% 4 I V 1 i v O * I Izhajajo vsako sredo po eeli poli V j • w Yeljajo v tiskarnlei jemane za celo leto 4 sold za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošiljane ^ v ^ * J J W WAUUWl UlVi J VJLIÍI4I1ÍV #4 1A) \J \J ±\J ÍV^IV JL ^ V/lVlt * /JUI VI XV ^ y *Jv v po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr V Ij ubij ani 23. julija 1884. Obseg: Ingermannov stroj za pletev. Za konjerejce. našega kranjskega sadjarstva. (Dalje.) 0 mleČnosti raznih plemen. (Konec.) Študije o povzdigi Trgovinska in obrtna zbornica. Govor dr. Bilinskega o šestem od délku obrtnijske postave v državnem zboru 16. maja (Dalje.) Noč pred sv. Dnevom. (Dalje.) pi si Novičar. Naši do Gospodarske stvari. Ingermannov stroj za pletev. teli grabelj so na špici po 1 cm. vsaksebi. Na podklad-nici, to je, kjer so klini pritrjeni, se pa eden druzega dotikajo. Grablje so 86 cm. dolge ter se dajo sukati s pomočjo voda b, koji je v c na kolesu d pritrjen. Ko lesa dd so pritrjena na valjar e, ter nosijo ob enem Za pletev nekaterega plevela izkazal se je Inger- cilinđričen plajš iz ploščevine//. Skozi prereze tega mannov stroj kot n ajboljši. Posebno velja njega hvala plajša zamorejo grablje tako izpadati, da so enkrat za plevel iz vrste križ a nič, kakor: Goršica UKAi J^AV t vx JL IA Y X ^ IV 1 1 II V j IVUIVU1 • VIVI^lVCl J 0^61" U tlllCtJ ^KiJO^Clj Ui UglAiaU U1LVJ L>A CfcJ • JL Cl |JJL Uglk/ šica itd., kajti teh rastlin koščata in visoka rast orao- belj godi se vsled tega, ker se suce deloma celi cilin zunaj plajšča, drugikrat zopet znotraj. Ta pregib gra- goči dobro delovanje stroja. Delo s tem strojem izvr- drični plajšč s svojimi kolesi d z valjarjem e v smislu šití se mora o pravem času, to je takrat, kedar je pusice 1. in to takrat, kedar se celi stroj pregiba v dotični plevel v cvetji. Ako v tem slučaji stroj tudi smislu pusice 2. Deloma ima pa podkladnica klinov a i i i i » i ne izpuli ene ali druge rastline, vendar osmuče cvetje na svojih koncih tečaja g, katera prijemljeta na eks m s tem uže zapreci dozoritev semena in daljno pio- centrično (izsredno) uravnano napravo denje plevela. Kolikor nižej je ob času pletja še žito, kladnice a. toliko popolnejše je delovanje stroja za Naprava za vojo h je pa trdno zvezana Kot bistveni del tega stroja (glej zgoraj stoječo strojem. Grablje s cilindričnem plajščem podobo) so troje grebenu podobne grablje r r r. Klini rejo se po potrebi znižati z ozirom na visoko ^ ' at, - t 236 vela n n Sukanje valjarja e vrši se po zobatih kolesih Ako se krava redno dobro krmi, zamore se trditi katera dobijo pregib od. velicega levega koles iv rv j ivu/ uui w uv vj [/iv^iu vu. tviivu^w ivji v^w awtawjo Za vprego ima stroj vojnice. Za hlapca je na levi str prirejen sedež s. Ta stroj opleve na dan skoraj 4 orale ali pa ■■■■■ ■ ^HHHVHIHmHI.da njena mlečnost olizo v sledeči meri raste in odpada: Krava, ki je 300 dni molzla in je dala v teh 300 hektara Po dr dneli 2316 je sledeče množine v posa meznib cíobah namolzla : V prvi dobi (28 dni po porodu po 19 litrov) 530 litr Kresnik-ovem spisu v „Oesteri-. y drugi dobi (75 dni potem po přetekli I TU^l,___1 ^ ^ 4Í 1 a 1:4.____\ landw. Wochenblatt dobi po 12 litrov) v tretji dobi (197 dni po 4 5 litrov) 900 886 « r> Za konjerejce. C. kr. deželna vlada razglasuje z dopisom od Tudi od starosti kr skupaj 2316 litr odvisna je mlečnost Vsa julija kateremu živinorejcu je znano, da prvesnice navadno št. 6054 naredbo c.~kr. poljedeljskega mini" le malo molzejo, po drugem teletu uže boljše, po tretjem sterstva od 19. junija št. 946 s sledečo vsebino : uže dobro in po četrtem teletenji navadno stopi kr Večkrat izraženo željo, da bi c. kr. erar potrebne konje za vojno kupoval neposredno od kmetovalcev v polno mlečnost Ta mlečna sposobnost traja potem zaporedoma ne- JVUIljO Lt če tudi si kupil kravo sicer dobrega mlečnega plemena. Postreči tako mor z dobro krmo in sicer s katera je dobro prebavljiva in sposobna za po spešitev mlečnosti. Kdor se hoče natančno 0 tem pre kobilarstva smejo biti le 4 leta stari. Konji, določeni za remontno postajo v Pibru morajo biti vsaj tri leta stari. Povprečna cena pri nakupu remont leta 1884. pričati, potrudi naj se le na našo šolsko kmetijo in bode ta-le : pokazal mu bom zapisnike 0 molžah, v katerih bo 275 gold, za navadnega konja za ježo podčastni- razvidel, kako naglo so vse krave popustile dobro kom artilerije in kavalerije sploh ; 325 gold, za konja za ježo oficirjem pri kavaleriji in artileriji; 350 gold, za vprežnega konja za artilerijo; 250 gold, za konja določenega za remontno postajo v Pibru. molzti, ko so dobivale manj dobrega sena Naj tu navajam prav kratko za krmenje molznih krav sposobne rastline in v njih posebnosti kaj pristavim. Trigonela, tudi grško seno imenovana, pospešuje mlečnost in je tudi za molzne krave jako zdrava. Trigonela raste tudi v revnih zemljah ter tudi sušo dobro mlečnosti raznih plemen. Spisal Fr. Po vše, vodja kmetijske sole v Gorici (Konec.) Največ molze krava po odstavljenji teleta 10 prenaša. Esparseta, posebno pa lucerna je za molzne krave velike vrednosti. Grahoršica je posebno zelena kot zgođnja krma vredna, da jo živinorejci sejejo. Prav tako zeleno pokošena rž, ki je gotovo prva zelena spomladanska piča. Kumne iiajT^ aiava uuouavxjciiji ia^uc*, —xv ^»/ww, tudi kimelj imenovane, naj bi nikjer na tednov pred dovršeno brejostjo ali porodom zopet ostavi, senožetih in pašnikih, po katerih se pase molzna ži vina, ne pomanjkovalo, ker jako pospešuje mlečnost ter tudi ima zdravilno moč, to je, kumna