vedno mirovale, namerno pomoril. Sicer pa je o tragični ponedeljkovi najdbi na obronkih Pohorja ogorčen povedal: „V ponedeljek, 7. marca, smo se s sodelavci iz našega čebelarstva Pislak odpravili na običajen obhod in pregled naših čebelnjakov na različnih stojiščih. Ob pregledu dveh večjih čebelnjakov na Brezju in Kovaškem Vrhu pri Oplotnici pa smo ogorčeni ugotovili, da
so v panjih vse čebele pomor-
jene.
Že na prvi pogled je bilo grozljivo, saj je na pisanih na-letnih deskah ležalo na tisoče mrtvih čebel. Ker sem posumil, da gre za pomor, sem o tem takoj obvestil pristojno veterinarsko službo, policijsko postajo in predsednika čebelarskega društva v Oplo-tnici. V prvem čebelnjaku je bilo 69 panjev, v drugem, ki je od prvega oddaljen le dobra dva kilometra, pa 73 panjev, pomorjenih je bilo torej kar 142 čebeljih družin, ali okoli 9 milijonov čebel."
O Stran 24
Ptuj • Tiskovna konferenca Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj
Optimistične napovedi za leto 2011
Na februarski tiskovni konferenci so direktor Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj Tomaž Žirovnik, vodja službe Smilja Černe-zel Hrastar in vodja Urada za delo Ptuj Miran Murko predstavili nekatere aktualne podatke o trgu dela na območju, ki ga pokriva Območna služba Ptuj, Ptujsko in Ormoško, prav tako pa tudi glavne novosti Zakona o urejanju trga dela, ki ga Zavod izvaja od 1. januarja letos. Januarski podatki so glede na razmere v Sloveniji spodbudni in glede na lanske podatke, januarja in februarja je sezonsko tako na Ptujskem in Ormoškem kot v Sloveniji brezposelnost najvišja. Konec januarja 2011 je bilo na tem območju 5096 brezposelnih oseb, kar je nekaj manj kot lani v tem času, kar jih navdaja z optimizmom, je med drugim izpostavil direktor OS Ptuj Tomaž Žirovnik.
Konec leta 2010 se je brezposelnost na območju upravnih enot Ptuj in Ormož povečala za 0,2 odstotka ali 11 oseb v primerjavi z decembrom 2009, kar je precej manj kot na državni ravni, kjer se je povečala za 13,8 odstotka, povečalo pa se je zaposlovanje kot tudi povpraševanje delodajalcev po delavcih. V lanskem letu se je zaposlilo za 30,7 odstotka več brezposelnih oseb ali 3397 brezposelnih oseb, skupaj z javnimi deli, delodajalci so prijavili za 28,6 odstotka več prostih delovnih mest (9886), za 32,7 odstotka (4567) pa je bilo več vključitev v ukrepe aktivne politike zapo-
Uvodnik
slovanja. Ob koncu decembra 2010 je bilo na Ptujskem in Ormoškem registriranih 4856 brezposelnih oseb, kar je 4,4 odstotka brezposelnih oseb v Sloveniji. V celem letu 2010 se je na zavod prijavilo 5850 oseb ali 11,4 odstotka manj kot v letu 2009. Glavnino ali 45,8 odstotka so predstavljali tisti, ki se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, iskalcev prve zaposlitve je bilo v tem času 16,1 odstotka, 18,1 odstotka pa je bilo tistih, ki so na zavod prišli zaradi stečajev, postopkov prisilne poravnave ali pa kot presežni delavci. V strukturi brezposelnih se je povečal delež
Cena iluzije svobode
Če malo pobrskate po spletnih straneh z eksplozivno-alternativnimi vsebinami, lahko kaj hitro postanete paranoidni ali apatični ali pa svobodni. Da ni vse zlato, kar se sveti, in resnica, kar nam govorijo vlada, znanost, cerkev in še kdo, smo že osvojili. Resnica je menda ves čas na voljo in dostopne so vse informacije, ki vam jih poželi srce, nihče jih ne skriva. Vse je na internetu, le videti je treba, se zamisliti in stopiti v akcijo. In zakaj ne vidimo, kakšno prihodnost nam pripravljajo politika in velike korporacije?Zato, ker ne želimo videti. Vztrajno tiščimo glavo v pesek kot noj, ali kot otrok, ki se pokrije čez glavo in misli, da tako postane neviden in ga vse slabo zaobide. Se spomnite lanske histerije s prašičjo gripo, pred tem pa s piščančjo, pa pred tem HlV-a, se spomnite terorističnih napadov in groženj, tornadov, neurij, toč, potresov, ptičev, ki padajo mrtvi z neba? Priznajte, da vas je vsaj pri eni od teh reči postalo majčkeno strah.
Zastraševanje množic z najrazličnejšimi naravnimi ali v modernem času lastnoročno proizvedenimi katastrofami je staro kot človeštvo in skrbi za to, da so množice obvladljive in pokorne. V poganskih časih so katastrofe pripisovali srdu različnih božanstev, ki seje spustil na množice, v krščanskih so kazen za pregrešno ljudstvo, v sodobnih, ateističnih pa je to davek napredka, civilizacije in znanosti. Tiste znanosti, ki sliši le še šelestenje denarja. Baje se v resnici naša Zemlja ne ogreva, ampak ohlaja, ledeniki se ne bodo stopili in vsi nasedamo sprostituirani znanosti. In pa medijem, ki poudarjajo senzacionalne novice, ki se bolje prodajajo. Mediji so odkrili tržno nišo - katastrofe. Ker to, da je bilo včeraj na Ptuju povsem običajno vreme za ta letni čas, pač ne zanima nikogar. Vse se vrti okrog denarja.
Medtem se množice v Afriki „ osvobajajo". Čeprav je svoboda gotovo zelo subjektiven pojem, gre v tem primeru gotovo za kolektivno iluzijo, po kateri bo sledilo streznje-nje, ki ga bo prinesla že prihodnja „svobodna" vlada. Ta namrečprav tako ne bo nahranila vseh lačnih afriških ust, a bo gotovo uvozila demokracijo in nepogrešljiv davek na njo. Svoboda namreč nikoli ni zastonj.
Pravzaprav ni nič zastoj, a zares hudo bo takrat, ko nam bodo uvedli davek na dihanje. Glede na razvoj dogodkov pa se mi zdi, da tudi ta absurd ni več tako zelo daleč...
Viki Ivanuša
starejših od 50 let, in sicer za 5,2 odstotka, dolgotrajno brezposelnih za 8,6 odstotka in tudi invalidov. Kot je povedal Žirov-nik, zaposlovanje starejših delodajalcev ne zanima, glede na znanje in izkušnje, ki jih imajo, bi bila škoda, če bi se s trga dela umaknili. S subvencijami pa so zanimivi tudi za delodajalce.
Od februarja do oktobra 2010 se je brezposelnost stalno zniževala, ob izteku statusa dijakom in študentom pa se je nekoliko povečala, novembra je ponovno upadla, precej pa se je povečala decembra, predvsem zaradi pričakovanja nove pokojninske zakonodaje, ko se je prijavilo precej večje število brezposelnih kot po navadi v tem mesecu. Tako decembra kot januarja je bilo največ prijav starejših oseb, ki so si izračunali, da jim pokojninski zakon prinaša dodatno obveznost dela in so skušali najti rešitev v brezposelnosti. Za to so zagrabili tudi delodajalci, posledično je bilo več odpovedi dela zaradi pričakovane spremembe pokojninske zakonodaje. Ob koncu januarja 2011 je bilo pri Območni službi Ptuj prijavljenih 5096 brezposelnih oseb, v primerjavi z decembrom 2010 se je brezposelnost povečala za 240 oseb oziroma za 4,7 odstotka, v Sloveniji v tem času za 4,6 odstotka. V primerjavi z lanskim januarjem pa je število brezposelnih oseb rahlo upadlo, za 0,3 odstotka, v Sloveniji pa je poraslo za 15,6 odstotka.
Do večje zaposljivosti v okviru vseživljenjske karierne orientacije
Aktualne podatke na trgu dela na območju delovanja Območne službe Ptuj je na februarski tiskovni konferenci dodatno pojasnil direktor Tomaž Žirovnik. Glede na januarska dogajanja na trgu dela na območju upravnih enot Ptuj in Ormož je napoved za leto 2011 zmerno optimistična, ne pričakujemo povečevanja brezposelnosti, temveč postopno zmanjševanje, podobno kot lani, ko se marca prične brezposelnost zniževati, naraste pa ponovno oktobra in decembra. Simulacije, ki so jih pripravili glede na napovedi delodajalcev, so dokaj optimistične. Počasen porast zaposlovanja napove-
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj (od leve): Miran Murko, vodja Urada za delo Ptuj, Smilja Černezel Hrastar, vodja službe, in Tomaž Žirovnik, direktor Območne službe Ptuj.
duje predvsem kovinskoprede-lovalna industrija, medtem ko so v gradbeništvu, živilskopre-delovalni industriji, pa tudi v kmetijstvu v svojih napovedih zelo previdni. Večjih gradbenih del na Ptuju in v okolici ni, pa tudi niso napovedana, kljub temu pa manjša gradbena podjetja najdejo delo, svoj trg. Zmerne napovedi prihajajo iz storitvenih dejavnosti. Posebej pa je zaskrbljujoč podatek, da primanjkuje delovnih mest v gospodarstvu za visoko izobražen kader.
Ne glede na vse pa v letu 2011 pričakujejo prej zmanjšanje kot povečanje nezaposlenosti. Brezposelni pa bodo morali za svojo zaposljivost narediti morda nekaj več, kot je bilo potrebno še v lanskem letu. Za ukrepe aktivne politike zaposlovanja je bilo v letu 2010 namenjenih precej sredstev, to se z letošnjim letom spreminja, zato bo treba z drugimi aktivnostmi nadomestiti ukrepe aktivne politike zaposlovanja, delati bomo morali na zapo-sljivosti brezposelnih oseb, tu pričakujejo sodelovanje vsake brezposelne osebe, da želi aktivno reševati svojo brezposelnost in je pripravljena za to tudi nekaj narediti. Tudi subvencij ne bo več toliko kot v letu 2010, pozna pa se tudi izpad javnih del, število vključenih v javna dela se je znižalo skoraj za polovico. Iz lanskih javnih del se je zgodilo kar nekaj zaposlitev. Večina zaposlitev se dogaja za določen čas, zaposlitve za nedoločen čas so izjema. Z ukrepi
aktivne politike zaposlovanja so bili uspešni pri reševanju strukturnega neskladja med povpraševanjem in ponudbo. Največ vključitev je bilo v ukrepe usposabljanja, izobraževanja, delovnih preizkusov.
V letu 2011 nameravajo povečati zaposljivost v okviru vse-življenjske karierne orientacije, kateri daje velik poudarek tudi zakon o urejanju trga dela in v okviru katere brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, zagotavljajo informiranje o trgu dela, samostojno vodenje kariere, osnovno karierno svetovanje, poglobljeno karierno svetovanje in učenje veščin vodenja kariere. Kot je povedala vodja službe Smilja Černezel Hrastar, so v OS Ptuj, da bi okrepili storitev na področju vseživljenjske karierne orientacije, razvili in tudi izvajajo tri skupinske oblike informiranja in svetovanja, pri čemer pa je pomoč svetovalcev prilagojena različnim potrebam brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena. Vse tri delavnice, Moja kariera, Moja pot in Aktivizacija brezposelnih oseb, potekajo v smeri socialne integracije, ki je pogoj za delovno integracijo. Zakon o urejanju trga dela, ki je nadomestil zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, katerega namen je, da se s hitrejšim ukrepanjem države na trgu dela poveča varnost iskalcev zaposlitve, je podrobneje predstavil vodja Urada za delo Ptuj Miran Mur-
ko. Zakon predstavlja podlago za izvajanje ukrepov države na trgu dela, na zavodu se po novem lahko prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki niso brezposelne osebe, osebe se lahko prijavijo kjerkoli v Sloveniji ne glede na kraj bivanja ali kraj zadnje zaposlitve, širi se krog obveznih zavarovancev in oseb, ki se lahko prostovoljno zavarujejo za primer brezposelnosti, zvišuje se najnižji in najvišji znesek denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (350 evrov, 1050 evrov), skrajšuje se obdobje za določanje osnove za odmero denarnega nadomestila na osem mesecev, prej 12 mesecev, podaljšuje trajanje denarnega nadomestila za osebe, starejše od 50 let in z zavarovalno dobo več kot 25 let, novi zakon pa tudi določa, da se obdobje vključenosti v javna dela všteva v obdobje zavarovanja. Tudi Miran Murko je tako kot direktor Tomaž Žirovnik govoril o nujnosti maksimalne angažiranosti brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve, ki jo je danes veliko težje dobiti kot v preteklosti. V OS Ptuj se trudijo, da bi šli na pogovor o zaposlitvi tisti kandidati, ki so dejansko motivirani in pripravljeni, da se bodo na tem pogovoru borili za zaposlitev, ker delodajalcev ne želijo obremenjevati s kandidati, ki to niso, poudarja Murko. Zakon jim daje možnost, da s tistimi, s katerimi ne morejo priti do skupnega cilja, to je zaposlitve, lahko prekinejo sodelovanje.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Predavanja Brez dlake na jeziku
Velika prevara z ogrevanjem in CO2
Mišo Alkalaj je magister matematike, vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Računalniška ekipa, ki jo vodi, je leta 1993 postavila prvo spletno stran v Sloveniji, pozneje znano kot Mat'Kurja, zato velja za enega pionirjev slovenskega interneta. Je tudi avtor knjige Podnebna prevara. Kot publicist je objavil prispevke v mnogih slovenskih medijih, brez dlake na jeziku pa razkriva tisto, kar bi mnogi radi zamolčali.
V okviru predavanj Brez dlake na jeziku, ki jih v sodelovanju z Ujet.si organizira Mladinski center Ormož, je Mišo Alkalaj v ormoškem gradu predstavil temo Znanost in politika podnebnih sprememb. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, saj je odpiralo zanimive in provo-kativne teme. Na vprašanje, ali gre pri vprašanju izpustov C02 za zaroto, je povedal: „To ni teorija zarote, ker osnovna lastnost teorije zarote je, da se morajo vpleteni v zaroto o tem dogovoriti. Vsi, ki zagovarjajo človeški vpliv na podnebne spremembe, pri tem izjemno dobro zaslužijo. Zelo primerna oblika za ustvarjanje zaslužka in obdavčenje je trenutno CO2. Če bi brali časopise iz leta 1970, bi lahko brali podobne reči kot danes, namreč da bo človeški vpliv na okolje povzročil podnebne spremembe. Vendar takrat niso govorili o ogrevanju, pač pa ohlajanju. Takrat so strokovnjaki zagovarjali tezo, da se nam bliža nova ledena doba, ker človekova dejavnost v zrak dviga preveč prahu, ki zastira sonce. Ko se je okrog leta 1975 začelo toplejše obdobje, je teorija propadla."
Stopnjevanje: laž, prekleta laž, statistika!
Alkalaj meni, da je globalno ogrevanje prevara, ki politikom in različnim organizacijam omogoča manipuliranje javnega mnenja in lagodno življenje. Zasledili smo lahko, da je bilo leto 2010 najtoplejše leto. Na to Alkalaj pravi: „To je statistika. Saj veste, kako je Mark Twain stopnjeval besedo laž? Laž, prekleta laž, statistika. Če mi dovolite, da izberem
Mišo Alkalaj je povedal marsikaj zanimivega, kar je obiskovalcem dalo misliti o resničnosti naše realnosti.
podatke, ki jih želim, vam iz njih lahko dokažem karkoli. Za spremljanje temperatur po svetu se pretežno uporabljajo postaje, ki so postavljene po mestih. Mesta pa se dejansko segrevajo, ker v njih trošimo več energije, gradimo betonska parkirišča in druge zbiralnike toplote. To lepo vidite, če se z avtomobilom peljete iz mesta. Na zunanjem termometru lahko lepo spremljate razliko med temperaturo v mestu in izven njega. Centralna merilna postaja v Ljubljani je za Bežigradom, sredi urbanega naselja, obkrožena z bloki. Zato kaže poleti in pozimi višjo temperaturo, kot če stavb okrog nje ne bi bilo. Je ena od 38 merilnih naprav v Sloveniji."
Alkalaj trdi, da je danes največ merilnih naprav prav v mestih, zato so podatki popačeni: „Če je merilna naprava postavljena 10 metrov od nakupovalnega centra, kaže bolj temperaturo v centru kot pa okolice. V Ameriki je bila mreža merilnih naprav zgrajena pred 2. svetovno vojno. Ker so potrebovali elektriko in telefonsko linijo, so jih postavljali v bližini hiš. V teh letih so se mesta razširila
in merilne naprave, ki so bile nekoč morda na travniku, so naenkrat med hišami in vanje pihajo klimatske naprave. V Ameriki so to tudi dokazali s spremljanjem meritev. Zanimivo je, da so se v letih med 1900 do 2000 temperature v mestu New York dvignile za 8 stopinj Celzija, malo bolj proti severu, kjer ni velike naseljenosti, pa so padle za pol stopinje."
Mišo Alkalaj je razložil, da dejansko obstaja povezava med številom sončnih peg, sončnim vetrom in vremenom na Zemlji. V tem času je število peg še vedno zelo nizko za to obdobje cikla in tok sončnega vetra je majhen. Kdaj se bo to spremenilo, ne ve nihče. Morda bo kaj več jasnega po letu 2015, ko NASA načrtuje misijo s satelitom Solar pro plus, ki bo morda dal odgovor na to, kako nastanejo in izginjajo sončeve pege.
Vsi podatki so dostopni in javni
Še eno zanimivost prinaša današnji čas. Vse te nasprotujoče informacije niso prav nič skrite. Vse so objavljene, gre morda le za vprašanje poudar-
Je zelena energija tudi le nateg in zaslužek zaslužnim?
http://www.erevija.com
ka. Alkalaj je spomnil, da je bil socializem pri tem neuspešen, ker je informacije blokiral in prepovedoval. Danes so vsi podatki javno dostopni, ni jih sicer na prvih straneh časopisov, ker niso senzacija, ampak tudi skriti niso. „Danes je bilo povsem normalno vreme za ta čas. To ni nobena novica, to nikogar ne zanima. V Ameriki so v zadnjem desetletju nastali okoljski novinarji, ki so zadnjih 10 let iz prepričanja ali neumnosti poudarjali tezo, da segrevanje povzročajo CO2-izpusti in kako naj se sedaj spreobrnejo in pišejo drugače? Umakniti se bo morala cela generacija, da bodo lahko prišli drugi poudarki. Ampak druga stan ni prav nič senzacionalna, ni kaj velikega povedati," je prepričan Alkalaj.
„Vlade dvigajo davke, znanstveniki nabirajo donacije, borzniki služijo s CO2-odpust-ki - vse skupaj pa nima nobene realne oziroma znanstvene podlage! Temeljni ekološki problem planeta je kemično onesnaženje, CO2 ni nevaren plin, saj ga proizvajamo ljudje in živali z dihanjem. Gre za vprašanje politične ekonomije - ali je mogoče to idejo prodajati. In se jo da! Žal so v ta namen sprostituirali tudi znanost, ki izgublja kredibilnost. Če bi sedaj kak znanstvenik ugotovili, da nam grozi ohlajanje, kdo mu bo pa verjel. To je katastrofa, ki jo je povzročilo zavajanje s CO2, nihče ne bo nikomur več nič verjel," razlaga Mišo Alkalaj, ki pravi, da je denar za raziskave podnebnih sprememb z znanim izidom soliden. Znanstveniki pa pogosto molčijo tudi, ker se držijo znanstvene kolegialnosti, ne kritizi-
ra se zadeve, ki jo zagovarja kolega, težko se je zameriti ministru, ki dodeljuje sredstva. Znanstveniki so menda postali previdni ljudje.
Bo 2012 konec sveta, kot ga poznamo?
Na predavanju je predavatelj predstavil tudi vrsto grafov in raziskav, ki kažejo, da se ne povečuje energija orkanov, niti število tornadov, suš, neurij, dejstvo pa je, da se vreme nenehno spreminja. V zvezi z energijo pa Mišo Alkalaj pravi, da bodo fosilna goriva prej ali slej porabljena, saj je njihova količina omejena. Zelo verjetno je tudi, da bomo v naslednjih 5 ali 10 letih dosegli vrh izkoriščanja nafte. Človeštvo ima na voljo alternativne vire, res pa je, da bo tem virom (plin) treba prilagoditi vse, kar je doslej poganjala nafta. „Leta 2008 smo imeli katastrofalno krizo, grozi nam pomanjkanje najbolj praktičnega goriva, rabili bi denar, da prilagodimo industrijo novim energentom, hkrati pa mečemo denar v fotocelice, ki jih čez 20 let vržemo v smeti. Žal, politika deluje vedno tako: pobere davke in denar razdeli med svoje politične podpornike. S tem pa zapravljamo našo bodočnost," je bil slišati razočaran predavatelj, ki se mu zdi največ, kar nam politika lahko naredi, da nam obdavčijo dihanje. Kar pa se tiče vremena, pa meni, da ni panike, saj smo preživeli že veliko hladnejša in veliko toplejša obdobja.
Na vprašanje ali datum 21. 12. 2012 pomeni konec sveta, kot ga poznamo, pa je odgovoril z razlago profesorja Šprajca,
ki je odkrival majevske spomenike. Datum 21. oziroma 23. december 2012 je menda omenjen zgolj na enem spomeniku, ki pa ni v povezavi s kakršnokoli katastrofo. „Maji niso pričakovali konca sveta. Imeli so namreč zelo poseben način, da so povedali, da je nekdo pomemben: njegov rojstni dan bodo praznovali še takrat in takrat. Čim dlje v prihodnosti je bil ta datum, tem pomembnejši je bil človek. Na steni vladarja Palenkeja so zapisali, da je tako pomemben, da se ga bodo spominjali še leta 2200."
Glede alternativnih virov energije je Alkalaj skeptičen: „Nemčija je vložila ogromno denarja v obnovljive vire energije in je v teh letih uspela zagotoviti le 10 % svoje porabe iz obnovljivih virov. 70 % tega predstavlja biomasa, to so drva, ki jih uvažajo iz Poljske in Madžarske. Najbolj učinkovit način zagotavljanja obnovljivih virov energije je, da se pustijo rasti drevesa."
Tudi avto, ki ga poganja električna energija, se mu zdi zelo drag in neuporaben. V novih akumulatorjih je menda energije, ki v običajnem avtu ustreza 18 litrom bencina. V elektro avtu menda tudi ni ogrevanja, ker je prepotratno. Pri zunanji temperaturi pod 5 stopinj Celzija pa se takšen avto ne da vžgati. „Absurd je, da v Ljubljani postavljajo polnilnice za elektro avte, na katerih si lahko lastniki svoj avto napolnijo zastonj. Ta država daje brezplačno elektriko ljudem, ki si lahko privoščijo kupiti avto za 100.000 evrov," je opozoril Mišo Alkalaj na sprevrženo logiko države.
Viki Ivanuša
Beograd • Mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov
Mlade ptujske flavtistke uspešne v Beogradu
Mladi ptujski glasbeniki iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla se tradicionalno udeležujejo tekmovanj doma in v tujini. Tako so se učenke flavte v začetku meseca udeležile tekmovanja na glasbeni šoli Davorina Jenka v Beogradu, kjer je v sedmih kategorijah nastopilo skupno več kot 120 mladih glasbenikov iz Srbije, Makedonije, Črne gore, BiH, Hrvaške, Poljske in Slovenije.
Iz Ptuja se je na pot odpravila skupina šestih učenk flavte pri profesoricah Liji Frajnkovič in Evi Purkeljc s korepetitorjema Marjanom Pačijem in Živo Horvat, spremljali pa so jih tudi starši. Priprave na to tekmovanje so bile precej dolge, med drugim so zajemale nastope na številnih internih in odprtih koncertih (na ptujskem gradu in v mariborskem gledališču). Učenke in profesorji so
Pred občinstvo, ki ga je v teh letih že dobro spoznalo, prihaja z novo predstavo, komedijo Hrup za odrom Michaela Frayna. Pod taktirko režiserja Aljaža Godca v njej nastopajo Katja Svenšek, Matjaž Godec, Damijan Zagor-šek, Tanja Hauptman, Polona Ambrožič, Robi Cafuta, Jana Žerak, Nejc Pešec in Dora Lenart. Drugi sodelavci so še: šepetalki Tjaša Vedlin in Maja Skočir, tonski tehnik in mojster luči Miha Novak ter fotografija Stanislav Zebec.
Kot pravi mladi režiser Aljaž Godec, gre za zelo zanimiv tekst, poznal ga je že prej, ki pa zahteva veliko časa, volje in energije, kot tudi strokovnega znanja igralcev. Ocenil je, da bi ga bili sposobni rea-
v celoten projekt vložili veliko delovnih ur izven rednih urnikov, na koncu pa so bili poplačani z odličnimi nastopi v Beogradu, ki so majhni ptujski delegaciji prinesli veliko zadovoljstva.
Največji uspeh je dosegla najmlajša, Anamarija Lajh, ki je v predkategoriji A osvojila naziv »lavreat«, prvo nagrado; trije sodniki so ji prisodili povprečno 99 točk. V isti kategoriji je zlato priznanje
lizirati in postaviti na oder. V bistvu gre za klasično komedijo, gledalci gledajo igralce med samo vajo, kako vadijo, med samo predstavo, ko gre vse narobe, gledajo v zakulis-je, kaj se dogaja v zaodrju med samo predstavo. Osnova je preprosta bulvarka, ki ni nič posebnega, ampak vse ostale stvari, ki s dogajajo za tem, v zaodrju, med samo vajo, razni pripetljaji, na 40. ponovitvi, ko se tekst že popolnoma spremeni, ko igralci med seboj spletejo neke romantične ali sovražne vezi, naredijo to, zaradi česar je komedija komedija. Veliko je duhovitih dialogov, veliko situacijske komedije, karakterne komike, gledalcem bodo pokazali doslej nevidne razsežnosti,
Ptujska delegacija v Beogradu: z dnja vrsta: Saša Kancler, Dora Vit
dejansko bodo videli, kaj se dogaja med študijem predstave, med samo predstavo v
nja vrsta: Lija Frajnkovič, Marjan č, Lana Mohorič, Nika Levanič; s[
zaodrju.
Prve vaje za najnovejšo komedijo so člani Šus teatra
i, Živa Horvat in Eva Purkeljc; sre-aj: Anamarija Lajh in Pia Majerič.
pričeli v jeseni. Pred premi-ero so opravili 45 vaj, nobena ni trajala manj kot tri ure.
osvojila tudi Pia Majerič, ki je zbrala 95,67 točke.
Odličen nastop je v pred-kategoriji B prikazala Nika Levanič, ki je za svoj nastop prejela oceno 99,33 (zlato priznanje). V najštevilčnejši kategoriji A - 27 nastopajočih - sta Lana Mohorič in Saša Kancler osvojil srebrni priznanji, Dora Vidovič pa bronasto. Zaradi bolezni v Beograd ni odpotovala Vita Volgemut.
Prejemnicam nagrad in njihovim mentorjem se je na razrednem (pustnem) nastopu pri prof. Liji Frajnkovič zahvalil tudi ravnatelj GŠ Karola Pahorja Ptuj Štefan Petek.
Jože Mohorič
»Potrebne je bilo veliko volje, energije, organizacije, vsaka čast vsem, ki sodelujejo, da so tako motivirani, da delajo vsi za enega, teater ne dopušča soliranja, vsi moramo dihati kot eno,« poudarja režiser Aljaž Godec.
Štejejo si v čast, da jim je ta zanimiv in zahteven tekst uspelo postaviti na oder. Predstava traja brez odmora uro in 45 minut, z dvema odmoroma pa dve uri. Pričakujejo, da bo kulturna dvorana Draženci polna tako na premieri kot na vseh ponovitvah. Z lansko komedijo Drzni in poskočni so jih gledalci dodobra spoznali, zato ni naključje, da jih občinstvo že nestrpno pričakujejo z novo predstavo.
Zagnani šusovci vabijo tudi na ponovitve, v nedeljo, 13. marca, ob 18.00, v petek, 25. marca, ob 19.30, v nedeljo, 27. marca, ob 18.00, v petek,
1.	aprila, ob 19.30 in v soboto,
2.	aprila, ob 19.30.
MG
GŠ Karola Pahorja Ptuj: Anamarija Lajh, Nika Levanič, Lana Mohorič (prof. Lija Frajnkovič), Dora Vidovič, Vita Volgemut (prof. Eva Purkeljc) - korepetitor Marjan Pači;
ZGŠ sv. Petra in Pavla: Pia Majerič, Saša Kancler (prof. Lija Frajnkovič) - korepetitorka Živa Horvat.
Draženci • Šus teater pred premiero
Prava komedija, ki se dogaja v zaodrju
Za dramsko sekcijo KD Draženci, ki se je v sezoni 2008/2009 preimenovala v Šus teater, je 12. marec novi pomemben dogodek.
Rodni Vrh • Pri najstarejši krajanki
Faninih 97 let
Letos se ji je zdravje malo poslabšalo, vendar je vseeno sedla za mizo z gosti z občine, ki so jo obiskali in ji voščili za njen visoki jubilej. Frančiška, po domače Fana, se je rodila 14. 2. 1914 v Ko-čicah pri Žetalah. Preživljala je težko otroštvo, saj ji je zgodaj umrla mama. K sebi jo je vzela sestra Nežka, ki je bila poročena na viničariji v Doleni. Bili so viničarji brez
lastne zemlje in so trdo delali za gospodarja. Leta 1938 se je poročila z Antonom Pajn-kiharjem in sta bila viničarja do leta 1941, nato sta kupila zemljo moževega brata, ki se je poročil v Doleno. Preselila sta se na rodno domačijo na Rodni Vrh 13 in pričela kme-tovati na svoji zemlji. Mož je bil veliko let zaposlen, tako da je večino dela morala opraviti Fana sama. Skrbela
in snaha obdelujeta zemljo naprej, saj sta ji sama bila predana vse življenje. Dokler so ji noge dopuščale je redno
hodila k maši na Rodni Vrh v cerkev sv. Duha, sedaj pa se zelo razveseli domačega duhovnika, ki jo redno obisku-
je. Ob slovesu so ji zaželeli zdravja in še veliko let med domačimi.
