Uredništvo: Schilierjeva cesta štev. 3, »a dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefraukirani dopisi se ne sprejemajo. Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHl DNEVNIK Upravništvo: Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno . . . K 12-50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, «a večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 81. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, dne 10. aprila 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Naš veliki pondeljek. Mi odkrito priznavamo, da še pred 14 dnevi nismo verjeli na volilni boj glede deželnega zbora. Ker smo hoteli pustiti klerikalcem večino in ker smo za našo stranko zahtevali celo manj nego eno tretjino vseh slovenskih poslanskih mest, zdelo se nam je naravnost neverjetno, da bi mogla duhovniška pohlepnost iti še dalje, tem manj, ker je imela ta stranka doslej le dva poslanca v deželnem zboru. Toda kakor ves narod danes že dobro ve, zgodilo se je neverjetno. Od duhovnikov slepo komandirani zaupniki tako-zvane kmečke zveze so napovedali narodni stranki boj na celi črti, celo v slovenskih in narodnomešanih trgih in mestih. To nečuveno početje je vzdramilo, kakor vsa znamenja kažejo, celo spodnjo Štajersko in danes je narodna stranka na celi črti pripravljena ne na »brambo proti klerikalizmu — ampak na napad na vse klerikalne trdnjave. Navidezno vlada sicer mir, toda to je tišina pred viharjem. Bliža se naš veliki pondeljek, ko bode zažvenketalo orožje narodne stranke po trdno organiziranem načrtu po vseh slovenskih kmečkih okrajih spodnje Štajerske skoro ob isti uri. Tisoči slovenskih kmečkih volilcev bodo ta dan izpre-govoriü svojo odločilno besedo glede volitev na 5 velikih volilnih shodih narodne stranke in sicer v Žalcu, v Slovenjgradcu, v Mestinju, v Ormožu in Rajhenburgu. Ne teh shodih se bode od ljudstva samega brez vsiljevanja izbralo po njega svobodni volji sedem kandidatov narodne stranke za kmečke občine, kandidati za mesta in trge so že proglašeni. Ves narod z napetostjo pričakuje velikega pondeljka in izida naših shodov, od kterega je do dobre polovice odvisna zmaga narodnih kandidatov. Kakor je čitati med vrstami v »Slov. Gospodarju« in v »Straži«, je zavest klerikalne zmage vsled gibanja v naših vrstah, precej zmanjšala in iz obrazov stoterih duhovnikov, ki se vsak dan zbirajo v Celju na posvetovanja, beremo skrbi — pa žal nam je, zdaj je prepozno. Narodna stranka si sama vzame, kar se ji je odreklo pri pogajanjih. Kakor je bil veliki shod narodne stranke v Žalcu pred 2 leti začetek zmagonosnega volilnega boja za drž. poslanca Robleka, tako bode shod v Žalcu na letošnji veliki pondeljek tudi letos merodajen za volilno gibanje v savinski dolini in ostalih okrajih. Cela savinska dolina nervozno pričakuje prihodnjega pondeljka. In po pravici! Postavila se bosta za kmečke okraje Celje, Vransko. Gornjigrad in Laško kot kandidata 2 odlična moža, kojih imeni se šepetata celi zadnji teden in ki nam v veliki meri že sama jamčita za — zmago. Postavljen bode tam tudi kandidat splošne kurije kmečkih občin dobre polovice spodnje Štajerske, za celo ozemlje od Brežic na hrvaški do Gornjegrada in Slovenjgradca ob kranjski oziroma koroški meji. Ta mandat mora biti naš, če ne pri prvi, pa pri ožji volitvi. V Žalcu bode shod po dosedajnih pripravah ogromen. Govori tudi državni poslanec Roblek in kandidat slovenskih trgov. Okrajih Marenberk, Slovenjgra-dec in Šoštanj, ki so naši najnaprednejši okraji (okraj državnega poslanca Ježovnika), dvignejo na veliki pondeljefc svoj glas ža narodnega kandidata na velikem shodu v Slovenjgradcu, po katerem bodo klerikalci hote ali nehote — postali ponižni. Z jednako napetostjo se vse pri- pravlja na izid shoda v Mestinju. Kar je bil pred 2 leti Žalec za savinjsko dolino, to je bilo Mestinje za Šmarje in Rogatec. Po mogočnem shodu pod milim nebom se je takrat začela velikanska borba za kandidata kmetov Žurmana zoper dr. Korošca. Ta v okrajih Šmarje in Rogatec takrat sploh ni dobil absolutne večine, le Kozje ga je rešilo. Letos volita Šmarje in Rogatec sama. S tem večjimi upi stopa narodna stranka v volilno borbo. Tudi v skupini Kozje, Sevnica in Brežice še< jev začelo jasniti (volitve občinskega zastopa v Podsredi in Št. Petru). Shod prihodnji pondeljek v Rajhenburgu bode",žhaJf za najživah-nejšo agitacijo ža' kandidata narodne stranke, ki bodi" pO zàhtevi ljudstva praktičen vinog«(djijk. Vsled ustanovitve krepko se' razvijajoče vinarske zadruge v Celju je dobila narodna stranka v tem volilnem okraju nepričakovano zaslombo. Ormož ne bode zaostal. Glavni zbor stranke je sklenil v okrajih Ptuj in Ormož, ki volita skupaj 2 poslanca, postaviti le enega kandidata in podpirati kandidaturo dr. Ploja kot samo-stoiry^ra, kandidata. Kakega drugega konservativnega kandidata stranka z ozirom na svojo bodočnost v teh okrajih ne more priznati. Izvrševalni odbor narodne stranke more svoje somišljenike zagotoviti, da se je položaj v toliko pripravil, da se