brani, da živine ne napenja, posebno kedar mnogo frišne detelje dobiva. Celó mleko dobi po njej prijeten okus. Regrat je znan kot zdravilna piča, po kateri krave dobro molzejo. Nekateri hočejo trditi, da po nobeni krmi krave toliko ne molzejo kakor po regratu. Tudi mleko polno tolšče ali smetane. Tudi leti ženof zgodaj zelen pokošen vpliva na mlečnost. Italijanska Ijulika je jako dobra za molzne krave prav tako iz vrste trav: Francoska pahovka, timotejka, lesičji rep, svinjski rep. Prav priporočati bi morali živinorejcem še setev sirka in koruze za zeleno krmo, ker nekmalo katera druga rastlina toliko piče đonaša kakor sirk zelen pokošen. Posebno sirk (sorghum) je za to neprecenljive vrednosti posebno za molzne krave; katerim je poleti K točki 3. Sadjarstvo mora biti pravilno gojeno, to je, zasa-jeno sadno drevje se mora tudi tako oskrbovati, kakor to pravila umnega sadjarstva zahtevajo. Pri nas temu žalibog zopet ni po vsem tako, kajti v koliko krajih da groza. Ravno tako malo se mu streže, kakor bukvi se najde zasajeno sadno drevje tako zanemarjeno i ali hrastu v šumi, in vendar je treba sadno drevje vsako leto obrezovati, čistiti ga je treba, gnojiti mu je treba; potrebno je tudi, da se sadje prav obere in ne brezusmiljeno otrese ali oklati, kar še tako lepo in fino sadje za kupčijo nič vredno stori, drevje pa pohabi Kje je gospodar v sadjarstvu podučen, in kjer izvrstna piča m gotovo zdraviša , manj nevarna od detelje, posebno od lucerne. Da moramo skrbeti za naše molzne krave še v ima on tudi pravo ljubezen do njega ; tam bode tudi sadno drevje dobro oskrbljeno ; ali vse drugače je v nasprotnem, in pri nas prevagljivem slučaji. Koliko je pr" nas posebno boljših to je — jv,, večjih gospodarjev, kateri, dasiravno imajo dosti drevja zasajenega, pa za njegovo oskrb, njegovo postrežbo vendar nič ne store, ker ne vedó; kaj naj bi storili, ali pa tudi za to, ker tem ? da jim dajemo zdrave vođe v dovoljni meri da žeje ne trpé, je razumljivo. Ne pozabimo tudi privošiti jim na dan saj par lotov soli, katera bo izđatno po- spešila prebavljanje, od katerega je odvisna pa tudi mlečnost. Skrbimo tudi za snažnost in čisti zrak v hlevu, sami vsega storiti ne morejo, ker za to časa ne naj-dejo; zanesljivega veščega člověka pa tudi nimajo na azpolaganje. Da se vsemu temu opomore, naj bi uči- od- kateri naj bo pozimi gorak, poleti pa ne prevroc, ter obranjen nadležnih muh, sicer bodo krave ker nadle-govane in trpinčene manje molzle. telji po izgledu gosp. M. Ranta v bodočnosti rastle gospodarje podučevali, kako se sadju streže, kajti otroke v tem podučevati, je čisto zabadavo, ker oni nimajo ne duševne in ne fizične sposobnosti, da bi V Studije take nauke izpeljevali ------2a oskrbovanje ali postrežbo sadnega drevja osno val naj bi se pa tudi na deželni sadjarski šoli še po povzdigi našega kranjskega seben kurz strežnikov sadnega drevja (Obstwàrter sadjarstva. Kurs) ? kakoršne po drugih deželah uže zdavno imajo Tak kurs naj bi trpel osem večem štirinajst dni 5 Spisa] R. Dolene, vodja deželne kranjske vinařské in sadjarske sole na Slapu. (Dalje.) in ondi naj bi se popolnem odraščeni priprosti možki podučevali, kako se drevje pravilno usadi, cepi, kako v prvi mladosti, kako poznejše, kako v starosti obre-zuje, snaži, gnoji itd. Takih sadnih strežnikov naj bi gojitvi sadjarstva po pravém gospodarskem na- bilo dosti po đeželi, posebno po večjih posestvah graj-črtu spada eminentno tudi še to, da se smatra sad- ščinah, in kranjsko sadjarstvo zadobilo bi čisto dru-jarstvo za to, za kar se v gospodarstvu mora sma- gačno obličje. Namesto da bi se # sadno drevje zane-trati, namreč za oddelek gospodarstva ; in ne pa tako marjalo, za plod še grdo lomilo, bi se pravilo oskrbo-rekoc le za gospodarski pritikljaj, kateremu se nika- valo, kar bi bilo drevju, osobito pa gospodarju na ve-kega gospodarskega pomena ne pridaja. In ako se liko korist, sadjarstvo za oddelek gospodarstva smatra, po tem je Narodne stvari. samo ob sebi razumljivo, da mu je treba tudi izdatnega prostora odločiti, ne pa le na male vrtiće, kakoršni se pri sleherni hiši na deželi nahajajo, omejiti ga. Potrebno je, da si napravijo naši gospodarji tako zvane sadovnjake. To so bolj pri hiši ležeče, dobro zemljate, čez in čez primerno goste, s sadnim drevjem zasajene senožeti. Kjer pa naprava izdatnega sadov- njaka mogoča ni, tam naj se pa tako zvano poljsko redili vrli savinjski domoljubje letos binkoštne praznike sadjarstvo vpelje. Poljsko sadjarstvo ni nič dru- ostane nepozabljen Slovencem in še posebej Mozirčanom ; zega kakor zasaditev posameznih vrst sadnega drevja namreč blagoslovljenje zastave „Savinjskega Sokola" Spomin na Mozirje. Eden velikih národnih praznikov, ki so ga pri î u na ? med posameznimi njivami. V ta namen pustijo se med binkoštno nedeljo v Mozirji, prijaznem trgu Slovensko njivami po dva do tri metre široke pase ledine, in na Stajarskega, kjer se je zbralo čez pet tisoč Slovencev te zasadi se po ena vrsta sadnega drevja, razume se, in zbraně goste pozdravilo je blizo tristo telegramov. da visokodebelnatega, da obdelovanje nj i v ne o vira, da Osebno so slavnost počastili ljubljanski in zagrebški, po ga pa tudi paseča živina poškodovati ne more. deputacijah pa praški in tržaški „Sokoli", pa kamniški Tako med njive zasajeno sadno drevje vspeva jako in ljubljanski pevci in razne občine in druga narodna kajti ono naredi korenike pod njivami dobro se večkrat gnojijo, donaša mu pa tudi deževnica iz v mu^irji i^vauroauu l uavuuoounui wayu-auu višje ležečih