Zdenka Golub
V februarju so člani odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Milan Vidovič, Stojan Kojc in Alojz Novak obiskali najstarejšo občanko v občini Podlehnik, Fani, ki je 14. februarja, na valentinovo, dopolnila 97 let.
je za dom, gospodinjstvo in predano kmetovala. Dokupila sta še nekaj zemlje, tako, da je danes vsega skupaj 11 ha (gozda, pašnikov, vinograda in obdelovanih površin). V zakonu so se jima je rodili štirje otroci: Tonček, Anica, Dušan in Ida. Kmetijo je prevzel sin Dušan z ženo in dvema otrokoma, z njimi pa živi tudi Fana, ki je že 20 let vdova. Fani je srečna, da sin
Foto: Miran Krajnc
Dornava • Z izredne seje oračev
Napolnili občinsko blagajno
Dornavski orači, ki so občinsko oblast prevzeli na začetku februarja, so na pustni torek sklicali izredno sejo. Kot je napovedal v. d. župana, orač Peteršič, dnevnega reda ni bilo treba posebej spisati, saj je imela izredna seja eno samo točko.
Foto: SM
Oraški občinski svet iz lukarske občine je po enomesečni vladavini bojda lepo napolnil prazno občinsko blagajno; razen če ni denar odromal v mariborsko nadškofijo.
In ta točka se je nanašala na uspešnost vodenja lukarske občine v zadnjem mesecu. Čeprav je bila sejna soba čisto polna, saj so oraške svetnike prišli poslušat tudi stari, »klasični« svetniki, je pretežni del trajanja seje govoril le v. d. župana Peteršič. Najprej se je seveda na veliko pohvalil - no ja, ne le sebe, ampak vse oraške svetnike. Povedal je namreč, da so krepko orali, po celi občini, pa bi še v kakšni drugi, a jim je zmanjkalo časa: „Smo pa zato nabrali kar nekaj materiala za našo bogo spufano občino; od klobas, jajc, krapči-čov do gnara. Ja, tudi gnar smo zbrali, je blo treba, ker smo od župana dobili ključ od prazne blagajne. Zdaj jo bomo pa lahko napolnili in bomo občino postavili na noge! Če bi meli več cajta, pa bi nabrali po drugih občinah še več!"
Ampak zbran oraški material in denar za vse hale, ki jih hočejo zgraditi v Dornavi, ne bo zadostoval - tega se je očitno zavedal tudi v. d. župana, ki se je malo posvetoval tudi z
Foto: SM
V. d. župana Peteršič je kar med izredno sejo „zrihtal" še dober milijon kredita za gradnje dornavskih hal ...
bankami za kredit. In prav sredi njegovega nagovora zbranim svetnikom vseh vrst mu je pozvonil GSM. Po izjemno dolgem pregovarjanju in pogovarjanju v auslenderskem nemškem slengu je Peteršič zmagoslavno najavil, da se je lepo izpogajal za kredit pri avstrijski Hypo banki za gradnjo dornavskih hal, ker jih je še uspel prepričati, da v naših krajih ni več tajkunov in da je izvajalsko podjetje Vegrad tisto ta pravo za gradnjo...
„Tak, zaj mamo gotovino in kredit, pa naj še kdo reče, da nismo uspešni! Ampak mamo še druge probleme v občini; najprvo se moremo zmeniti, kolko ležečih policajov je treba po cesti postaviti; v Mezgovcih jih nečejo, oni bi radi dirkali,
skoz Dornavo pa bi jih blo treba kar dosti, vsaj na vsakih 100 metrov. Pa osem policajov če še Munda v Polenšaki meti. Ka pravite, svetniki, kak se bomo zmenli?" Pa se svetniki niso dogovorili čisto nič, ampak so ugotavljali, da so se nekoč lahko vse lepo dogovorili v gostilni, zdaj se pa ne morejo več, ker nimajo v občini nobene. Na srečo imajo vsaj zadrugo, pa lahko tam kakšno rečejo.
In so modrovali še naprej; predvsem, koliko bi lahko naredili, če bi imeli občinsko oblast v rokah celo leto, ne le en mesec ter prišli do zaključka, da bo najpametneje ustanoviti posebno „oraško vlado v senci".
Do zaključka sicer kratke seje je padlo še kar nekaj krep-
kih idej, toda pravega župana, ki bi moral prevzeti ključ občinske blagajne iz rok v. d. župana, ni in ni bilo. Zato so se odločili, da ključ do (spet polne) blagajne predajo pač direktorju občinske uprave, ki bo potem kriv in odgovarjal za vsebino blagajne. Ali je res polna ali ne, je namreč ostalo skrito, precej dvoma pa je zanetila informacija, da naj bi bogat izkupiček letošnjega pusta romal v obubožano mariborsko nadškofijo in ne v občinsko blagajno.
Tako je le upati, da stari občinski svet z županom vred ne bo našel v blagajni le posušenih krapčičev in objedenih plesnivih klobas namesto denarja ...
SM
Poimenovali so se Vsi različni-vsi enaki in domov odnesli tudi prvo nagrado za najizvirnejšo masko.
2. mesto na povorki si je prislužila skupina Nadškofija v stečaju iz Voličine, sledila ji je skupina Kmetija pri debeli prasici iz Svete Trojice, četrto mesto je doseglo več kot 90 otrok in staršev iz lenarškega vrtca, združenih v skupino Zdrava prehrana in zvezdice, peto pa Škofijski urad Maribor iz Benedikta. Pustovanja so se udeležili tudi kurenti z Destrnika, iz Trnovske vasi, Zgornjega Leskovca v Halozah in godba MOL, preoblečena v snežake in snežinke.
»Lenarško pustovanje je postalo tradicija, v katero se vključujejo tudi iz drugih občin naše upravne enote. Vsako leto beležimo več mask in tudi gledalcev. To tradicijo velja negovati,« je pojasnil Janez Kram-berger, župan Občine Lenart, ki je že vrsto let organizatorka njihovega pustovanja.
Polona Ambrožič
Lenart • Pokopali 20. pust
Maškare navdušile
Letošnje pustovanje v Lenartu, že 20. po vrsti, so obeležili tudi z osrednjo sobotno povorko, ki jo je sestavljalo skoraj 1000 maškar in 14 skupin, najštevilčnejša je bila iz Osnovne šole Lenart.
Foto: arhiv Občine Lenart:
Zmagovalno skupino je sestavljalo skoraj 400 učencev in učiteljev lenarške osnovne šole.
Od tod in tam
Donačkagora • Pustna norčavost
Foto: AR
Legenda pravi, da so se tudi na Donački gori nekdaj shajale coprnice. Pripovedi, ki so se v ljudskem izročilu še ohranile, govorijo tudi o tem, da je v gori bilo nekdaj mogoče slišati bobnenje in šumenje. No, ali verjeti ali ne, o tem folklorniki KPD Stoperce niso razmišljali, temveč so to dobro znano pripoved v živo uprizorili. Pustni čas je bil ravno primeren, da se legendi tako nekoliko približajo. In tako so coprnice s hudičem Janžemponovno, tokrat pod Donačko goro v zaselku Kupčinji Vrh, na pustni torek delale zvarke, kuhale debelo točo, plesale in s zvijačami vabile bližnje, da se zabavi pridružijo. Pogumne so bile in neukrotljive, zato so s tovrstnimi zvijačami poskusile še v več stoperških zaselkih. Pred dnevi so celo zasedle prvo mesto na povorki v občini Majšperk. Sicer pa so na pustni torek po vasi hodili tudi otroci, tako nam v teh pustnih dneh veselja ob pogledu na narisano »debelo repo«, ki je nastajala pred hišnimi vrati, ni manjkalo.
A. Rejec
Ptuj • Pustni žur študentov
Foto: Pa
5. marca, na pustno soboto, je znova potekala tradicionalna študentska prireditev v maskah - Ku-rentanc, na katerem je zaplesalo približno 1800 najrazličnejših šem. Kljub določenim nestrinjanjem, ki so v minulih tednih spremljala priprave letošnjega Kuren-tanca, je dogodek uspel in bil celo razprodan.»Kot vodja organizacije ga ocenjujem za uspešnega - vzdušje je bilo fenomenalno, gostje so se imeli super. Odprla ga je odlična mlada ptujska zasedba Tretja izmena, ki nas je ogrela z enournim nastopom, sledil pa je koncert zasedbe Prljavo kazalište, ki je navdušila Ptuj. Od 2. ure dalje pa nas je zabaval Jernej Šemnički, Kurentancu poznan kot češka DJ-ka Rada Garocka,« je pojasnila Dora Lenart, sicer tudi predsednica Kluba ptujskih študentov.
Polona Ambrožič
Loperšice • Zlatoporočenca Lukman
Foto: Za lar
Februarja sta zlato poroko praznovala Drago in Milika Lukman iz Loperšic 29. Prvič sta se poročila 14. 2.1961 v Ormožu. Zlatoporočenec Drago se je izučil za čevljarja, a je leta 1971 začel delati kot poštar. Na poti je leta 1995 tudi dočakal upokojitev. Milika v službo ni hodila, saj je bila doma precej velika kmetija, ki jo je bilo treba obdelovati. V zakonu se jima je rodil sin Franček, ki danes skrbi za družinsko kmetijo. Drago in Milika še danes rada kaj postorita po hlevu ali v vinogradu, koliko jima pač zdravje dopušča. V posebno veselje v jeseni življenja pa sta jima dve vnukinji in pravnukinja. Praznovanje 50. obletnice poroke je bilo zabavno, saj sta oba zlatoporočenca gasilska veterana in gasilci iz Loperšic so jima pripravili šrango in poskrbeli, da je bilo praznovanje s sorodniki, prijatelji in sosedi v tamkajšnjem gasilskem domu zares veselo. Cerkveni del poroke so opravili v cerkvici na Humu, civilno pa ju je v ormoškem gradu ponovno poročil župan Alojz Sok.
Viki Ivanuša
6 Štajerski
Gospodarstvo, obrt
petek • 11. marca 2011
Ptuj • 40 let Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj
Včeraj rokodelstvo, jutri inovacije
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj praznuje 40-letnico delovanja. Začetki organiziranega povezovanja in delovanja obrtnikov s Ptujskega segajo v leto 1971, ko se je v stanovsko organizacijo povezalo 356 obrtnikov, trenutno jih je v šestnajstih občinah na Ptujskem 1541. Pripravili so bogat program prireditev, ki so se začele že januarja in se bodo zaključile septembra 2011 z izdajo zbornika Obrt na Ptujskem, z razglasitvijo rezultatov fotografskega natečaja Ujemo me v svoj objektiv in razstavo izbranih fotografij.
Osrednji dogodki pa se bodo dogajali v času med 17. in 20. marcem z dnevi obrti, ko bo na ogled tudi 6. razstava, na kateri bodo obrtniki s Ptujskega pokazali, da obrt ni golo rokodelstvo, da je tudi v malem gospodarstvu vse bolj prisotna visoka tehnologija in inovativnost, kar dela slovensko obrt konkurenčno tudi v širšem evropskem gospodarskem prostoru.
Zaradi gospodarske krize je obratovalnice v zadnjih dveh letih odjavilo 297 obrtnikov in podjetnikov, ki so zaposlovali okrog tisoč delavcev. Število obrtnikov se na območju UE Ptuj ni zmanjšalo, na računa samozaposlitve se je število ohranilo oziroma je celo v manjšem porastu v primerjavi z drugimi deli Slovenije, kjer je upad opazen. Močno pa skrbijo izgubljena delovna mesta, opozarjata predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič in sekretar OOZ Ptuj Boris Repič.
Jubilejne prireditve so v OOZ Ptuj pričeli že januarja, ko so izvedli delavnici o eksplozivni zaščiti in gradnji sončnih elektrarn, vrtce pa
povabili k sodelovanju v likovnem natečaju Pri mojstru v delavnici je lepo, v osnovnih šolah pa so začeli projektom ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti, ki bo trajal do konca šolskega leta. Februarja so objavili fotografski natečaj Ujemi med v svoj objektiv, ki bo trajal do septembra, in ustanovili Klub mojstrov Ptuj.
Začetek osrednjih dogodkov pa letos sovpada z nadaljevanjem aktivnosti ob državljanski nepokorščini, 16. marca, ko se bodo srečali bivši predsedniki OOZ Ptuj, ki so 40 let kovali obrtniško pot. Takrat bo namreč v Ljubljani potekal dostojanstveni protest slovenskih obrtnikov, ki so siti obljub o izpolnitvi zahtev, ki jih slovenska obrt postavlja pred vlado že dolgo vrsto let. Kot pravita predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič in sekretar Boris Repič, so tudi zdajšnje poteze vlade le še obljube, ker konkretnih rezultatov še vedno ni. Od tega, da se nekaj pripravlja, obrt nima nobenih koristi, ker gre tudi sedaj še vedno zgolj za obljube. Dnevi obrti, ki sovpadajo z odprtjem 6. razstave obrti, ki
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Janžekovič in Boris Repič: „Želimo si, da bi si 6. razstavo obrti, ki smo jo pripravili ob 40-le-tnici OOZ Ptuj, ogledalo čim več ljudi. Obrt ni več golo rokodelstvo, tudi v malem gospodarstvu je vse bolj prisotna visoka tehnologija."
bo 17. marca in bo trajala do 20. marca, prinašajo številne za obrt pomembne dogodke. V OOZ Ptuj si želijo, da bi si razstavo, ki bo odprta v raz-stavno-prireditveni dvorani na Vičavi na Ptuju ogledalo čim več Ptujčanov in drugih, zlasti pa še mladih, ki se bodo ob predstavitvah obrtniških poklicev lahko tudi lažje odločili za svojo poklicno pot. Prav tako jih vabijo tudi na
druge družabne dogodke. 17. marca bodo izvedli posvet območnih obrtno-podjetni-ških zbornic Podravja in Po-murja, izvedli bodo delavnico Poslovanje z Avstrijo in Nem-
čijo po 1. maju 2011, v gostin-sko-družabnem delu pa bodo nastopili Štajerski baroni, iz prireditvene dvorane na Vičavi pa bo v živo potekala tudi Orfejčkova parada. 18.
marca bodo v hotelu Primus izvedli 7. nanotehnološki dan, ki mu bo sledila okrogla mizi Poklicne priložnosti in izzivi, promocija poklicev s predstavitvijo programov in praktičnimi prikazi poklicev. Razglasili bodo tudi rezultate likovnega natečaja Pri mojstru je lepo in podelili nagrade. Osnovnošolci pa se bodo preizkusili v kvizu znanja o podjetniških poklicih. Za dolgoletno delo v obrti bodo podelili plakete OOZ Ptuj, šest obrtnikov s Ptujskega pa bo v prazničnih dneh prejelo bronasti ključ Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije za delo, ki so ga opravili v korist razvoja obrti v širšem prostoru. Osrednje dogajanje 19. marca pa bo modna revija sekcije tekstilcev, frizerjev in kozmetikov, predelovalcev kož, optikov in zlatarjev pri OOZ Ptuj, ki se bo v razstav-no-prireditveni dvorani na Vičavi pričela ob 17. uri.
MG
□IMEVI OBRTI
Miklavž pri Ormožu • Gasilci prevzeli nov avto
Za večjo požarno varnost
Na pustno soboto popoldne je bilo v Miklavžu pri Ormožu zelo svečano in veselo, saj so domači gasilci prevzeli novo gasilsko vozilo GV 16/25, ki jim bo v pomoč pri njihovem delu.
OBMOČNA 08KTH0-P00JEIHIŠKA fc¿J ZBORNICA PTUJ
4Qiet
■	1971-2011
PROGRAM DOGODKOV
6. razstava obrti na Ptuju PTUJ, 17.-20. marec 2011
Prireditvena dvorana (šotor) na Vičavi
Kot je povedal predsednik društva Boštjan Kosajnč, so imeli prej na voljo avtomobil TAM 90 s 1000-litrsko cisterno, ki so ga sedaj podarili sosednjemu društvu PGD Hermanci. Novo vozilo lahko prepelje 2500 litrov vode in je opremljeno z vso potrebno opremo, investicija pa je zna-
šala 231.000 evrov. K tej vsoti je 100.000 evrov primaknila Občina Ormož, 16.500 gasilska zveza, radodarni pa so bili tudi krajani. „Naši krajani so se odzvali in nas pri tej investiciji zares velikodušno podprli. Lahko bi rekel, da se je našemu pozivu odzvalo kar 70 % vseh gospodinjstev. Z njimi smo se
Foto: arhiv društva
Na pustno soboto je bilo v Miklavžu pri Ormožu zelo svečano.
dogovorili, da bodo naslednji dve leti prispevali po 10 evrov mesečno, kar znaša 240 evrov po gospodinjstvu. V teh težkih časih to zares ni malo. Z enako ali še večjo vsoto so nas podprla tudi vsa društva v kraju," je ponosno povedal Boštjan Kosajnč.
Kljub podpori krajanov pa bodo finance društva še vseeno nekoliko premajhne za pokritje investicije, zato razmišljajo o najemu kredita v višini okrog 40.000 evrov. PGD Miklavž pri Ormožu skrbi za požarno varnost v vaseh Miklavž pri Ormožu, Kajžar, Vinski Vrh, Vuzmetinci, Zasavci, Veliki Brebrovnik in Krčevina. Društvo sodi v drugo kategorijo in šteje 30 operativcev in skupno 109 članov. V zadnjih letih so bili zelo vpeti v obnovo gasilskega doma, ki so ga kompletno preuredili, uredili pa so tudi gasilski muzej.
Viki Ivanuša
ČETRTEK, 17. marec 2011
ob 10,00 otvoritev razstave "DNEVI OBRTI"
in podelitev plaket in priznanj OZ Slovenije in OOZ Ptuj do 24,00 gostinski družabno - zabavni program
z ansamblom Štajerski baroni in Orfejčkova parada ' v živo od 21,00 do 22,30
PETEK, 18. marec 2011
ob 11,00 promocija poklicevCbredstavitev programov vpisa
in praktični prikaz. ptMicev) ob 12,00 razglasitev rezulteroHn podelitev nagrad
likovnega natečaja za vrtce "Pri mojstru v delavnici je l^piv ob 13,00 kviz za osnovnošŽfce "Podjetniški kviz, poklici" -
zabava s 6Pack Čukurjem j ob 18,00 podelitev plakaUOZ Ptuj za-^cf, 25, 30, 35 in 40 let obrti ¡^polnjenih v letu 2010 in 2011 do 02,00 gostinski družatfio - zaba\ffrtTJrogram z ansamblom "Štrk
j /
SOBOTA, 19. marec 2011
od 13,00 družabno srečanje obrtnikov, upokojenih obrtnikov	-
in delavcev zaposlenih pri obrtnikih	. '. i.
ob 17,00 modna revija sekcij tekstilcev, frizerjev in kozmetikov,
predelovalcev kož, optikov in zlatarjev pri OOZ Ptuj	-	■
do 02,00 gostinski družabno - zabavni program	' -
z ansamblom Vagabundi in gostjo večera pevko »Ela^r ^ t/ 9
NEDELJA, 20. marec 2011	X
do 21,00 gostinski družabno - zabavni program
Razstavni prostor bo odprt vsak dan od 09,00 do 19,00 ure (prost vstop)! Ob razstavnem prostoru bo tudi gostinsko - prireditveni prostor, kjer bodo gostinci poskrbeli za kakovostno hrano in pijačo ter živo glasbo.
Včeraj rokodelstvo, jutri inovacije
Podravje • Spor okoli odkupa deleža Ljubljanskih mlekarn
Kjer se prepirata ...
... dva, tretji dobiček ima. V primeru odkupa deleža Ljubljanskih mlekarn sicer ne gre za dva, ki se prepirata (čeprav sta si v tej zadevi čisto zares skočila v lase direktor Mlekarske zadruge Drago Zupanič in direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič), ampak gre za vsesplošen prepir in nezaupanje med slovenskimi zadrugami, zato se kaj lahko zgodi, da bo kupec kakšno (ne)slovensko podjetje in to za precej manj denarja, kot ga je v igri sedaj.
Zgodba okoli odkupa 51 % deleža Ljubljanskih mlekarn ima sicer že brke in brado; po zadnjem scenariju, ki je veljal od lani, naj bi slovenske zadruge vplačale približno 26 milijonov evrov svojega deleža, približno 10 milijonov naj bi bil delež Mlekodela in 6 milijonov naj bi odkupili sami zaposleni v Ljubljanski mlekarni. Toda zapletlo se je že na samem začetku; zadruge naj bi namreč kot resni kupec položile 10-odstotno aro, ki je bila vezana na velikost odkupa (oz. oddaje) mleka od posamezne zadruge. Ena največjih dobaviteljic mleka Ljubljanskim mlekarnam pa je prav ptujska mlekarska zadruga, katere finančni delež odkupa naj bi tako skupno znašal okoli 2,5 milijona evrov ali 250.000 evrov akontacije. Toda ne ptujska Mlekarska zadruga (MZ) in tudi ne velika večina ostalih slovenskih zadrug predvidene akontacije ni vplačala. Razlogi: nejasno poslovanje mlekarne, visoko precenjena delnica in premajhna zastopanost zadružnikov v upravnem in nadzornem odboru mlekarn. Na ožjem Ptujskem se je bojno polje razvilo med splošno Kmetijsko zadrugo (KZ) in MZ; KZ je namreč svoj (sicer minimalen) delež akontacije vplačala, MZ pa svoj (ogromen) delež ne. In besedna bitka, polna očitkov, se je začela že konec lanskega leta.
Direktor KZ Marjan Janže-kovič se je postavil na stališče, da bi akontacijo zadruge morale vplačati, četudi morda vrednost delnice res ni pravilno ocenjena, ker bi si zadruge s tem po njegovih besedah zagotovile položaj pogajalca in si v nadaljevanju, do konca izplačila pač izborile ustreznejše pogoje odkupa. In tudi če si jih ne bi, kot je povedal Janžekovič, je nenazadnje že lastništvo objekta mlekarn v Ljubljani dovolj veliko poroštvo, da bi denar za odkup v vsakem primeru, tudi v primeru propada dejavnosti, dobile nazaj s prodajo nepremičnine. Na drugi strani stoji Zupanič, ki pravi, da so člani zadruge absolutno za odkup deleža, vendar, kot že povedano, pod omenjenimi pogoji. Na stališču ptujske
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič in direktor MZ Ptuj Drago Zupanič imata zelo različne poglede na pogoje odkupa deleža Ljubljanskih mlekarn ...
MZ stoji kar veliko ostalih slovenskih zadrug, kar nekaj pa je tudi takšnih, ki jih odkup deleža sploh ne zanima in se v ta posel ne bodo spuščale.
Stična točka obeh ptujskih protagonistov je torej enaka; lastništvo Ljubljanskih mlekarn v zadružne oziroma kmečke roke da, toda na pogoje odkupa gledata vsak po svoje. Janžekovičevo mnenje je, da je nujen odkup „za vsako ceno", sicer se bo s tem mečkanjem, ki traja že dobro leto dni, zgodil še en scenarij ormoške Tovarne sladkorja in kmetje bodo izgubili še eno pomembno živilsko podjetje. Zupanič na drugi strani trdi, da se „molzne krave" za nekaj kapitalistov pri koritu ne bodo šli in da ne bodo dajali denarja za odkup, če ne bodo imeli vseh možnosti tudi sodelovati in uravnavati poslovanje mlekarne vnaprej. Tako en kot drugi direktor sta tudi že zagotovila ustrezne bančne aranžmaje za najem petletnega kredita, ki pa so zaenkrat pač samo še na papirju.
Pregovorna in prislovična slovenska kmečka nezaupljivost tako prihaja še enkrat do polnega izraza; pa ne brez osnove. Kmetje so namreč bili že večkrat žejni prepe-
ljani čez vodo, tudi s strani lastnih nevladnih organizacij oziroma tistih, ki so jih vodili...
Komu dati v primeru odkupa Ljubljanskih mlekarn bolj prav, je težko soditi. Izgubiti Ljubljanske mlekarne, jih prodati tujemu podjetniku, gotovo ne pomeni niti malo dobre prihodnosti za slovenske mlekarske kmetije. Po drugi strani pa tudi zadružno lastništvo ne zagotavlja nič trdnega; mlekarne se lahko po zaslugi (zadružnih) vodij in lastnikov prav tako načrtno zapeljejo v izgube in odprodajo ...
Takšen status quo glede mlekarne, kot mu je slovenska javnost lahko priča že dobro leto dni, pa verjetno ne bo mogel več trajati dolgo. Ker je jasno, da se slovenske zainteresirane zadruge za odkup očitno ne bodo poenotile glede pogojev odkupa, je za ta teden dogovorjen sestanek med predsednikom zbornice Petrom Vriskom in finančnim ministrom Francijem Križani-čem. V igri je namreč nova finančna shema odkupa, po kateri naj bi država vplačala eno tretjino vrednosti, zadruge drugo tretjino, tretjo tretjino pa Mlekodel. Neuradno naj bi država vstopila v solastništvo
preko Agencije za kapitalske naložbe z okoli 15 milijoni evrov, po prav toliko pa naj bi zagotovila še oba ostala kupca (Mlekodel in vse zainteresirane zadruge).
Morebiten takšen scenarij odkupa je zaenkrat sprejemljiv vsem ptujskim akterjem mlekarske afere; na zadruge bi tako vendarle padel nekoliko nižji finančni delež, kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, ali bo zgolj nova finančna razdelitev bremena odkupa dovolj, da bodo zadruge v odkup tudi šle. Zupanič je namreč že takoj opozoril, da morajo zainteresirani partnerji za odkup „sesti skupaj" in razjasniti vse dileme (torej pogoji ostajajo enaki), prav tako pa je napovedal, da bi se morale vse tri slovenske mlekarne že davno povezati v eno in reorganizirati ter specificirati svojo proizvodnjo tako, da bodo na trgu z izdelki komplementarne in ne, da si na smrt konkurirajo.
Ne glede na to, kako se bo zgodba z odkupom odvijala naprej, pa imajo verjetno najbolj prav tisti, ki pravijo, da je pri vsem skupaj veliko preveč stisnjenih fig akterjev v hlačnih žepih in da konec nikakor ne bo dober za zadružnike ...
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Foto: Viki Ivanuša
V soboto je v hotelu Ormož potekalo veselo pustno rajanje za najmlajše. Pustno rajanje za otroke je z leti postalo že tradicionalna prireditev, saj jo Mladinski center Ormož prireja že sedmo leto zapored. Obleka za pustno rajanje ni predpisana, otroci si pustni kostum izberejo sami. Na letošnji zabavi seje zbralo veliko otrok, maske pa so bile domišljijske. Nekatere so predstavljale aktualne otroške medijske junake, veliko pa je bilo tudi klasičnih lepih živalskih preoblek in drugih pravljičnih likov. Animacija je potekala z indijanskim poglavarjem Čerokijem. Otroci so se morali dokazati v poznavanju življenja Indijancev, da so zaupanja vredni Indijanci, da znajo streljati z lokom, so pripravljeni deliti sladkarije z drugimi otroki in da ljubijo naravo. Da je bilo veselo pustno rajanje ob glasbi popolno, je poskrbelo še okrepčilo s pustnimi krofi.
Viki Ivanuša
Prlekija • Fašenk v Lotmerki
Foto: NS
Ljutomersko mestno središče je bilo tudi na tokratnem Fašenki v Lotmerki v znamenju številnih naše-mljencev in veselega pustnega rajanja. V nedeljskem zgodnjem popoldnevu so tradicionalno karnevalsko prireditev v izvedbi Turističnega društva (TD) Ljutomer popestrili najmlajši, za tem pa so že običajni pustni sprevod odprli učenci in dijaki ljutomerskih izobraževalnih ustanov -OŠIvana Cankarja in Gimnazije Franca Miklošiča. Za številne obiskovalce je sledil najprivlačnejši del karnevala z nastopom TD ljutomerske občine: iz Železnih Dveri (Kunštni Prleki), Cvena, Pristave, Stare ceste, Stročje vasi in Podgradja. Prvič so na pustni prireditvi v Ljutomeru sodelovali člani TD Godeninci (občina Središče ob Dravi), pogrešal pa se je nastop TD iz Babincev in Male Nedelje. Sicer pa je tako, kot se za čas norčij spodobi, njihova predstavitev temeljila na šaljivem prikazovanju trenutno najbolj aktualnega domačega dogajanja na družbeno-po-litičnem področju. Po pustnem torku še sledi že običajni simbolični pokop Fašenka pri turistični kmetiji Belec v Železnih Dverih.
NŠ
Juršinci • Bukove kresilke razveselile
Foto: MG
Vlado Bezjak iz Dragoviča v občini Juršinci je velik ljubitelj narave. Pred dnevi je v bukovem gozdu v Dra-goviču našel pravi gobji velikanki, bukovi kresilki (na fotografiji), večja je tehtala skoraj štiri kilograme, manjša polovico manj. Prvič se je zgodilo, da je naletel na takšni velikanki. Te za razliko od macesnovih, ki tudi ne rastejo pri nas, niso zaščitene in se lahko trgajo. Vlado, ki sicer ni gobar, rad pa slika in dela skulpture za opremljanje lovskih sob, pove, da se kresilke v glavnem uporabljajo v farmacevtski industriji.	MG
Ormož • Tradicionalna pustna povorka
Lepe maškare in dolga povorka
Torkove pustne povorke v Ormožu se je letos udeležilo kar 43 skupin, od tega 22 šolskih. Organizatorji - Občina Ormož, Javna razvojna agencija Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož - so bili z udeležbo in s prikazanim zelo zadovoljni, očitno pa tudi publika, ki je po povorki napolnila šotor, ki je bil postavljen za Hotelom Ormož.
Kljub temu da so v muzeju raziskovali, katera povorka po vrsti naj bi to bila, pa pisnih virov niso našli. Z gotovostjo lahko trdijo, da se je pustovanje, kot ga poznamo danes, v Ormožu začelo v začetku 70. let in je bila torej letos v Ormožu približno 40. pustna povorka. Letošnja povorka je bila dolga, saj je nastopilo kar 43 skupin, ki so bile izjemno lepo našemljene. Obiskovalci, ki so si v lepem sončnem vremenu, kakšni dve uri ogledovali maske, so bili očitno zadovoljni. Zadovoljna je bila tudi komisija, ki je ocenjevala maske. Sestavljali so jo Dragica Florjanič, Neven-ka Korpič, Ludvik Hriberšek, Anica Pevec, Zlatko Zadravec in Rado Antolič. Ocenjevali so množičnost, estetski izgled, vložen trud in pri karnevalskih maskah tudi aktualnost. Nastopajoče so razdelili v tri skupine: karnevalske maske, etnološke maske in šolske skupine. Slednje so bile nagrajene prav vse in so prejele po 50 evrov. Med temi je prvo mesto osvojila skupina Otroci sveta iz 7. razreda Osnovne šole Ormož, drugo mesto Vitezi iz 3. razreda Osnovne šole Ormož ter tretje mesto Budilke in zaspanci Osnovne šole Stanka Vraza. Še posebej je treba pohvaliti šolske skupine OŠ Ormož in OŠ Središče ob Dravi, kjer so se našemili vsi razredi.