bodo na vseh imenovanih shodih predlagale odlične in po vsem soditi srečne kandidature. Če prodre pripravljena lista kandidatov narodne stranke, kakor ni izključeno, v 8 okrajih, dobi slovenski narod v Gradcu zastopstvo, na katero bode ponosen. Nujno potrebno pa je, da se vsi somišljeniki dokaj živahno vprežejo v agitacijsko delo. Nasprotja naj nas ne begajo. Na nebesa, ki bi nam ušla, če se upremo klerikalnim Meškom in Trglavom, ne reflektirajmo, pekla, ki bi nas čakal, če volimo kandidate narodne stranke, se ne ustrašimo. Prihodnji pondeljek bodi veliki pondeljek narodnega napredka. Politična kronika. Odpuščanje rezervistov. »Zeit« poroča, da bodo rezervisti obmejnih vo-jev na temelju cesarskega pooblaščenja takoj odpuščeni. To so rezervisti 13. in 7. voja, katera bi bila v vojski med A. O. in Srbijo stopila takoj v akcijo. Kar se tiče rezervistov v Bosni in Hercegovini, se izdelujejo dotične na-redbe v vojnem ministerstvu. Odpuščanje rezervistov se bo vršilo polagoma ter bo trajalo precej časa, ker treba jemati v obzir tudi promet na železnicah, kateri ne sme trpeti vsled vojaških transportov. Troški za vzdrževanje zvišanega stanja čet stanejo še dan danes po en miljon kron na dan in vojna uprava se bo torej že zaradi tega podvizala, da čim prej odpusti in odpelje rezerviste v domovino, da se teh troškov iznebi. Nov germanizator za Štajersko. Podpredsednik pražkega poštnega ravnateljstva znani germanizator Swoboda se ne povrne več v Prago, kakor so nemški listi včeraj poročali, mariveč bode imenovan za podpredsednika v Gradec. Nemški listi se zaradi tega silno jeze, ker se ta dični nemški mož mora vkljub svojim zaslugam za »sveto nemško stvar« umakniti iz Prage, kjer je nemštvu s tako vnemo služil. V Prago pride za podpredsednika poštni svetnik Čarda iz trgovinskega mini-sterstva. Naše poštno ravnateljstvo v Gradcu bo pa imelo sedaj kar dva odločno nemška moža in vneta ger-manizatorja predsednika Pokornega in podpredsednika Swoboda na Čehi» LISTEK. Pismo kandidata Meška deželn. poslancu v penziji Alojziju Terglavu. Lübi prijatel! Nigdor sen si ne misla, ka bi bija tüdi dober za vlodo pelati in za kokše postove delati; pa naš gospod femešter so si tak zmislili in zej pa deno morem kandidirati. Misla sen si, ka še boš meja ziitra mir pred tistimi liidmi, ki nečejo ver-vati, ka bi bija tüdi za vlodo pelati, zoto ti pišem nekaj svojih misli o naši politiki, kak sen si to naštendira za guče in kak so mi to pri jiižinah natenčno razložili gospod kaplon. Ker sen čiija, ka čejo napredni kmeti al kak se rečejo, leberolci, cirkve podirati in naše mešnike pré natirati (no za nešterne bi nič ne reko, tak kak za tistega, ki mu je nigdor ne blo dosti za meše in sprevode) bon drža svoj guč o veri in kak se naša politika kak siiče. Pri nas na Štajarskem momo vernike no nevernike. Neverniki so tisti, ki verjejo, ka ie človek od opice, čerovno vsi znomo, da krava skoti le tele in človek more priti od človeka, pa nigdor ne, bogme, opica od človeka. Nevernike spoznaš po tem, da štejejo leberalne ceitinge, po tom jih spoznaš in sodiš. Tote ceitinge (šteja sen jih že som, so ne tak hüde, pa saj znoš, da se gre za politiko) pridejo k nom s Cela, to smo prie hodili na sodbo, kdo so bli še jakši cejti, gnes hodimo v Marpruk, pa se nam slabo godi. Neverniki so nadale vsi školniki, ker jim slabo ide, tisti kupci, pri kerih mešniki nič ne küpijo, apodekari, vsi kmeti, ki ne verjejo nič na našo liibo farovško strejnko, pri krčmorih je pa to kej tak ali tak, gdo mu več spije. Svečori in cegmeštri so dobri verniki zavolo sveč in obedov. Kmet al kakti se že gnes tiipatom reče, ekonom, je vernik, da vse verje kaj mu rečejo gospod femešter in da voli mene pa femeštra Ojzmeca. Kak vsi znomo, vlodajo gospodje naše dragocene duše in je kakti matere obču-vajo, da grejo gor v nebesa. To je deno ali venda vse pohvole vredno in je precik žmetna kiinšt. Četudi nič drüga od jih nemarno in nas včosi gnadlivo za norca mojo (to lübi prijatel somo med noma zrečeno) in je tüdi žmetno odgovoriti leberolcom, če ti tom v ksiht povejo, naj bodo mešniki v cirkvi in v farofi pri küharcah, pa zoto itak grema žjimi, ker bova v Groci dobro živila, dosti zaslužila in se zbogatila. Pa če do ti rekli, ka hodijo leberolci tüdi v cirkvo (saj znoš, da mi tüdi sploh zavolo pobožnosti ne hodimo to) te jin to povej in reči, da eden lübi vero in fermeštra, mora voliti zvezanega kandidota. To je že do-kozano, da je kdo veren in zaveden. Sej so najboljše naprove naše vere spovednice in glasovnice. Somo s temi naprovami si zaslužimo nebesa. Vse drügo pride somo po sebi. Lepo te pozdrovla! čez hribe in doline! kandidat Meško. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. » češki spisal Svatoplnk Ce oh. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje „Jezik češke zemlje je dragi naš svetovaclavski jezik," je krepko odgovoril hišni gospodar. „Naši maloštevilni Nemci so tu pozni priseljenci in njih dolžnost je bila učiti se jezik naroda, ki jih je gostoljubno sprejel. Mislijo pa ravno nasprotno. Saj mi jih nočemo zatreti. Tudi sedaj, ko smo oblegani, dopuščamo Nemcem, ki pripoznajo nauk Husov, da prebivajo svobodno v Pragi in opravljajo službo božjo v svojem jeziku. Saj teh je neznatno število. Ostali se «očejo zadovoljiti z enako pravico, ampak nam hočejo vladati. Veruj, da ni med njimi in nami nikakega sporazumljenja o miru, ker oni ne nehajo hrepeneti po gospostvu nad nami in nas siliti k obrambi. Le poglej, kako so se obnašali v Pragi. Novo mesto in Hradčani so bili od ustanovitve češki; tudi Manjše mesto, kamor je kralj Ota* kar privedel Nemce namesto Čehov, iz-tiranih z nasiljem, se je naravnim po- ministerski svet v Budimpešti. 18. t. m. pojdejo Kossuth, Apponyi in Szteienyi na Danaj ter se bodo pogajali z avstrijsko vlado o bančnem vprašanju. S tem je koalicijska vlada zopet pridobila nekoliko dni za pogajanja s strankami glede pojasnitve položaja. d Novi volilni zakon za Šlezko, ki je bil v deželnem zboru sprejet, ni dobil cesarjevega potrdila. Deželni zbor se bo moräl še enkrat baviti t volilno reformo. d Srbija. Princ Jurij Še ni odpotoval, ker mn vlada noče dati en miljdn frankov, katere ta gospodič zahteva. Vlada namerava vzeti 20 miljonov predujma pri Otomanski banki, katero svoto kani v kratkem odplačati iz novega posojila od 1Ö0 mil. frankov. V zastavo za to novo posojilo bo dala Srbija še proste dohodke državriih monopolov in dohodke iz državnih gozdov. d Turčija. Mladoturški komite objavlja, da sö dolžitve liberalcev, da so Mladoturki iz političnih obzirov dali umoriti urednika lista „Srbesti" ne-osnovane. Vsled tega umora sé je pa v resnici zelo poostrilo sovraštvo med liberalno zvezo in Mladoturki. Dnevna kronika. b Ustrelil se je v Sarajevu 115-letni Srb Eosta Nikolič s puško, ker je bolehal. b Izgnala je francoska vlada bivšega predsednika venezuelske republike Castra z otoka Martinique. Ker ga noče noben evropejški parnik odpeljati, čaka jednega amerikanskega. Castro se trudi, da bi dospel zopet v Venezueli do moči in pripravlja tam domačo vojno. Nizozemska vlada pa je prepovedala nizozemskim paroplovnim družbam, da bi za njega prevažale orožje in streljivo. b Med češkimi reparji se je začelo veliko gibanje za štrajk, t. j., da bi sje letos sploh sladkorne pese ne stt&k) 'z ozirom na nizke cene, pri katerih tovarnarji vstrajajo. ; b Na 15 dni ječe je bil v Norim-berku obsojen Poljak Peterson, ki je v prepiru- zaklicàl neki Ženski „prekleta Švabinja!" Blažena Germanijat b Narodni dar. Maloruski deželni poslanec Dumka je sprožil predlog, naj bi vsak Malori» in teh šteje 30 milijonov— daroval 10 vin., da bi se najznamenitejšemu še živečemu malo-ruSkemu pisatelju dr. Ivanu Franko podaril časten narodni dar 300,000 K. b Pruski hakatisti nimajo uspehov, kakor bi si jih želeli. Pred leti so kupili nà Poznanjskem poljsko vele-posestvo in je prodali nekemu nemškemu grajščaku. Ta je je sedaj prodal zopet Poljakom za 587.000 mark. Posestvo obsega 1900 oralov, t ^ b Lakota v Dalmaciji! V bolnišnico v Zadru je prišlo 40 otrok, ki so zboleli vsled gladu. V celem zaderskem okraju vlada velik glad. Bolnišnica je prenapolnjena. b Narodna obsodba. Češki narodni svet za Moravsko je sklenil izreči, da je poslanec baron Pražak škodoval interesom češkega naroda, ker je posredoval pri prodaji sladkorne tovarne v Vranovicah Nemcem. Sodi se, da Pražak vsled tega odloži mandat in vsa druga častna mesta. Zoper Žide. Vsled odredbe je za tekočo sezono Židom prepovedan obisk kavkaških kopališč. b Dr. Nikolaj Jagič, sin znanega slavista Jagiča, je potrjen kot privatni docent za notranjo medicino na dunajskem vseučilišču. b Blizu južnega tečaja. Neki angleški ekspediciji pod poveljstvom poročnika Shackletona se je posrečilo priti skóraj do južnega tečaja. Dosegel 88° 23', torej preostaja do južnega tečaja še 1° 37' ali po naše 179'8 km. Zadnja ekspedicija 1. 1902 je dosegla komaj 82° 17', torej je bila od tečaja še 6° 6' ali 675 km. b Mrtvo mesto. „Westminster Gazette" poroča, da je v južnozapadnem delu severoameriških Zedinjenih držav neki popotnik, ki je kot turist šel na hrib Sv. Hijacinta, našel v dolini Ko-achella razvaline starega mesta, za koje se ne ve, odkedaj so, in ki dozdaj ni v nobeni kroniki znano. Sestoji iz blizu 1000 hiš, katerih vsaka ima pri-lično po eno sobo. Popotnik, po imenu Eond, je takoj obvestil Smithonov zavod v Washingtons ki je tja poslal posebno arheološko ekspedicijo. Zaupnici po Vseh okrajih, prepišite taKoj Voltine ime-nlHc in pridno reklamirajte! Dopisi, Iz Gornjega grada. (Junaštvo našega okr. sodnika Greben c a). Že „Domovina" se je večkrat ukvarjala z znanim svetnikom Grebencem, kateri je kot vodja okrajne sodnije v Gornjemgradu upeljal celo strahovlado. „Domovina" je že marsikaj priobčila, kar bi dalo povod za posredovanje višjih oblasti; žalibože pa se te za zadevo po stari navadi niso hotele brigati, tako da smo danes pri-morani javno šfe enkrat najodločnejše na nje apelirati, drugače se bodemo poslužili drugod zdatnejših