njiv gnojilne tvarine. Poljska sadjereja iznad poslopij so vihrale slovenske, cesarske in deželne katere društva. Došlici bili so v Žavcu, Brašlovcah in poslednje iz v Mozirji izvanredno z navdušenimi slavo-klici sprejeti podá pa tudi celemu kraju vse drugačno obličje kajti zastave. gole ravnine, goli hribi postanejo za oko prijetno z Slavoloki so dičili sela in pozdravljali goste v Bra drevjem prepreženi, na drevju se naselé drobné tice, slovčah z napisom od spredaj: „Zivijo naši bratje slo in iz pustega i jetno oživljen log. tihega > enoličnega kraja; postane pri venski Sokoli!" od zadej: „Živeli Sokoli!" Na drugem slavoloku pa: „Prisrčno pozdravljeni vrli slovanski So- ? # koli!" od zadej: „Slava Slavjanom!" — V Mozirji pri vhodu v trg: „Na zdravje!" zadej: „z Bogom!" Drug slavolok: „Pomozi Bog!" zadej: ;;Ne vdajmo se!" Pri cerkvi v Mozirji spredej : „Slava!" zadej: „Dobrodošli!" Pa še več je bilo slavolokov in napisov s pozdravi. Slavnostní govori državnih poslancev dr. Vošnjaka in župnika Raiča bili so navdušeno sprejeti. Petje ljubljanskih in kamniških pevcev navdušeno, godba soglasna, ples in petje po gostilnicah in na banketu do ranega jutra v ponedeljek. Savinjčane moremo drugi Slovenci po nekaterih krajih zavidati zarad narodnega prebujenja , ker imajo napise na gostilnah, prodajalnicah in rokodelnicah, in v gostilni redavski red, samo slovensko, kakor mora pri nas biti, kar drugi kraji zeló pogrešajo, čeravno imajo pri županstvih kake vrle „zaspané" Slovence, ker še najraji, čeravno dobro ne znajo nemško, vidijo in nas nevedoma tako prodajajo za Nemce. Križnik. Politične stvari. Govor dr. Bilinskega o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem zboru 16. maja. (Dalje.) Leta 1882. so se s tem vprašanjem tudi bavili na kongresu društva za socijalno politiko in pri tej prilož-nosti opozoril bi g. poslanca iz Opave na to, da je bil ondi ravno profesor Cohn, na katerega se je skliceval, za referenta, in on se je izrekel proti taki mednarodni uravnavi in se sploh ni kazal tolikšnega prijatelja mak-simalnega delavnika, kakor nam ga je včeraj gosp. poslanec iz Opave slikal. Da še več! Na tem kongresu je bil tudi narodno-liberalni dobroznani župan Miguel, in on je rekel, da se narodno postavodajalstvo ne sme nikdar vjeti dati od mednarodnih določeb, da zmožnost tekmovanja ne zavisi edino le od tovarniških postav, temveč od najemnine, plače in ročnosti pri delu, in da je jako čudno, da se podjetniki pri vprašanji gledé tekmovanja nikdar ne ozirajo na one druge pogoje, temveč vedno le edino na tovarniške postave, katere so po njihovih mislih škodljive tekmovalni zmožnosti. Nemci sklicujejo se na angleško tekmovanje in naši podjetniki pa, t. j. tišti, ki so proti maksimalnemu delavniku, pa na konkurenco z Nemci. Sicer je pa vse, kakor pri nas! Da pa normalni delavnik, prav umerjen, ne škoduje zmožnosti tekmovanja, imam še bolj klasičen dokaz. Vprašanje normalnega delavnika v Avstriji ni novo. Znano je, da je leta 1868. predarelski deželni zbor vladi predlagal vpeljavo 12urnega delavnika; vlada je tišti predlog trgovinskim zbornicam razposlala in 14 oglasilo se jih je proti, 15 pa zanj. Med poslednjimi nahajajo se zbornice — in to niso kamore morda le iz okrájev, ki nimajo obrti, celovška, goriška, inomostanska, bocenska, feldkirchenska, budě-joviška, plzenjska, liberška in brnska. Poslednja zahte-vala je celó llurni delavnik. Ali morda veste za boljše spričevalo gledé neškodljivosti maksimalnega delavnika, kar se obrtnije tiče, kakor so ravno trgovinske zbornice same? Ako me toraj vprašate po nasledkih, ki bi pri vpe-ljavi normalnega delavnika podjetnika zadeli, kajti o delavcih imam popolnem mirno vest — lahko rečem : „Škodoval bo posamičnim in sicer ravno tištim, ki so ga spravili v življenje, to so pa tišti, o katerih je gosp. poslanec celovške trgovinske zbornice pisal, da, ako bi obrtnija samo le take člane imela, bi bilo boljše za-njo, da pogine. (Dobro, dobro! na desni.) Na veliko srečo jih je pa jako malo, ki bi si bili na škodo delavca preveč prislužili. Tišti morajo se sedaj pokoriti in čas delà skrajšati. So pa zopet drugi, ki se jih nasledki ne bodo kar nič dotikali, kajti znano je, da je mnogo obrtnij, ki uže zarad svoje tehnike in na težavo delà ne morejo po 11 do 12 ur delati. Kar je ostalih obrtnikov, čutili bodo postavo na jako zmeren način, popravili pa bodo škodo po zboljšanih mašinah in po višji zmožnosti delavca. Prav dobro razumem, da zoiožnost delà ne more toliko narasti v mašinski obrti, kakor pa pri ro-kodelstvu, kjer se ročnost delavčeva mnogo ceni; odgovoriti pa hočem na to, da se, kakor je skušnja dokazala , ravno v poslednjih urah delà, ko je delavec uže ves truděn in zaspan, največ mašin pokvari in potare. kar bo potem maksimalni delavnik zabranil in o tem smislu povzdignila se bo tudi zmožnost delavcev vsled okrajšanega delavnika in bo okrajšanje po večjem vspehu odškodovala. Nasproti temu bodo pa vsi obrtniki toliko na dobičku, da se bodo řešili tistih konkurentov, ki so do sedaj v tekmovanje svoje delavce in njih veliko število zlorabili. (Prav res! na desni.) Tudi angleški fabrikantje branili so se s prvega tovarniških postav , sedaj jih pa smatrajo za veliko dobroto, katera iim je pogoje tekmovanja še le vredila in na enako pot spravila. Sedaj gre toraj le še za to, kako dolgo naj traja najdaljši delavnik. Tukaj pravijo nekateri: Prepisali ste 11 ur iz švicarskih postav in drugi pa: Hoteli ste imeti neko številko in ste enajsto zapisali, ker se vam je ravno nakretila. No, ravno