Glavni pokrovitelj priredi-
tve je bila Občina Ormož. Kot je povedala Nevenka Korpič, prireditelji upajo, da bodo v prihodnjem letu lahko nagradni fond povečali, saj bi radi nagradili tudi četrto- in peto uvrščeno masko v vsaki skupini. Med etnografskimi skupinami je prvo mesto pripadlo skupini Ta lipa bila maškara Folklorne skupine Ivanjkovci, drugo mesto Koscem in gra-bljicam 9. b-razreda Osnovne šole Ormož ter tretje mesto Oračem Pihalnega orkestra Glasbene šole Ormož. Med karnevalskimi maskami je prvo mesto osvojila skupina Robin Hood Konjeniškega društva Središče ob Dravi, drugo mesto Srednjeveška gostilna iz Borovcev ter tretje mesto Pokojninska reforma iz Sodincev. Nagrade so znašale 400, 250 in 100 evrov.
Med maskami smo letos pogrešali pihalni orkester in mažoretke, ki so vsako leto skrbeli za glasbo. Dirigent Slavko Petek se je odločil za protest, pihalni orkester pa se je predstavil z dvema etnografskima maskama, kar je bila očitno dobra odločitev, saj so bili godbeniki končno le nagrajeni. Sicer pa je bilo zares veliko lepih mask, in če bi imeli denar, bi brez težav našli še po tri v vsaki skupini, ki bi si zaslužile nagrado, a jim je letos pripadlo le občudovanje gledalcev.
Viki Ivanuša
Ptuj • Karnevalska dvorana
Poli žur s 3500 obiskovalci
Tudi na letošnjem Poli žuru, ki je dobil ime po najboljši piščančji klobasi, ki je stara že več kot 30 let, je karnevalska dvorana pokala po šivih.
Žur je organizirala Perutnina Ptuj, d. d. V karnevalski dvorani se je 3. marca popoldan trlo mladih obiskovalcev, ki so se zabavali skupaj s star-
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Člani konjeniškega društva Središče ob Dravi se ne dajo in so tudi letos pripravili zelo lepo predstavo na svojih konjih.
Etnološke maske so bile letos začuda zelo dobro zastopane, zmagali pa so člani Folklorne skupine Ivanjkovci s Ta lipa bila maškara.
ši. Zabava s Čuki in ribičem Pepetom ter priložnostni animacijski program je pritegnil skupaj 3500 obiskovalcev.
MG
VDAHNITE ŽIVLJENJE V SVOJ DOM
Odlična ponudba stanovanjskih kreditov v Abanki
Prenavljate hišo? Želite končno iti na svoje? Načrtujete nakup vikenda? Pričakujete novega družinskega člana in potrebujete večje stanovanje? Spustite domišljijo v svoj dom in se prepustite užitkom ob snovanju svojih načrtov pri nakupu, gradnji ali obnovi svojega doma. Uresničite jih z izjemno ponudbo stanovanjskih kreditov v Abanki, ki velja do 31. 3. 2011 oziroma do porabe kvote.
Informativni izračun upošteva pogoje, za komitenta Abanke, ki kredit zavaruje prek zavarovalnice oz. z zastavo nepremičnine. Pri zavarovanju z zastavo nepremičnine višina kredita ne presega 60
odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine.
Kredit lahko najamete sami, višina vašega kredita je odvisna od višine redne mesečne plače oziroma vaših prejemkov, dobe vračila, vrste zavarovanja in vrednosti investicije. Ce pa je mesečni obrok kredita prevelik za vaše zmožnosti, lahko pri nas uredite soplačništvo za stanovanjske kredite, zavarovane s hipoteko, brez dodatnih stroškov. Kredit lahko zavarujete tudi s plačilom zavarovalne premije.
Pri odločitvi za vrsto kredita, ki vam najbolj ustreza, si lahko pomagate s pripomočkom primerjava storitev na spletnem mestu www.abanka.si ali vprašate v
Prepričale vas bodo obrestne mere posebne ponudbe stanovanjskih kreditov:
Obdobje	Obrestna mera
nad 2 do vključno 10 let	6-MESEČNI EURIBOR* + 1,9 o.t.
nad 10 do vključno 20 let	6-MESEČNI EURIBOR* + 2,0 o.t.
nad 20 do vključno 30 let	6-MESEČNI EURIBOR* + 2,1 o.t.
poslovalnici Abanke. Poskrbeli bomo, da bo postopek najema kredita potekal hitro, strokovno in prijazno.
Aktualna ponudba stanovanjskih kreditov je namenjena vsem kreditojemalcem, ki imate v Abanki odprt osebni račun Aračun z rednimi mesečnimi prilivi.
Ugoden kredit lahko najamete tu-
	Zavarovanje pri zavarovalnici	Zavarovanje pri zavarovalnici	Zavarovanje z zastavo nepremičnine	Zavarovanje z zastavo nepremičnine
Skupni znesek kredita:	20.000 EUR	30.000 EUR	50.000 EUR	80.000 EUR
Doba odplačila:	10 let	15 let	20 let	25 let
Kreditna obrestna me-ra-spremenljiva*:	3,144 % (6-mesečni EURIBOR** + 1,9 o.t.)	3,244 % (6-mesečni EURIBOR** + 2,0 o.t.)	3,244 % (6-mesečni EURIBOR** + 2,0 o.t.)	3,344 % (6-mesečni EURIBOR** + 2,1 o.t.)
Mesečna anuiteta:	194,46 EUR	210,72 EUR	283,45 EUR	393,84 EUR
Stroški odobritve:	170 EUR	170 EUR	345 EUR	345 EUR
Stroški zavarovanja:	424,70 EUR	788,94 EUR	dejanski stroški notarja, sodnih taks in morebitne cenitve	dejanski stroški notarja, sodnih taks in morebitne cenitve
EOM**:	3,84 %	3,78 %	3,37 %	3,43 %
Skupni znesek, ki ga plača kreditojemalec***:	23.926,60 EUR	38.882,90 EUR	68.364,23 EUR	118.482,04 EUR
* Obrestna mera je spremenljiva glede na spremembe referenčne obrestne mere EURIBOR. ** Ob odobritvi kredita se uporabi EURIBOR, objavljen na zadnji dan v mesecu pred odobritvijo in velja do prve spremembe, ki nastopi na dan 1. april ali 1. oktober. 6-mesečni EURIBOR, določen na dan 31. 12. 2010, znaša 1,244%.
*** EOM in skupni znesek, ki ga plača kreditojemalec, sta izračunana na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-1) na dan 31.1. 2011 in se lahko spremenita, če se spremenijo podatki, uporabljeni za njun izračun. V izračunu EOM in skupnega zneska, ki ga plača kreditojemalec, niso zajeti stroški, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in stroški ustanovitve morebitne hipoteke.
Opozorilo: Banka si pridržuje pravico, da stranki, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev, zavrne odobritev kredita.
di nekomitenti, če pred sklenitvijo kredita v Abanki odprete prilivni osebni račun ter pri tem uporabljate še dve iz nabora navedenih storitev:
•	uporaba ene kartice z odloženim plačilom (klasična kartica Visa ali klasična kartica MasterCard),
•	zavarovanje zlorabe kartice,
•	mobilna storitev Abasms -funkcionalnost SMS obveščanja (varnostni paket in/ali info paket),
•	življenjsko zavarovanje kreditojemalca,
•	zavarovanje za primer brezposelnosti,
•	rentno varčevanje,
•	namensko varčevanje z minimalno dobo varčevanja 60 mesecev,
•	varčevalni račun in Abacent,
•	spletna banka Abanet.
Pripravili pa smo še dodatne ugodnosti za dva nova uporabnika Aračuna. Poleg ostalih ugodnosti lahko v roku enega leta od odprtja Aračuna najameta en kredit brez stroškov odobritve. Preverite na spletnem mestu Abanke.
Ce imate dodatna vprašanja ali želite informativni izračun za kredit, lahko za informacije povprašate prek e-naslova info@ abanka.si, brezplačne telefonske številke Abafon 080 1 360 ali v najbližji poslovalnici Abanke.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Srečanje veselih maškar iz vrtcev
Ena najlepših pustnih povork
Zadnja povorka v okviru 51. ptujskega kurentovanja, ki se je v torek poslovilo s tradicionalnim pokopom pusta in še zadnjo karnevalsko zabavo, je bilo srečanje veselih maškar iz vrtcev Slovenije in Hrvaške, 7. marca.
Tudi letos se je na ponedeljkovi povorki vrtcev podobno kot lani ob jubilejnem kurento-vanju zbralo 50 skupin oddelkov vrtcev. Sicer pa je pustna povorka Vrtca Ptuj ena najstarejših pustnih povork v tem okolju, saj so jo prvič organizirali že pred 35 leti. Skupaj se je v veselem in pisanem sprevodu najrazličnejših mask, cvetlic, snežink, indijančkov, mušnic, snežakov, čebelic, ježkov, veselih hrušk, metuljev, palčkov, škratov, vil in drugih veselih pustnih likov zbralo okrog 1300 mask, ki so na pustni ponedeljek sestavili eno najlepših letošnjih pustnih povork, je povedal ptujski župan Štefan Celan, ko je pozdravljal najmlajše maske, ki so prišle na Ptuj z vseh koncev Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške. Male maske iz skupaj 27 slovenskih in hrvaškega vrtca je pozdravil tudi 12. princ karnevala baron Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovški. Povedal je, da se še kako zaveda pomena takih
Foto: Črtomir Goznik
Na drugi povorki veselih maškar iz vrtcev iz Slovenije in Hrvaške se je zbralo okrog 1300 otrok.
dogodkov, kot so povorke najmlajših maškar, ki bodo ustvarjali 60. in 70. pustno prireditev. Male maškare so se po krajšem
sprevodu po ptujskih ulicah in trgih za nekaj časa ustavile v karnevalski dvorani, kjer so se srečale tudi z osrednjim likom
ptujskega kurentovanja, kurentom. Za malčke od drugod je bilo to nepozabno srečanje.
MG
Majšperk • 12. pustna povorka
Med maskami preko 400 šolarjev
Na letošnji, 12. pustni povorki v Majšperku je v organizaciji občine in osnovne šole sodelovalo prek 500 ma-skiranih udeležencev, prireditev pa si je v lepem in sončnem vremenu ogledalo okoli 2500 obiskovalcev.
Glavna organizatorica tradicionalne majšperške pustne po-vorke Danica Pompe iz Osnovne šole Majšperk je bila upravičeno zadovoljna, saj jim je bilo vreme na pustno soboto letos resnično naklonjeno. Povorko, v kateri je letos sodelovalo več kot 400 malčkov iz majšperške-ga vrtca in šolarjev ter več kot 150 odraslih mask, so pričeli nekaj po 13. uri na Bregu pri Maj-šperku. Pred majšperško šolo je posamezne pustne in karnevalske skupine razigranemu občinstvu predstavljala Zlatka Lampret, njihove nastope in izvirnost pa je pozorno spremljala in ocenjevala tudi strokovna komisija organizatorjev, ki so jo sestavljali Janko Marinič, Branka Žnidarko, Dušan Fišer in Ani-
Foto: M. Ozmec
Vse, kar je bilo slabega, so pometle lepe coprnice izpod Stoperc, ki baje kuhajo tudi točo.
ca Rejec.
Med otroškimi maskami in skupinami so prvo mesto pri-
sodili skupini rožic iz Vrtca Maj-šperk, 2. mesto mladinski tisk 1. a, 2. a, 3. a Osnovne šole Maj-
Bukovci • S 14. Fašenka
Zidar in lačni zidarji
Na 14. fašenku po bukovsko je na pustni torek letos sodelovalo kar 28 pustnih in etnografskih skupin ali okoli 800 maskiranih.
Prizadevni organizatorji iz KD Bukovci s predsednikom Jožetom Bezjakom na čelu so bili z obiskom več kot zadovoljni. Kot običajno so se tudi tokrat zbrali pri Zmazku in v povorki krenili skozi vas, kjer so jih pred skoraj vsako hišo čakali gostoljubni domačini s polnimi mizami kulinaričnih in tekočih dobrot. Poleg princa ptujskega kurentovanja Janeza Golca, plemenitega barona Jakoba Breunerja Markovskega s plemenitim spremstvom je zimo
Foto: M. Ozmec
Posebej so bili ponosni na princa ptujskega kurentovanja Janeza Golca, plemenitega barona Jakoba Breunerja Markovskega, s številnim domačim spremstvom.
šperk, tretje mesto je osvojila skupina Snemanje oddaje, 7. a, 4. mesto pa Virusi iz OŠ Ptujska Gora. Med odraslimi skupinami in maskami pa je 1. mesto prejela skupina Čarovnice - kuhanje toče iz Kulturno-prosvetnega društva Stoperce, 2. mesto skupina Preganjanje čarovnic iz PGD Majšperk, 3. mesto skupina Ločujemo odpadke Kulturno-umetniškega društva Majšperk, 4. mesto Atentat na Kennedyja, ki ga je uprizorila skupina iz Sta-nečke vasi, 5. mesto pa skupina Ekološki otok Društva upokojencev Ptujska Gora. Da je bilo luštno, fašensko in veselo tudi v nadaljevanju pustnega rajanja v Majšperku, pa so tokrat pridno skrbeli Majšperški frajtonerji.
-OM
pomagalo odganjati blizu 200 živahnih korantov in kurentov iz Bukovcev in okoliških vasi, številni hudički in kopjaši, pa piceki iz Nagošajnc, kokotiči, ruse, medvedi, gamele, orači in pokači, vile, pobirači in drugi za te kraje značilni pustni liki. Med motoriziranimi karnevalskimi skupinami pa so pozornost pritegnile tudi skupine Lokvanji iz Male vasi, Grajska gospoda iz Zgornjega kunca v Bukovcih, skupina gradbincev SCT in Ve-grada z Zidarjem in zidarji, skupina Pande iz Bukovcev, pa orači in pevci iz Dornave in Leskovca, Viničarji iz Cirkulan, posebej številni pa so bili tudi znameniti dornavski cigani. Organizatorji so vsem skupinam podelili približno enake praktične nagrade, da so se lahko brez zamere vsi skupaj zavrteli še na zadnjem fašenskem plesu.
-OM
Od tod in tam
Videm • 16. Fašenk
Foto: SM
Folklorno društvo Lancova vas je v ponedeljek popoldne organiziralo 16. Fašenk v Vidmu. V povorki je nastopilo okrog 700pustnih likov, med njimi tudi skupine iz tujine. Najbolj izvirne maske so organizatorji nagradili. Nagrado za prvo mesto so prejele nune s Pobrežja, za drugo mesto skupina Tovarna bombonov Soviče-Dravci, tretja pa je bila skupina Hello Kitty iz Spuhlje. Med nagrajenimi skupinami so bile tudi maškare Osnovne šole Videm, Praljudje iz Prepolj, Račke iz Lancove vasi ter skupine Čista lopata iz Cir-kulan, Malo delo iz Leskovca, Vegrad Tržec in Piceki iz Nove vasi.
SM
Cirkulane • 18. Fašenk
Foto: SM
V Cirkulanah so osrednjo pustno povorko, letos osemnajstič po vrsti, pripravili že v soboto dopoldne. V povorki skozi središče občine se je predstavilo 850 nastopajočih, najlepše in najbolj izvirne maske so organizatorji nagradili. Prvo nagrado so prejele žabice iz Stojncev, drugo lokvanji in kačji pastirji iz Male vasi, tretjo bomboni Kulturno-turističnega društva So-viče-Dravci, četrto srednjeveška gostilna iz Borovcev in peto skupina Čista lopata iz Cirkulan. Na včerajšnjem fašenku v Cirkulanah so nagradili tudi vse etnografske skupine in skupine iz vrtca ter osnovne šole.
SM
Ormož • Rožica za praznik
Foto: Viki Ivanuša
Na 8. marec, mednarodni dan žensk, so člani Kluba ormoških študentov na Kerenčičevem trgu v Ormožu mimoidočim ženskam z nageljni čestitali ob njihovem prazniku. Lepa gesta, ki je študentom prinesla veliko iskrenih zahval prijetno presenečenih žensk. Sicer pa so bile po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije leta 1980 ženske med študentsko populacijo še vedno v manjšini. Leta 2009pa je bilo v Sloveniji med diplomanti terciarnega izobraževanja kar 62 % žensk. Konec leta 2010 je bilo delovno aktivnih približno 362.000 žensk in skoraj 457.000 moških. Samozaposlenih je bilo okoli 25.000 žensk in 63.000 moških. Ženske so v letu 2009 v povprečju prejele približno 1.450 evrov bruto na mesec, moškipa 1.500 evrov. Pri tem gre za povprečja, do razlik pa prihaja zaradi različne izobrazbene, starostne in poklicne strukture. Če že zaslužijo manj, pa ženske vsaj dalj časa prejemajo pokojnino. Čas trajanja prejemanja pokojnine se zadnja leta povečuje, deloma zaradi daljše življenjske dobe, deloma pa tudi zaradi zgodnjega upokojevanju v preteklosti. Leta 2009 je povprečje prejemanja pokojnine pri ženskah znašalo 21 let in pol, pri moških pa le 16 let in 7 mesecev.
Viki Ivanuša
Ormož • Predali nagrado avstrijskega veleposlaništva
Trud se je izplačal
Nekaj dijakov Gimnazije Ormož se je v lanskem decembru na pobudo profesorice nemškega jezika Renate Bezjak udeležilo tekmovanja o evropskih prestolnicah kulture, ki ga je organiziralo združenje EUNIC, ki ga sestavlja šest kulturnih institucij, ki v Sloveniji zastopajo svojo države.
Naziv Evropska prestolnica kulture je bil vpeljan leta 1985, da bi pripomogel k združevanju Evrope. Od takrat je bilo za prestolnico kulture imenovanih preko 30 mest. Prihodnje leto bo to Maribor. Eden izmed poglavitnih ciljev Evropske prestolnice kulture je podpirati vzajemno razumevanje državljanov Evrope in razvijati občutek pripadnosti skupnosti.
Da bi dijaki spoznali posamezna mesta, ki so doslej nosila naziv Evropska prestolnica kulture, so morali poiskati odgovore na 16 vprašanj. V pomoč so jim bile spletne povezave v različnih jezikih EU. Kviz je potekal do konca decembra 2010, odgovore pa so dijaki poslali po elektronski pošti. Vprašanja niso bila ravno lahka, saj je bilo med 60 odgovori, ki jih je organizator prejel, pravilnih le 7. Izmed pravilnih odgovorov so izžrebali tri srečne dobitnike in kar dva sta bila iz 3. a Gimnazije Ormož. Tomi Jevšo-var bo tako vikend, ki si ga bo sam izbral, preživel v nemškem mestu Essen, Aleš pa v avstrijskem mestu Gradec. Mentorica Renata Bezjak je povedala, da je bila zelo vesela in tudi presenečena, da sta sodelovala, saj je bilo delo samostojno in je potekalo v času novoletnih
Foto: Viki Ivanuša
Še skupinska slika za spomin: z leve ravnateljica Blanka Erhartič, asistentka za kulturne zadeve Veleposlaništva Republike Avstrije Maja Seršen, srečna nagrajenca Tomi Jevšovar in Aleš Lesjak ter profesorica nemškega jezika Renata Bezjak.
počitnic.
Na manjši slovesnosti, ki je potekala v ponedeljek, je ravnateljica Blanka Erhartič obema nagrajencema podarila knjižno nagrado, da bosta svoje znanje lahko še poglobila. Obiskala pa jih je tudi Maja Seršen, asistentka za kulturne zadeve
Veleposlaništva Republike Avstrije, ki je nagrajenemu dijaku Alešu Lesjaku prišla osebno predat nagrado za zmago na kvizu Evropske prestolnice kulture. Dobil je 350 evrov, ki so namenjeni temu, da preživi konec tedna v avstrijskem Gradcu. Nagrajenec si lahko
sam izbere, kaj si bo v Gradcu ogledal in koliko noči bo ostal. V Gradcu je zaradi projekta evropske prestolnice nastalo veliko lepih zgradb in drugih projektov, ki so ostali v mestu kot spomenik sodobnega časa in jih je vredno pogledati.
Viki Ivanuša
Skorba • Premiera komedije Cecilija ali šola za očete
Tokrat osvajajo z različnimi pogledi na ljubezen
V svoji 27. sezoni je gledališka skupina KD Skorba na oder postavila lahko romantično komedijo, v kateri prevladuje ljubezen, Cecilija ali šola za očete francoskega dramatika Jeana Anouilha.
Premiera je bila 27. februarja v dvorani Doma krajanov v Skorbi. Režiserka Simona Ha-zimali je najnovejšo komedijo postavila na oder z Mitjem Furekom, Patricijo Kikl, Kajo Abraham, Tilnom Abrahamom, Špelo Horvat, Andrejo Poš in Juretom Kiklom, ki so kot posamezni nosilci likov predstavili različne poglede na ljubezen, enkrat kot »čisto, neoskrunjeno«, spet drugič kot »nemoralno, pokvarjeno«. Drugi sodelavci pri predstavi, ki je navdušila občinstvo v polni dvorani, pa so bili Jasna Arnuš, Urška Horvat, Ivan Ogrinc in Andrej Ga-brovec.
»Zelo zadovoljni pa smo bili tudi vsi tisti, ki ustvarjamo sku-
paj z njimi v kulturnem društvu in vemo, koliko ur prostega časa je vloženo v vsako predstavo. Ob tej priložnosti smo se jim še posebej zahvalili. Velikokrat nastopijo tudi težave, ko je treba marsikaj usklajevati in se tudi marsičemu odpovedati. A na koncu, ko slišimo aplavz obiskovalcev, je v trenutku vse pozabljeno, ta enkraten občutek zadovoljstva daje nov zagon, voljo in veselje do ustvarjanja. S takšnim občutkom so tudi igralci v nedeljo, 27. februarja, zapustili oder in ugasnili odrske luči, na katerega pa se bodo že kmalu znova vrnili,« je po nedeljski premieri povedala predsednica KD Skorba Renata Ga-brovec. Po nekaj gostovanjih, ki
jih načrtujejo, med drugim tudi v Frankolovem in Benediktu, se bodo ponovno vrnili na domači oder, saj je tistih, ki jih želijo
videti v njihovem najnovejšem uspešnem odrskem nastopu, še veliko.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nova uspešna premiera gledališke skupine KD Skorba. Tokrat so na oder postavili lahko romantično komedijo pod naslovom Cecilija ali šola za očete Jeana Anouilha.
Tednikova knjigarnica
Zakaj imam rada pujsa Rudija?
Zato! Bi bil odgovor kratek in jedrnat, če bi bila spodaj podpisana mladoletna, bralsko navdušena otročajka. Morda bi še dodala, če bi mi vprašanje postavil vrstnik: Sam preberi knjigo o dirkalnem pujsu Rudiju, ki se piše Rilec, pa boš videl, zakaj ga imam rada! Ampak - šalo na stran (Se opravičujem, a nekaj pustne šaljivosti še kar odmeva med spomini na pravkar končano dolgo pustno obdobje.), v današnji Knjigarnici želim čim več bralnega občinstva, malega in velikega, navdušiti za novost »nedvomno enega najbolj priznanih in najuspešnejših sodobnih nemških pisateljev«, kot pravi prevajalec Slavo Šerc za avtorja Uwa Timma (1940, Hamburg) v spremni besedi (Roman o ljubezni, revoluciji in smislu življenja, str. 259 do 272) romana za odrasle Rdeče (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2007. Zbirka Moderni klasiki;40).
Dirkalni pujs Rudi Rilec (prevod Ana Grmek) je realistična zgodba z odločilnimi primesmi humorja, ki mehko blaži skoraj krizno obdobje petčlanske družine, kjer skozi celo pripoved oče še vedno ostane brez službe in družina dobi odpoved lastnika stanovanja ... Humorno noto prispevajo k 29 kratkim poglavjem tudi ilustratorski prijemi Axla Schefferja.
Prvo poglavje začenja takole:
Pri nas doma imamo prašiča. S tem ne mislim svoje najmlajše sestrice, ampak čisto pravega prašiča, ki sliši na ime Rudi Rilec. Kako smo ga dobili? To je dolga zgodba.
Dve leti je že od takrat. Neke nedelje smo se z družino odpeljali na deželo. Družina, to smo moja mama, očka, sestra Beti, ki je le leto mlajša od mene, in mala sestrica Cupi. Odpeljali smo se iz mesta in nato se je začelo, česar mi otroci nikakor ne maramo - namreč pohod.
Grozno. Kolovratili smo po pokrajini in očka in mama sta v nedogled ponavljala: »Poglejte tjale, kako je lepo!« Vsakokrat sta se ustavila in pokazala na kakšen hribček ali drevo. Pričakovala sta, da bomo navdušeni. Toda kaj naj vendar rečeš o hribčku? In ker smo venomer ponavljali, da hočemo limonado, je mama počasi postala jezna in je menila, da bi morali prej vendarle malo hoditi. Nas pa so že takrat bolele noge in Cupi je sitnarila, da ne more več. Očka jo je vzel na rame in gazil po peščenih poteh, se potil in ni nič več razglabljal o lepotah pokrajine...
Saj, mogoče se tak opis nedeljskega izleta iz otroških ust zdi smešen predvsem odraslemu bralcu in njegovemu spominu na izlete v mladih letih, ali pa na tista poučna popotovanja z lastno mladino. No, zadeva je taka, da se familija, ki kmalu dobi novega družinskega člana v obliki simpatičnega prašičjega mladička, ustavi pri vaški gostilni z gasilsko veselico in tombolo. Kljub natančni družinski varčnosti si vsi člani družine privoščijo vsak svoj listič za srečelov. Mala Cupi je pri tem imela zares »svinjsko srečo«, kot pravi gasilec, izročitelj živahne rožnate nagrade. Jasno, oče ni navdušen nad živaljo, saj vendar živijo v najetem stanovanju sredi mesta. Toda neodobravajoči pogledi zbranih na veselici, mrki pogledi, ki jih je vedno bolj deležen godrnjajoči oče lastnice glavne tombolske nagrade, odložijo zavrnitev prašička.
Skozi celo pripoved spremljamo tegobe, ki jih povzroči pujs v stanovanju, bralec pa ob tem spoznava košček ekologije (zdrav odnos do živali, hvalevrednost prave kmetije v nasprotju z velikansko komercialno hlevsko rejo ...), osnove medsosedskih odnosov in nujnost sprejemanja kompromisov, moč optimizma in ustvarjanja novih možnosti in priložnosti za očeta. (Zgodovinar, egiptolog po izobrazbi, se zaposli kot vzdrževalec zelenice pri nogometnem društvu in je to odlična rešitev za družino s pujsom, ki je prav zaradi živali ostala brez podaljšanja najemne pogodbe.)
Skratka, Dirkalni pujs Rudi Rilec je večplastna, odlična zgodba prav za današnje čase.
Liljana Klemenčič
Dejan Zavec
»Vse lepše stvari se gradijo počasi«
Stran 12
Rokomet
V Stožicah rekordni obisk in domača zmaga Stran 12
Kolesarstvo
Začetek v znamenju zdravstvenih težav
Stran 13
Namizni tenis
Na državnem prvenstvu najdlje Pavič in Zera
Stran 13
Nogomet
Na pripravah tudi Nežmahova in Potrčeva Stran 15
OKS - ZŠZ
Resne teme za športnike in trenerje
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Jure Arsič, Labod Drava
»Najbolj me skrbi za blizu 300 otrok nogometne šole
Nogometaši Laboda Drave našli neki ključ tekmovanja, ki vsaj malo pripadnosti klubu in
«
še vedno niso uradno startali v spomladanski del sezone, saj je bila tekma proti Šenčurju preložena. Ekipa se je pozimi dodobra prevetrila in je po mnenju poznavalcev močnejša, predvsem pa izkušenejša. Kljub temu da ima Labod Drava moštvo, ki se je vsaj po imenih sposobno boriti tudi za najvišja mesta, Ptujčane tarejo stare težave. Kot pri večini klubov je tudi pri njih glavni problem denar, poleg tega je tu še kopica drugih tegob in dejavnikov, ki vplivajo na delovanje nogometnega kluba iz Ptuja. O vsem tem smo se pogovarjali s športnim direktorjem Laboda Drave Juretom Arsičem.
Kakšna so pričakovanja vašega kluba v spomladanskem delu sezone. Ekipa je okrepljena. Kolikšna je po vašem mnenju moč spremenjene ekipe Laboda Drave?
J. Arsič: »Spomladanski del sezone bo krajši kot jeseni, naše tekmovalne ambicije pa ostajajo take kot jeseni. Želimo si čim višje na lestvici. Ob nekem želenem scenariju verjamem, da se naša spremenjena ekipa lahko zavihti med prve štiri na lestvici.«
Verjetno ste v zimskem premoru spremljali, kaj je počela konkurenca.
J. Arsič: »Če pogledam nekoliko bolj generalno, lahko ugotovim, da je večina klubov pozimi zavihala rokave. Kar se pa posameznih klubov tiče, pa lahko ugotovim, da so po mojem mnenju sosedi iz Kidričevega kandidati za sam vrh, zelo se je okrepila tudi ekipa Doba, ki je v svoje vrste zvabila izkušene igralce (Stanko, Mi-trakovič ...), vsi ostali pa so po mojem nekje tam, kjer so bili jeseni.«
Klubi v drugi ligi že dalj časa opozarjate na neprimeren koledar tekmovanja. Tekmovanje je prekratko, vi pa morate igralce plačevati tudi takrat, ko ni prvenstva. Imate v Labodu Dravi kakšno rešitev glede tega?