sredstev. I. V poletju J.907 se, je vstavilo več fantov na cesti pred gostilno Fi- katera bodeta s celim štabom nemških konceptnih uradnikov, personalnih referentov, nadzornikov in uradnih predstojnikov s podvojeno močjo izvrševala svoje germanizatorično delo na naših poštnih uradih na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. Opozarjamo že sedaj naše poslance na to za nas žaljivo imenovanje Hochenburger-Weisskirchnerjeve vlade. Pod štajerskim poštnim ravnateljstvom je toliko slovenskega ozemlja, da je zahteva, d.a se za podpredsednika tega oblastva imenuje Slovenca, več kot upravičena. Ravnopravnosti in pravičnosti zahtevamo povsod, tudi v poštni upravi, ki stoji z materijalnimi koristmi slovenskega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Koroškem v najtesnejši zvezi. Dovolj je te brezglave in brezvestne germa-; nizatorične politike pri imenovanjih » državnih uradnikov, ki so naši usluž-benci, vzdrževani z našim davčnim denarjem in postavljeni, da služijo našim koristim ne pa vsenemškim kričačem ' ' . - . i ■ ti kakor so Wastian, Wolf, ali kak Del-pin. V državnih uradih potrebujemo delavcev in ne politikov! To je cesar sam rekel deputaciji uradnikov, ki se mu je prišla poklonit ob njegovi vladarski šestdesetletnici, te pravične vladarske besede je načelnik »močne« vlade baron Bienerth neštetokrat slovesno ponavljal, zato zahtevamo z vso odločnostjo, da se končno začno tudi izvajati v dejanju in protestiramo kar najbolj energično proti imenovanju germanizatorja in politika Swobode ža podpredsednika poštnega ravnateljstva v Gradec. Nemščina edini deželni jezik na Nižje Avstrijskem. Nižjeavstrijsko namestništvo je baje sklenilo enkrat za vselej prepovedati snovanje čeških društev s češkim poslovnim jezikom, češ, da je nemščina v tej deželi edini deželni jezik. TeVnu nasproti ponavljamo, da obstoji na Dunaju že na stotine čeških društev s češkim poslovnim jezikom, veliko število poljskih, rusinskih, slovenskih, hrvatskih, srbskih, grških in vseh mogočih društev, katera imajo vsa na temeljil svojih pravil pravico posluževati se na svojih shodih materinščine svojih članov. »Močna« vlada pa hoče sedaj naenkrat prepovedatif Čehom, ki imajo celo nekoliko kmetskih občin na Nižje Avstrijskem rabo svoje; materinščine na društvenih shodih. Kam jadramo pod Bietierth - Weisskirchnerjevo zastavo ? Se-li ne vzbudi burja nejevolje po celi državi proti tem klerikalhirh germani-zatorjem? ° ' d Ogrska kriza. Ministerski pred- ' sednik Wekerle pojde 14. t. mes. na Dunaj poročat cesarju. Potem bode - • • iLk tom povrnilo pod oblast Čehov; saj v Starem mestu so bogati nemški priseljenci krčevito držali sveje, po krivici pridobljeno gospostvo in so predrzno in kruto stiskali domače prebivalce, katerih je bilo po številu več nego njih samih. O, vsi uradi in sodnije so se odločile in pravega Čeha niso pustili medse, mestne knjige so vodili v nemškem, in vse odloke so izdajali le v nemškem jeziku; strašili so češko ljudstvo z nemškimi plačanimi vojaki; nemško so sodili Čeha v mestni hiši, kjer so odpravili vsako češko besedo. Koliko krvavega truda je stalo, predno so zopet dobili stare pravice! Zastonj je ukazal pravični cesar Karol, da se mora pri mestni sodniji razpravljati češko in da ne smejo biti mestni odborniki sami Nemci. Nemci so znali ugonobiti ta ukaz in ga niso vpisali v mestne knjige. Še pred osmimi leti so bili mestni odborniki skoro sami Nemci in bili so zadosti drzni, da so se pro- tivili s pomočjo najetih nemških vojakov verskim željam češkega prebivalstva, toda zastonj. Dali so sicer ob nemirih zaradi odpustkov obglaviti tri češke mladeniče, toda razburjenost ljudstva jih je odvrnila od drugih nasilij in tudi njih napad na Hnsa in na Be-tlehem je ostal le prazno bobnanje. Pritožbe češkega prebivalstva so kralja Vaclava prisilile, da je izdal ukaz, naj bo v bodoče polovico mestnih odbornikov Čehov, polovico Nemcev. Toda še sedaj so imeii nemški odborniki toliko moči, da so mogli komaj dva tedna pozneje ohladiti svojo jezo na dveh, najbolj vnetih voditeljih meščanstva in dati rablju mojega ranjkega očeta in—" Ni končal, zakaj gospod Brouček je od straha spustil žlico s tečno loso-sovo šalšo na tla. „Kako ? Tvojega očeta so — usmrtili?" je vprašal naglo. „Bil je na povelje mestnih odbornikov pred sedmimi leti oglavljen skupaj s krojačem Cenetom." No, k lepi rodbini sem prišel! se je stresel gost in takoj mu, je prišlo na misel, da ima morda na sebi ob-glavljenčevo obleko. Trepetal je od gnusa in groze in zdelo se mu je, da vidi na svoji staroveški obleki krvave madeže. Toda Domšik je nadaljeval: „Umrl je kot mučenik, ker je bil pristaš nauka Husovega in jezika češkega. Verno kot svet spomin hranim z drago krvjo namočeno obleko, katero smo zvlekli s trupla, ki so ga nam dali pokopati." „Ta oblega torej ni njegova?" se je oddahnil gospod Brouček, ki ie rinil prej plašč od sebe, kakor bi ga hotel strgati in zagnati daleč strani. „Ne; to obleko je nosil moj ded. Oblačilo mojega rajnega očeta