tako to vendar-le ni. Skli-cati se hočem najpoprej na êoketo, pri kateri so se podjetniki izrazili o praktičnih razmerah pri njih samih ali pa pri drugih vestnih podjetnikih. Tukaj je edino le gospod poslanec trgovinske zbornice pražkega starega mesta, ki je navajal 10 ur na dau ; izvedenec Milde (ključavničar) 10 ur, gosp. poslanec mesta Aussig 11 do 11V2 ur> g°sP- poslanec mesta Rumburg 11 ur, fa-brikant Siegmund (volnina) 11 do 12 m, izvedenec Liebig 11 ur, poslanec VII. okraja 10 do 12 ur, izvedenec Oppenheimer (porcelan) 11 ur, spoštovani poslanec kmetiških občin kraljevograjskih (steklenina) 10 do 12 ur, izvedenec šleskih predilnic Weiss 10 do 12 ur delà itd. Le poslanec pražke trgovinske zbornice na-vedel je 12 ur in izvedenec Pacher pa „okoli4* 12 ur. Nadalje, gospoda moja, mi je opomniti, da imamo tovarniški red brnskega magistrata od 20. februarija 1. 1868. za tovarne z volnino po okolici in tišti red za-ukazuje 11 l/a ur delà na dan — se ve da z izgovorom druzih medsebojnih določil, katere le edino postava iz-ključiti zamore — v resnici se pa ondi vendar-le po-vprečno po 11 % ure delà nahaja. Razun tega hočem se pa še sklicavati na izvor, katerega je včeraj gosp. poslanec celovške trgovinske zbornice označil — jaz ne vem, če po pravici, da obrti ni ravno, kdo vé, koliko naklonjen. Ako gre toraj za dolgost delavnikovo, moralo bi v onem pisanji g. Schneiderja, oziroma barona Voglsanga — ako je sploh razsodba gosp. poslanca Pacherja res-nična — prej preveč nego premalo ur navedenih biti. Jaz sem si pa podatke, ki se ondi nahajajo, so-stavil, iz katerih sprevidim, da na pr. v tkalai obrtniji, kateri je v Moravi največja vloga prisojena, od 51 tkalnic, relativna večina, ^to je 19 po 12 ur na dan delà in med 20 tovarnami v Čehah, jih tudi delà 9, kar je zopet relativna večina, po 12 ur na dan. Kakor sem rekel, ako je res, da je hotel pisatelj za obrt neugodno pisati, ker je čas delà relativno v največ slučajih le z 239 12 urami določil, nam je s tem dokazal, da se v res- belejši je bil od staroste in viši od kuma Čuba nici ne delà več časa. ga je odpeljala na vrt, zato da bi zvedela vse Po vsem tem lahko trdimo, da se pri obrtniji, po- hotel povedati jej > Soloha kar je sebno pa pri tkalni obrtniji povprečno delà po 11 do ow j« v.uv*n vr61Ju, la^icocucm pu i 12 ur, z malimi izjemami, o katerih sem poprej govoril. zdaj pa zdaj je poslušal koledne pesni, ki so mu Kovač se je čudil o raztresenem po izbi in temi neresničnimi razmerami slagajo se tudi za- krilile na uha j naposled začel strmeti v vreče daleč Za- hteve, katere smo čuli v ênketi in katere navajajo po kaj ležé todi te vreče » uže je Čas, da jih kedo umakne peticijah. Evo vam, na pr. dolenje-avstrijsko obrtnijsko s pota. Vsled te glupe ljubavi sem odurel popolnem društvo zahteva na dan po 12 ur, veliki obrtniki iz Go- Jutri bode praznik, po izbi pa še zmerom leži vsako riškega in Gradiščanskega 12 ur, obrtniki predarelski jaka šara. Vreče je treba odnesti v kovačnico 12 ur továrně za stroje 10 ur, obrtniki za bombaž 12 Po teh besedah se je kovač sklonil k vrečam, a ko A™ m 5 tUfuiuv ax ouvjv J-w «Al, * « ~—- J ~ ' w iv ' A HV ur, obrtniki za ovčjo volno v Brnu in obrtniki za vol- je bil krepkejše povezal jih, hotel je drugo za drugo nino v Opavi 11 i UiUU Y 11 / o , UOIWUUJO, ZiOlULUga »umuuu VMIW uwi nije v Liberci po 12 ur, obrtniki iz Avša in okolice so misU blodile ur osrednja zadruga volnene obrt- zadeti na ramo. Ali podoba je kazala, da so njegove Bo ïlije v uiueri;i pu ur, uurtumi il Avsa íu uj^uh^u ©u miou uíuuuo, juug Zna, jyuua, uo, onaai ui un, Ka.nu zadovoljni z 11 urami, továrně za volněno prejo zahte- je Cub vzdihnil, ker je bil njegove glave lase přivil vajo po 12 ur in klub obrtuikov, ki nam je podal so- ko je vrečo zavezaval z vrvico, in kako je tolstemu sta kodi, če ne, slišal bi bil kako 5 stavo predlogov z nesrečnimi podatki določil se za 12 ur! ? poganja rošti jelo dosti glasno kolcati se. Zakaj se mi iz uma ne izgubi ta ohola Oksana?!" opomni! je kovač. „Ne mislim rad ná-njo, pa vendar Tudi onih 15 trgovinskih zboroic, katere so se izrazile za 12urni delavnik, oziroma brnška, ki se je ogla- se, kakor nalašč, misii pečajo mi le z njo. Zakaj je to Bila le za 11 ur, priznale so vse, da 11- do 12urno delo da so te vreče sedaj teže, nego so bile popřeje! Gotovo popolnem zadostuje. Izvedenec Weiss brnske obrtniške je v njih še kaj druzega j ne oglj Jaz bedak zabil zbornice izrekel se je v ênketi za 10 do 12 ur in iz- sem, da se mi zdaj vse teže zdi. Popřeje sem samo z eno roko zgenil in zmlinčil medni petak, zlomil tudi vedenec Kafka pa za IO1/» ur delà. Treba pa se je tem nasproti ozirati tudi na druge glasove. Pomisliti je konjsko podkvo ; sedaj pa mi je vreča oglja pretežka treba, da delavci vedno in povsod zahtevajo lOurni de- Skoro me bode veter metal po tleh Ne zakričal kaka baba Prosim dalje tudi pomisliti, da, če bi se bili po tem sem! Nečem, da bi kedo zasmehoval me! Ďa je deset bodro je na vsako lavnik, namreč v ênketi, v peticijah in na svojih shodih. je po kratkem molčanji in razbodril se, ravnali, in bi bili edino le mladostnim pomagačem delo takih vreč vse bi odnesel okrajšali, bi bili gotovo ostali pri lOurnem delavniku, ramo zadel vrečo, ki bi ju ne bila nesla dva krepka ker so od leta 1870. vsi vládni predlogi, tudi oni usta- moška. „Da je treba odnesti i to" — dejal je in dvi n voverne vlade lOurni delavnik povdarjali. Vsled tega bi gnil majhno vrečo, v kateri je skrit ležal hudobec bilo pa za obrtnijo