J. Arsič: »V našem klubu igralce plačujemo deset mesecev na leto ravno zaradi tekmovalnega sistema, ki do klubov ni najbolj prijazen. Menim, da bi spomladanski del sezone moral trajati dalje kot jesenski, predvsem zaradi vremenskih razmer. Klubi se na to temo pogovarjamo in upamo, da bomo
bo koliko toliko primeren za vse klube in tudi gledalce ter medije.«
Denarja tako kot praktično povsod po Sloveniji - in tudi v svetu - tudi pri vas ni ravno na pretek. Poleg tega so posredi še nekateri drugi dejavniki (dolgovi iz preteklosti, neprimerne vadbene površine, čas treningov ...). Kaj bi najbolj izpostavili?
J. Arsič: »Glede te situacije v klubu obstajata dve plati, in sicer svetla ter temna. Svetla je vsekakor naš podmladek, naša šola, za katero menim, da dela odlično, saj na vrata članske ekipe trka kar nekaj perspektivnih fantov. Poleg tega bi izpostavil našega predsednika Franca Gajška, ki se zelo trudi in nam nekako sledi s finančnim vložkom. Kar se tiče omenjene temne plati, pa je zadeva zelo depresivna. V klubu kot operativec ob spremstvu predsednika delujem sam, vsi ostali so od kluba dvignili roke. Ptujski klub, glede na to, da gre za institucijo z dolgo tradicijo, nedvomno potrebuje podporo lokalne skupnosti. Naj samo spomnim; klub je ime Ptuja ponesel tako po Sloveniji kot Evropi. Igrali smo v 1. ligi, tudi v evropskih tekmovanjih, poleg tega pa so nepozabni spomini na rajanje pred Mestno hišo na Ptuju, ko se je ob uvrstitvi v 1. ligo zbralo 5000 ljudi. Prav to me najbolj boli, ker menim, da si zaslužimo klub, ki bi tekmoval v 1. ligi ali pa bi bil vsaj stabilen drugoligaš. Ne morem razumeti dejstva, da ljudje niso več pripravljeni pomagati ali pa zaradi lastnih interesov ne morejo in ne upajo pomagati. Ob tem bi vsekakor apeliral na vse tiste, ki čutijo
BSg
PARI 16. KROGA - sobota 15.00: Labod Drava -Šmartno, Dravinja Kostroj - Mura 05; nedelja 15.00: Krško - Aluminij, Bela Krajina - RoltekDob, Interblock - Garmin Šenčur.
želijo poskrbeti za prihodnost skoraj 300 otrok nogometne šole, da pomagajo na kakršen koli način. Obljub je bilo že veliko; včasih je bilo krivo pomanjkanje domačih igralcev, pa dejstvo, da se v klubu trošijo previsoka sredstva itd. Danes smo uspeli uveljaviti veliko število domačih igralcev, iz naše šole je kar nekaj potencialnih kandidatov za prvo ekipo, delujemo z bistveno manjšim proračunom kot pred časom (približno 20 %), tako da so pogoji, ki so jih postavljali tisti, ki
Foto: Črtomir Goznik
Jure Arsič: » Danes smo uspeli uveljaviti veliko število domačih igralcev, iz naše šole je kar nekaj potencialnih kandidatov za prvo ekipo, delujemo z bistveno manjšim proračunom kot pred časom (približno 20 %), tako da so pogoji, ki so jih postavljali tisti, ki so obljubljali pomoč, izpolnjeni.«
so obljubljali pomoč, izpolnjeni. Prav zaradi tega upam, da bo Drava 'tekla' še naprej.«
Naslednje vprašanje se ponuja samo po sebi; kako naprej?
J. Arsič: »Težko je govoriti o
tem. Naš predsednik, glede na to, da ne prihaja od tod, po mojem mnenju ni dolžan večno pomagati klubu, ki v nobeni obliki ni 'vezan' na njega. Če se ne bo prebudila lokalna zavest tistih, ki lahko pomagajo, po-
tem res ne vem, kako naprej. Želim si, da bi bila vodstvena struktura v Dravi sestavljena iz lokalnih veljakov, ki bodo s srcem pri stvari, da se z njimi naredi nek sanacijski načrt. Menim, da je to uresničljivo. In čeprav so nekateri mnenja, da je za ptujski nogometni klub edina rešitev stečaj, bi jih gladko demantiral, saj je po mojem mnenju vsako malo večje lokalno podjetje - glede na premo-sorazmerni ekonomski pogled - bolj zrelo za stečaj. Mi podjetje nismo, mi smo klub, institucija s tradicijo, zato ob tej priložnosti še enkrat pozivam tiste, ki imajo željo in voljo, poleg tega pa še idejo, da se nam pridružijo. Morda ne bi bilo slabo, če bi se kdaj organiziral kakšen informativni dan, da bi ljudje dejansko videli, kako funkcioniramo ter koliko odrekanj je za neke cilje potrebno. Morda bi lahko potem bolj cenili naše delo in pomagali.«
Tadej Podvršek
Nogomet • 2. SNL
Enotna cilja - zmagi
Labod Drava
Po odpadli ligaški tekmi prvega spomladanskega kroga proti Šenčurju bodo nogometaši Laboda Drave v soboto odigrali spomladansko uverturo pred svojimi gledalci. V goste jim prihaja zadnjeuvrščena ekipa na lestvici - Šmartno 1928. Gre za klub, ki je pred časom igral celo v 1. ligi, danes pa je precej oddaljen od nekdanje slave. Kljub temu da je ekipa na zadnjem mestu na lestvici, pa se vijoličasti še niso predali: pozimi so bili v smeri prihodov precej aktivni, v klub so pripeljali Kamerunca Mengb-
wa Akamba in Alema Mujako-vica iz Rudarja, s katerima željo obstati v 2. ligi.
Na drugi strani se v ptujskem drugoligašu z gosti niti najmanj ne obremenjujejo, gledajo le nase, na svojo igro, njihov cilj na prvi uradni tekmi pomladi je samo zmaga. Ptujčani so pretekli teden, ko jim je odpadla tekma s Šenčurjem, odigrali prijateljski obračun s tretjeliga-šem Palomo in jo ugnali s 3:0. V tem slogu želijo nadaljevati tudi v prvenstvu; igrajo doma pred svojimi navijači, temu primeren pa je tudi motiv igralcev. Tudi domača ekipa je dodobra prevetrena glede na
jesen, predvsem pa je pridobila na izkušnjah. Aleš Čeh in druščina, ki je na Ptuj prispela pozimi, bi morali biti še dodaten magnet za ptujsko občinstvo, ki se s polovičarstvom nikakor ne želi zadovoljiti. Zato v Labodu Dravi pozivajo vse, ki jim je pri srcu modro-bela barva, da pridejo v soboto ob 15. uri na ptujski Mestni stadion in podprejo svoje ljubljence v čim večjem številu, saj bo pot do uspeha tako nedvomno lažja. Pri domačinih v ekipi zaradi kazni ne bo Andreja Dugolina, vsi ostali igralci pa so na voljo trenerju Bojanu Špehonji.
tp
Aluminij
Nogometaši Aluminija in Interblocka so v uvodni tekmi spomladanskega dela prven-
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Režonja (Aluminij, rdeči dres) bo v nedeljo kandidiral za nastop, Andrej Dugolin še ne.
stva prikazali dopadljivo igro, kljub temu da se je srečanje končalo brez zadetkov. V srečanju ekip, ki merita na sam vrh, domači trener ni mogel računati na usluge izkušenih Marka Kmetca in Gregorja Režonje. Oba bosta kandidirala za nedeljsko srečanje v Krškem. Nogometaši Krškega so v prvem spomladanskem krogu gostovali pri Beli krajini in bili zelo blizu zmage, saj so imeli lepo vodstvo 1:3, vendar niso zdržali do konca, tako da so na koncu osvojili le točko. Na tem srečanju je Krško ostalo brez najodmevnejše okrepitve, hrvaškega napadalca Igorja Mostarliča, ki je dobil rdeči karton in ne bo igral proti Aluminiju. Kidričani vedo, da jih čaka zahteven nasprotnik, ki si želi napredovati na prvenstveni razpredelnici, obenem pa se zavedajo, da so tam že zmagovali. Trener Bojan Flis ne bo mogel računati na branilca Bajleca, ki bo počival zaradi kazni rumenih kartonov; po vsej verjetnosti ga bo zamenjal Romih. »Mi seveda od tega gostovanja pričakujemo veliko - upam, da bomo uspešni. Samo srečanje ne bo lahko, saj bodo domačini želeli potrditi točko iz Črnomlja. Sam sem se znova priključil treningom, kar mi je vsekakor lažje, kot pa gledati tekme s tribune,« je dejal Gregor Režonja, ki bo znova kandidiral za nastop.
Kidričani vedo, da je potrebna posebna previdnost pred tem srečanjem, saj domači trener Adnan Zildžovič dobro pozna Aluminij in njihovo igro. Sicer pa se v Kidričevem zavedajo, da jih v igri za visoka mesta ohranjajo samo dobri rezultati; Krško je samo ena izmed postaj na tej poti.
Danilo Klajnšek
Boks • Dejan Zavec
Vse lepše stvari se gradijo počasi
»
Naš boksarski superšampi-on Dejan Zavec je v zadnjem času osvojil številna priznanja in prejel številne nagrade, ki ga nedvomno uvrščajo v sam vrh slovenskega športa. Vrstili so se tudi številni sprejemi, ob zadnjem - v ptujski Mestni hiši - je nastal tale pogovor.
Na sprejemu v Mestni hiši ste prejeli kurenta, na občinskem prazniku boste še zlato plaketo.
D. Zavec: »To je zame seveda velika čast: lahko rečem, da imam kar srečo, da javnost tako pozitivno spremlja mojo športno pot. Prav takšne in podobne nagrade so življenjska zmaga, ki pa niso samo posledica športne poti, ampak pozitivne usmeritve nasploh.«
Ste velik vzor mladim, nekaterim predstavljate tudi upanje za boljšo prihodnost.
D. Zavec: »Tega sem seveda vesel, predvsem zaradi te pozitivne naravnanosti. Želim si, da bi čim več teh ljudi iz množice uspelo v življenju - lahko v športu, lahko pa tudi na katerem koli drugem področju.«
Kakšen je z časovne distance enega meseca pogled na zadnji dvoboj s Paulom Delgadom?
D. Zavec: »Še vedno imam najbolj v mislih vzdušje, ki je bilo znova fantastično. Zdi se mi nepojmljivo, da se je lahko kaj takega, tako pozitivnega, zgodilo še drugič. To je zame še ena nagrada, ki jo je z besedami težko opisati.«
Koliko moči vam je vzel dvoboj z Delgadom? Kdaj bi bili teoretično pripravljeni za nov obračun v ringu?
D. Zavec: »Sama borba me ni izčrpala, bolj gre za izčrplju-joč proces celotnih priprav. V idealnem primeru bi lahko bil v roku dveh mesecev pripravljen na dvoboj, vendar bi moral imeti določen natančen termin. Osnovna fizična pripravljenost je dobra, vse ostalo je nadgradnja tega.«
Višek kilogramov v zadnjih dneh pred dvobojem je bil znova pereč problem.
D. Zavec: »V življenju je tako, da imamo kljub naporom lahko slabe ali dobre dneve. Tokrat sem se nekoliko uštel v uri zadnjega treninga, zato sem bil tik pred uradnim tehtanjem precej načet zaradi dehidraci-je. Nekoliko je bilo pač treba stisniti zobe, tako kot že večkrat doslej.«
Kakšen vpliv ima prehrana v tem procesu?
D. Zavec: »V tem procesu smo že zelo napredovali, vendar je še vedno veliko rezerve, ki jo bomo zagotovo še izkoristili. Tukaj sem jaz tisti, ki ta proces upočasnjujem, saj želim čim bolj omejiti dodatke: gre seveda za čiste ogljikove hidrate, proteine in minerale.«
Kje so, poleg prehrane seveda, še rezerve v vašem boksanju?
D. Zavec: »Velikokrat se tudi sam sprašujem, ali so rezultati na testiranjih resnični: kažejo namreč na to, da sem pred vsakim nadaljnjim dvobojem bolje pripravljen. Mislil sem namreč, da zaradi mojih let ne bo več fizičnega napredka, a še zdaleč ni tako. Tako sem npr. na zadnjih testiranjih dosegel boljše rezultate kot pred dvobojem z Jackiewiczem. Verjetno je
«
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Mene sicer zanimajo borci, ki so na svetovni lestvici pred menoj, a na žalost si tekmecev ne izbiram sam.«
to posledica spreminjanja nekaterih navad, zaradi katerih z lažjim delom prihajamo do boljših rezultatov.«
Kaj bi storili, če bi se vam ponudil dvoboj v težji kategoriji, npr. z Antoniem Mar-garitom?
D. Zavec: »Takoj podpišem! Za prestop v kategorijo do 72 kg nimam prav nobenega pomisleka.«
Tudi ostali najboljši borci vaše, velterske kategorije so že prehajali med kategorijami: Pacquiao, Maywe-ather, Mosley ...
D. Zavec: »Seveda, saj je vse to stvar posla in finančne teže' dvoboja. Veliko se govori tudi o združitvi verzij IBF in WBC, česar bi bil neizmerno vesel. Tako bi se mi namreč takoj ponudila možnost dvoboja s prvakom verzije WBC, zmagovalec bi postal svetovni prvak združene verzije. A na to bo treba še počakati, zaenkrat so pač samo govorice in namigi, da bo do tega res prišlo.«
Med prvo deseterico najboljših boksarjev velterske kategorije jih je kar sedem starejših od 30 let. To je tudi za vas verjetno razveseljiv podatek.
D. Zavec: »To kaže na to, da kvaliteta življenja in treningov vedno bolj zmanjšujeta težo let. Starejši boksarji smo veliko izkušenejši, z izboljšano prehrano pa lahko tudi fizični nivo držimo na primerni ravni. Tukaj je seveda treba razum združiti z realnimi telesnimi možnostmi in rezultati so lahko dobri. Jasno je, da se mlajši boksarji regenerirajo hitreje, zato pa imamo mi, nekoliko starejši, manj borb na leto. Izkušnje in konstantna, stabilna moč, pa v ključnih trenutkih vendarle prideta v ospredje.«
Mosley je pri 39 letih še vedno tik pod vrhom.
D. Zavec: »Še nekaj nas je, ki pri 34, 35 capljamo za njim. Iskreno povedano: sam nimam takšnih želja, da bi pri teh letih še boksal na tem nivoju, zagotovo pa lahko še kakšno leto ali dve obstanem pri vrhu.«
Kako bi komentirali
dogodek, ko naj bi eden najboljših boksarjev sveta, Floyd Mayweather ml., pretepal ženo? Je to konec njegove boksarske kariere?
D. Zavec: »To je popolnoma neprimerno in primitivno dejanje. Prav zaradi tega v mojih očeh ne gre za pravega šampi-ona, čeprav je lahko najboljši po samem boksarskem znanju. O koncu kariere pa je težko ugibati, počakati je treba na odločitev sodišča. Če bo dejansko obsojen, potem je njegov povratek v ring malo verjeten.«
Še vedno ostaja odprto vprašanje prvega izzivalca - eliminatorja - v verziji IBF, saj je bil dvoboj Randall Bailey - Said Ouali prekinjen.
D. Zavec: »Bailey je takrat storil nerazumljivo potezo, ko je sicer nekoliko nerodno Oualija vrgel' iz ringa. Slej ali prej bo do podobnega dvoboja prišlo, zato se ne bojim glede tega.«
Če eliminator še ne bo kmalu znan, potem obstajajo odprte druge možnosti?
D. Zavec: »Možnosti je ogromno, saj veliko boksarjev čaka na priložnost, da bi se merili s prvakom verzije IBF. Mene sicer bolj zanimajo borci, ki so sedaj na svetovni lestvici pred menoj, a na žalost si tekmecev ne izbiram sam.«
Vaš menedžer se je sicer po dvoboju v Ljubljani pohvalil, da je doslej vse obljube tudi izpolnil. Spomnim
se zmage proti Joelu Mayu v Oranienburgu leta 2006 (dvoboj je štel za naslov interkontinentalnega prvaka po verzijah IBF in WBO, Dejan pa je zmagal po prekinitvi v 6. rundi, op. a.), po katerem je Ulf navdušeno trdil, da boste v letu ali dveh boksali za naslov svetovnega prvaka. To se je res zgodilo, a šele čez štiri leta.
D. Zavec: »Zgleda, da mu je usoda namenila veliko srečo -in s tem tudi meni - da se je to res zgodilo. Verjamem v to, da se vse lepe stvari gradijo počasi, prav zaradi tega sem tudi prepričan, da bo tudi v nadaljevanju poti tako.«
Pred dnevi sta se s To-mijem Jagarincem mudila v ZDA. Kakšni so bili cilji poti?
D. Zavec: »Pogovori v smeri napredovanja kariere. V tem smo bili uspešni, postavljeni so temelji, vendar ni bila podpisana še nobena pogodba.«
Kako vaš menedžer Ulf Steinforth gleda na vaš skok v ZDA?
D. Zavec: »S tem nima prav nobenih težav, še vedno je moj menedžer. Če se bo vse odvilo v pravo smer, bomo zadovoljni vsi. Ne gre za menjavo mene-džerja ali promotorja: gre preprosto za to, da bi v ZDA nekdo »stal za menoj«, nekdo s pravimi poslovnimi zvezami, kar je temelj za prodor na ameriški boksarski trg.«
Jože Mohorič
Pred Dejanom so pomembne odločitve
Po prihodu iz ZDA, kjer sta Dejan Zavec in Tomi Jaga-rinec preživela nekaj dni, je slednji strnil nekaj misli o tej poti: »Po preživetem v Združenih državah Amerike in odnosu gostiteljev sodeč, jim Dejan ne pomeni nič manj kot ostali lastniki pasov v velterski kategoriji - Many Pacquiao, Andre Berto ... Prav zaradi tega so pripravljeni Dejana postaviti na mesto, ki mu kot svetovnemu prvaku pripada. Američanov ne zanima, od kod si, pač pa samo, kaj si doslej storil. Zdramil jih je predvsem šampionski pas velterske kategorije verzije IBF in Dejanova karizma, ki je boksarska meka ne pozna. Vtis pri Američanih je približno tak: Dejan je svetovni prvak, a ni Mayweather - Dejan ne tepe žene, ampak se bori za družino. Pred Dejanom so pomembne odločitve in vse je mogoče.«
Rokomet • Kv. za EP 2012
Proti Poljski tekma za biti ali ne biti
Rokometaši Slovenije so pred natančno 11887 gledalci v Stožicah ugnali eno najboljših reprezentanc na svetu in si na stežaj odprli vrata za nastop na EP v Srbiji 2012. Poljaki so po hudi borbi padli z izidom 30:28 (14:14). Trener Boris Denič je v 1. polčasu precej menjal, vendar s tempom ni uspel zlomiti žilavega nasprotnika. Ključ do zmage so bile obrambe Matevža Skoka (16 obramb), ki je pokrpal številne luknjice v slovenski obrambi. Na drugi strani je Wyszomirski zbral le 8 obramb in še sreča, da Poljaki v svojih vrstah niso imeli poškodovanega Szmala. Tekma ni bila pomembna samo z vidika uvrstitve na EP, ampak predvsem za prihodnost slovenskega rokometa, ki je zabredel v hudo krizo. Vstopnico za naslednjo EP si mora Slovenija za povrnitev ugleda nujno pridobiti. Do konca kvalifikacij so preostale še tri tekme, gostovanji na Poljskem in Portugalskem ter domača tekma proti Ukrajini. Glede na trenutne sposobnosti naše reprezentance bo ta težko ujela kakšno točko na vročih gostovanjih pri Poljakih ter Portugalcih. Tako bo ključ do uvrstitve na EP domača zmaga proti Ukrajini, ki nam po kvaliteti ni dorasel nasprotnik. Veseli pa dejstvo, da je Denič le nekaj spremenil v reprezentanci in ponudil priložnost mladim Skoku, Gabru, Sušinu, Skubetu in nazadnje še Ormožanu Marko Bezjaku.
Katastrofalno sojenje
Ob prvem pogledu na danski sodniški par so se mi obudili spomini na leto 2005, ko sem prvič na mladinskem SP na Madžarskem spoznal Gjedinga in Hansena. Danca sta kasneje sodila tudi na EP 2006 v Innsbrucku in na SP 2007 v Makedoniji. Gre za sodnika, ki od leta 2005 nista napredovala niti za las, čeprav danes več ne sodita na SP in EP mladincev, ampak sodita Ligo prvakov in Ligo prvakinj. Svojo (ne)znanje sta pokazala tudi na tekmi Slovenija - Poljska in s številnimi čudnimi odločitvami razburila publiko ter obe klopi. Zgleda, da imata Gjeding in Hansen izjemnega botra, ki ju potiska v vrh svetovnih sodnikov, kamor pa ta dva možakarja zagotovo ne spadata.
Rekorden obisk
To je bil rekorden obisk ene izmed rokometnih tekem v Sloveniji; dosedanjega je s 7000 gledalci držal Tivoli iz leta 2004, ko je pri nas potekalo EP. Polne Stožice in 11887 gledalcev so odigrale pomembno vlogo pri zmagi nad Poljsko. Treba je pohvaliti vzdušje v dvorani, ki so ga pripravili Slovenci »z vseh vetrov«. Po besedah nekaterih kolegov je bilo vzdušje še bolj peklensko kot na odbojkarskih in košarkarskih tekmah Bleda in Olimpije.
Poškodba Marka Bezjaka
Končno je priložnost v reprezentančnem dresu dobil Marko Bezjak, ki je proti Poljakom dosegel en zadetek, vendar je moral zaradi poškodbe igrišče zapustiti v 47. minuti. Neverjetna smola 24-letnega Ormožana, ki je dolgo časa čakal na priložnost, zdaj pa staknil poškodbo. Težavnost poškodbe bo znana po opravljeni magnetni resonanci. Glede na prikazano v Stožicah si je Bezjak zaslužil večjo minutažo, saj je bila z njim igra v napadu precej hitrejša. S pravim 'Marčom' bi trener Denič lahko dobil tudi nevarnejši polprotinapad, ki ga trenutno slovenska reprezentanca ne izvaja, kot bi si želeli, in kot ga izvajajo vrhunske reprezentance.
Uroš Krstič
Rokomet • Mlajše selekcije
Prva zmaga Dravinih mladincev v končnici: Radeče - Drava 31:33 (18:15)
RK DRAVA: Koštomaj, Toš 6, Janžekovič 7, Verdenik 1, Benčič 1, Požar 5, Fridrih 3, Sabo 2, Pukšič 6, Šamperl 2, Bedenik. Trener: Ladislav Sabo
Mladinci ptujske Drave so prišli do prve zmage v razigravanju za uvrstitev od 9. do 12. mesta v 2. ligi. Na gostovanju so 31:33 premagali ekipo iz Radeč. Ptujčani so na začetku povedli, nato pa so vajeti igre v svoje roke prevzeli domačini in na odmor odšli s tremi zadetki prednosti. V drugem polčasu se je zgodba iz prvega dela vsaj na začetku nadaljevala. Ptujčani so nato vendarle prestavili v višjo predstavo, najprej izenačili na 24, potem še povedli, nato pa vodstva do konca srečanja več niso izpustili iz rok.
tp
Starejši dečki A, polfinalna skupina B: Celje Pivovarna Laško - Velika Nedelja Carrera Optyl 24:23 (11:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Kukovec, Šerod, Bombek 2, Slavinec, R. Cvetko 8, Jaušovec, Lukežič 2, Bokša 6, Preac, Kocbek 1, Hojžar, T. Cvetko, Marin 2, Kumer 2 Trener: Bojan Munda.
Mladi rokometaši iz Velike Nedelje so gostovali v Celju in se pomerili s sovrstniki. Šlo je za srečanje doslej neporaženih ekip. V zanimivi tekmi so prvi polčas dobili gostje, na koncu pa so se minimalne zmage veselili domačini.
Starejši dečki B: Velika Nedelja Carrera Optyl -Slovenj Gradec 28:27 (14:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Jaušovec 1, Šprah 5, Cvetko 2, Šerod 11, Ozmec 5, Munda 3, Hržič, Škrjanec, Hržič, Škrlec, Vršič, Jaušovec, Wrai-cht 1. Trener Davorin Kovačec.
Kolesarstvo
Začetek sezone v znamenju zdravstvenih težav
Kolesarji Perutnine Ptuj se pretekli konec tedna uspešno startali v sezono 2011. Start bi bil še lepši, če tekmeci na dirki Trofeo Zssdi Roberta Vrečerja iz Perutnine Ptuj ne bi ujeli le kakšnih 500 metrov do cilja. Sicer so Ptujčani pokazali, da so v dobri formi in da lahko optimistično pričakujejo nadaljevanje sezone.
Že ta konec tedna bodo ptujski kolesarji, ki letos ponovno nastopajo v continental rangu, spet dejavni, in sicer se bodo podali na sosednjo Hrvaško, natančneje v Istro. Tam bodo v soboto najprej nastopili na VN Loborike, v nedeljo pa še na tradicionalni enodnevni preizkušnji imenovani Poreč Trophy. Na žalost se v ptujskem kolesarskem klubu v samem uvodu močno otepajo težav z zdravjem. Kot smo že poročali v naši torkovi številki, jo je v Italiji pretekli konec te-
dna skupil Luka Rakuša, ki si je zlomil ključnico. V torek je bil mladi Mariborčan že operiran, sedaj pa ga čaka mirovanje in okrevanje. Poleg nesrečnega Rakuše imajo perutninarji kar nekaj težav tudi z boleznimi; v zadnjem času so zboleli Gregor Gazvoda, Matej Marin in Boštjan Rezman. Kdo od njih bo na Hrvaškem lahko nastopil, bo znano tik pred samim startom. Če bodo omenjeni fantje lahko nastopili, pa se je treba zavedati, da jim je bolezen pobrala kar nekaj moči, na ta račun pa je trpel tudi trening. V ptujskem klubu upajo, da bo tovrstnih težav kmalu konec. Zavedajo se, da je moštvo zaradi zgoraj naštetega precej »hendikepirano«, toda na prihodnost, že na dirki, ki jih čakata čez vikend, gledajo optimistično in verjamejo v fante, ki bodo lahko nastopili.
tp
Foto: Marjan Keiner
Gregor Gazvoda in Luka Rakuša (oba KK Perutnina Ptuj)
Karate
Mednarodni pokal Žalca
V soboto, 5. marca, je v Žalcu potekal že tradicionalni 9. mednarodni karate pokal Žalca 2011, kjer se je zbralo približno 400 karateistov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Kosova, ki so se pomerili v katah posamezno, katah ekipno in borbah. Iz Karate-do klub Ptuj so se tekme udeležili Špela Pernek, Oscar in Krištof Križanec ter Tinka in Ela Valenko. V močni konkurenci v vseh
kategorijah so se ptujski karateisti ponovno izkazali, saj so osvojili kar tri medalje, tokrat vse v borbah. Špela Pernek je v polfinalni borbi izgubila s Hrvatico in tako osvojila tretje mesto. Prav tako se je tretjega mesta veselil Oscar Križanec, ki mu je tekmec v zadnji sekundi polfinal-ne borbe preprečil uvrstitev v finale. Je pa to uspelo Tinki Valenko, ki je v polfinalu suvereno premagala tekmico, v finalu pa izgubila z minimalnim zaostankov in tako osvojila srebrno medaljo.
jk
Tinka Valenko, Špela Pernek in Oscar Križanec
Namizni tenis
Na državnem prvenstvu najdlje Zera in Pavič
Posamično DP
Minuli vikend je v Ljubljani potekalo jubilejno, 20. državno prvenstvo za članice in člane (posamezno in v igri dvojic ter mešanih dvojic). Udeležba je bila zelo dobra, saj je v moški konkurenci nastopilo 75 igralcev, v ženski pa 34. Med njimi so nastopili tudi Bojan Pavič, Danilo Piljak, Luka Krušič in Ivana Zera, vsi iz NTK Ptuj (zaradi poškodbe ni nastopila re-prezentantka Vesna Rojko).
V moški konkurenci so bili vsi trije ptujski igralci uspešni v predtekmovalnih skupinah. Bojan Pavič in Danilo Piljak sta osvojila prvi mesti, s po tremi zmagami, Luka Krušič pa je dvoboj z reprezentantom Urošem Slatinškom sicer izgubil (1:3), vendar osvojil 2. mesto v skupini ter se prav tako uvrstil na glavni turnir. V 1. krogu nadaljevanja je nastope končal Luka Krušič, v drugem pa Danilo Piljak. Najdlje je za mizami ostal Bojan Pavič, ki ga je šele v dvoboju za uvrstitev med najboljšo osmerico ugnal Zvonko Plohl (Finea Maribor). Državni prvak je postal Bojan Ropoša (Kema Puconci), ki je v finalu s 4:3 premagal klubskega soigralca Mitjo Horvata.
Edina ptujska igralka Ivana Zera je v drugem krogu glavnega turnirja premagala Jeričevo iz Ilirije 4:1, nato pa v četrtfinalu izgubila proti kasnejši zmagovalki Martini Safran (0:4)
Med dvojicami sta bila zelo uspešna Piljak in Pavič, ki sta se uvrstila med osem najboljših parov v državi; z rezultatom 1:3 sta ju v četrtfinalu izločila
Plohl in Horvat (Finea, Kema). Ivana Zera je v igri parov nastopala skupaj z Vlono Maloko (Ljubljana), prebili pa sta se vse do polfinala, kjer sta ju tesno, z rezultatom 2:3, izločili kasnejši zmagovalki, Pavlinova in Faj-mutova (Isa, Fužinar). Ivana je nastopila tudi med mešanimi dvojicami in se skupaj z Matejem Petarom dosegla uvrstitev od 5. do 8. mesta.
Zmaga in poraz Slovenije
V devetem krogu standardne divizije evropske lige v namiznem tenisu je slovenska moška reprezentanca na pustni torek na Muti gostila Lu-
ksemburg in dvoboj izgubila 1:3. Edino točko za našo izbrano vrsto je osvojil Jan Žibrat, v preostalih dvobojih pa so bili boljši gostje. Za reprezentanco je nastopil tudi Gregor Zafo-štnik (v ekipi sta bila še Matic Slodej in Ludvik Peršolja) in bil poražen 1:3, Sicer pa poraz ni bil usoden za naše fante, ki so drugi v skupini (prvo mesto je osvojila Grčija) in bodo nadaljevali tekmovanje.