bi se ti ne prilegalo, ker je bil velik kakor jaz." — Čez nekaj časa je govoril Janko od zvona dalje: „Ona nesramna dejanja so bila konec nemškega gospodstva v Pragi. Kralj Vaclav je odstavil vse te- scher. Tu so se med seboj skregali ter malo sklofutali. Opomniti je treba, da ti fantje v gostilni Fischer niso nič pili, pač pa so imeli trije izmed njih — mizarski pomočniki — v 1. nadstropju te gostilne Svoje stanovanje. Ko je že nastal mir, prišel je Grebene med fante ter vpil in kričal nad njimi Imenovani 3 mizarski pomočniki so šli potem mirno v svoje stanovanje, eden je šel celo v postelj, Grebene je Šel v gostilno Fischer, vpil nad popolnoma nedolžno gostilničarko, grozil jej, da bo dal gostilno zapreti (1) in pri tej priliki sunil staro gospo Fischerjevo v zid. Na to je letel Grebene po orožnika, ki je prišel neadjustiran. Oba sta šla v stanovanje omenjenih treh mizarjev, kjer je Grebene delal strašanski kraval in vpil ter zmerjal nekega popolnoma nedolžnega gosta, katerega je gnala samo naravna potreba v skrit prostorček prvega nadstropja. Svetnik Grebene je v popolnoma'mirni hiši razsajal, vpil in z neadjustiranin žandarjem vdrl v stanovanje onih pomočnikov ter s tem storil policijski delikt, vsled katerega bi moral v Občinski zapor. Toda ostal je nekaznovan, a vrhu tega sodil in strogo obsodil omenjene fan tè. Za vse to so priče ria razpolago. - II. Kako je ravnal z malimi še šoloobveznimi fanti,, ki so na paši z bičem pokali, o tem ne bomo govorili, dasiravno se to njegovo ravnanje ni strinjalo z ugledom c. kr. dež. sodnega svetnika. Navajamo bolj drastične slučaje. Nekoč je Šarbov hlapec Florjan Dobrovnik gredoč za vozom pokal z bičem na cesti zunaj trga. Ko je Grebene to slišal, mu je letel nasproti, vpil nad njim ter mn odrezal od biča priplet (šmis). Svetnik Grebene je kot jurist (?) storil s tem dejanjem javni delikt, namreč poškodbo tujega imetja, delikt, ki je ostal do danes nekaznovan. Kaj takega bi smel storiti samO trški policaj kot uradna oseba, ne pa kaka tretja oseba. V dokaz temu faktu tozadevni akti pri občinskem uradu v Gornjemgradu. V neki vlogi Grebene sam priznava, da je blapca priplet „odvzel". III. Leta 1908. je sklatilo nekaj otrok okrog 20 češpelj. Stariše teh otrok je poklical k sodniji v pnpilar-nih (!) zadevah in napravil % njimi zapisnike. Takšen pristopek pa ima kaznovati politična oblast po § 25 mi-nisterske odredbe z dne 30. jan. 1860. drž. zakon. št. 28 ne pa sodnija. O tem slučaju pričajo akti pri sodniji. IV. V rodbini orožniškega postaje-vodje J. P. je nastal L 1908 navadni in brezpomembni prepir, kakor se to večkrat zgod, o katerem pa. ni nikdo vedel. Grebene je kot prezidijalni zadevi (!) upeljal preiskavo, ki pa ni ničesar dognala. Pritoževal se je pa vendar proti P., kateri je bil konečno prestavljen. G. Grebene je tukaj prestopil meje svojega delokroga: ta zadeva namreč ne spada pod § 24 po-slovn. reda za sodišča 1. in 21 stopnje. V. Toda še dalje. Januarja 1. 1908. priredilo je bralno društvo predstavo „Mlinar in njegova hči". Šolsko vodstvo je otrokom prepovedalo obisk. Toda katehet Berk in dekan Dovnik, sedanji nd krajnega in okrajnega šol- danje mestne odbornike in od onega časa so imeli Čehi večino tudi v sta-romestni zbornici. Ko pa je češko ljudstvo po smrti učenika Husa vsplamtelo v sveti jezi proti njegovim sovražnikom in po smrti kralja Vaclava dvignilo orožje proti Sigmundu, so praški Nemci trumoma drli iz Prage k njemu (k Sigmundu) zakaj upali so, da se povrnejo z zmagovito kraljevsko vojsko v dobljeno mesto in da znova podjarmijo naš narod; ostale, razven peščice teh, ki so sprejeli nank Husov, smo morali sami izgnati iz mesta, da bi ne imeli med seboj tajnih in očitnih sovražnikovih zaveznikov. Sedaj čakajo tam zunaj v taboru kraljevem kakor požrešni volkovi, da bi se s križarji vrgli na razvaline in mrtvece premagane Prage — toda trdno verujem, da nas pravični Bog ohrani in da spremeni vse njih nade v dim." (Dalje prih.) UM ' . ' ... ■ . V. skega sveta, oba velika prijatelja Gre- beneova, sta navzlic tej prepovedi šolskega vodstva. oznanila s prižnice, da otroci smejo k predstavi, vsled česar se je je res nad 60 otrok ndeležilo. Na to se je pri učiteljski konferenci sklenilo, da se dotičpi otroci kaznujejo s polurnim zaporom, kateri sklep se je tn^i izvršil. Poštar Žehel in tržan Ma-tek — velika prijatelja učiteljstva, sta se čutila užaljena vsled tega, ker sta bila njihova otroka zaprta. Vsak pameten človek ve, da je v tem slučaju pritožba mogoča le na šolsko oblast. Zehel in Matek pa sta šla h Grebencu in ta iurist j e vzel pritožbo na zapisnik in nato povabil nadučitelja E. k sodni ji na odgovor. V vabilu, ki je nosilo označbo P...., pa je bil kot predmet zaslišanja naveden: pupilarna zadeva. Matekovi otroci sploh niso nikaki pu-pili. Žehlovi otroci so sicer pupili, toda . v tem slučaju se nadvarstvena oblast ni imela pravice vmešati, ker oče otrok še živi. Če bi Grebene vedel, kaj ima kot sodnik storiti, bi bil moral ta dva gospoda