v resnici mnogo slabeje postalo, po- to, zdi se mi, zložil sem svoje orodje." Po tej opomnji sebno pa po onih oddelkih, kjer delajo ženske in otroci, je odšel iz izbe in zažvižgal pesen: Imeli bi bili po vseh vladnih predlogih lOurni delavnik vsaj za obrt, kjer ne delajo le samo odrasli. (Prav res! lia desni.) Pri vsem tem, mislim jaz, je odbor vendar-le jako zmerno postopal, kajti skušal je med nasprotji posredo- n Mini s žinkoju ne vozitsja > u Glasnejše in glasnejše so se po ulicah razlegale vati, keř je v oziru" na dejanske dogodke'po"enajst ur, pesni s krikom vred. Tolpe živega naroda so rastle tu pa tam od leta do leta tudi 12 ur za najdaljši de- vsled prihajajočih znancev iz sosednjih sel. Mládenči lavnik sprejel. so burke brili in veselili se po volji. Cesto si med ko Od te podaljšane ure bo posebna korist tkalno obrt ledami slišal tudi kako veselo pesen, ki je tista trenotja zadela, in na ta način napravil se bo prehod se razmere same ne poravnajo. ? dokler zložil jo kateri mladih Kozakov. Nenadoma je izmed pevcev nekedo namesti kolede zakrožil novoletnico in Enajsturnemu delu se pa uže iz načela za to nismo na vse grlo pel : zamogli ogniti, ker nam je sedaj na tem ležeče, da llurni delavnik obvelja in se razširi. Pred vsem imajo ga vpeljanega v Svici. Normalni delavnik ondi sicer ni le povsod strogo vpeljan, toda^sčasoma se bo vpeljal. Naj še omenim, da smejo na Švicarskem pred nedeljo „Sčedrik, vedrik! Dajte vare nik! Grudočku kaški! Kiice kolbaski!" in praznikom le po 10 ur delati, razun tega pa sme zve zni sovet iz ozira na zdravje in življenje delavca čas delà še bolj okrajšati. (Konec prih.) Zabavne stvari» Glasen smeh je bil nagrada bistroumnemu pevcu. Dvignilo se je malo okno, a uvela staruhina roka, ostajali so doma le resni dedje in staruhe, strhla staruhina roka je skozi oknice podala klobáso ali kosec piroge. Mládenči in mladenke so vse povprek nastavljali vreče in lovili svoj plen. Nekde so dečaki sešli se z vseh ; eden , eden Noč pred sv. dnevom. Maloruska povést. Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški (Dalje.) strani in obsuli so tolpo dev; vstal je hrup, krič; mladenčev je veliko grudo snega vrgel med-nje, pa je devi iz rok iztrgal vrečo, polno vsakojake vsebine. Nek drugje so mladenke lovile dečaka in izpodvrle mu nogi, da je takoj z vrečo vred telebil po tleh. Podoba noč je Še je kazala, da hoté zaveseljačiti celo noč. a «w j^, kakor nalašč, mirnejša bila in toplejša! jasno je mesec gledal blesteči sneg! Kovač je popustil svoje vreče. Zdelo se mu je kakor ? bi bil v eni tolpi mladenk začul glas in nežni zaprla je bila Soloha vrata za svojim sinom, Oksanin smeh. Zatrepetale so vse žilice po njem; vrgel uže je zopet potrkal nekedo. To je bil Kozak Sverbi- je vreči na tla, da je djak na dnu vreče vzdihnil, tako guz. Njega ni mogla več skriti v vrečo, zato ne ni bilo nobene tako velike, kakor je bil on visok. > ker De- je bil pobil se, starosti pa je glasno kolcnilo se, in od-hitel je z malo vrečo na plečih takoj s tolpo dečakov 240 ki so šli tik za tolpo dev, med katerimi se mu je zdelo da je slišal Oksanin glas. 9 Da ? to je! dan t. m. je střela vdarila na Pregarjih V zvonik; zgodilo se je bilo to okolo 2. ure popoludne, Stojí tù, kakor carica, in blesté jej Elijev strel odnesel je raz zvonika strelovod, križ, po črne očí! Brdek mladenč jej dopoveduje nekaj; gotovo zlačeno jabolko in je sploh streho zvonikovo hudo poje kaj kratkočasnega, kajti smeja se. Pa saj se zmérom škodoval; tudi v cerkvi ob stranskemu zidu se je střela smeja." Mimovoljno je kovač prorinil tolpo in stopil na več krajih poznala. Ljudje, mlado in staro, imajo njej. n Nu, Vakula, ali si ti tukaje? Dobri večer !" pozdravila ga je krasotica v smehu, ki je skoro oinamil ubogega kovača. „Nu, ali si mnogo nakoledoval? —Uh kako majhna vreča je to! 5 ali si jih prinesel? čižmice, ki jih nosi carica, Dobodi čižmice, pa bodem tvoja polně noge otisk; tudi hitrica iz pregretja in prehlada marsikoga napade. Žito, kar ga bode, bode dobro těžko in močnato. Seoá imamo po bregovih več , nego polovico manj od lanskega leta. soproga !" klet vred. Vojaki na vajah trpěli so přetekli teden hudo pred smijala se je in odhitela je s tolpo de- solnčuo vročino; eden bil je hitro mrtev, več je pa obolelih. Ta teden bode jim gotov nekoliko hladneje, Kakor kuka prikazen, stal je kovač na tistem pro- ker so se stric sever dobro oglašati pričeli. Bog nam storu „Ne morem; to preseza moje moči____ > spre- govoril je naposled. „Ali zakaj je tako vražje krasna? daj skoraj boljših časov! Přetekli teden pričeli so Tržačani uže po drugi Nje pogled, nje glas in vse, kako člověku to pali vodi v Podtabru in Podstenšeku stikati; o Bistrici in srce in dušo!----Ne morem se več zmagovati! Čas je, Reki bodo pa študije toliko časa nadaljevali, dokler bo da končam vse: onemozi, duša! pojdem, pogledam vie- v tistih jaslih kaj okroglega, iz katerih se takim študi-denico, pa bode konec vsega !" jam klade; potem pa se bode marsikateri neverni Tomaž Po teh besedah je odločno korakal dalje: došel je prepričal, da so Tržačani nekatere prodajalce vode Pivčan. tolpo, stopil k Oksani — in z resnim glasom je opom- posebno za nos vodili. « Zdravstvuj, Oksana! Odberi si ženina, katerega nil: hočeš, več na tem svetu!" slépi f Prem 12. julija. (Učiteljska konferenca; javna zar kogar hočeš, mene pa ne bodeš videla hvala in drugo.— Konec.) Gospod poročevalec ne stavi nobenega nasveta, ker pravi, da to, kar je povedal, je mmm ■■■■■íhí^h po "" ----- ~ ' ~--* > vv^v^ii uiu^.w«.