Na Muto se je odpravila tudi številna delegacija NTK Ptuj (trenerji, igralci in njihovi starši) na čelu s predsednikom Borisom Šegulo. Nad igrami naših reprezentantov so bili najbolj navdušeni mladi. Ptujčane je spremljala skupina kurentov,
ki je Korošcem pričarala del pustnega vzdušja.
Ženska reprezentanca je gostovala v Belgiji in slavila 3:0. Zaradi poškodbe tokrat ni nastopila članica NTK Ptuj Vesna Rojko. V skupini so naša dekleta druga in bodo prav tako nadaljevala tekmovanje.
Odprto prvenstvo Italije
V italijanskem Lignanu je potekalo odprto prvenstvo Italije za mladince. Na njem je nastopil tudi Luka Krušič, ki pa se ni uspel prebiti na glavni turnir, saj je v predtekmovalni skupini izgubil vse tri dvoboje.
dk, jm
Na Muti so našo reprezentanco (na fotografiji Gregor Zafošnik) podprli tudi člani ptujskega nami-znoteniškega kluba.
Košarka • P. A. R. K. L.
Šele v polfinalu prvi poraz ekipe KPŠ
Dva kroga pred koncem rednega dela v 1. ligi se še tri ekipe borijo za dve prosti mesti na zaključnem turnirju (Prager-sko in Vinag sta že uvrščeni). V neposrednem dvoboju dveh kandidatov za polfinale sta se v preteklem krogu pomerila ŠD Kidričevo in Good Guysi. Pomembne zmage so se veselili domačini iz Kidričevega in bodo v zadnjih dveh krogih sami odločali o svojem mestu
P
lililí i imfii
llSlMI
Itlgjui illlljgj inaja
SSfflSI
na zaključnem turnirju. Tja želi tudi ekipa KK Starše 2, ki je v preteklem krogu zabeležila pomembno zmago na gostovanju v Majšperku pri ekipi Optike Pelikan. Najbolj zaslužen za zmago gostov je bil Peter Pesek, ki je dosegel kar 41 točk. Strelski rekord sezone je sicer v tem krogu dosegel Robi Stoj-kovič. Igralec ekipe Vinag MC Apro je za zmago nad oslabljeno ekipo Starše 1 prispeval kar
51 točk (prav toliko je znašala končna razlika med obema ekipama).
V 2. ligi je največ pozornosti namenjene polfinalnima dvobojema. Po odigranih prvih tekmah bolje kaže ekipama KK Rače in KK Adecco. Oboji so dobro izkoristili prednost domače dvorane. Rače so v tekmi s Klubom ptujskih študentov prišle do prednosti 11 točk, ki jo bodo branile na povratni
tekmi na Ptuju; to je bil sploh prvi poraz ekipe KPŠ v tej sezoni. Vsekakor ta dvoboj obeta zelo zanimivo povratno tekmo. V polfinalnem obračunu med ekipama Adecco in Pragersko veterani bolje kaže Mariborčanom, ki imajo pred povratno tekmo 15 točk prednosti.
1. liga
;i -
Ki!»
mm^ ^
È «S il*
■MíiiíWuHS
REZULTATI 12. KROGA: SD Kidričevo - Good Guys Felnar 83:59 (19:11, 24:13, 20:10, 20:25), KK Pragersko - TED ŠD Cirkovce 89:63 (18:20, 23:11, 19:19, 29:13), Optika Pelikan ŠDM - KK Starše 2 78:90 (21:16, 18:18, 13:31, 26:25), KK Starše 1 - Vinag MCApro 75:126 (23:21, 14:35, 22:27, 16:43).
1.	KK PRAGERSKO 12 11 1 23
2.	VINAG MCAPRO 12 9 3 21
3.	GOOD GUYS FELNAR 12 7 5 19
4.	KK TARŠE 2	12 6 6 18
5.	ŠD KIDRIČEVO	12 5 7 17
6.	KK STARŠE 1	12 4 8 16
7.	OPTIKA PELIKAN 12 3 9 15
8.	ŠD TED CIRKOVCE 12 3 9 15
2. liga
Utrinek s tekme Optika Pelikan ŠDM - Starše 2, ki so jo dobili slednji (v rumenih dresih).
Končnica za uvrstitev od 1. do 4. mesta, polfinale, 1. tekmi:
KK Adecco - Pragersko veterani 83:68 (18:19; 24:15; 14:17; 27:17), KK Rače - Klub ptujskih študentov 79:68 (16:13, 20:15, 26:19, 17:21). Za uvrstitev od 5. do 8. mesta: Črešnjevec - ŠD Nova vas Maribor 78:107 (23:36, 6:20, 24:23, 25:28), ŠD Ptujska Gora - KMO Dornava 50:71 (10:18, 19:18, 14:19, 7:16).
Foto: JM
Foto: DK
Ptuj • Zupanov sprejem za Milana Kneževiča
Velika statua za šahovsko legendo
Foto: Črtomir Goznik
Milan Kneževič je iz rok župana dr. Štefana Čelana prejel veliko statuo MO Ptuj.
Legenda slovenskega, bivšega jugoslovanskega in tudi svetovnega šaha Milan Kneževič je v začetku februarja dobil Bloudkovo priznanje za življenjsko delo in izjemen prispevek k razvoju športa v Sloveniji. Včeraj, v četrtek, je bil zanj poseben sprejem v Mestni hiši Ptuj, kjer mu je župan Štefan Čelan podelil veliko statuo Mestne občine Ptuj. Ob tem je v govoru poudaril, da gre za izjemnega človeka, ki je zraven dela v šahu zelo uspešen na več področjih in je vedno znova ponesel ime Ptuja v svet. Kneževič, ki v šahu deluje že petdeset let, se je zahvalil za drugo veliko priznanje, ki ga je prejel v dobrem mesecu dni in je med drugim izpostavil: »Res mi je prijetno, ko sem tukaj med prijatelji in znanci v Mestni občini Ptuj prejel to veliko priznanje. A to priznanje je namenjeno vsem, s katerimi sem sodeloval, prav posebej pa je namenjeno ptujskemu šahu in športu na splošno.« Po sprejemu je sledil zanimiv neformalni del srečanja, v katerem je bilo slišati mnoge zanimive zgodbe, povezane s šahom.
David Breznik
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, U-14 - vzhod
1. SML
REZULTATI 18. KROGA: Aluminij
-	Olimpija 1:1, Domžale - NŠ Poli Drava 4:3, Bravo Publikum - HIT Gorica 0:2, NŠ R, Koren Dravograd
-	Rudar Velenje 0:0, Mura 05 - Interblock 0:5, Maribor - CM Celje 5:3, Simer šampion - NOGA Triglav 4:2, Koper - Nissan Ferk Jarenina 7:1.
1. MARIBOR	iS	i4	2	2	53:20	44
2. CM CELJE	iS	i2	5	i	55:23	4i
3. INTERBLOCK	iS	ii	2	5	42:25	35
4. HIT GORICA	iS	i0	4	4	42:25	34
5. DOMŽALE	iS	ii	i	B	4S:33	34
6. SIMER ŠAMP.	iS	ii	i	B	35:22	34
7. KOPER	iS	i0	2	5	4S:3i	33
8. NŠ POLI DRAVA 18		9	2	7	3B:45	29
9. RUDAR VELENJE 18		7	5	B	33:32	2B
10. OLIMPIJA	iS	B	4	S	33:32	22
11. ALUMINIJ	iS	5	B	7	3S:3S	2i
12. BRAVO PUB.	iS	B	3	9	34:34	2i
13. NOGA TRIGLAV 18		3	4	ii	25:4i	i3
14. MURA 05	iS	4	0	i4	iB:50	i2
15. DRAVOGRAD	17	i	3	i3	i0:4B	B
1B. F. JARENINA	17	0	i	iB	i0:Bi	i
ALUMINIJ	- OLIMPIJA 1:1 (1:0)					
STRELCA: 1:0 Goljat (27), 1:1 Mencin (73)
ALUMINIJ: Peršuh, Babšek, Kaj-tna, Jus, Ostroško, Cesar (Petek), Polajžer, Tisaj (Vindiš), Pučko, Perger (Pulko), Goljat (Strel). Trener: Primož Gorše.
DOMŽALE - NŠ POLI DRAVA 4:3 (2:1)
STRELCI: 0:1 Roškar (13), 1:1 Ljubijankič (27), 2:1 Muzga (35), 3:1 Tomič (55), 4:1 Ljubijankič (61), 4:2 Pauko (68), 4:3 Kajtazi (83)
NŠ POLI DRAVA: Frlež (Zorko), Pukšič, Topolnik, Rakovec, Mlinarič, Zdovc (Goričan), Matjašič, Ljubec, Pauko (Golubič), Kocuvan (Furh), Roškar (Kajtazi). Trener: Tomislav Grbavac.
Foto: Črtomir Goznik
V derbiju Lige U-14 vzhod so nogometaši NŠ Poli Drava proti ekipi Dravograda doživeli prvi poraz v letošnjem prvenstvu.
1. SKL
REZULTATI 18. KROGA: Aluminij
-	Olimpija 0:2, Domžale - NŠ Poli Drava 2:3, Bravo Publikum - HIT Gorica 0:2, NŠ R. Koren Dravograd
-	Rudar Velenje 0:3, Mura 05 - Interblock 0:0, Maribor - CM Celje 2:1, Simer šampion - NOGA Triglav 0:1, Koper - Nissan Ferk Jarenina 0:0.
1.	INTERBLOCK 18	13	3 2	46:16	42
2.	DOMŽALE 18	11	4 3	32:14	37
3.	MARIBOR 18	11	2 5	32:23	35
4.	BRAVO PUBLIK. 18	9	5 4	35:19	32
5.	HIT GORICA 18	9	2 7	29:27	29
6.	MURA 05 18	8	4 6	25:28	28
7.	RUDAR VELENJE 18	8	3 7	27:25	27
8. NOGA TRIGLAV	iS	S	3	7	27:25	27
9. OLIMPIJA	iS	B	B	B	23:22	24
10. KOPER	iS	7	3	S	2S:32	24
11. CM CELJE	iS	5	5	S	22:2S	20
12. POLI DRAVA	iS	B	2	i0	i9:34	20
13. DRAVOGRAD	i7	4	4	9	i9:2S	iB
14. ALUMINIJ	iS	3	B	9	i2:32	i5
15. N. F. JARENINA 17		3	4	i0	i4:24	i3
1B. SIMER ŠAMP.	iS	3	2	i3	i4:35	ii
Nogomet • Prijateljska tekma Stojnci - Podvinci Betonarna Kuhar 2:2 (2:0)
STRELCI: Nežmah (2) za Stojnce, T. Petrovič in D. Brumen za Podvin-ce Betonarno Kuhar.
STOJNCI: Simonič, Milošič, Lončarič, Topolovec, Korez, Mikulec, S. Fošnarič, Nežmah, Fridauer, P. Fošnarič, Ratek. Trener: Boris Klinger.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, K. Brumen, Ivančič, Bratec, Lah, Hauptman, Novak, Toplak, E. Petrovič, D. Petrovič, Svržnjak. Igrali so še: D. Brumen, Stater in Petek. Trener: Miran Ljubec.
Dober teden dni pred pričetkom prvenstva sta predzadnjo pripravljalno srečanje odigrala tretjeligaš Stojnci in četrtoligaš iz Podvincev. V hladnem vremenu so nogometaši obeh ekip prikazali dobro igro. Domačini so bili nekoliko boljši v prvem polčasu, gostje iz Podvincev pa v drugem.
Danilo Klajnšek
ALUMINIJ - OLIMPIJA 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Radojič (17), 0:2 Zorc (78)
ALUMINIJ: Lovrec, Leskovar, Ge-rečnik, Kobale (Brence), Dvoršak - Špehar (Buhin), Cafuta, Vujisič (Kelc), Planinšek (Špehonja), Petek (Debeljak), Sagadin, Šešo. Trener: Silvo Berko.
DOMŽALE - NŠ POLI DRAVA 2:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kajzer (5), 0:2 Ki-rič (27), 1:2 Mencingar (49), 1:3 A. Krajnc (53), 2:3 Salihi (57)
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Trep, Jaušovec (Skaza), Leskovar, Kajzer, Klajderič, Topič (Jurič), Legčevič, Kočar, Kirič, A. Krajnc (Ž. Krajnc) Trener: Damjan Vogrinec.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 18. KROGA: NŠ Poli Drava - NŠ R. Koren Dravograd 1:3, Simer šampion - Aluminij 0:3, VM Celje - Tehnostroj Veržej 4:0, Mozirje - Brežice 2:2, Rudar Velenje - Po-brežje 0:0, Maribor - Dravinja 11:0,
Mura 05 -Ferk Jarenina
1.	MARIBOR
2.	NŠ POLI DRAVA
3.	CM CELJE
4.DRAVOGRAD
5.	RUDAR V.
6.	N. F. JARENINA
7.	POBEŽJE
8.	MURA 05
10.	DRAVINJA
11.	SIMER ŠAMP.
12.	TEH. VERŽEJ
13.	MALEČNIK
14.	BREŽICE
15.	MOZIRJE
16.	ŽELEZNIČAR
Malečnik	3:2, Nissan - Železničar 1:0.
iS	i5	3	0 S3:5	4S
iS	i4	3 i	Bi:i9	45
iS	i3	i	4	S2:27	40
iS	ii	5	2	54:i0	37
iS	ii	2	5	B2:23	35
iS	i0	4	4	33:iB	34
iS	9	5	4	35:25	32
iS	9	2	7	49:33	29
iS	S	4	B	44:3B	2S
iS	7	2	9	2S:33	23
iS	5	2	ii	30:3S	i7
iS	3	2	i3	25:B5	ii
iS	3	i	i4	20:SS	i0
iS	2	2	i4	25:S5	S
iS	i	5	i2	i3:7B	S
iS	i	i	iB	i4:90	4
NŠ POLI DRAVA - NŠ R. KOREN DRAVOGRAD 1:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Popiš (1), 0:2 Petrej (18), 0:3 Petrej (35), 1:3 Gale (50)
NŠ POLI DRAVA: Majcen - Kostič, Bela, Orovič (Zamuda - Horvat), Ma-jerič, Gale, Petek, Zdovc, Vrbanec, Hameršak (Fleten), Rogina, Brec.
SIMER ŠAMPION - ALUMINIJ 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 Ornik (9. z 11 m), 0:2 Ornik (11), 0:3 Kitbiš (57)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Leva, Novačan (Elšnik), Kirbiš (Vinter), Miložič (Petrovič), Brodnjak, Hreljič, Novak (Meznarič), Mesarič, Ornik (Klanjšek). Trener: Borut Kolar.
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Rudar Velenje - Luka Koper, Nafta - Domžale; SOBOTA ob 18.00: HIT Gorica - CM Celje; SOBOTA ob 20.30: Olimpija - Maribor; NEDELJA ob 15.00: Triglav - Primorje.
2.	SLOVENSKA NOGOMENA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Labod Drava - Šmartno, Dravinja Kostroj - Mura 05; NEDELJA ob 15.00: Krško - Aluminij, Bela krajina - Roltek Dob, Interblock - Garmin Šenčur.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: Nissan Ferk Jarenina - Aluminij (sobota ob 14.00), Simer šampion - NŠ Poli Drava (nedelja ob 13.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: Nissan Ferk Jarenina - Aluminij (sobota ob 12.00), Simer šampion - NŠ Poli Dava (nedelja ob 11.00).
PRIJATELJSKE TEKME
Stojnci - Ormož (sobota, 12. 3., ob 14.00) Dornava - ZAVA Gerečja vas (sobota, 12. 3., ob 14.30) Središče ob Dravi - Podvinci Betonarna Kuhar (sobota, 12. 3., ob 15.00)
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
22. KROG: Olimpija - Mercator Tenzor ptuj (nedelja, 13. 3, ob 15.00).
1. B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
V soboto ob 19. uri bodo rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyl gostili ekipo Sviš Pekarna Grosuplje.
2. SRL, od 1. do 8. mesta
V soboto ob 19.30 bodo rokometaši Moškanjcev-Gorišnice v športni dvorani Gorišnica gostili ekipo Črnomlja, rokometaši Drave pa bodo gostovali pri ekipi Mitol Sežana.
MLAJŠE SELEKCIJE RK JERUZALEM ORMOŽ
Starejši dečki A, polfinale, 9. krog: RK Jeruzalem Gorišnica - RK Slovenj Gradec (petek, 11. 3., ob 18.30 v Športni dvorani Hardek).
Starejši dečki B, polfinale, 7. krog: RK Jeruzalem Gorišnica - RK Rudar Trbovlje (nedelja, 13. 3., ob 10.30 v Športni dvorani Hardek).
Namizni tenis
1. MOŠKA LIGA (od 1. do 6. mesta)
PARI 15. KROGA: Ptuj - Finea Maribor (sobota ob 17.00 v športni dvorani Mladika), Sobota - Kema Puconci, Tempo Velenje - Krka.
1.	ŽENSKA LIGA (od 1. do 6. mesta)
PARI 16. KROGA: Arrigoni Izola - Ptuj, Muta - Fužinar Interdiskont, Logatec - Ljubljana.
2.	MOŠKA LIGA
9. KROG: Ptuj II - Merkur (ob 10.00), Ptuj II. - Melamin Kočevje (ob 16.00). Obe tekmi sta v športni dvorani Mladika.
Kegljanje
2.	ŽENSKA LIGA - VZHOD
16. KROG: Ceršak - Drava Deta Center (v soboto ob 16.00).
3.	MOŠKA LIGA - VZHOD
16. KROG: Prepolje - Drava Deta Center (v soboto ob 11.30).
Odbojka
1. MOŠKA LIGA - ZELENA SKUPINA
8. KROG: Gokop Fram - Murexln (v petek ob 20.00 v ŠD Rače).
3. DOL VZHOD (za 1. mesto)
3. KROG: Dravograd - AC Prstec Ptuj, Nova KBM Branik II. - Bra-slovče.
Košarka
3. SKL vzhod (m)
PARI 17. KROGA: NONA Lenart - Terme Ptuj (sobota, 12. 3., ob 18.30), Komenda Hram Gorjan - Koroška, Primafoto SG - Ruše, Posav-je Podbočje - ŠRK Koši. Prosta je ekipa Ivančna Gorica.
LIGA PARKL
1.	LIGA - 13. KROG: Optika Pelikan ŠDM - Vinag MCApro (v petek ob 20.15 v OŠ Majšperk), TED ŠD Cirkovce - ŠD Kidričevo (v nedeljo ob 18.15 v OŠ Cirkovce), Good Guys Felnar - KK Starše 1 (v ponedeljek ob 20.10 v OŠ Hajdina).
2.	LIGA - POVRATNE POLFINALNE TEKME: Klub ptujskih študentov -KK Rače (v soboto ob 17.30 v Gimnaziji Ptuj).
Za uvrstitev od 5. do 8. MESTA (POVRATNE TEKME): KMO Dornava -ŠD Ptujska Gora (v petek ob 18.50 v OŠ Dornava), ŠD Nova vas Maribor - Črešnjevec (v soboto ob 18.15 v OŠ Fram).
DK, JM, UK
Nogomet
Na pripravah reprezentance tudi Katja Nežmah in Martina Potrč
Selektor slovenske ženske nogometne članske reprezentance Darko Žižek je
prvič v tem letu zbral dekleta, ki na sončni strani Alp najbolje obvladajo brcanje žoge. Od 3. do 6. marca so bila namreč dekleta nastanjena v Strunjanu, selektor in strokovno vodstvo pa so treninge na Bonifiki in v Dekanih izrabili predvsem zaradi testiranja fizične pripravljenosti deklet. Razveseljivo je, da sta se priprav na Obali
udeležili tudi članici ŽNK Dornava, Katja Nežmah in Martina Potrč. Ženska reprezentanca se je na Primorskem zbrala zaradi priprav na kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Svoje nasprotnice v kvalifikacijah bodo slovenska dekleta dobila 14. 3., ko bo v Nyonu opravljen žreb skupin. Želja je nedvomno ugoden žreb, saj bi se s tem povečali tudi cilji reprezentance.
tp
Darko Žižek: »Letos želimo doseči odmevnejši rezultat«
Pred dvema tednoma se je finalnega turnirja ženske futsal lige na Ptuju udeležil tudi selektor slovenske ženske članske nogometne reprezentance Darko Žižek. Kaj turnirji, kot je bil sobotni, pomenijo za razvoj ženskega nogometa v Sloveniji, je Žižek pojasnil: »Vsekakor gre na tovrstnih turnirjih v prvi vrsti za promocijo ženskega nogometa pri nas. Zavedamo se, da imamo v Sloveniji malo igralk in eden izmed ciljev tovrstne lige je tudi razširitev baze igralk in popularizacijo te igre tudi med nežnejšim spolom.«
Na delu ste lahko videli večino vaših varovank, saj so na ptujskem turnirju nastopile ekipe, ki dajo večino repre-zentantk. Kako ste zadovoljni z njihovo pripravljenostjo, kljub temu da je šlo za mali nogomet?
D. Žižek: »Res je, videl sem večino kandidatk za reprezentanco, nekatere so me pozitivno presenetile, predvsem glede na stanje, v katerem smo lani zaključili reprezentančne akcije. Je pa bilo tudi nekaj mladih, perspektivnih igralk, ki resno trkajo na vrata članske izbrane vrste.«
Kje vi kot selektor vidite slovenski ženski nogomet v prihodnje oz. v letu 2011?
D. Žižek: »V prvi vrsti si želim, da bi dosegli kakšen odmevnejši rezultat, nestrpno pričakujemo žreb za kvalifikacije za evropsko prvenstvo, in če bomo imeli srečo pri žrebu, pričakujem uvrstitev v nadaljnji krog kvalifikacij, morda celo na zaključni turnir.«
tp
Vladimir Sitar in Igor Rakuša, člana OKS - ZŠZ
Resne teme za športnike in trenerje
Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS - ZŠZ) je krovna športna organizacija v državi, v pristojnosti katere so vse najpomembnejše odločitve glede športne zakonodaje, pravilnikov, smernic razvoja vrhunskega, rekreativnega in lokalnega športa ... Njuna člana sta tudi znana športna delavca iz našega območja, Vladimir Sitar in Igor Rakuša. Prvi je med drugim predsednik Kikboks zveze Slovenije, drugi pa je izjemno aktiven na strelskem področju, predvsem trapu, med drugim je tudi ustanovitelj, lastnik in direktor Strelskega centra Gaj pri Pragerskem.
Delo v OKS je razdeljeno po posameznih odborih (Odbor za vrhunski šport, Odbor športa za vse in Odbor športa na lokalni ravni), kjer se člani poglobljeno ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Člani so nekdanji športniki, športni funkcionarji, trenerji . , ki so mandat dobili na generalni skupščini OKS. Vladimir Sitar je v mandatu 2010-14 član Odbora za vrhunski šport, Igor Rakuša pa podpredsednik Odbora za šport na lokalni ravni. O delovanju v teh odborih sta za Štajerski tednik povedala:
Igor Rakuša: »Naš odbor pokriva in koordinira šport na ravni občin in regij. Dejansko se zbirajo ideje in predlogi iz teh okolij (klubov, društev), ki se kasneje usklajujejo za vso državo preko OKS in Ministrstva za šolstvo in šport. To je baza športa, reprezentance na ravni države predstavlja samo krono vsega delovanja. Sam predsta-
Plavanje
Uspehi »Ptujcanov« na državnem prvenstvu
Ko se je Plavalno društvo Maribor v letu 2007/08 zavedlo, da uspeha ni brez pravilnega strokovnega in načrtnega dela, je v svoje vrste privabilo strokovnjaka v plavanju, diplomiranega trenerja plavanja in profesorja športne vzgoje Boštjana Maračica. Boštjan je, kot pravi sam, v prvi vrsti pedagog: »Otroke je potrebno vzgajati, ne samo trenirati, zato moraš biti človek, ki se tega zaveda. Pedagoško delo je velikokrat podobno starševskemu, v krogu družine, ki otroka uči, kako se v življenju odzivati na določene težave. Delo trenerja torej ni samo vpitje in mahanje na bazenu.« Način dela, ki ga je vzpostavil, je v zadnjih letih pri-
vabil tudi precej Ptujčanov, ki prihajajo v Maribor vsakodnevno. Maračic, ki je bil nedavno sprejet tudi v strokovni sosvet PZS, pomaga tudi drugod, kjer plavanje še ni najbolj razvito. Tako uspešno deluje kot vodja programa v PK Zdravilišča Radenci, kjer po le letu dni dela že kaže smer zmagovalnega duha.
PD Maribor in Plavalna šola Pingo, ki jo imajo organizirano za otroke od 4. leta starosti, se je v nekaj letih iz majhnega kluba prelevil v velikega, z več kot 100 člani, ki so se nedavno udeležili dveh državnih prvenstev. Prvega, članskega, mladinskega in kadetskega, ki je bilo v Ljubljani od 3. do 6. 2., so se udeležili z 12 člani in zabeležili
skoraj 20 finalnih nastopov ter načrtovano odličje. Med temi je vidno vlogo igral Ptujčan Grega Šerbec, ki je s časom 54,30 na 100 m prosto postal »najhitrejši« Ptujčan.
V soboto in nedeljo, 12. in 13. 2., so se udeležili državnega prvenstva za mlajše dečke in deklice v Celju z 12 člani. Pohvalijo se lahko z odličnimi rezultati in uvrstitvami med prvih pet ter s štirimi odličnimi štafetami in ekipno uvrstitvijo na 11. mesto med 22 ekipami v Sloveniji.
Pred dvema tednoma je bilo v Mariboru DP za dečke in deklice, kjer je ekipa PD Maribor s šestimi nastopajočimi zasedla odlično 9. mesto med 24 klubi. Skupno je osvojila 8 naslovov državnih prvakov, tri tretja mesta in veliko finalnih nastopov.
»V zadnjem letu smo naredili velik korak proti zastavljenemu cilju. Strokovni kader smo izpopolnili z najboljšimi učitelji, organizatorji in pedagogi, med katerimi so tudi znani slovenski plavalci, med njimi najbolj znan Andrej Pahernik in ptujska učiteljica plavanja Jasna Mruselovic. S to ekipo bomo poskušali v plavanje prenesti vso znanje, ki ga imamo,« zaključuje Maračic.
UR
Foto: Črtomir Goznik
Igor Rakuša: »Naš odbor pokriva in koordinira šport na ravni občin in regij. Dejansko se zbirajo ideje in predlogi iz klubov, društev -baze športa.«
Člani Odbora za vrhunski šport: Bogdan Gabrovec -predsednik, Iztok Čop, Andrej Jeriček, Matjaž Kek, Edvard Kolar, Franci Petek, Vladimir Sitar, Boro Štrumbelj, Janez Vodičar, Bojan Žmavc, Memi Bečirovič.
Člani odbora za šport na lokalni ravni: Branko Žnida-rič - predsednik, Igor Rakuša - podpredsednik, Janez Sodržnik, Andrej Cevc, Sonja Poljšak, Primož Sulič, Tomo Tiringer, Branko Jeršin, Ivan Gerjevič, Peter Kavzer, Hasan Ibrič, Miran Kos.
vljam regijo, ki zajema Maribor, Ptuj, Lenart, Ruše in Slovensko Bistrico. Doslej smo imeli eno sejo (Odbori so bili imenovani konec leta 2010, op. a.), na kateri je bila predstavljena strategija športa v naslednjih letih. Vemo, da se piše nov zakon o športu, ki naj bi bil sprejet še v tem letu, zato bodo v naslednjih mesecih pritekali predlogi iz lokalnih sredin. Treba bo sprejeti tudi strategijo, ki jo bo OKS vodil nasproti delovanju Ministrstva za šport.«
Kakšne pa so trenutne aktivnosti v strelskem centru Gaj? »Smo v drugi fazi investicij, kjer obstoječa strelišča pripravljamo za vse discipline in vse tipe športnega streljanja; pričakujemo, da bo ta faza, vredna približno 11 milijonov evrov, zaključena še pred koncem leta. S tem bo strelski center Gaj postal največji na svetu, saj bo edini imel možnost tek-
movanja v vseh disciplinah, vključno s 300-metrsko razdaljo. S tem se odpirajo široke možnosti organizacije največjih svetovnih tekmovanj; v sodelovanju s svetovnima strelskima zvezama bomo do leta 2018 vsako leto izvedli vsaj eno takšno (svetovni pokal, svetovno ali evropsko prvenstvo),« je povedal nekdanji športnik Ptuja (leta 1992) in državni prvak v trapu Igor Rakuša.
Vladimir Sitar: »Odbor za vrhunski šport je zadolžen za opravljanje širokega spektra nalog na področju vrhunskega športa in mednarodnih tekmovalnih programov, ki so v pristojnosti OKS. Odbor pripravlja konceptualne predloge razvoja vrhunskega športa v RS ter pripravlja predloge in podlage za sistemske rešitve za delo in razvoj vrhunskega športa (analizira dogajanje na področju vrhunskega športa,
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Sitar: »Gre za izjemno širok in zanimiv spekter del, pri katerih iščemo rešitve s pomočjo neodvisnih strokovnjakov.«
pripravlja predloge za sistemsko financiranje, statuse športnikov in trenerjev, sodeluje pri načrtovanju, projektiranju in izgradnji športnih objektov, sodeluje pri kandidaturah in izvedbah velikih športnih dogodkov v Sloveniji . ). V tekmovalnih projektih je aktiven na področju imenovanja kandidatov za velika tekmovanja (OI London 2012, Mladinske OI - Innsbruck 2012, Zimski olimpijski festival evropske mladine - Liberec 2011 ...), kjer sodeluje pri operativnih sestankih z zvezami, obiski prizorišč, rezervaciji prostorov, nadzoru poteka projektov . To so vse stalne naloge, ki jih opravlja Odbor za vrhunski šport, ki se poleg tega ukvarja še z nedokončanimi projekti iz obdobja 2006-10:
-	dokončanje sistema registracije z izdajo »Nacionalne športne kartice« v povezavi z Zavodom za šport RS Planica,
-	sistem zdravstvenega varstva in rehabilitacije športnikov,
-	zaposlovanje športnikov v javni upravi,
-	panožni športni centri v sodelovanju s panožnimi zvezami,
-	statusne pravice športnikov.