zavrniti s pritožbo ter jih nakazati na šolsko oblast. Ker pa tega ni storil, prestopil je pri Žehlu delokrog nadvarstvene oblasti, v Matekovi zadevi pa je nepostavno ter neopravičeno ravnal. Dokaz tozadevni akti pri tukajšnji sodniji, katere je pa svetnik Grebene poslal na deželni šolski svet Razun tega opozarjamo prezidij okr. Bodnije na še tekočo zadevo Hren ca- Kocbek. Sicer bomo pa o tej zadevi še javnosti poročali, zlasti kako je za-slišaval neko v otročji postelji ležečo žensko. Govorili pa bodemo tudi še v zadevi Volovšek ca. Kocbek. Slavni prezidij naj si ogleda tudi prezi-dijalni akt v zadevi gospe Amalije Kosel iz leta 1908 in pri tem malo premotriva ugled c. kr. sodišča. Na vsa usta pa povemo slavnemu prezidiju: Dokler bo svetnik Grebene vodja tukajšnje sodnije, tako dolgo Gornjegrajčani ne bodemo imeli zaupanja v justico. Vljžimo torej javno pritožbo zoper svetnika Grebenca in zahtevamo, da slavni prezidij uvede disciplinarno preiskavo proti njemu. Priče so v uredništva na razpolago. Štajerske novice. a Vesele velikonočne praznike vsem naročnikom, sotrudnikom, podpornikom in prijateljem „Nar. Dnevnika"! o Veleposestnik g. Jak. Zemljič iz Badine, bivši odbornik „Km. zveze", je po poročilu v „Slogi" izjavil v Ormožu sledeče: Ni res, da bi ga klerikalci izključili iz odbora km. zveze, res pa je, da je on že pred dobrim letom pismeno javil sam izstop iz tega odbora (namreč km. zv.), kjer ni narodnega dela, dela za kmečki stan, pač pa lov za di-jetami in strankarstvo. — Mislimo, da imajo sedaj v Mariboru do-jvolj. a Velikonočni pondeljek bode odločilen in zanimiv dan v razvoju mlade, krepko in samozavestno se razvijajoče »Narodne stranke". Na treh, štirih krajih se zberejo najodličnejši zastopniki našega ljudstva, da si izberejo može, od katerih pričakujejo, da bodo mogli in vedeli zastopati slovenski spodnještajerski narod v dež. zboru. Ti zastopniki se ne bodo dali voditi praznim geslom, praznim frazam, temveč bodo v tem resnem in odločilnem času trezno in hladno preračunali, kdo bode največ storil za nje v deželnem zboru. „Nar. str." ne šteje v svojih vrstah mož, ki bi volili komurkoli na ljubo celo metlje v deželni zbor ali ničle, ki ne znajo niti govoriti niti pisati, temveč ljudi, ki se odliKujejo po svojem znanju in svojih skušnjah. Ne bodemo tukaj izrabljali velikonočnega razpoloženja v ljudstvu za politične namene kakor de ajo oni, ka-te.im ni niti v zasebnem niti v javnem življenju nobena reč dovolj sveta, ki so predrzni dovolj, da s svojimi umazanimi rokami segajo na najdražje, kar ima naše ljudstvo: lia njegovo svobodno politično odločitev in na njegovo neodvisnost... Tega ne bodemo delali, a kličemo vsem v spomin, da se ravnajmo po svoji pameti in razumu, in dobro bodemo izvršili težavno svojo nalogo. Simpatije in prijateljstvo najboljših mož spremlja naše pošteno in nesebično delo, moralična zmaga nad kornptno duhovniško stranko, ki nam je vsilila boj, nas krepi — torej naprej! Vsi v Žalec, Slovenjgradec, Rajhenburg in Mestinje! d K reklamacijam. Ponavljamo, da so v skupini kmečkih občin opravičeni vsi voliti, ki so bili dne 28. febr. 1909 najmanj 24 let stari, stanovali 1 leto v občini in plačujejo ali 20 kron osebno-dohodninskega ali 10 kron direktnega (cesarskega) davka. Za reklamacije, ki se napravijo ali ustmeno ali pismeno, veljajo kot dokumenti krstni list, domovnica in davčna knjižica. — Vsi, ki so bili 28. febr. 24 let stari in plačujejo manj davka ali pa nič in ki so stanovali 28. febr. že 1 leto v občini, volijo v splošni skupini. Pozor, zaupniki! d Vera bo v nevarnosti! Še par dni, in stali bomo sredi volilnega boja. Preveč že poznamo naše klerikalce, zato že lahko naprej prerokujemo, katero pot bodo ubrali klerikalni možgani. — Raznovrstne so nesreče, ki prežijo na ubogo človeško paro. Ko bi ljudje vsaj vedeli, kje jim nevarnost preti, lahko bi se kolikor toliko varovali! Zato smo srečni, da lahko svoje čita-telje že v naprej opozorimo vsaj na eno veliko nevarnost, ki bo v prihodnjih dneh vstala, mogočna in grozna in ki bo pretila vsak hip zadaviti nedolžno žrtev. Ne uganeš? Vera bo prišla zopet v veliko nevarnost, bližajoče se deželnozborske volitve so re-vico, ki se je od zadnjih državno-zborskih volitev komaj nekoliko oddahnila, zopet spravile na rob prepada. Neverjetno zmigavaš z glavo? Prav res, vera bo zopet v veliki nevarnosti. Tako vsaj se bo glasilo z vseh prižnic, tako bo šlo iz ust do ust med klerikalnimi agitatorji, tako si bosta odpe-vala pater „Gospodar" in ambicijozna tercijalka „Straža". Toda prijatelj, ne boj se za svojo vero! Ne tvoja, pač pa vera tistih bo v veliki nevarnosti, ki nalašč ne znajo ločiti posvetnega od verskega, ki barantajo z vero kakor kravji mešetarji, ki mislijo, da je najboljši duhovnik tisti, ki se peha za posvetnimi častmi in se lovi za poslanskimi dijetami namesto da bi izpolnjeval svoj duhovniški poklic, tistih po-svetnjakov, ki so že davno izgubili vero, zdaj pa se obešajo za duhovniške škrice, da bi ujeli z njih pomočjo kak