«, «.v.. fwn) v.«- vv , um J ^wtv/^i Krasotici je, podoba je kazala, čudno zdelo se to, le mnenje njegovo, ne pa kako merodajno vodilo hotela mu je nekaj spregovoriti, ali kovač je kolebnil z katerem bilo bi se ravnati. roko in odhitel. temu dostavlja tudi nadzornik Thuma svojo f „Kam bežiš, Vakula?!" — kričali so dečaki za be- pošteno besedo, ter učiteljem prav toplo na srce polaga žečim kovačem. uže mladino v poštenem petji vaditi kolikor možno te „Zdravstvujte, tovariši!" — kriknil jim je kovač na meljito, ker je to tudi naučnega ministerstva samega Bog daj, da bi se videli na onem svetu, na želja ; koralno cerkveno petje je na deželi neizpeljivo, odgovor tem ni mogoče več živeti mi. Bogom, spominjajte se pesni na poskok u naj povsod iz cerkve zginejo, sploh me, prijatelji! Opomnite očetu Kondratu, da bi panihido naj bi pa tudi tu veljalo zlato pravilo: „srednja pot (sv. mašo) odslužil za mojo grehotno dušo. Sveč Odre- najboljša pot". šeniku in Materi Božji pred obraza jaz grešnik še ni som namalal ki jo najdete v mojem kovčegu, ostavljam cerkvi! Bogom ! " Poročilo o postojuski učiteljski bukvarnici bilo je zbog svetskega delà ne. Vso imovino, tako-le : od zadnje konference bilo je dohodkov 199 gld- , kr., stroškov pa 132 gold. 53 kr., prestanka toraj 881 / To plečih. je je 67 gold. 35 kr. Bukvarnica ta šteje sedaj 543 raznih kovač naročil in dalje bežal z vrečo na knjig, od katerih nakupilo se jih je po zadnji konle** » Oblaznel je !" opominjali so dečaki drug dru gemu. Pogubljena duša!" renci 116 kosov. Vipavska okrajna učiteljska bukvarnica imela je med tem časom 42 gld. 68 kr. dohodkov, 33 gld. 50 kr. pokrižala se staruha, ki je bila prišla mimo, mi je razpovedati, da je kovač obesil se !" (Dalje prihodnjie.) pogodrnjala je in pobožno stroškov, a preostanka je 9 gold. 18 kr. n treba Mer Naši dopisi. Pivke 20. julija. ( Več slabega nego dobrega.) Po Pregledovalcem računov odbrana bila sta cina in Kavčič. Sploh se pa knjige iz bukvarnic prav malo na po sodo jemljejo, kar bilo bi želeti, da bi se v prihodnje v nasprotno spremenilo. Obrok, koliko časa sme kdo izposojene knjige obdržati, določi se na tri mesece ; ta obrok more pa tudi bukvarnični oskrbovalni odbor še za en mesec na prošnjo izposodnikovo podaljšati. Ko bukvarnična oskrbovalna odbora, določi se sa- dolgotrajnem deževji imeli smo na naši Pivki skoz dobrih 14 dni zeló ugodno vreme za spravo sená. Přetekli glasno dotično teden imeli smo neznosno vročino; suša je uže hudo terorazrednicah v Postojni in Vipavi. n. učiteljsko osobje na ljudskih čve sosebno fižolu, ki je ravno sedaj v cvetji. pretila, brodejni dež pričel je danes zjutraj okolo valo je celo dopoludne nepretrgano, tudi popoludne do Gustav Grosman. ure Do deže Stalni odbor ostane stari, mesto gosp. Požarja i kateri menda ta okraj zapusti, izvoli se soglasno gosp 4. ure ni bilo brez njega. Hvala Bogu, zemlja je zopet Kot odposlanci v deželno učiteljsko konferenco bili za nekoliko dni za silo z dežjem okrepčana. Solnce so z večino oddanih glasov izvoljeni gg. Zarnik ? Mer tukaj dosedaj še ni nikogar domačih ubilo, pač pa se cina in Kavčič. je danes, kakor se z vso gotovostjo govori, na Baču premožne hiše sin, posestnik še samskega stanu ustřelil in se umořil. Tužno ! Konference udeležilo bilo se je vsega skupaj 50 » sam učiteljev in učiteljic iz tega okraja; dva gospoda so-brata bila sta po bolezni zadržana. Počastila bila sta Preteklo sredo zvečer je reški brzovlak tikoma ob konferenco tudi n. gospoda Anton Globočnik, vrli južni železnici pri sv. Petru nekemu čuvajskemu sinu c. okrajni glavar naš, in pa g. Gustav Pire, deželni iz Divače, obe nogi preko stegen odtrgal; 16 181etni popotni učitelj kmetijstva, katera gospoda je konference fant živel je potem v groznih mukah še celo poldrugo predsednik prec ob začetku taiste v njenem imenu pri uro. Kako je pod vlak zabredel, se ne ve prav. merno pozdravil. Gospod okrajni glavar Globočnik se 341 je tudi debat prav zauimivo udeleževal in več prav slovó jemalo; zjutraj in popoiudne, posebno v Špitaliču, modrih povedal, a učiteljem pa potnino izplačal. je deževalo so djali kakor bi iz škafa lil, kar je P. n. popotni učitelj kmetijstva Pire govoril je bilo za nekatere kmete žalostno, ker se jim je zemlja prav čvrsto in temeljito o šolskih vrtih, njihovem namenu začela plaziti, po grabnih pa svet voda spodjedavati, in svrhi, osadjerejiin sploh o tem, kar naj bi se na ljud- kar jim je prizadjalo okoli tisuč gold, škode pri zem skih šolah gledé kmetijstva in v zboijšanje taistega tudi ljiščih. Na cesto je voda nanosila šuto in plazovi so teoretično-praktično podučevalo. Ves njegov govor bil se vsuli na njo, kar je bilo treba ročno odstraniti. je navdušeno sprejet, ter nam bode ne le v spominu ^ — » A . A *t « m + m -m m m. I Križnik. Davorin Trstenjak, župnik v Starem Trgu pri Slov. Gradcu, starosta slovenskih ro- Pisalec teh vrstic stavil je še štiri nasvete gledé doljubov iu pisateljev, praznuje, kakor se nam poroča, ostal, nego biti če nam tudi merodajno vodilo pri pod učevanji v Kmetijstvu na naših šolah. Ljubljane. pravnih razmer ljudskih učiteljev, kateri so se brez de- dne 28. t. m. štiridesetietnico svojega mašaištva. bate soglasno sprejeli, potem kazal je nazočim jako temu veselemu prazniku kliče prečastitemu jubilantu ves praktično, priležno in dober kup prirejeuo R. Zumrovo slovenski svet iz globočine src: Bog nam ga ohrani še stensko abecedo", katera se bode počasi tudi po vseh mnogo mnogo ^ " u—u— " ř let v krepkem zdravji v