Gre za izjemno širok in zanimiv spekter del, pri katerih iščemo rešitve s pomočjo zunanjih neodvisnih strokovnjakov. Teme so izjemno resne za vrhunske športnike, zato je razumljivo, da so v tem odboru tudi številni nekdanji asi, kot sta v prvi vrsti Iztok Čop in Franci Petek.«
Jože Mohorič
Dejavnost in poslanstvo OKS - ZŠZ
Cilj delovanja OKS - ZŠZ, slovenske krovne nevladne športne organizacije, je skupaj s svojimi članicami, nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami in športnimi zvezami občin ter klubi in društvi, ki jih zveze združujejo, zagotavljati optimalne pogoje za delovanje in razvoj slovenskega športa v vseh njegovih pojavnih oblikah. Poslanstvo OKS - ZŠZ se kaže v delovanju na treh stebrih športa: šport za vse, šport na lokalni ravni in vrhunski šport.
Slovenska krovna športna organizacija ima v svoji celoviti dejavnosti razvejane programe, ki pomagajo ustvarjati pogoje za delovanje in razvoj na področju strokovnih kadrov v športu, športne infrastrukture, kakovostne organiziranosti športnih organizacij ter si prizadeva za obstoj in razvoj prostovoljnega dela v športnih društvih. Svojo programsko pozornost usmerja tudi v aktivnosti športnikov invalidov, tako za programe vrhunskega športa kakor tudi športa za vse. Nenazadnje je pomembno področje njenega delovanja usmerjeno na uveljavljanje slovenskega športa v mednarodnem prostoru ter širjenje in razvijanje ideje olimpizma, ki izhaja iz Olimpijske listine. Po njej je mogoče s povezovanjem športa, kulture in vzgoje ustvariti način življenja, ki temelji na veselju, izvirajo-čem iz napora, na vzgojni vrednosti dobrega vzgleda in na spoštovanju splošnih osnovnih etičnih načel
Vizija OKS - ZSZ
Vizija OKS-ZŠZ temelji na spoznanju, da je šport pomembna prvina kakovosti življenja v vseh pojavnih oblikah in okoljih ter prirejena vsem starostnim obdobjem življenja. Vizija celotne vsebine dela OKS - ZŠZ je pogojena z vizijo in cilji njegovih članic in ustanovit.
OKS - ZŠZ sodeluje oz. si prizadeva sodelovati z državo na naslednjih področjih:
-	zakon o društvih,
-	zakon o prostovoljcih,
-	davčna zakonodaja,
-	področje zakonodaje, ki je vezano na delovanje športnih društev in klubov,
-	kriteriji za financiranje športna na lokalni ravni,
-	projekti MOK,
-	statusne pravice vrhunskih športnikov,
-	zdravstveno zavarovanje športnikov,
-	sistemska problematika izobraževanja in usposabljanja v športu,
-	načrtovanje raziskovalnih projektov v športu,
-	socializacija pogojev za razvoj športa invalidov,
-	urbanizacija športnih površin na Slovenskem,
-	informatizacija športa,
-	partnerstvo v sooblikovanju nacionalne doktrine slovenskega športa,
-	prostovoljstvo, kategorija absolutnih vrednosti,
-	humanitarni projekti v športu.
Kuharski nasveti
Zimske juhe
Vse juhe kuhamo iz najrazličnejših živil, pri tem pa uporabimo tehnološke postopke, ko iz živil izločimo čim več sestavin, ki dajejo juhi okus. Hranilna vrednost juh je zelo različna, nekatere zbujajo s svojimi aromatičnimi in okusnimi snovmi le tek in ne nasitijo, zelenjavne, pretlačene in ragu juhe pa so izdatnejše in imajo tudi večjo nasitno vrednost. Juham moramo posvečati veliko pozornost in ne smemo skopariti z dodatki, ki izpolnjujejo juham okus, vonj in videz.
Zelenjavne juhe ponujajo spretni gospodinji in kuharju najštevilčnejše možnosti glede priprave. Pripravljamo jih iz ene ali več vrst zelenjave. Zelenjavo narežemo na kocke ali rezance. Posebej cenjene in bogate zelenjavne juhe pripravljamo iz vsaj štiri do šest vrst različne zelenjave, ki se med sabo dopolnjujejo po barvi in okusu. Zelenjavne juhe zgostimo s prežganjem, podmetom, bešamelom, pomokanjem in naribanim surovim krompirjem. Če zelenjavne juhe zgostimo s prežganjem, pripravimo prežganje s čebulo in česnom ter moko svetlo prepražimo in v juho vlijemo prežganje najmanj v sredini kuhanja, da čebula in česen razpadeta in dajeta juhi le dober okus in ne kvarita videza.
Zelenjavnim juham lahko pred serviranjem izboljšamo okus s kislo smetano, legirjem, surovim maslom, zeliščnim maslom in rakovim maslom. Pri dodajanju kisle smetane in legirja, ki je mešanica jajčnega rumenjaka in kisle smetane, juho nekoliko ohladimo in pri-lijemo kislo smetano ali legir
Povzročitelj demodikoze, težavne kožne bolezni pri psih, je Demodex canis. To je zunanji zajedavec, ki ga uvrščamo med garjavce, vendar ima drugačno obliko od drugih garjavcev. Telo ima podolgovato, s štirimi pari kratkih okončin, ki se na-
med močnim mešanjem juhe, da se smetana ne sesiri. Surovo, zeliščno ali rakovo maslo dodajamo v zelenjavne juhe, ki smo jih pretlačili, v katerih se mora maslo razpustiti tako, da se ne razleze po juhi.
Zelenjavne juhe so po svoji sestavi zelo bogate, zato jih lahko ponudimo tudi kot samostojni obrok, ko zraven ponudimo še jabolčni zavitek ali drugo primerno sladico. V tem primeru jih lahko delno zgostimo tudi z drobnozrna-tim rižem, kašami ali drobnimi testeninami. Vse zelenjavne juhe lahko pripravimo tudi z mesom ali brez. Od mesa lahko uporabimo sveže meso, takrat najpogosteje uporabimo svinjino, lahko pa tudi prekajeno meso. Dodatek prekajenega mesa pri zelenjavnih juhah da juhi močen in polni okus. Zelenjavne juhe lahko zalivamo tudi z osnovami ali čistimi juhami, ki so nam ostale od prejšnjega dne.
Zelenjavne juhe začinimo s soljo in naravnimi dišavami, kot so peteršilj, žajbelj, timijan, majaron, lovorov list, drobnjak ter druga sveža zelišča. Okus
hajajo na prednjem delu telesa in se končujejo s topimi kavlji. Naseljuje dlačne mešičke in kožne žleze pri psih. Samica leže jajčeca v dlačne mešičke in tam se preko ličinke in nimfe razvijejo v odrasle zajedavce v 18 do 24 dneh. Pri marsikateri
pa jim lahko izboljšamo tudi s parmezanom in grojerjem. Posebej okusne so zelenjavne juhe, pri katerih zelenjavo skupaj s čebulo na začetku na manjši količini olivnega olja ali druge maščobe dušimo ali zdu-šimo samo sesekljano čebulo, jo narahlo pomokamo in nato dodajamo narezano zelenjavo, postopoma glede na čvrstost zelenjave.
Zelenjavno juho z rižem pripravimo tako, da na mali količini maščobe prepražimo na kocke narezano slanino in sesekljano čebulo. Pražimo toliko časa, da čebula ne spremeni barve. Nato dodamo na kocke ali rezance narezano korenje, gomoljasto zeleno in peteršiljevo korenino. Korenja naj bo večja količina, zelene in peteršiljeve korenine pa nekoliko manj. Zelenjavo narahlo prepražimo, po želji pomoka-mo z malo moke in zalijemo z vodo ali čisto mesno juho. Če zalijemo z vodo, dodamo sol, lovorov list in timijan. Kuhamo 10 do 15 minut, nato juhi dodamo manjšo količino riža in kuhamo do mehkega. Riž lahko kuhamo tudi posebej v slani
živali je demodex stalni prebivalec na koži, vendar ne v prevelikem številu. Bolezen lahko izbruhne kot posledica oslabljene imunosti oz. ko pride do padca odpornosti živali. Najpogosteje se pojavi v starosti 3 do 15 mesecev. Najdemo rdečino po koži glave, okoli ust in oči lahko izpada dlaka. Tudi na hrbtu lahko opazimo omejena rdečkasta mesta brez dlake. V začetku ni opaziti pretiranega srbenja. Bolezen pri zelo mladih psih imenujemo juvenilna demodikoza in dostikrat mine sama po sebi in žival spontano ozdravi. Komplikacija bolezni pri mladih živalih pogosto nakazuje na težke razmere, v katerih je kužek živel. Pogosto izbruhne pri psih, ki so kupljeni od preprodajalcev in so pred prodajo živeli v neustreznih higienskih razmerah. Pri takih preprodajalcih na majhnem prostoru prihaja do stika psov najrazličnejših pasem in iz najrazličnejših koncev. Zaradi slabih higienskih pogojev, neredne in neustrezne prehrane in stresa, ki so mu take živalce izpostavljene, se pogosto okužijo z demodeksom in kasneje, ko so že pri novih lastnikih, so v veliki nevarnosti, da bolezen izbruhne z vso močjo oz. generalizirana oblika bolezni. O generalizirani demodikozi
vodi in ga juhi primešamo tik pred serviranjem. Juho po želji izboljšamo s smetano.
Pripravimo pa lahko tudi juho iz stročjega fižola in krompirja, v kateri kuhamo tudi kakšno domačo klobaso ali pa dodamo samo na kocke narezano slanino ali prekajeno svinjino.
Krompir olupimo in ga narežemo na kocke ter damo kuhat v manjšo količino vode, ki jo solimo, dodamo lovorov list ter nekaj zrnc celega popra. Dodamo na manjše koščke narezan stročji fižol, če uporabljate zmrznjenega, ga dodate, ko je krompir do polovice kuhan. Ko krompir zavre, dodamo svetlo prežganje, ki ga pripravimo na manjši količini maščobe tako, da prepražimo sesekljano čebulo, še preden porjavi, dodamo česen, ko česen zadiši, dodamo moko, rahlo prepra-žimo in zalijemo z mrzlo vodo ter prežganje dodamo krompirju. Prekajeno svinjino ali domačo klobaso narežemo na kocke, dodamo h krompirju in kuhamo do mehkega. Pred ser-viranjem juho potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
govorimo, ko je prizadeta več kot polovica telesa živali. V takih primerih je bolezen lahko usodna za psa. Koža je zaradi parazita zelo poškodovana, rdeča, krvava, razpokana. Pojavi se sekundarna infekcija kože z najrazličnejšimi bakterijami, ki povzročijo gnojno vnetje kože. Nastopi tako imenovana zelo nevarna piodermija, oziroma gnojno vnetje kože, ki zajame globlje plasti kože, bolezen spremlja močno neprijeten vonj. Kužek dobi visoko temperaturo, preneha jesti, in če ni radikalnih zdravstvenih ukrepov, je v veliki nevarnosti, da pogine. Bolezen potrdimo s pregledom globokih ostružkov kože, v katerih najdemo odrasle parazite in njihove razvojne oblike. Potrebna je dalj čas trajajoča terapija z izbranimi antibiotiki, najbolje na podlagi laboratorijskega izvida brisa kože in antibiograma. Prav tako je potrebna redna večkratna in po protokolu opravljena dezinsekcija psa. To pomeni tretira-nje psa lokalno po spremenjenih mestih na koži z zdravilno insekticidno tekočino. Ker gre za hud strup, mora to opraviti izkušen veterinar oziroma veterinarski asistent. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: ES
Tačke in repki
Demodikoza
pri psu
Bralec iz okolice Ptuja ima kratkodlakega lovskega pti-čarja, ki ima že dalj časa velike težave s kožo, odpada mu dlaka, pojavljajo se kraste po koži, kužek ima noge popolnoma brez dlake, kožo na njih razpokano in občasno tudi krvavi iz nje. Veterinar je postavil diagnozo demodikoza, kužek je večkrat dobil injekcije, vendar se stanje slabša. Lastnik je zelo zaskrbljen in sprašuje, ali je možna popolna ozdravitev pri demodikozi in kaj bi še lahko storil.
Spomladanska oskrba žit
Letošnje leto je za pridelovanje žit precej specifično. Zaradi pozne jesenske setve in dolge zime so žita praviloma slabo razraščena, zato je sedaj potrebno čimprejšnje dognojevanje in izločitev plevelov.
Tehnologija pridelovanja žit je že desetletja poznana in prav sedaj spomladi je pravi čas, da se odločimo, ali bomo kupovali priporočeno tehnologijo in s tem dosegli visoke pridelke, ki so edini tudi ekonomični. Narava je živa stvar, zato moramo od parcele do parcele ravnati nekoliko drugače, vsako leto pa se moramo prilagajati tudi danim vremenskim razmeram.
Klub tako različnim razmeram veljajo pri pridelavi določena pravila, ki jih velja upoštevati. Na našem območju je v normalnih letih ob upoštevanju priporočene tehnologije mogoče pridelati od 6 do 8 ton pridelka žit. Samo visoki kvalitetni pridelki so tudi edini, ki omogočajo ekonomično pridelovanje žit.
Osnovno gnojenje
Na njivah dobro založenih s fosforjem in kalijem je pridelek odvisen predvsem od količine dodanega dušika. Z dognojevanjem pa moramo biti zelo previdni zaradi možnosti poleganja ter nevarnosti izpiranja v podtalnico.
Visokega in kvalitetnega pridelka ne moremo doseči s samo enim gnojenjem. Dušik, dodan v amidni obliki (KAN), najmočneje deluje do tri tedne po trošenju, pozneje ko ga rastlina najbolj potrebuje, v fazi formiranja klasov in polnjenja zrnja pa ga primanjkuje.
Za žita je najprimerneje, če potrebno količino fosforja in kalija potrosimo že jeseni. Če ga nismo potrosili in nimamo na razpolago analize tal, lahko to storimo tudi med 10. in 15. marcem, in sicer 350 do 450 kg/ha NPK 15:15:15.
Prvo dognojevanje
Na parcelah, gnojenih že jeseni, dognojujemo samo z gnojilom KAN, s čimer vplivamo samo na gostoto in bujnost posevka. Opravimo ga, ko se povprečne dnevne temperature dvignejo nad 5 stopinj Celzija (ko se prične vegetacija). Pri nas je to običajno od 10. do 15. marca. Količina dodanega dušika je odvisna od gostote posevka in količine vezanega dušika v tleh. Visoke sorte pšenice, ječmen, tritikalo in rž gnojimo nekoliko manj zaradi nevarnosti poleganja. Za prvo dognojevanje naj bi potrosili 50-70 kg čistega dušika, kar pomeni 200-250 kg KAN.
Če je posevek zaradi prezimitve preredek, lahko količino povečamo za 50 kg KAN ha, s čimer povečamo razraščanje. Iz ene rastline lahko ob zadostni založenosti s hranili zraste tudi do 15 enakovrednih bilk. Na splošno velja, da s prvim dognojevanjem ni smiselno pretiravati, ker prevelika gostota ne vpliva pozitivno na pridelek, vpliva pa na poleganje in občutljivost rastlin na bolezni.
Varstvo žit pred pleveli
Plevele lahko poceni in učinkovito zatiramo le, če poznamo plevelni sestav. Različni herbicidi namreč različno učinkovito delujejo na plevele. Najpogostejše napake se poleg nepoznavanja plevelov in s tem nepravilne izbire herbicida pojavljajo zaradi nepravilnega termina tretiranja. Večina pridelovalcev ozimnih žit uporablja herbicide prepozno, ko so le-ti že v fazi dveh ali več kolenc. Prepozno škropljenje povzroča zmanjšanje pridelka zaradi poškodb rastlin, zmanjša pa se tudi učinkovitost herbicida, ker le-ti najbolje delujejo na majhne ali kaleče plevele pozdneje pa značilno slabše, zato moramo za enako učinkovitost povečati količino herbicida na hektar, s čimer povečujemo stroške pridelave in onesnažujemo okolje.
Zatiranje travnih plevelov
Na našem območju sta od ozkolistnih plevelov najbolj razširjena srakoperec in njivski lisičji rep. Optimalni čas za zatiranje le-teh je že jeseni. Za spomladansko zatiranje le-teh so najprimernejši: Cougar 1, 25 do 1,75 l/ha ali Boxer 2,5l /ha + 20- 30 g/ha Logran (do faze dveh listov).
Škropimo, ko so dnevne temperature med 8 in 10 stopinjami in ponoči več ne zmrzuje. Omenjeni herbicidi zatirajo tudi večino širokolistnih plevelov.
Zatiranje širokolistnih plevelov: ko imamo v posevku samo širokolistne plevele, jih lahko zatiramo s sredstvi: Sekator od 0,1 - 0,15 l/ha + močilo, Lintur 120 do 150 g/ha + močilo, Mustang 306 SE 0,4-0,6 l/ha.
Pri vsakem škropljenju v žitih je smiselno dodati 7 kg uree na 100 l vode, ki deluje kot močilo za boljši sprejem škropiva, obenem pa kot listno gnojilo.
S prvim gnojenjem z dušikom vplivamo na gostoto posevka in velikost rastlin.
Kmetijska svetovalna služba Ptuj, Ivan Brodnjak
Krvodajalci
27. januar - Rok Kocuvan, Sovjak 46, Sveti Jurij; Matej Berlak, Vitomarci 36; Slavko Muršec, Črmljenšak 39, Voličina; David Zupanič, Črmljenšak 39; Blaž Žižek, Veščica 8 d, Ljutomer; Petra Žnidarič, Cezanjevci 8; David Borko, Slamnjak 34 b, Ljutomer; Blaž Sedej Lukač, Iljaševci 20, Križevci pri Ljutomeru; Mitja Cimerman, Prešernova ul. 13, Križevci pri Ljutomeru; Uroš Mihalič, Fulneška cesta 4, Križevci pri Ljutomeru; Sebastjan Bogdan, Pristava 26 a; Vida Škvorc, Breg 1, Središče ob Dravi; Iztok Ivanuša, Hum pri Ormožu 17; Franček Veber, Skolibrova 6, Ormož; Aleš Muhič, Hranjigovci 16; Tadej Kaučič, Mihovci pri Veliki Nedelji; Mihael Pondrk, Rakovci 44; Albin Belšak, Koračice 22; Matjaž Trop, Lešnica 5; Aljaž Marinič, Sodinci 59 a; Matic Pa-nič, Slovenska c. 69, Središče ob Dravi; Klemen Muhič, Velika Nedelja 10 a; Rami Alkara, Rakovci 40 a; Dejan Mesarec, Hum pri Ormožu 93; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Arsen Zelenjak, Koračice 67; Darko Lorbek, Turški Vrh 3; Christian Bedrač, Jane-žovski Vrh 38; Alojz Fladung, Potrčeva 59, Ptuj; Sabina Škripač, Anželova ul. 2, Ptuj; Martin Prevolšek, Čermo-žiše 45 c, Žetale; Mihael Fištravec, Rogozniška c. 21, Ptuj; Gordana Šori, Juršinci 78; Simon Nahberger, Zg. Hajdina 37 a; Janez Maroh, Sela 24; Tadej Muhič, Runeč 69 a, Ivanjkovci; David Šalamun, Slavšina 53 a; Jani Rakuša, Mostje 4, Ptuj; Milan Šarče-vic, Apače 262; Sandi Svenšek, Žetale 105; Mirsada Mešanovic, Potrčeva c. 59, Ptuj; Bor Ternovšek, Volkmerjeva c. 24, Ptuj; Janez Požar, Lancova vas 60; Uroš Novak, Podvinci 80 a; Andrej Gabrovec, Skorba 27 c; Matej Novak, Polenšak 37; Marko Kuhar, Spuhlja 9 a; Jani Golob, Prerad 20; Dušan Kokol, Ob gozdu 17, Kidričevo; Vanja Bezjak, Ločič 27; Benjamin Majar, Bukovci 19; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Danijel Roškar, Placar 67; Rajko Fajt, Ul. Stanka Brenčiča 9, Ptuj; Ivan Milošič, Mestni Vrh 88 I; David Furman, Sedlašek 4 a; Tadej Kekec, Sakušak 58; Vitomir Krapež Ptujska Gora 27 a.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Pomlad
Vprašanje: Hrepenim po pravi ljubezni. Zanima me vaše mnenje oz. mnenje planetov, kdaj je ljubezen ljubeča in kdaj lahko zraste v posesivnost. Hvala za odgovor.
Odgovor: Spoštovana bralka o ljubezni je napisano mnogo lepih pesmi, zasanjanih balad in povezujemo jo tudi z umetnostjo. Ljubezen je povezana povsod tam, kjer so doma dobri ljudje. Prav gotovo je tudi čas, da si sami poiščete ta univerzalni jezik v sebi. Po mnenju planetov ste se zadeve lotiti iz napačnega zornega kota. Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker ste vnesli določeno pričakovanje in zahtevanje po ljubezni. Vedno je tako, da se prava ljubezen zgodi sama po sebi. Po drugi strani ste tudi prepričani, da ne morete dobiti tistega, kar si želite in vam je blizu. Roko na srce, tudi sami veste, da idealnega zakona ni. Seveda se morate včasih potruditi in sprejeti prilaganje. Res je, da vam je to zelo težko in da se vam zdi zadeva nekoliko dolgočasna. Toda resnica je samo ena in morate si znati najti
popestritev. Po definiciji je prostora za dva in torej se morejo vsi trikotniki zaključiti in ne morejo obstajati. Po mnenju psihologov je ljubosumen tisti, ki je dal v življenju skozi veliko ali je sam pregledal sosedovo zelenico. Sploh ni nujno, da varajo samo moški, lahko tudi ženske. Čim si v sebi ustvarjate nek strah, da boste prevarani, je to znak, da ljubezen prerašča v posesivnost. Krivda in dvom ne obstajata in sta na svoj način iluzija. Sleherni ima svobodno voljo in tako mora ločevati med tistim, kar je pravilno, in tistim, kar ni. Morda je včasih to relativno. V vašem primeru je po zvezdni karti jasno vidno, da ne morete pričakovati idealov in da se bodo stari spremenili postopoma in počasi. Svoje misli lahko spremenite že danes in tako bo svet okoli vas mnogo bolj pester in za-
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
nimiv. Prišel bo tudi dan, ko boste ugotovili, da stvari ne morete izsiljevati in da se ne smete vdajati v usodo. Mnogo bolje je, da si vzamete v roke škarje in platno in začnete ustvarjati. Tako najdete svojo srečo. Slabe stvari iz preteklosti pozabite in začnite graditi na tistem, kar je novo in sveže. Če se boste spreminjali vi, se bodo spreminjali tudi vsi ostali iz vaše okolice. Vedite nekaj, da kar si boste zelo želeli, se bo tudi uresničilo - toda pot do sreče je včasih zelo dolga iz zahtevna. Srečno!
Šifra: Ivje
Vprašanje: Ali me moj zunajzakonski partner vara? Najina zveza traja že več kot 12 let, z nenehnimi izbruhi ljubosumja.
Odgovor: Vaše vprašanje je zelo jasno in pričakujete prav takšen odgovor. Toda v vašem primeru se lahko vprašate, kaj delate narobe, da se vedno zapletete v določene spletke. Odnos, ki traja že vrsto let in temelji na ljubosumnosti - je izraz dejstva, da ne veste, kaj je prava
Dober prijatelj
Tineta zanima, kdo je dober prijatelj in kdo to ni, oziroma ne more biti. Želi biti namreč, glede na lastne negativne izkušnje pri sklepanju prijateljstev, previdnejši.
Prijateljstva se po navadi sklepajo spontano, na osnovi neke medsebojne simpatije, skupnih interesov, sledenju podobnih vrednot, podobnih razmišljanj o posameznih aspektih življenja, posameznih zadevah ... Seveda pa je medsebojno zaupanje in spoštovanje vseeno najpomembnejši vidik prijateljstva, saj če je zaupanje izdano, po navadi nastane iz prijateljstva sovraštvo. Zaupanje se kali na osnovi pozitivnih izkušenj, za kar pa je potreben čas. Pozitivne izkušnje glede zaupanja so ravno tisto, kar vsako prijateljstvo le okrepi in utrdi. Zato naj Tine mirno sklepa prijateljstva. Zaradi svojih negativnih izkušenj in verjetno močne nezaupljivosti do drugih ljudi pa naj raje preizkuša postopoma, na osnovi preverjanja odzivov prijateljev, preveri posamezno informacijo, dogodek ipd., preden popolnoma komu zaupa.
Če bo potrpežljiv, bo slej ko prej verodostojno ugotovil, komu lahko zaupa in komu ne, torej kdo je dejansko lahko njegov prijatelj in kdo to ne more biti.
Mag. Bojan Šinko
ljubezen. Kajti niste je še srečali in spoznali za svojo. Po mnenju planetov se morate spremeniti in narediti določen prerez, v katerem boste ugotovili, kdo vašo pomoč resnično potrebuje in kdo je tisti, ki bi vas želel izkoristiti. Jasno je nakazano, da se bo vajina zveza nadaljevala in da se bo zunajzakonski partner potrudil in vam ugodil. Toda prepiri se bodo nadaljevali in bodo enkrat bolj in drugič manj intenzivni. Globoko v sebi imate tudi neko modrost in skozi ta dar se boste postopoma spremenili. Kmalu bo prišel čas poletnih romanc in
srečanj z novimi ljudmi. Vprašanje je, kako boste te stvari speljali in vendarle, če boste poslušali glas svojega srca, boste našli v sebi nek smisel in upanje za naprej. Človeško življenje je mnogo prekratko za prepire in za omejitve. Bolje je, da se sprostite in da pričnete uživati in ugledate v majhnih stvareh smisel in tako najdete izgubljeno upanje. Pogovori odpirajo vsa vrata in pričarajo ravnovesje. Imejte se radi in uspešno vijuganje po morju strasti!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Iščete svoj stil	.
Sabina na spomladanskem sprehodu
Sabina Bračič iz Zgornjega Gruškovja (občina Podlehnik) je 22-letna študentka biologije in kemije, bodoča profesorica. V prostem času rada kolesari, rola, smuča, drsa, hodi na sprehode, v kino. Lepe trenutke preživlja tudi v družbi nečakinje, vzame pa si čas tudi za dobro knjigo. »Veliko sem eksperimentirala, zdaj pa sem si zaželela, da mojo podobo vzamejo v roke strokovnjaki, zato sem se tudi prijavila za akcijo Iščete svoj stil,« je povedla simpatična Sabina.
Sabina je prvič obiskala kozmetični salon, zato so ji postopek nege kože v kozmetičnem salonu Neda podrobneje predstavili. Ugotovili so, da ima mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pi-lingu so ji uredili tudi obrvi, po njihovih nasvetih jih bo skušala urejati tudi doma. Priporočili pa so ji tudi globinsko čiščenje.
V Frizerskem salonu Stanka je za Suzanino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. S specialno blond barvo je najprej pobarvala narastek, zatem pa na lase nanesla oblogo (masko) za poškodovane lase. Tudi postrigla jih je malo, tisto, kar je bilo nujno, nato pa delno posušila s krtačo, delno z na-vijalkami, počesala pa s prsti.
Po nanosu pudra, s katerim je prekrila cel obraz, je viza-žistka Minka Feguš na veke nanesla naravno rjave in bež tone. Ličnice je poudarila v rožnatem, nato pa še obro-bila ustnice in nanje nanesla glos v rožnatem tonu.
„Trgovino Modiana sem
obiskala, da bi pobrskala med oblačili nove kolekcije za mlade. Izbirala sem lahko med svetlo modrim jeansom in vojaško zeleno kolekcijo in bombaža. Odločila sem se vojaško zeleno barvo, saj je leta še bolj poudarila Sabinine zelene oči. Izbrala sem oblekico z nesimetrično izdelano dolžino in z veliko našitimi žepi ter drugimi detajli, ki dodajo potrebne detajle vojaškega sloga. Tudi vojaško zelena jakna vsebuje vse potrebne elemente, kot so žepi, šivi ..., pod obleko je zdaj treba obleči še kakšno mikico, saj so temperature zunaj še vedno zimske, zato sem izbrala še eno mikico z dolgimi rokavi v svetlejšem zelenem odtenku. Da bo vojaški slog popoln, je treba poiskati še
KOLEKTIV SALONA
Bi®
mosKo in tensKo Finneftsevo z
Slomškova 22 10 % popust v marcu 3
ustrezne čevlje, bakreno rjave športne čevlje sem našla v prodajalni Alpina. Mladostno in razigrano torbico iz tekstilnega materiala, potiskanega s cvetovi, odtenki so bakreno rjavi, zeleni, roza, sem našla v trgovini Two Way, bogato verižico v bakrenih odtenkih pa sem dodala iz svoje zbirke. V novi podobi je Sabina pripravljena za sprehode ob prvih spomladanskih sočnih žarkih, ki nas bodo počasi vse
miritev in sprostitev. Masaža je najbrž najstarejša in najpreprostejša oblika zdravljenja. V tradicionalnih kulturah, zlasti na Vzhodu, se zdi popolnoma samoumevno, da masaža koristi ljudem vseh
starosti. Masira se s toplimi olji, lahko se tudi dodajo eterična olja, ki imajo vsako svoj vonj in delovanje, je povedala kozmetičarka Tamara Galun.
MG
začeli razvajati," je o najnovejši stilski preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic je bila Sabina deležna klasične masaže hrbta, ki je manipulacija mehkih delov hrbta, njeni učinki se pokažejo na mišicah, koži, živcih, cirkulaciji krvi in limfe ter izboljšujejo splošno počutje. Psihološki učinki masaže so izboljšano duševno počutje, dviganje samozaupanja, po-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sabina prej ...
. in pozneje
Sabina v oblačilih iz Modiane, čevlji so iz Alpine, torbica iz trgovine Two Way, verižica pa iz stilistkine zbirke.
Slo POP novice
Po izvrstnem akustičnem nastopu na letošnjem dnevu odprtih vrat Društva slovenskih pisateljev, kjer je skupina Adam na povabilo društva nastopila v tako imenovani unplugged verziji, ljubljanski rockerji v drugi polovici marca nadaljujejo klubsko Alfaturnejo. V naslednjih nekaj tednih bodo nastopili v klubih po celi Sloveniji, med drugim tudi v ljubljanskem Orto baru, kjer bodo 23. aprila s koncertom v sklopu letošnjega Orto festa obeležili prvo obletnico izida prvenca Alfa.
Z albuma Alfa, ki je naletel na odlične odzive, so doslej predstavili že tri single: Odnosi med srečnimi, Otroci brzine in Modrost. Slednji, aktualni single, je opremljen s posebnim animiranim videospotom Uroša Žuraja, ki se je odlično prijel na televizijskih postajah in se uvrstil tudi na lestvico nove glasbene oddaje RTV Slovenija Glasborola. Počasi pa fantje že pripravljajo nov singel in videospot, ki bo v duhu nedavnega akustičnega nastopa nekoliko bolj umirjen.