mandat. Da, vera teh ljudi bo v veliki nevarnosti! v Spovedniee na delu. Somišljenik, ki je šel te dni h kapucinom v Celju, da opravi tam svojo velikonočno pobožnost, nam je pravil, da mu kapu-cin ni hotel dati odveze, ker čita „brez-verske liste" „Narodni Dnevnik" in „Narodni List". Kapucin je striktno izjavil, da imajo višji nalog v tem oziru najstrožje postopati. Oba lista sta baie v indeksu. O tem še nam ni ničesar znanega. Čudili bi se trdi, zakaj bi nas visoke cerkvene oblasti djale na indeks? Bijemo sedaj prqti duhovščini pač hud politični, a nikakega kulturnega boja. Ali bi duhovščina s svojo nestrpnostjo res rada napela skrajne strune ? Slučaj jasno kaže, kako se danes dela proti nam in našim listom, da bi se jih zatrlo in bi potem dobila duhovščina absolutno oblast nad narodom. — Veliko težji bi bil za nas ta boj, ako bi imeli opraviti s — poštenimi in značajnimi ljudmi. Ker pa vodje duhovniške stranke s svojimi dejanji sami najbolj pobijajo isto „vero", ka- tero za denar in profit branijo, lahko vstrajamo, četudi se nam bode še povsod škodovalo in nasprotovalo, ne naravnost, temveč po spovednicah in po ženskah. Za naše somišljenike nastane s tem sveta dolžnost, da s toliko večjo vnemo skrbe za svoje liste. Mi bodemo pa vočigled takemu zahrbtnemu in nepoštenemu postopanju tudi poostrili svoje orožje. Saj to lahko storimo — kajneda gospodje Roškar in to-varšija ? a Srce in pogum ima baje Ter-glav za slovenskega kmeta . . piše „Straža" in to bode že dovolj za naše kmete. Dvomimo! Srce in razum je pa treba na pravem mestu pokazati, je treba nekaj storiti, v odločilnih hipih nastopiti in ali je to storil Terglav, ali je voDče zmožen kaj takega storiti ? a Štajercijanci postavijo svoje kandidate v km. obč. okrajev Ptuj-Ormož, Maribor - Sv. Lenart - Ljutomer-Zg. Radgona in Konjice - Slov. Bistrica. Kandidati še niso naznanjeni. o „Ljudska" kandidata. „Sloga" piše, da dr. Korošec ni vedel povedati v Ptuju, zakaj so mariborski duhovniki izbrali ravno Ozmeca in Meška 7a kandidata, da kandidature Ozmec-Meško nikdo ni odobraval in nikdo nasprotoval. — Pribijemo itak na drngem mestu klasično izjavo Meškovo, zakaj kandidira. o Napade na g. dr. Jurtelo je ostro zavrnil neki klerikalni kmet v „Slogi". — Pravi, da se dobra kmečka slovenska stvar da braniti pred svetom drugače kakor z lažmi in neutemeljenimi napadi. Dr. Korošcu svetuje, naj samo ne komandira, temveč dela. Nimamo ničesar dostaviti. o Shod v Žalen se vrši ob 3. uri pop. v Hodnikovi dvorani sredi trga. Postavita se dva kandidata v kmečki skupini Celje-Vransko-Gornjigrad in Laški trg, jeden pa za splošno skupino okr. glav. Celje-Slovenjgradec-Brežice. Za shod vlada velikansko zanimanje v celi Savinski dolini. Shod v Slovenjgradcu se vrši ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu. Postavi se kandidat za kmečke občine Slovenj-gradec-Šoštanj-Marnberk. — Shod v Rajhenburgu se vrši ob 11. nri Kraj in čas je naznanjen zaupnikom. — Vrši se tudi sestanek zaupnikov v Ormožu. Kraj in čas je naznanjen zaupnikom. — V Mestinji se vrši volilni shod ob 1. uri pop. pri Smehu (cigann). Postavi se kandidat za kmečke občine Šmarje-Rogatec. o Uskokom v albnm! Nek klerikalec je po poročilu „U. T." govoril o onih kranjskih učiteljih, ki so sedaj prišli do klerikalnega prepričanja: „Meni se ti ljudje naravnost gnusijo, ker pristopajo vsi k nam iz dobička-rije in koristolovja." Tudi pri nas na Štajerskem imamo med „politiki" Km. zveze take ljudi. Imen ne bo treba imenovati. o Obred umivanja nog v celjski mestno-župuijski cerkvi je izvršil gospod opat Fr. Ogradi pri dvanajsterih starčkih, katerih imena in starost so: Maks Kugler (star 84 let), Franc Kra-šovec (80 let), Andrej Verhovšek (77 let), Janez Šribar (73 let), Jožef Kačič (73 let), Franc Gaberšek (71 let), Anton Korej (70 let), Janez Goršek (69 let), Tomaž Janežič (68 let), Janez Zaje (65 let), Martin Bizjak (57 let), Mihael Kolar (56 leu). Za „Narodni sklad" je daroval g. dr. Ferdo Lašič, odv. kand. v Laškem trgu kot pisanko K 3'—. Prisrčno hvalo! a Klerikalno obrambno društvo „Ostmark" so si ustanovili zgornje-avstrijski Nemci. Kolikor se da soditi iz pisave graških klerikalnih listov, bodo temu društvu pristopili tudi štaj. klerikalci. a Število dovoljenih rekrutor znaša v avstr. državni polovici za skupno armado in mornarico 59.624 mož, za domobranstvo 19.240 mož. o Poiarja. V četrtek je pričelo goreti v skladišču narodnega trgovca Brlisga v Pišecah. M. Ogoreyc in F. Srabočan sta naglo udušila ogenj, drugače bi prišla v nevarnost cela vas. — V sredo se je vnela jedna deska na odru pri zvoniku nove cerkve v Pišecah. Ogenj so hitro zadušili. Škode ni posebne. o 6. vinogradn. nadzornika Hat-jašiča napada umazani „Štajerc" — brez povoda seveda. V očeh vseh poštenih in narodnih ljudi mu služi to le v čast. o Štajerci j anei so zmagali pri Sv. Trojici v Slov. gor. Kje je vaš boj za „narodne" svetinje, gospodine Roškar? Zdi se nam, da ste v zadnjem času čudno klaverni. Zakaj neki? o Nemški „Schnlvereln" je imel 1. 