blagor naroda! šolah tukajšnjega okraja vdomačila , ker je vezana, — (Nadvojvoda Albrecht) pripeljal se je v ponede- strajna, zavzema le malo prostora in je vedno vsa sku- ljek večer iz Čelovca v Ljubljano; na kolodvoru sprejeli so ga načelniki tukajšnjih uradov, deželnega odbora n. in mestni župan. Včeraj ogledal si je tukajšnje voja- paj pri rokah. Slednjič se zahvali g. predsednik Thuma gg. Antonu Globočniku in dež. popotnemu učitelju Gustavu štvo na vežbališči pri Fužiuah. Pireu za čast, katero sta ona s svojo navzočostjo kon- (Slovensko cebelarsko društvo) ima svoj občni ferenci skazala, ter slednjemu za v resnici prezanimiv zbor prihodnjo sredo dne 30. t. m. ob 10. uri dopoludne in podučni kmetijski govor; referentom izreka za- v dvorani katol. društva na Starem trgu v Ljubljani. hvalo za trud njihovih mojstersko izdelanih referatov, ( Včerajšnjemu mestnemu zboru ljubljanske mu ) na a udeležencem pa za tako polnoštevilno vdeležitev, ter zuanil je med drugim župan Grasselli, da sta se mini izreka konferenco kot zaključeno z nasvetom, da se sterski predsednik grof Taaffe in minister poljedelstva prosvitlému cesarju trikratni „slava" zakliče, kar se grof Falkeuhayu srčno zahvalila za doposlani jima di- .........* plomi častuega meščanstva Ijubljanskega. Dotični pismi navdušeno zgodi in čemur sledi veličastna „cesarska pesem u to konferenco, katera se je v lepo okrášeni ste se prebrali. šolski sobi vršila, bila je tudi razstava šolskih izdelkov in pa ona ženskih ročnih del združena. Pri tem videlo se je prav veliko zanimivih reči iz risanja, pisanja, spisja in računstva, kakor tudi iz pletenja, hočkanja, vezanja, črkanja itd. Solske izdelke poslale bile so sledeče šole: Postojna, Col, Slap, Ostrožnobrdo, Senožeče, Trnovo, Vipava (g. Perné-tov razred) Suhorja, sv. Peter, Knežak, Trnje in deloma Prem. Izdelke iz ženskih ročnih del pa te-le tri šole : Postojna , kjer podučuje posebna izprašana učiteljica v tem obziru, ter Prem in Col, kjer podučujete v ročnih delih neizprašani učiteljici. Kje so pa druge gospodi-čine izprašane učiteljice ostale, da jih ni bilo gledé Alojzij Lenček. Zopet imamo narodu slovenskemu naznaniti žalostno novico, veliko zgubo, katera zadela nas vse najbolj težko naše brate južni Štajerski levem bregu Save. Blance nam došlo sledeče smrtno znanilo : ročnih del nič videti? Pa brez zamere! Skupno kosilo bilo je v národni gostilni Ivana Bogu vsegamogočnemu zazdelo iskreno ljubljenoga očeta, oziroma brata našega tclStcl « gospoda Korošica; postrežba poštena in tudi ne draga pri takih okoliščinah, kot v teh krajih vladajo. Cas je v prijaznih pogovorih, med petjem národnih popevk in primernimi napitnicami le prehitro prominul, da smo se začeli počasi razhajati vsak proti svojemu domu. Alojzija Lenceka posestnika na Blanci, lastnika zlatega zaslužnega križa Dné t. m. priznala je slavna c. kr. kmetijska danes dolgih dan krono itd., julija zvečer uri družba kranjska po svojem glavnem odboru tukajšnje šole mladini za marljivo pokončevanje škodljivih mrče-sov iz dotične subvencije nagrado v znesku 10 gold, av. v. Za ta znesek, kateri se je „Národni šoli umirajoče, težkih mukah , prejemši sv. zakramente dobi poklicati oni boljši svet. Truplo dražega umrlega bode v torek dan 4 o d- stopil, da nam za-nj pošlje raznega šolskega blaga z „R. Žumrovimi Abecedniki" vred se s tem slavni c. k. prepeljano štirih popoiudne blagoslovljeno mirodvor Rihenburk. maše zadušnice služile bodo sredo kmetijski družbi kranjski v svojem in v imenu tukajšnje šole ubožne mladine preiskreno in najtopleje javno zahvaljujem. Bog povrni blago dejanje milijonkrat! Tukaj je sedaj splošna košnja; sušilo sena pa lju-dém veliko preglavico delà. Vsak dan okolo poludné dež straši, včasih ga sv. Elija z večjim ali manjšim ro-potanjem pripelje, a včasih pa tudi prav tihotno brez vse napovedbe pride, ter ljudem uže dobro suho seno . zjutraj v farni cerkvi v Rihenburku. Na Blanci, v dan 20. julija 1844 Domovina slovenska zgubila je po smrti spoda Lenčeka izvrstnega rodoljuba, bivšega želnega državnega poslanca, izglednoga gospo zopet požehta. M. Rant. darja in neustrašenega zastopnika našega naroda. Hranimo mu hvaležen spomin. Bodi mu zemljica lahka ! Motnik 15. julija. — Vreme imamo sedaj bolje, da bo moglo strneno žito zoriti, in da bomo na strnišče še Dr Vekoslav Gorenjec), zdravnik v Petrinji na ajdo sejali. Spomladne setve pa so začele vspešneje rodom Šentruperčan z Dolenjskega, zeló nadarjen rasti, ko je toplo; dalje trpeča moča hotela jih je čisto depoln naš rojak, ljubljenec Petrinčanov, umri je dno vtopiti. torek, danes teden 8. julija, je grdo vreme 17 m. ře le 39 let star. Naj v miru počiva 242 — (Novomeške gimnazije vodja J. Fischer) priobčuje „Programm des k. k. Obergymnasiums in Rudolfswert fur das Schuljahr 1883/84", obsegajoč 64 strani, katerih prvo polovico pa polni spis profesorja Fr. Brežnika z naslovom : „Erziehung und Unterricht bei den Romern zur Zeit der Kônige und des Freistaates". — Druga polovica pa obsega „Schulnachrichten", iz katerih posna-memo, da je na tej gimnaziji podučevalo 13 profesorjev in 4 drugi učeniki, med njimi tudi 4 oo. frančiškani. — Slovenščino podučevali so gg. R. Nach ti gall v V. razredu, Fr. Brežnik v VI., J. Polanec v VII. in o. Hrovat v VIII. razredu. Učni jezik bila je v I. in II. razredu slovenščina za vse predmete razun nemščine, v III. razredu pa za vse predmete razun nemščine in grščine; v IV. razredu bila je nemščina učni jezik razun nemščine in deloma latinščine; na razredih gornje