:k-k-k
Na letošnji Emi so Rock Partyzani kot povabljeni izvajalci nastopili z udarno skladbo Time 4 Revolution, ki je bila prava paša za oči in ušesa. Mladost, kvaliteta, energičen komad, revolucionarno, internacionalno besedilo, posebna borbena oblačila in glasbeno-plesni odrski spektakelje navdušil njihove številne privržence.
Z Rock Partyzani je kot posebni gost nastopil tudi njihov prijatelj, »slovenski Elvis« Rok Ferengja, pevec in vodja priljubljene skupine Rok'nband, kije od svojega nastanka leta 1995 pustila velik pečat v slovenski zabavni glasbi.
Rock Partyzani in Rok Ferengja so navdušeni nad skupnim sodelovanjem in tako že načrtujejo številne skupne nastope -dobili so tudi ponudbe iz tujine. S svojim glasbeno-scenskim spektaklom in sporočilom skladbe Time 4 revolution so zane-tilipravo revolucijo med slovenskim narodom.
MZ
1 0IcA
/s^ j.
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - VIJA VAJA VEN
g!tiDE—Vlak ljubezni
8. TRKAJ & BLAŽKA - NEVIDNI 7. MAJA KEUC - VANILIJA 6. SIDDHARTA - MALISHKA 5. VLADO KRESLIN - ENA PESEM 4. ZLATKO - ZLATO TI DAJE SIJAJ, NE PA SREČE 3. OMAR NABER - BISTVO SKRITO JE OČEM 2. MIRAN RUDAN - LJUBIM TE 1. TANJA ŽAGAR - TIHO TEČE SAVA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
'Yes I Am' - Soul Activation with Rok Golob
Zasedba Soul Activation, ki prihaja iz Los Angelesa in v Sloveniji deluje pod taktirko Roka Goloba, se tokrat predstavlja z novim singlom Yes I Am.
Pesem in videospot sta bila posneta lani poleti v Los Angelesu, ko je Rok odšel 'na obisk' k svojim 'varovancem'. Namesto poležavanja na vročih kalifornijskih plažah so se seveda zaprli v snemalni studio in se prepustili ustvarjanju. Besedilo je napisala avstralska pevka Cherie Lucas, s katero je zasedba sodelovala že pri nekaterih prejšnjih skladbah. Potem ko je bila skladba posneta, se je ekipa odločila še za snemanje vi-deospota. Ta na male ekrane prihaja v tem mesecu.
Trenutno se Rok Golob spet nahaja čez lužo in s Soul
Del ekipe Soul Activation
Foto: Hangar PR
pevke Alex, Maree in Sandy z Rokom
Activation pripravlja nove pesmi za studijski album, ki ga bodo posneli poleti. Sicer pa ostaja aktiven v glasbi tudi na drug način: za ameriškega glasbenega producenta Matta Serletica (Santana, Rob Thomas, Matchbox Twenty ...) bo z ekipo v kratkem znova snemal godala za novi album Davida Cooka (zmagovalec American Idola, 7. sezona). Po izredno uspešni decembrski premieri filma Montevideo, Bog te video v Srbiji (obisk filma po mnenju kritikov presega vsa pričakovanja), za katerega sta naredila glasbo z Magnificom (Rok je tokrat aranžiral in orke-striral), trenutno pripravlja tudi nove projekte s Simfoničnim orkestrom, Tonyjem Cetinskim, Sabino Cvilak in Zoranom Predinom. Pa tudi s HevaniX ima veliko dela. „Potrjenih imamo kar precej koncertov v marcu, med drugim pa tudi skupni koncert s Katrinas 11. marca v Kulturnem domu Žalec," je povedal Rok Golob.
MZ
Filmski kotiček
■	v- M
Divja vožnja
Vsebina: John Milton (heh) pobegne iz pekla, da bi maščeval smrt svoje hčerke, katere dojenčka hoče skupina satanistov žrtvovati ravno Miltonovemu novemu šefu. Slednji ni navdušen nad takšnimi arhaičnimi in nekoristnimi načini izražanja oboževanja, a kljub temu meni, da se ne spodobi kar takole nehvaležno bežati iz njegovega vročega hotela, zato za njim pošlje svojega računovodjo. Na Zemlji torej nastane zanimiv trojček: maščevalni Milton kot angel maščevanja lovi Jonaha Kin-ga, vodjo satanistov, da bi iz njegove lobanje popil hladno pivo pred vrnitvijo na večne počitnice v vročih predelih, za Miltonom pa se počasi podi birokrat iz pekla, nekje vmes se najde prostor še za
Drive Angry
Igrajo: Nicholas Cage, Amber Heard, William Fichtner, Billy Burke, David Morse
Scenarij: Todd Farmer, Patrick Lussier Režija: Patrick Lussier Žanr: akcijski Dolžina: 104 minut Leto: 2011 Država: ZDA
lepotico Piper, katere vloga v zgodbi je to, da je lepa.
Ta čudovito brezzvezna vsebina filma na srečo (ali žal?) ni prav nič pesniško obogatena, ampak je res točno takšna. Ta zmešnjava deluje tako bizarno, da je že zanimiva. In res, Hollywood morda piše debilne scenarije, toda piše jih zato, ker jih hoče in ne zato, ker ne bi znal pisati boljših. Zgodba filma Divja vožnja je torej le podlaga za vajo v žanru grindhouse filma, ki sta ga pred nekaj leti skušala obuditi Tarantino in Rodriguez. Gre za poceni krvave sexploatation akcijade, ki so se v 70-ih rolale v zakotnih kinematografih, dokler jih v 80-ih ni ubil video, tako da prihoda spleta sploh niso dočakale.
Zastavlja se vprašanje, ali bi ga dočakale tudi sicer. Senzi-bilnost kino občinstva se je v teh desetletjih tako spremenilo, da so filmi kot so Divja vožnja sicer lep nostalgični izlet, a hkrati tudi popolnoma pozabljiv, saj na film pozabite že dve minuti po ogledu. Film sicer noče biti nič več kot mladinska sobotna matineja iz časov, ko je mladina lahko mirne duše hodila gledat kri in joške, in v tem pogledu lahko film označimo za uspeh. Več kot odlično do-
seže tisto, kar je hotel doseči, le da je to morda danes malce nezanimivo.
Kljub svojim nizkoprora-čunskim namenom pa film zmore dokaj koherentno podajanje zgodbe, ki zmore pritegniti gledalca vse do konca filma, le srednji del filma se morda malce vleče, kar je zadnje čase sicer pogosta napaka filmov. Najbolj izstopa negativec št. 2, računovodja iz pekla. William Fichtner ga je odlično odigral z očitnim poklonom zlobnemu tekočemu terminatorju T-1000, ki temelji na tisti preprosti, toda učinkoviti srhljivi banalnosti zla. Cage je postregel še z eno vlogo v filmu, v katerem se mu ni bilo treba veliko truditi, kar niti ni čudno, saj tudi on igra le blažjo obliko klasičnega terminatorja. Zanimivo,
da se film kljub vsem očitnim nastavkom izogne pasti, da bi zapadel v ceneno romantiko.
Običajno občinstvo bo morda zaradi hudega nasilja in krvi ter kančka seksa pretreseno, a če na film gledamo s stališča gravžljivk, gre precej za benign film, je pa lepo od naših kinodistributerjev, da s takšnimi filmi uravnotežijo filmsko ponudbo in ublažijo povodenj družinskih risank, moti le nova metoda privabljanja gledalcev: filmi so prvih nekaj tednov na voljo le v zasoljeni in popolnoma nepotrebni tretji dimenziji. Ta metoda je toliko težje razumljiva, saj so takšni novi filmi na, recimo, spletni strani Koloseja zato dodani čisto na dnu strani.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAntts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
3 nagrade:
■	prva nagrada: KAVITACIJA + RF
■	druga nagrada: DIAMANTNI PILING + MASKA
■	tretja nagrada: PRESOTERAPIJA
Nagrade prispeva LEPOTNI STUDIO LAVANDA, Osoj-nikova cesta 22, 2250 Ptuj (pri trgovini Tuš). Nagrad ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev
križanke je geslo, ki ga dobite iz črk, označenih na poljih (številke od 1 do 20). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, do ponedeljka, 21. marca 2011. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v torek, 22. marca 2011. Nagrajenci bodo dopis o prejeti nagradi in prevzemu prejeli po pošti.
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3mhz
SOBOTA, 12. marec
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.10 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MU-ZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
NEDELJA, 13. marec
5.00 NEDELJSKO JUTRO 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi
melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 14.marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bez-jak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 V živo z Maručo. 21.00 Kviz piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). TOREK, 15. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan
se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Za več zdravja (Marija Slodnjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18. Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora).
SREDA, 16. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karo-lino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). ČETRTEK, 17. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45
ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PETEK, 18. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šin-kom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8° 98,2» 1043
Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. V nedeljo ob 9.30.
Horoskop
oven
Navidezno se boste morali ustaviti in si odgovoriti na vprašanje, kaj vas veseli. Najti boste morali most med ljubeznijo in romantiko. Sredina marca bo čas in priložnost, da plešete zvezdni ples harmonije. Na delovnem mestu bo pričakovati večji korak naprej. Srečen dan: torek.
Sn bik
Toplo pomladno sonce se bo še sramežljivo skrivalo, toda pričela se bodo že prva dela na vrtu. Okrepila se vam bo samozavest in končno boste doumeli, da imate v rokah škarje in platno. Uvideti boste morali, da imate tudi srečo v ljubezni. Napredek čaka samske v duhovnem razvoju.
dvojčka
Vabili vas bodo prijatelji in življenje bo postalo za vas nekaj nadvse harmoničnega In prijetnega. Če ste rojeni v maju, vas čaka čarobnost in prijetna preizkušnja v ljubezni. Večji napredek vas čaka v izobraževanju in svoje znanje boste dodobra izpilili. V službi bo zatišje.
rak
V tišini mesečine dobite nek navdih in svojo muzo. Zdelo se bo, da obstaja velika verjetnost, da boste življenje zajemali z veliko žlico. Točka odločitve bo padla v partnerskem življenju. Potrudili se boste in uvedli tiste spremembe, ki so nujne. Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača.
lev
Globoko v svoji duši boste kovali načrte in iskali rešitve. Če praznujete rojstni dan v avgustu, vas čaka sreča in obilica priložnosti. Na splošno bo veljalo, da se bo Levom okrepila intuicija in da bodo tako znali prebirati med vrsticami. Na delovnem mestu se boste morali mnogo bolj potruditi.
devica
Iskrice sreče se bodo lepo svetile v ljubezni. Končno si boste upali priznati, da ste ljubljeno bitje. Napredek vas bo spremljal v pogledu duhovnih znanj in načel. Čeprav ste znani kot tradiciona-listi, boste v tem tednu v svoje življenje vnesli celo paleto novosti in novih znanj.
tehtnica
Partnerjevi namigi vam bodo po eni strani moteči in po drugi priložnost za uspeh. Notranjo razdvojenost boste premagali s tem, da se boste odločili in uvedli spremembe. Učna ura se bo začela že pri tem, da boste ozavestili pojem poslušanja. Poslovni napredek vas čaka v povezavi s tujino.
škorpijon
Izkazali se boste kot modri sogovornik in zvesti sodelavec. Pričakovati je poslovne uspehe in motivacijo vam bo dalo delo z ljudmi. Istočasno boste sprejemali izzive - nanje boste pripravljeni tudi počakati. V ljubezni bo vladala komunikacija in intuitivna znanja dojemanja.
strelec
Uvideli boste, da ste na pravi poti. Z vsem optimizmom boste širili svoje znanje In imeli pri vsem celo paleto dobrih rezultatov. Na delovnem mestu se bo vnel določen požar in vendarle konec dober vse dobro. Pravzaprav boste morali pri sebi narediti nek urnik. Več priložnosti bo v ljubezni.
kozorog
Pred vami je zelo zanimiv teden in postavili se boste na prvo mesto. Do Izraza bo prišel vaš dar za organizacijo in sledili bodo poslovni uspehi. Namigi srčnega izvoljenca bodo zelo dobrodošli. Samske predstavnike bo lahko zadela Amorjeva puščica. Vabila vas bo tudi narava in sprehodi.
vodnar
Finančno stanje se vam bo popravilo in bo v ospredju. Imeli boste mnogo Idej in zamisli. Pri tem bi se veljalo zamisliti, da se popazite prevelike zaupljivosti. Čas bo, da se začnete uveljavljati v pisanju, komunikaciji in da utrdite določene odnose. V ljubezni se bosta cedila med in mleko.
ribi
Verjeli boste vase in v čarobnost življenja. Nakazano je, da se bodo zadeve v veliki meri odvijale tako, da se boste lahko dokazali. V ljubezni boste napredovali in uživali boste prijetnosti. Daleč v ospredju bo želja po romantiki in harmoniji. Pravi blagoslov bodo občasna obdobja tišine.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
www.radio-tednik.si
Markovci • Ob 20. Fašenku
Izdali jubilejno publikacijo
V nedeljo, 3. marca 1992, so se etnografski pustni liki iz velikega ptujskega Kurentova-nja spontano vrnili na domače dvorišče - v Markovce in Zabovce. Na ta dan je namreč skupina zanesenjakov organizirala prvi markovski Fašenk. Še isto leto, 18. aprila, je bilo v Markovcih ustanovljeno Etnografsko društvo (ED) Korant. Prvi predsednik društva je bil Zabovčan Martin Mikša. Po desetletju ga je na funkciji nasledil Markovčan Marjan Bezjak.
Ob letošnjem jubileju je društvo izdalo publikacijo, ki so jo naslovili »Naš pravi Fašenk ... Fašenk v Markovcih«. Uredniški odbor, zaslužen za izdajo, so sestavljali: Janja Bezjak, Mateja Letnik, Marija Anžel, Anton Kukovec, Franc Kukovec, Zlatko Ambrož in Marjan Bezjak. Publikacijo je grafično oblikoval Robert Žnidarič.
»V letošnjem letu mineva 20 let organiziranega fašenka v Markovcih. Zdi se, da je bilo včeraj, ko smo si prizadevali organizirati prireditev, s katero bi ohranjeno bogato kulturno dediščino naših prednikov vrnili tja, kamor spada. Na podeželje. Le tukaj, na domači zemlji, na dvorišču naših kmečkih domačij, lahko naši pustni liki zaživijo v vsej svoji veličini in tako opravijo svoje poslanstvo. Po uspešno izpeljani prvi prireditvi je sledilo še mnogo uspešnejših. Še več,
Jože Muhič je takole nasmejal župana Milana Gabrovca in predstavnike ED Korant Markovci (predsednika Marjana Bezjaka, Janjo Hunjet in Petra Vrtačnika). V dar je namreč prinesel spletene biče, ki jih sam izdeluje.
Janez Munda • Krog po Evropi z biciklom (5. del)
Jaz, bicikel, nahrbtnik in cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Pripeljem do mesta Rapperswill, ki leži ob jezeru Zürichsee, in od tam naprej vozim po severni strani jezera v smeri proti Zürichu. Ob jezeru je zelo gosta poseljenost, le tu pa tam se hiše bogatašev umaknejo vinski trti. Na cesti srečujem zelo veliko kolesarjev, ki trenirajo ob jezeru. Avtomobili na cesti mi dajo vedeti, da tu ne živijo slabo, saj je na cesti več jaguarjev kot pri nas cliov. Prispem v Zürich, fotografiram in že iščem cesto, ki vodi v smeri mesta Basel. Mesto Zürich me ni navdušilo, saj je bila večina ljudi na ulicah iz vzhodnih delov Evrope, mladi pa brez droge tudi ne morejo. Kar nekaj časa porabim za navigacijo po mestu, a naposled le najdem pravo pot. Promet je bil gost in zelo veliko odsekov ceste, kjer so obnavljali del cestišča, vozniki pa so zelo uvidevni do kolesarjev. Dolgo vozim ob tovarnah in poseljenost je gosta, od mesta Brugg naprej pa se začne lepa pokrajina, podobna tisti v Nemčiji na Bavarskem, velike njive in redke hiše. V mesto Frick pripeljem
po dobrih 200 kilometrih. Lačen, žejen, utrujen ... takoj poiščem prenočišče.
Petek, 16. 7. 2010
V Švici ne najdete prenočišča pod 60 evrov na noč, brez zajtrka. Tudi jaz naj bi toliko plačal, vendar se je drugače končalo. Zvečer sem se lepo zmenil, da bom ob šesti uri zjutraj odpeljal, zato ne bom zajtrkoval. Vsta-nem, spakiram svoje stvari in odidem iz sobe proti recepciji. Nikjer nikogar ne najdem, ker so pozabili, da bom vstal tako zgodaj. Nekaj časa čakam in kličem, potem pa pustim ključ in zraven 20 evrov v sobi na mizi in odidem. Na toliko sem namreč ocenil vrednost udobja, ki mi ga je nudila soba, in nič več. Sonce me pozdravi takoj, ko pripeljem iz mesta v smeri proti Baslu. V predmestju Basla vozim mimo veliko kemične industrije, po lepi kolesarski stezi, le ob stezi raste velika trava in ni videti, da bi bila letos že pokoše-na. Mesto leži ob francoski meji. Pot v Francijo sem iskal skoraj eno uro in
fašensko dogajanje je v Markovcih preraslo v pravi praznik, katerega začetek naznanja svečnica in se z vsakim dnem stopnjuje do osrednjega sobotnega dogodka. Ta gotovo predstavlja vrhunec praznovanja, ne pa tudi zaključka. Pustna norčavost se v vaseh markovske občine dobro čuti tudi v naslednjih dneh do pustnega torka,« v uvodniku jubilejne publikacije razmišlja predsednik ED Markovci Marjan Bezjak in dodaja: »S publikacijo želimo z besedo in sliko prispevati k ohranitvi naših likov in običajev. Gre za oris dvajsetletnega dela, druženja, vzajemnosti, predvsem pa za oris vztrajnosti, ki je markovski Fašenk in Markovce same ponesla v vrh pustnega dogajanja. Kot predsednik in ustanovni član društva, predvsem pa kot zaveden Markovčan sem hvaležen vsem, ki ste, kljub mnogim oviram na prehojeni poti, vztrajali pri ohranjanju dediščine naših prednikov in s svojo vnemo prinesli srečo v kmečke domove, odgnali zimo in v Markovce prinesli pomlad.«
Med ustanovnimi člani ED Markov-ci in organizatorji prvega Fašenka je bila tudi Karolina Pičerko. Pri snovanju publikacije je Pičerkova sodelovala kot avtorica besedil in lektorica. Svoje prispevke pa so dodali še Danica Tement, Dragan Mikša, Matjaž Mlinarič, Slavica Pičerko Peklar, Sla-vica Strelec, Brigita Vrtačnik, Marija Janžel, Nataša Lačen, Cvetka Ferčič, Milan Gabrovec, Anica Slodnjak, Primož Hieng, Franci Cimerman, Mar-
jan Bezjak, Tina Merlik, Hera Žnidar-šič, Janez Kraner in Etnološko društvo »Prforcenhaus« iz Kostanjevice na Krki. Avtorji prispevkov so svoja razmišljanja delili tudi z obiskovalci na slovesni predstavitvi, ki je bila v poročni dvorani občine Markovci v sredo, 2. marca. Na izdajo publikacije je ponosen tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je vsem tistim, ki so vztrajali in uspeli pristno izročilo pustnega časa ohraniti pri življenju, iskreno čestital. »Želim, da se naš Fašenk razvija še naprej, da mu najdemo ustrezno mesto in veljavo tudi v širšem prostoru,« je svoja razmišljanja strnil župan Gabrovec.
Z nekaj besedami je publikacijo in jubilejni 20. markovski Fašenk v življenje pospremil tudi 12. princ ptujskega Kurentovanja Janez Golc, Jakob Breuner Markovski. »V veliko veselje in čast mi je, da vas lahko pozdravim tukaj, v korantovi deželi, v Markovcih, v mojih Markovcih. Zagotavljam vam, da bomo skupaj s Prosvetnim društvom Prvenci-Strelci in z mojo gardo v zgodovino zapisali še eno lepo zgodbo, zgodbo 20. Fašen-ka in 51. Kurentovanja, ter da bomo znali koranta in vse etnografske like postaviti v čas in prostor, v katera sodijo.«
Kulturni utrip na prireditvi ob predstavitvi publikacije so primaknili učenci Osnovne šole Markovci ter ljudske pevke Sedem mladih iz Zabovcev.
Mojca Zemljane
Kmetija v Švici
čisto slučajno najdem tudi pravo cesto. Prvi kilometri po francoskih cestah so odlični. Lepa cesta, na vsakem križišču table s številko ceste. Pokrajina podobna kot v Švici, velike njive večinoma koruze in pšenice, velike kmetije, veliko počivališč. Ob cesti skoraj vedno poteka drevored češenj ali orehov. Kraji so lepo urejeni, vse ograje na mostovih so polni rož, hiše so narejene deloma iz lesa in opeke. Res prijetna vožnja. Prispem do večjega mesta Belford. V vsakem križišču je bilo jasno označeno, kam peljati. Kar naenkrat pa oznak ni bilo več. Vozim sem ter tja in ne vem, kam. Pokažem zemljevid moškemu na ulici, vendar žal govori samo francosko in ga ne razumem. Slučajno najdem pot v mesto Hericorn, kjer ponovno ne vem, kam. Vozim po mestu sem ter tja, odpeljem v nepravo smer. Ko mi je vsega zadosti, se enostavno odločim peljati v smeri proti severu, ker imam namen peljati proti Belgiji. Zagledam bele table za kraj Lure, skozi katerega pelje cesta, po kateri sem nameraval. Vesel drvim naprej in samo spremljam table za kraj Lure. Table so bile bele barve, zato niti ne pomislim, da kaj ni v redu. Pripeljem do velikega gradbišča in mislim, da je pač stara cesta razširjena na dva pasova, zato mislim, da po njej teče ves promet, ker je tabla za ta kraj še vedno bele barve. Čez čas ugotovim, da vozim po čisto pravi avtocesti. Približno pet kilometrov sem vozil do prvega izvoza. Zanimivo, da mi ni trobil niti en avto. Prispem v kraj Belverne, ki ga sestavljajo pet starih hiš, igrišče ter vodnjak z zelo dobro mrzlo vodo. Vse okrog samo gozd. Najprej napolnim bidone z vodo in se odžejam. Začnem iskati pot naprej, vendar poti ni. Je le ozka cesta, ki vodi proti kraju, kjer sem zgrešil na avtocesto (ugotovim pozneje). Cesta, ki sem jo videl na karti, je bila avtocesta, druge ceste ni bilo. Vprašam gospo v zrelih letih za
Jezero Walensee v Švici
pot, vendar govori samo francosko, mene in mi tudi on ne zna pomagati. zato pokliče na pomoč tri fante, ki so Iz hiše pride starejši gospod in še nje-sedeli na igrišču. Eden je igral kitaro ga »napadem« s karto v roki.
in so peli. Najstarejši s kitaro stopi do
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
Nadaljevanje prihodnjič
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Petek, 11.3.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina »II. Vinska tematika: Puklavec & Friends. granoh^pkimus Redna cena vinskega večera znaša 15 €; za študente, upokojence in člane skupine Facebook Terme Ptuj pa znaša 12 €.
Grand Hotel Primus
Svečani Primusov vinski zaključek
Petek, 8.4.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina XIII. Svečana večerja in izbor vinskih vzorcev vseh letošnjih vinarjev ter bogat kulturni program. Cena svečane večerje s pestro paleto vinskih okusov znaša: 35 €. Število mest je omejenih!
Otvoritev razstave »Retrospektiva Intarzll Vola Vellčkovlča« GMNDH.?s	|
Torek, 15.3.2011, ob 17.30 v Grand Hotelu Primus.	|
Potopisni večer »Beograd na dlani - Beograd v srcu«	©	£
Torek, 15.3.2011, ob 18.00 v Klubu Gemina XIII. Popotniško Društvo pOtuj organizira potopisni večerG£MA	=
o Beogradu na katerem bodo posebni eminentni gostje iz Beograda. Okusili bomo srbske kulinarične	5
dobrote in videli del srbske folklore. Vstopnine ni!	s
Niste zadovoljni s svolo postavo?	ifsl	4
Kavitacijski programi za oblikovanje postave. Zmanjšajte obsega pasu tudi do 6 cm.	f. Informacije: 74 94150 ali na wellness@terme-ptuj.si
Akclla za UPOkOlence od 01.03. do 25.03.2011 (ponedeljek - petek)	j
- 40% na celodnevno vstopnico (14 €), cena 8,40 €.	£
Dodatne informadje in rezervaaje na tel.: 02/74-94-500, www.termefitui.si,rezervacije@terme-ptuj.si	J
Cirkovce • 19. fašenk
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www.brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
xfnilumed
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS-tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSKE storitve za podjetja in s. p. opravljam. Ze-lenko Petra, s. p., Bolečka vas 6 d, 2323 Ptujska Gora, gsm: 031 712 863, e-mail: pisarna. petra@gmail.com.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
SANA, NOVO NA PTUJU! Medicinski in ortopedski pripomočki. Ob sredah popusti za upokojence, invalide in diabetike. Potrčeva cesta 15 - Platana. Tel. 02 333 53 07.
PO KONKURENČNIH CENAH izvajamo vse vrste izolacijskih fasad in napušče. Urejamo EKO kredite in SUBVENCIJE za nepovratna sredstva. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj.Tel. 02 788 59 60, gsm: 041 834 860.
jfSlimmer
^ VVELLN6SS CLUBS
TEČAJ ZDRAVEGA HUJŠANJA, prijavite se na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM bukova drva. Možna dostava. G.O.Z.D-BIO-LES, Medved Vlado, s. p., tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, tel. 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 1401.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, po ceni 6 € za žival. Naročila po tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NJIVE vzamem v najem - Gorišnica in okolica. Tel. 041 670 766.
DRVA, bukova, ugodno prodam -cepana in v hlodih. Tel. 051 632 814.
PRODAM krompir za sajenje in za krmo. Pernat, Župečja vas 14, tel. 790 02 81.
PRODAM dobro ohranjeno koso SIP 135 ter kupim dobro ohranjeno koso SIP 165. Tel. 041 678 784.
KUPIM dva bikca simentalca, stara od 10 do 14 dni. Tel. 041 875 779.
PRODAM odstavljeno svinjo za zakol. Tel. 051 340 496.
PRODAM krompir za sajenje (rdeči). Stanko Medved, Lovrenc 16, 790 0041.
PRODAM odojke. Stojnci 119 a. Tel. 766 37 61.
PRODAM odojke od 30 do 35 kg. Tel. 755 23 21.
PRODAM odojke. Tel. 041 368 437.
PRODAM telico v devetem mesecu brejosti, A-kontrola, 041 396 351.
KUPIM kosilnico BCS 127, akne motor, obračalnik SIP 220 in pajka na dve vreteni. Tel. 041 261 676.
DOM-STANOVANJE
ODDAM trisobno stanovanje na Ptuju, 79 kvadratnih metrov, obnovljeno, sončno, delno opremljeno, tel.: 031-838 069
NA OTOKU VIR PRI ZADRU oddamo dvosobni apartma s teraso, za štiri osebe, v individualni hiši, za prvomajske praznike, v predsezo-ni in sezoni, oddaljenost od morja cca. 150 m. Telefon 031 742 714.
NA PTUJU dolgoročno oddam ali prodam manjše trisobno stanovanje in večjo garsonjero.Tel. 051 240 314.
V	NAJEM oddamo opremljeno hišo na relaciji Ptuj-Maribor. Tel. 782 17 11, po 18. uri.
V	PTUJU oddam v najem opremljeno trosobno stanovanje, 100 m2, po želji tudi garažo. Tel. 031 616 750.
NEPREMIČNINE
MENJAM enosobno občinsko stanovanje na Ptuju za večje prav tako na Ptuju. Tel. 031 893 200.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Telefon 031 233 264.
V DRUGEM nadstropju rdečega bloka na Ptuju prodamo enosob-no stanovanje, velikosti 46 m2. Informacije na telefon 041 81 77 37.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
PRODAM stanovanjsko hišo v Cirkulanah. Tel. 070 690 086.
PRODAMO VIKEND z manjšim vinogradom in gozdom v Gradišču, na idilični razgledni lokaciji. Tel. 041 639 762.
KUPIMO parcelo v okolici Ormoža, Velike Nedelje ali Podgorcev. Tel. 031 345 471.
DVOSOBNO stanovanje v pritličju prodam. Tel. 031 397 766.
VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
IŠČEM izvajalca za izdelavo ostrešja (rušt, kritina, žlebovi), plačilo kompenzacija za avtoplašče. Tel. 040 971 899.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM trosed kot postelja, dva fotelja, pomivalno korito 80 cm dolžine ter predalčnik. Telefon 031 727 183.
Ob pokopu pusta tudi zadnji kurentov zven
V organizaciji prosvetnega društva Cirkovce in občine Kidričevo so na pustni torek pripravili v Cirkovcah 19. tradicionalni fašenk, na katerem se je okoli 1500-glavi množici obiskovalcev predstavilo okoli 350 maskiranih in etnografskih likov.
1	(TJ					
						
Foto: M. Ozmec
Dosedanji pustni car Jakob Kac (desno) je predal fašensko cesarsko žezlo in bobovo ovratnico novemu carju Alešu Lahu iz Pongrc (levo).
Etnografski del povorke je tudi letos temeljil na cirkov-škem ljudskem izročilu, ob tradicionalni vleki ploha, ki so ga prikazali člani fD Vinka Korže-ta. Poleg cirkovških ploharjev so sodelovali tudi številni kurenti iz Lancove vasi in Vare-je, ruse, pokači, orači in drugi pustni liki iz okoliških vasi. V kar 16 maskiranih skupinah so bili letos najštevilčnejši učenci osnovnih šol v Kidričevem in Cirkovcah ter malčki iz obeh otroških vrtcev s svojimi vzgojiteljicami.
Najboljše skupine mask so bile tudi nagrajene. Med odraslimi skupinami sta si prvo mesto delili skupini Račke iz Pleterij in skupina Zaporniki
GARAŽNA VRATA
Guantanamo iz Starošinc, tretje mesto pa sta si delili skupini Rimljanke, društva podeželskih žena občine Kidričevo, in Novo gradbeno podjetje TitoStalin, društva podeželske mladine. Med številnimi otroškimi skupinami pa so bile nagrajene skupine Snežaki in Hruške iz Vrtca Kidričevo in Cirkovce, pa skupine Pikapolonice, Hobotnice in Žabice iz OŠ Kidričevo in Cirkovce ter skupine Eko Vedki, Znaki za nevarne snovi in Gosenice.
Na vrhuncu letošnjega fašen-ka so svečano okronali novega pustnega carja. Dosedanji pustni car Jakob Kac je cesarsko krono, žezlo in bobovo carsko ogrlico predal novemu pustne-
□ □RAJNI SISTEMI
mu carju Alešu Lahu iz Pon-grc. Preden pa so letošnjega pusta pokopali, so nekaj pred polnočjo opravili še zadnji zven kurentovih zvoncev, ki sta se ga udeležila tudi princ letošnjega ptujskega karnevala Janez Golc, plemeniti baron Jakob Breuner Markovski s spremstvom, ter Branko Brumen, vodja ptujskega karnevala in predsednik FECC Slovenije. Ob gromkem zvonjenju korantov in kurentov iz Lanco-ve vasi in Vareje sta oba gosta snela karnevalska pokrivala in s tem simbolično naznanila konec letošnjih pustnih norčij na Ptujskem.
-OM
NADSTRESKI
Dupleška cesta 10 2000 Maribor
02 48 00 141
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
RENAULT AUTH.COM. MEGANE15 DCI	2006	6.290,00e	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4XS BREAK	2003	4.700,00C	AVT. KLIMA	KOV.ČRNA
LAND ROVER FREELANDER 1.8 XEI	1999	4.350,00€	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
HYUNDAI ACCENT 1.31 GL	2002	2.350,OOS	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT SEDAN MEGAN 1.616V EXPR.C0N.	2006	6.300,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.4 MPI	2000	1.990,00 £	PRVA REG. 2001	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.4HDI	2003	3.990,00C	SERV. KNJIGA	K0V.SV.M0DRA
MARIO HB 1.5 LS	2001	1.890,00€	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE	2003	3.750,00€	PRVI LAST.	KOV. MODER
PEUGEOT 2061.41	2005	4.630,ooe	KLIMA	KOV.SREBRNA
CITROEN C4 G.PICASS01.6 VTIDYNAM.	2010	16.150,ooe	21.800 KM	BELA
PEUGEOT 307 2.0 HDI SW	2004	5.900,00C	AVT. KLIMA	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 2061.41	2001	2.750,00€	KLIMA	KOV.SREBRNA
VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 1.9 TDICOMF.	1998	3.150,ooe	KLIMA	ZELENA
FORD KARAVAN MONDEO 2.0TDCI	2004	5.500,00C	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
SSANGYONG EXECUTIVE REXTON II 2.7 XDI AVT.	2006	13.333,00£	SERV. KNJIGA	KOV.ČRNA
VOLKSWAGEN VARIANT PASSAT 1.9TDI COMFORT	2007	11.650,ooe	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CITROEN BUSINES C4GRAND PICASS01.6 HDI	2007	11.650,ooe	KLIMA	KOV.ČRNA
HYUNDAI GETZ 1.3 FUNKY	2003	3.480,ooe	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
DAEWOO NUBIRA 1.616V SX	2003	3.700,ooe	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
CITR0ENG1.il	2006	5.700,ooe	SERVO VOLAN	KOV. OLIVNA
FIAT GRANDE PUN101.48V ACTIVE	2007	6.790,ooe	PRVA REG. 2008	K0V.B0RD0
MITSUBISHI SPACE STAR 1.3 GLI	1999	2.450,ooe	PRVA REG. 2000	ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA c	OPR.	BARVA
ALFA 159 SP0RTWAG0N 1.9 JTDM	2001	10.980,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
AUDI A31.9 TDI AMBIEN	2007	12.980,00	AVT. KUMA	ČRNA
CITROEN C41.6 HDI PICASSO AMBIANCE	2008	11.990,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
FIAT CROMA 1.9 MJT16 V DYNAMIC	2007	9.880,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
FORD MONDE01.8 TDCI KARAVAN EC0NETIC	2008	12.880,00	AVT. KUMA	SREBRN
KIA MAGENTIS 2.0 i	2006	6.990,00	AVT. KUMA	SREBRN
MAZDA 5 2.0 CD	2007	12.290,00	AVT. KUMA	ČRNA
MAZDA 6 2.0 CDH KARAVAN	2005	7.990,00	NAVIG.	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRESSION	2005	7.880,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI KARAVAN EXPRESSION	2008	10.190,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPRESSION UMUZINA	2007	7.330,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TDC0NF0ITT	2007	8.990,00	KUMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA	2006	10.680,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN C0NF0RTUNE	2007	12.600,00	AVT. KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN HIGHUNE	2008	15.350,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 12.3.
TV
www.siptv.si
10.15 10.40 11.30 11.45 12.30 17.00 18.00 20.00 21.00 22.00 23.00
Gorlinlca - Iz nailh krajev FaSank v Lenartu 2010 Utrip Iz Ormoža ŠKL
Ptujska kronika Kuhajmo skupaj Vldeo strani Glasbena oddaja Pustovanje v Lenartu 2011 Gorianica - Iz naših krajev Glasbena oddaja Polka In majolka Vldeo strani
8.00 Kronika Občine Markovci 9.15 SIPKO - Otroika oddaja 10.00 Pustovanje v Lenartu 2011 10.45 Kuhajmo skupaj 11.30 Polka in majolka 12.30 SKL
13.30 Od kleti do kleti s prijatelji 14.15 Vldeo strani 18.00 Kuhajmo skupaj 18.30 Ptujska kronika 20.00 Faienk iz Občine Markovci 2011 22.20 Faienk Bukovci Stojnci 23.00 Od kleti do kleti s prijatelji 23.55 Vldeo strani
NEDELJA 13. 3.
8.00 SIPKO - Otročka oddaja 9.00 Hajdina - Bonton v vsak dan 10.10 ŠKL
11.00 Faienk Videm 2011 12.15 Od kleti do kleti s prijatelji 13.00 Fašenk po Domavsko 2011 15.00 Goriinica - Iz naših krajev 17.00 Večer zmagovalcev
Ptujskih festivalov 2.del 18.30 Pustovanje v Lenartu 2011 19.15 SIPKO - Otroška oddaja 19.45 Kuhajmo akupaj 20.15 Video strani SS^HS^*"
PONEDELJEK 14.3.
8.00 Faienk Videm 2010 9.20 Od kleti do kleti e prijatelji 10.00 Utrip iz Ormoža 10.45 ŠKL
10.35 Ptujska kronika 11.45 Kuhajmo skupaj 12.30 Video strani 17.00 ŠKL
18.00 Faienk Videm 2011 19.30 SIPKO - Otroika oddaja 20.00 Faienk Iz Občine Markovci 2011 22.20 Faienk Bukovci Stojnci 23.00 Mozaik kulture 23.30 Video atrani
Uredniätvo:(02) 754 00 30 Marketlng:(02) 780 69 90,031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
PIUJSKA TELEVIZIJA
ipenD
Petek 11.3. 10:05 Hrana in vina 10:30 Ptujska kronika—pan. 11:30 Modro —pon.
12:35 Koncert kluba Soraptinaisl Ptuj - pon. 14:05 Art karneval-pon. 15:55 Polka in majolka
17:00 Mednarodna pustna povoika na Ptuju - pon.
20:00 Ptujska kranika—pon.
20:20 Koncert Piazzollekjf
21:40 To bo moj poklic - Metalurg
22:35 Info kanal
Sobota 12.3.
0:30 Otročka oddaja Gorišnica
10:30 To bo moj poklic—Metalurg pon.
11:25 Modro-pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Art karneval — pon.
13:50 Ptujska kronika-pon.
10:00 Ptujska kronika -pon.
10:20 Lokacija Slovenija
10:35 Polka in majolka
17:40 30. pokal Loka
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20 Spoznajmose.com
10:15 Poljudno-zoanstveoa oddaja
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Sreianje z Evropo - dokumentarna oddaja
20:55 lokacija Slovenija
21:25 Modro-pon.
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:20 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
NedeljalU
9:30 Otroška oddaja Gorišnica
10:30 Hrana in vino
11:25 Modro -pon.
13:00 Pregled tedna
13:25 Spoznajmose.com
16:30 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino
18:30 Koncert kluba Soroptimist Ptuj
20:00 Pregled todna - pon.
20:25 Koncert Piazzolleky
21:45 Modra-pon.
22:20 Info kanal
Ponedeljek 14.3.
10:15 Hrana in vino
11:00 Pregled tedna-pon.
11:25 Modra-pon.
10:30 Polka in majolka
17:35 Hrana in vinu
18:10 Art Karneval
20:00 Pregled tedna-pon.
20:25 30. pokal loka
21:20 To bo moj poklic -Slašiičar
22:10 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko sprenljati tudi na 12
Prireditvenik
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
(CCradioptuj
89,8° 98,2° 104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡ih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Petek, 11. marec
17.00 Ptuj, Muzikafe: predavanje Oris časa, v katerem živimo, predava Daniela,
organizira KUD Čar Griča 17.30 Ptuj, šolska jedilnica OŠ Ljudski vrt: premiera predstave gledališkega kluba
- Gledališče živalskega vrta 18.00 Hajdoše, gasilski dom: 12. zbor članov KD Valentina Žumra Hajdoše 18.00 Ptuj, dvorana Krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: predavanje
Mile Saftic - Zavedaj se, da v težavah nisi sama -	Mala Nedelja, Dom kulture: Lutke - območno srečanje OI JSKD Ljutomer
19.00 Leskovec, Dom kulture: predstava Toneta Partljiča Krivica Boli, v izvedbi
KUD Sloga Leskovec, Stari Log 19.00 Slovenska Bistrica, Grad: koncert okteta Planika 19.00 Ormož, viteška dvorana gradu: predstavitev humanitarno medicinske
odprave - Kenija, avgust, oktober 2010 19.30 Videm: predstava Romane Ercegovič - Ženske stvari v izvedbi gledališke
skupine KD Franceta Prešerna Videm 20.00 Ptuj, CID: koncert hrvaške skupine Kula in mlade ptujske zasedbe Young Zepps
21.00 Slovenska Bistrica, MC Miš: Metal koncert- Trash the dancefloor
Sobota, 12. marec
9.00 Ljutomer, Glavni trg Turistična tržnica 10.00 Kebelj, knjižnica: pravljična ura - Kaj slišiš, mali mišek? 15.00 Studenice: gregorjevanje, spuščanje gregorčkov 17.00 do 20.00 Majšperk, Mala dvorana: razstava ročnih in likovnih del ob dnevu
žena UD Ustvarjalec Majšperk 17.30 Pragersko, potok Trojšnica: gregorjevanje 18.00 Zg. Ložnica, Dom krajanov: 3. etnološki večer ložniških ufarc 18.00 Pristava, gasilsko-vaški dom: gregorjevo, spust gregorjevih hišic KTD MAK 18.00 Hajdina, gasilski dom: 12. redni zbor Društva žena in deklet občine Hajdi-
18.00 19.00 19.00 19.00 19.00
19.00
19.30
19.30 22.00
Draženci, gostilna Rajh: 5. letni zbor ribiškega društva Žejne ribice
Hajdoše, gasilski dom: 32. občni zbor ŠD Hajdoše
Podlože, prostori društva: občni zbor ŠD Podlože
Zg. Polskava, Gostišče Golob: ples mučenikov
Črešnjevec, Kulturni dom: predstava Boeing - boeing, v izvedbi KUD
Štefana Romiha Črešnjevec - območna revija odraslih gledaliških skupin
Slovenska Bistrica, Slomškov dom: predstava Snubač in medved, v izvedbi
KD Slomšek Slovenska Bistrica - območna revija odraslih gledaliških
skupin
Draženci, Kulturna dvorana: premiera predstave Michaela Frayna Hrup za odrom, v izvedbi ŠUS teatra KD Draženci; režija Aljaž Godec Ormož, Dom kulture: 3-JE DEDI.SMO - komedija Slovenska Bistrica, MC Miš: koncert - Jebela cesta
Nedelja, 13. marec
9.00 do 12.00 Majšperk, Mala dvorana: razstava ročnih in likovnih del ob dnevu
žena UD Ustvarjalec Majšperk 15.00 Benedikt, Kulturni dom: gledališka predstava Cecilija ali šola za očete (Jean Anouilh) v režiji Simone Hazimali in izvedbi gledališke skupine KD Skorba
16.00 Makole, Dom krajanov: gledališka predstava Čaj za dve
17.00 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: Produkcija mlajše skupine gledališkega studia
- Serija Alfa - mentorica Dunja Zupanc 18.00 Draženci, Kulturna dvorana: predstava Michaela Frayna Hrup za odrom, v
izvedbi ŠUS teatra KD Draženci; režija Aljaž Godec 18.00 Jurovski Dol: predstava Moški padajo z neba v izvedbi Kulturnega društva Vitomarci
Ponedeljek, 14. marec
8.30 do 9.15 Ptuj, OŠ Ljudski vrt: predstavitev poklicev za učence od 5. do 9. razreda
17.00 Poljčane, knjižnica: pravljična ura - Kaj slišiš, mali mišek? 18.00 Slovenska Bistrica, MC Miš: tehno potica - tehnologija za vse okuse
Torek, 15. marec
18.00 Ormož, viteška dvorana gradu: predavanje Magde Šmon - Manipulacija
človeka v potrošniški družbi 18.00 Gerečja vas, gasilski dom: svečana seja s kulturnim programom ob 80-le-
tnici gasilstva PGD Gerečja vas 19.00 Ptuj, Muzikafe: Arsov večer poezije in glasbe: Glas zvoka - zvok v glasu; nastopajo pesnica Simona Kopinšek, pesnik David Bedrač, kontrabasist Žiga Golob - ni vstopnine
KINO Ptuj
V petek, soboto in nedeljo, 11., 12. in 13. 3., ob 16.30 v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina Zlatolaska; ob 18.30 pustolovščina Čas lova na čarovnice; ob 20.30 Art program: romantična drama - Besa.
Program TV Ptuj
sobota, 12. 3., ob 21. uri in nedelja, 13. 3., ob 10. uri: 51. mednarodna pustna in karnevalska povorka. Zaplesalo je več kot 650 kurentov. Nastopilo je 94 pustnih in karnevalskih skupin v celoti. V povorki je sodelovalo več kot 3000 udeležencev.
PVC - LES - ALU
߀lCONT ■,.„...
j^tfjft p"**'	'Dofta ße&eda, oßvefcije
www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA
iPoiHiiajtz nai
na iuziounzm ijitztu!
RADIOPTUJ
KO. dfiUtot
WWw.rodio-phjj.ii )
na
I LI RI KA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
5W0KM HtMO » HM
Tel.: 02/252-4645, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Kogar imaš rad, nikoli ne umre.
SPOMIN
frS
Mario Zorec Marija Plut
12. 3. 2010-12. 3. 2011 IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 110c
8. 3. 2002-8. 3. 2011 IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 73
Hvala vsem, ki se ju spomnite, postojite ob grobu in prižgete svečko. Zelo vaju pogrešamo.
Vajini najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate sveče že tri leta gorijo, spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
V SPOMIN
Danes minevajo tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi ata
Rudolf Bukovič
7. 4. 1915 t 11- 3. 2008
Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu in z lepo mislijo prižgete svečo. Vedno boš ostal v naših srcih.
Tvoji najdražji
So bolečine, ki jih ne moremo preboleti, so izgube, ki jih ne moremo nadomestiti, ostajajo pa spomini na tebe.
SPOMIN
V torek, 8. marca, je minilo 14 let, odkar se je od nas nepričakovano poslovila naša draga
Mojca Dominko
IZ CVETKOVCEV 55
Hvala vsem, ki ji poklonite lep spomin ali misel, ji podarite nežen cvet ali svečko njej v spomin.
Njeni najdražji
Čas hiti in celi rane, a zaceli jih nikdar, v prsih skrita bolečina srce razjeda dan na dan.
SPOMIN
10. marca je minilo leto dni, odkar nas je zapustila
Rozalija Bezjak
IZ SPUHLJE 101 A
5. 9. 1938-10. 3. 2010
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke.
Vsi njeni
Hvala vama, za rojstvo življenja, hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, vtkane v trpljenje. Zdaj naj se spočije izmučeno srce, zdaj naj se spočijejo vajine zdelane roke, zaprte so vajine utrujene oči, spočijta se in večna luč vama naj gori.
SPOMIN
9. marca je minilo eno leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, tašča in babica
Julijana Šori
2. decembra je minilo deset let, odkar nas je zapustil dragi oče, tast in dedek
Franc Šori
IZ KUKAVE 39
Hvala vsem, ki jima prinašate sveče in cvetje in ju imate v lepem spominu.
Njuni domači
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, 11. 3., od 13. do 19. ure Sobota, 12. 3., od 7. do 12. ure Sandra Janžekovič, dr. dent. med.
V Zdravstvenem domu v Juršincih
NOTESDENT
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
In pride dan,
ko se končajo zadnje upajoče sanje, in prišel je dan, ko se končalo tvoje je trpljenje.
ZAHVALA
19. februarja se je končala pot trpljenja naši mami, babici, prababici, tašči in sestri
Jožefi Kokol
Z MESTNEGA VRHA 72 14. 3. 1929 t 19. 2. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi za ustna in pisna sožalja. Besedo zahvale smo dolžni g. župniku Andreju Fegušu za pogrebni obred in darovano mašo zadušnico. Hvala ge. Veri za molitev in besede slovesa, hvala Društvu kmetic MO Ptuj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njeni najdražji
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dedka
Franca Meznariča st.
IZ SAKUŠAKA 17, JURŠINCI
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma, zastavonoši, Lovski družini Juršinci in vsem sosednjim lovskim družinam ter Društvu upokojencev Juršinci. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vnukinje Ida, Slavka in Natalija z družinami
Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in botre
Rozalije Antolič
18. 2. 1934-3. 3. 2011 IZ MOŠKANJCEV 81
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter za vse darovane sveče in svete maše. Hvala g. župniku Holobarju za opravljen pogrebni obred z bogoslužjem, govornikoma za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Vsi njeni
Kje so zlati časi, ko srečni skupaj smo bili, ko vaju smo imeli, a zdaj vaju od nikoder ni. Solza, žalost in bolečina vaju zbudila ni, ostala je praznina in v srcu bolečina, ki zelo boli.
SPOMIN
Marija	Stanko
10. 3. 2010-10. 3. 2011	14. 6. 2001-14. 6. 2011
Šterbak
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 18
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo in spominom ustavite ob njunem grobu, prižgete svečko ali podarite cvet.
Mama in ata, zelo vaju pogrešamo.
Vajini najdražji
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si!
ZAHVALA
V vsej tej nemi bolečini srce še vedno ni dojelo, da nebo nam je vzelo ljubljenega in nam dragega
Ivana Krajnca
IZ PODLEHNIKA
Ko se konča življenje ljubljenemu človeku, se ti nenadoma sesuje svet in komaj premoreš dovolj moči, da dihaš. V teh trenutkih so tako dragoceni ljudje, ki te obkrožajo in ti nudijo oporo in pomoč. Iz vsega srca se zahvaljujemo vsakemu posebej za izražene besede tolažbe, darovano cvetje, maše in sveče.
Hvala podjetju Mir za izvedbo pogreba, gospodu župniku za opravljen obred, internemu oddelku Bolnice Ptuj ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali.
Posebej bi se radi zahvalili pevcem Feguš za odpete pesmi, g. Petru Fegušu za lepe besede slovesa ter g. Satlerju za nudeno pomoč.
Njegovi najdražji
Oplotnica • Janku Pislaku pomorili 141 čebeljih družin
Skoda je neprecenljiva!
Največji slovenski in eden največjih evropskih čebelarjev Janko Pislak iz Apač v občini Kidričevo je na pustni ponedeljek ob pregledu čebelnjakov v Brezju in na Kovaškem Vrhu pri Oplotnici obnemel, saj so bile vse čebele v panjih pomorjene.
Ker so vse druge možnosti po mnenju strokovnjakov izključene, je čebelar Janko Pislak prepričan, da mu je nekdo čebele, ki so tačas v panjih pre-zimovale in še vedno mirovale, namerno pomoril. Sicer pa je o tragični ponedeljkovi najdbi na obronkih Pohorja ogorčen povedal: „V ponedeljek, 7. marca, smo se s sodelavci iz našega čebelarstva Pislak odpravili na običajen obhod in pregled naših čebelnjakov na različnih stojiščih. Ob pregledu dveh večjih čebelnjakov na Brezju in Kovaškem Vrhu pri Oplotnici pa smo ogorčeni ugotovili, da so v panjih vse čebele pomor-jene.
Že na prvi pogled je bilo grozljivo, saj je na pisanih naletnih deskah ležalo na tisoče mrtvih čebel. Ker sem posumil, da gre za pomor, sem o tem takoj obvestil pristojno veterinarsko službo, policijsko postajo in predsednika čebelarskega društva v Oplotnici."
Koliko panjev je v teh dveh čebelnjakih, koliko čebeljih družin je padlo?
„V prvem čebelnjaku je bilo 69 panjev, v drugem, ki je od prvega oddaljen le dobra dva kilometra, pa 72 panjev, po-morjenih je bilo torej kar 141 čebeljih družin, ali okoli 6 milijonov čebel."
Ali morda že veste, v čem je vzrok za tako množičen pomor čebel?
„Natančnega odgovora v tem trenutku ne more dati še nihče. Lahko pa povem, da je veterinarska inšpekcija ob prvem pregledu pomorjenih čebel izključila vse čebelje bolezni, tako da je po vsej verjetnosti vzrok množičnega pogina naših čebel naklepno dejanje. Sicer pa so si poleg veterinarske inšpekcije oba čebelnjaka in mrtve čebele temeljito ogledali tudi policisti in kriminalisti; kolikor vem, so bili na ogledu tudi forenzični strokovnjaki, zato je želja vseh nas čebelarjev, da storilca čim prej odkrijejo."
Je že možno oceniti, kolikšno škodo ste s tem utrpeli?
„Natančno oceno bo treba še malo počakati, saj je škoda ogromna in iz več vidikov neprecenljiva. Za sedaj pa lahko rečem le to, da je zaradi 142 po-morjenih čebeljih družin čiste materialne škode vsaj za okoli 30.000 evrov, medtem ko bo zaradi izpada enoletnega dohodka škode dodatno vsaj 20.000 evrov, to je toliko, kot zaslužita na leto dva naša delavca."
Koliko čebelnjakov pa si-
Foto: M. Ozmec
Čebelar Janko Pislak je ogorčen, saj je prepričan, da je 141 panjev, kar pomeni okoli 9 milijonov marljivih čebel, nekdo namerno pokončal.
cer premorete v vašem zasebnem čebelarskem podjetju?
„V čebelarstvu Pislak imamo okoli 34 stojišč čebelnjakov z okoli 2600 panji, oziroma čebeljimi družinami. Naj pojasnim, da imamo po novih pravilih čebelarji na območju posameznih čebelarskih društev natančno določen kataster stojišč za čebelnjake. Vsak čebelar ima svoje čebelnjake, oziroma kot pravimo čebelarji stojišča vpisana v kataster stojišč. Ta stojišča so vpisana v kataster z določenimi evidenčnimi številkami, vse to pa je predhodno odobreno od poverjenika za čebelje paše v domačem čebelarskem društvu, nato pa še registrirano pri
Foto: Robert Bali
Pogled na panje dveh čebelnjakov pri Oplotnici je bil grozljiv, saj je na naletnih deskah ležalo na tisoče mrtvih čebel.
Čebelarski zvezi Slovenije. Naše čebelarstvo Pislak trenutno če-belari na območju sedmih čebelarskih društev, od tega imamo na območju čebelarskega društva Oplotnica čebelnjake na štirih stojiščih."
Torej imate za vsa stojišča vaših čebelnjakov tudi ustrezna soglasja domačinov?
„Vsekakor. Poleg soglasja lastnikov stojiščih si moramo pridobiti še dovoljenje domače čebelarske družine ali društva
Predsednik republike Janez Drnovšek je 21. decembra 2004 čebelarju Janku Pislaku iz Apač za dolgoletno delo in zasluge v slovenskem čebelarstvu ter njegovo mednarodno uveljavljanje in prepoznavnost izročil državno odlikovanje Red za zasluge. V obrazložitvi je med drugim zapisano: „Janko Pislak je začel čebelariti z enajstimi leti, s prvim rojem v drevesnem duplu. V slabih šestdesetih letih je razvil svoje čebelarstvo, ki je danes eno največjih v Sloveniji in med največjimi v Evropi. Njegove matice potujejo na ameriško celino, Bližnji in Daljni vzhod in po vsej Evropi. Tako ima velike zasluge za predstavljanje naše avtohtone čebelje pasme - kranjske sivke in tudi domovine, države Slovenije. Z natančnim opazovanjem čebel, nabiranjem izkušenj doma in po svetu mu je uspelo razviti čebelam prijazne in za čebelarje racionalne, celovite rešitve, ki so samo njegove, a so jih za svoje sprejeli tudi številni drugi čebelarji. Med drugim je prvi na svetu začel pridobivati matični mleček ob prisotnosti matice v panju. Velike uspehe ima tudi pri selekciji matic. Vzgojil je matico rekorderko, katere potomke so v preskusnem letu v testnem postopku dosegale največje pridelke na različnih območjih Slovenije. Čebelarjenje gospoda Janka Pislaka bi bilo prikazano pomanjkljivo, če ne bi navedli njegove vsestranske nesebične dobrotljivosti. Prejeto odlikovanje naj bo spodbuda njegovi vztrajnosti in delu, ki sta ga postavila v središče slovenske čebelarske dejavnosti."
in seveda tudi privolitev lastnika zemljišča, na katerem čebelnjaki stojijo. Vse to imamo v našem čebelarstvu dobro in redno urejeno, vsem, ki so v to zadevo kakorkoli vključeni, pa redno plačujemo tudi najemnino ali neke vrste odškodnino, najsi bo v denarju ali z medom. Tako da vsaj do sedaj s tem nikoli nismo imeli nobenih težav."
Kaj pa o pomoru čebel v vaših čebelnjakih menijo domačini iz Oplotnice?
„Vsi, s katerimi sem se do sedaj pogovarjal, pravijo, da bodo čebele na teh območjih močno pogrešali, če jih ne bo več, saj se vsi zavedajo, da prav čebele vsako pomlad skrbijo za opra-ševanje vseh rastlin, ki cvetijo, s čimer omogočajo oploditev vseh kmetijskih poljščin, vrtnin in drugih rastlin."
Ali morda vsaj sumite, kdo bi lahko pomoril vaše čebele?
„O tem zaenkrat ne želim govoriti, naj kriminalisti in preiskovalci opravijo svoje delo, vsi pa upravičeno pričakujemo, da bodo vzrok pomora in tudi samega krivca zagotovo odkrili. Če in ko se bo to zgodilo, pa bom verjetno imel o tem kru-
tem in nezaslišanem dejanju zagotovo še kaj povedati."
Kaj pa boste sedaj storili s tema dvema čebelnjakoma, kako boste stanje v panjih sanirali?
„Saniranje in odstranitev pomrlih čebel in praznih panjev bomo opravili po navodilih pristojne veterinarske službe, ki so natančno določena. Sicer pa bo do neke mere to saniranje seveda odvisno tudi od ugotovitve preiskovalcev, oziroma od vzroka pomora tolikega števila čebel."
Naj dodamo, da se Janko Pislak s čebelarstvom aktivno ukvarja že 65. leto, za svoje vsestransko požrtvovalno delo in uspehe na področju čebelarjenja in čebelarstva pa je prejel številna mednarodna priznanja, pohvale in odlikovanja, najvišje med njimi pa je zagotovo državno odlikovanje red za zasluge, ki mu ga je leta 2004 izročil tedanji predsednik Janez Drnovšek.
M. Ozmec
Črna kronika
Več kot 100.000 evrov neprijavljene gotovine
Vsi potniki, ki potujejo v EU ali iz nje z 10.000 evri ali več gotovine, morajo to prijaviti carini. Na mejnem prehodu Gruškovje so odkrili potnike s po več deset tisoč evri. Carina je gotovino začasno zadržala.
Na izstop mejnega prehoda Gruškovje sta se 6. marca 2011 zjutraj pripeljala potnika albanske narodnosti s kosovskim oz. belgijskim državljanstvom. Kljub temu, da carinski kontroli nista prijavila ničesar, sta se policist in carinik odločila za pregled. V žepih potnikov sta našla neprijavljeno gotovino -22.400 in 22.500 evrov.
Popoldne se je na isti mejni prehod pripeljal srbski državljan. Na carinikovo vprašanje o denarnih sredstvih je povedal, da ima pri sebi med 5.000 in 6.000 evri gotovine. Carinik se je odločil za pregled vozila, prtljage in potnika ter pri njem našel neprijavljenih 10.900 evrov. Tudi državljan Bosne in Hercegovine, ki je istega dne zvečer želel zapustiti EU, ni prijavil ničesar. Mariborska carinska mobilna enota in policistka sta natančno pregledali njegovo vozilo in prtljago. V predalih pod voznikovim in sovoznikovim sedežem so odkrili 44.460 evrov.
V vseh primerih je šlo za kršitev Zakona o deviznem poslovanju, zato je carina gotovino zadržala do odločitve sodišča, potniki pa so po plačilu globe nadaljevali svojo pot.
Več pijanih pridržanih
7. marca dopoldne so policisti Policijske postaje Šentilj v Spodnji Kungoti ustavili 48-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,15 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Isti dan so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Lokanji vasi ustavili 47-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,39 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Četrtega marca pozno zvečer pa so policisti Policijske postaje Rače v Hotinji vasi ustavili 36-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,29 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. Dan kasneje, petega marca, pa so tudi policisti iz Gorišnice ustavili v Moškanjcih ustavili 42-letno voznico osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, kateri je pokazal 1,33 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznico so pridržali.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes se bo ponekod na
zahodu pooblačilo, drugod bo precej jasno. Pihal bo jugozahodnih. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, najvišje dnevne od 10 do 14 stopinj C.
V soboto bo v vzhodni in deloma osrednji Sloveniji sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. V nedeljo bo pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. Še bo pihal jugozahodnik, ob mor-jujugo
izberite najboljše