gimnazije pa se je podučevalo vse v nemščini razun slovenščine. Lansko leto prestalo je izpit zrelosti pet osmošolcev. — Učencev je bilo na to gimnazijo sprejetih 145, koncem leta ostalo jih je 132 (memo 158 lanskega leta), izmed teh je odlikovanih 8, dobro izvršilo je 88 učencev, 10 jih ima ponavljati izpit iz posameznih predme-tov, 25 pa jih je dovršilo šole s slabim vspehom. Po domovinstvu bilo je 22 učencev Novomeščanov, 104 so bili Kranjci od drugod, 5 pa je bilo vnanjih; po narodnosti bilo je 123 učencev Slovencev, 8 Nemcev, 1 Hrvat; po veri vsi katoličani razun enega pravoslavnega. V programu je ena tiskovna pomota na strani 50., vrsti 28. zeló neprijetna, ker pripisuje ponavljanje izpita zrelosti nekemu abiturijentu, kateremu ni bilo treba nič ponavljati. — (Poročilo o gimnaziji ljubljanski: „Jahresbericht des h k. Obergijmnasiums zu Laibachu) obsega: a) Ho-merische „Euphemismen fiïr Tod und Sterben" von Professor Friedrich Žakelj ; b) Schulnachrichten vom Director. Prvi z veliko marljivostjo iz Homerove iljade zbrani izrazi s popisom vred obsegajo 60 strani, za tem spisom pa sledijo šolska poročila, in to: stan osobja, iz katerega je razvideti , da je bilo za obligatne predmete 30 učenikov, za neobligatne pa 4. Iz vredbe pod-uka razvidimo med drugim, da se je nemščina učila po 49, slovenščina pa po 38 ur na teden, latinščina 100 ur itd. Po narodnosti obiskalo je ljubljansko gimnazijo 514 Slovencev, 162 Nemcev, 6 Lahov in 2 Ceha. Lansko leto prestalo je izpit zrelosti 39 abiturijen-tov, in med temi 6 z odlikovanjem. Abiturijentov iz-bralo si je za svoj po-klic: 13 bogoslovje, 9 pravoznan-stvo, 8 zdravništvo itd. — Letos dělalo je 39 abiturijentov izpit zrelosti. — Nadalje sledi zgodovina o spre-membah učiteljskega osobja ; dalje poročilo o vdeležbi gimnazije pri slavnostih 6001etnice za čas bivanja ce-sarjevega v minulem" letu. — Novo šolsko leto začne se dne 16. septembra. Prvi in drug razred gimnazije ima po 3 oddelke, tretji, četrti in peti razred pa po dva, daljni po enega. Vpisanih je bilo začetkom leta v vse razrede 738 učencev, koncern leta ostalo jih je še 684, izmed teh dovršilo je 70 učencev šolo z odlikovanjem, 459 dobro, 84 jih sme ponavljati izpit iz posameznih predmetov, 68 pa přejelo 2. in 3. red, 2 sta ostala neizprašana. — (Vreme.) Po daljnem gorkem vremenu došlo nam je minulo nedeljo dosti dobrega dežja, zdaj pa je zopet lepo in vse po polji žanje strastno in orje za ajdo in repo. Z žitno letino se ne hvalijo posebno, izrekoma pšenice, kar je bilo poleženih, so zeló lahke, slame pa bo veliko. Novičar iz domačih in tujih dežei. Z Dunaja. — Z velikim zadostenjem čulo je ob- činstvo uradna naznanila iz sodnijskih preiskav zoper prijete anarhiste. Te naznanila trdijo, da so zaprti anarhisti obstáli, oziroma izpovedali, da sta bila Stell-macher in Kamerer neposredno vdeležena pri umoru policijskega komisarja v Florisdorfu, pri roparskem umoru Eiserta in njegove družine, pa tudi pri ropih na Nemškem, zarad katerih sta bila tudi koj iz začetka na sumu. — S tem je po vsem potrjena pravičnost obsodbe Stellmacherja in sodnija vsaj toliko tudi zanesljivo vé* da ji ni treba več zasledovati in iskati še druzih mo- rilcev. Ob času velike vročine zadnjih dni umrlo je tukaj nagloma nekaj oseb, in ker vse govori o koleri, raz-nesla se je hitro novica, da so umrli za kolero. — Pa zdravniki so dotične mrliče natanko preiskali in pokazalo se je, da so bili oni slučaji nagle smrti samo na-sledki neznosljive vročine, ko se je to uradno razglasilo, pomirili so se zopet Dunajčani. Přetekli ponedeljek vrnil se je ministerski predsednik s svoje grajščine Elischau nazaj na Dunaj, kjer ga je med tem v predsedništvu namestoval minister Zem-ljakowski. Moravska. — Moravski nemškutarji Sturm in Weber z družniki nameravajo v deželnem zboru napraviti škandal zoper volitev cesarskega namestnika grofa Schônborna s tem, da so v verifikacijskem odseku sklenili z večino glasov, njegovo volitev zavreči. Manjšina stavi predlog za potrditev in v njenem imenu po- ročal bo dr. Fanderlik. Ustavoverci so pričakovali, da bo vsled poročila samega Schônborn odložil mandat. pa v tem se bajé motijo, ker hoče nek pričakovati mirno razgovora o tej zadevi, pa tudi sklep deželnega zbora. Gornjeavstrijska. — Huda ploha napravila je minuli petek ponoči v Hallstadtu grozovit strah in veliko škodo, silovito narastla voda valila je z bližnjega gorovja veliko peska, kamenja in cele skale in s tem posula en del mesta, nekatere hiše do prvega nad* stropja. — Iz Linea prihitelo je vsled telegraíične prošnje 100 vojakov (pijonirjev) na pomoč. Enake plohe bile so tudi v drugih krajih tamošnje bližine tako v kopeli gasteinski, kjer so bile tudi ceste posute in vsled tega promet pretrgan za par dni. Iz Gorice. — Tukajšnji deželni zbor rešil je vsa svoja delà in je bil sklenjen dne 19. t. m. Francoska. — Vlada si prizadeva in tudi je upati, da se preteča vojska s Kitajci zabrani. Kitajci so uradno priznali pravice franeoske, zdaj se razpravlja še vprašanje vojnega odškodovanja. — Kolera še prav nič ne p oj en j uje, temveč čuje se o novih slučajih kolere iz Arlesa, Sisterona, Nimesa in Pariza. Žitna cena V Ljubljani 16. julija 1884. Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 12 kr. — banaške 8 gold. 52 kr. — turšice 5 gold. 70 kr. — sorsice 6 gold, 73 kr. — rži 5 gold. 85 kr. — jećmena 4 gold. 55 kr. — prosa 6 gold. 34 kr. — ajde 6 gold. 18 kr. — ovsa 3 gold. 25 kr. — Krompir 3 gold. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Liubljani.