1908. skupno 804.536 K 74 vin. dohodkov proti 628.800 K leta 1907! o Pomanjkanje krme je v mnogih krajih naravnost neznosno. Ljudje razkrivajo strehe in dajejo slamo živini. Streho pokrivajo nato z opeko. Da bi kmalu krasno ozelenele trate, da bi bili rešeni iz najhujšega! u Ciril Metodova družba je imela v marcu sledeče dohodke : iz nabiralnikov 198510 K, od podružnic kron 2495'65, iz zbirk časnikov (Slov. Nar." in „Notranjec") 123135 K in raznih prispevkov 245126 K. — „Nar. Dn." izroča vse njemu došle darove blagajniku celjske podružnice Ciril-Metodove družbe. n Društvo za povzdigo tujskega prometa na Štajerskem uživa podporo od dežele in vlade. Dela za lepe štajerske nemške kraje reklamo s knjižicami, slikami, plakati, inserati po svetovnih listih, da privabi k nam tujce. Slovenski del dežele pride malo ali nič vpoštev. In vendar se svobodno prišteva Savinska dolina in Alpe med najlepše štajerske kraje. Zdi se nam, da bo treba poseči po samopomoči, ustanoviti event. tako slov. drnštvo in zahtevati isto podporo od države in dežele kakor Nemci. Drugače ne pridemo js to stvarjo nikoli dalje. Na noge, poklicani činitelji! Katoliški olikanci pri „Slovencu" so zajeli iz svoje snažne »duše« duh-tečo cvetko, katero so pod vabljivim naslovom „Iz celjskega smra* diiča" dali svojim vernim »bravcem« na ogled. Vsak po svoje, pobožni možje. »Ein Lump, der mehr gibt, als er hat«, iz vas diši pač vaša vsebina, va§i verni so na to že navajeni in jim je ta »duh« menda celo simpatičen — take stvari so pač vprašanje okusa in kulture. Ni vam prav, da smo poročali po hrvatskih listih, ki niso še lastnina Pijevega društva in ki ne bodo postali nikdar glasila vašega bodočega centra, ki ga bodete z zjedinjenimi močmi Rauch-Frankovcev in Furtimašev osnovali v obrambo »jugoslovar^ih« interesov, o pokrščenju mohamedanske slaboumne deklice v Sarajevem in smo prinesli dobesedno resolucijo Moha-medanov proti temu nasilstvu. Jezite se in ste kar iz sebe od jeze. To ni »diplomatično«, pobožni gospodje, nezmotljivi verniki, politiki in učertjaki, spozabili ste se in to je zelo »ne-diplomatično«, ker vaša jeza samo dokazuje, kar bi tako radi utajili. Da se Mohamedanci že kesajo, da so sklenili ono resolucijo, radi verjamemo, ker vemo mi in ve ves svet, kaki nedosegljivi mojstri maščevanja ste vi — in vaši prav tako črni kakor pobožni sobr'atje po celem cvetu. Da bodete z vso neizprosnostjo in neusmiljenostjo preganjali one, posebno ubožnejše in socialno slabše moha- medance, ki so se protestnega shoda udeležili, to vemo in vam ni bilo treba še posebej dostavljati, da se ti svoje udeležbe kesajo. Taki ste bili vedno in taki ostanete, dokler vas še kaj bo. Kar se pa tiče Juria, ki je baje naš brat — ho le potolažite se, nam tega ne bo nikdo očital razun Vas, dični zavezniki Nastičev in Accurtijev! Novice iz Laftkega trga. d Iz Laškega trga. Učiteljici na tukajšnji slovenski šoli Reyerschötz in Cuntara ste zvesti hčeri Germanije, to vemo, a kakor poročajo novejše vesti, sta pa še celo članici nam Slovencem tako sovražnega ,Schul verein a'. Radovedni smo pač, kakšna bi naj bila ljubezen, s katero uaj član nemškega bojnega društva vzgojuje slovensko deco. Sicer pa tudi ne razumemo, kako more ponosen German služiti na slovenskem zavodu, a ob jednem delati proti njemu s tem, da podpira s slovenskim denarjem nemško bojno društvo, kojega cilj je pogin naroda-kruhodajalca. d Iz Laškega trga. Kakor zvemo iz zanesljivega vira, se novoustanovljeno peto učiteljsko mesto na slov. šoli še ne zasede z Veliko nočjo, temveč še le v jeseni in takrat definitivno. Upamo, da bodo merodajni činitelji gledali na to, da pride na slovensko šolo tudi slovenska učiteljska moč in se ne bo oziralo le na laške „nemške" purearje in na njihov znani recept. d Žemlje in kruh v Laškem že marsikateremu nečejo prav dišati, ker je preveč moke iz celjskega nemškega mlina vulgo: „Stinkmühle" zraven. Vprašali bi le, če je to tudi potrebno za obstoj laških pekov in bi ne veljala moka iz slovenskih mlinov, zlasti če so odjemalci po pretežni večini Slovenci. d Iz Laškega trga. Sejm na Veliki četrtek je bil precej dobro okiskan. Tudi krčmarji so imeli dober dan. Zlasti v neki klerikalni krčmi se je vkljub postu in vkljub spominu na trpljenje odrešenikovo prav veselo prepevalo — menda na katoliški podlagi. d „Pivnico" last Delniške pivovarne v Laškem kupuje odvetnik dr. Josip Kolšek in je kupčija baje že gotova stvar. Mariborske novice. u Iz Maribora. H koncertu 4. tm. G. ravnatelj Schreiner je bil prepovedal učiteljiščnikom sodelovanje pri velikem koncertu dne 4. tm. Vsled tega so v zadnjem hipu troški za prireditev precej narastli. Značilno je pa da smejo nemški in slovenski učitelji-ščniki sodelovati pri- koncertih nemškega filharmoničnega društva in da i?e jim to celo priporoča. Radovedni sé vprašujemo, ali imajo slovenski koncerti drugi cilj nego nemški in ali je torej postopanje šol. ravnateljstva pravilno ? Iz Maribora. V soboto dne 17. tm. priredi „Slov. Čitalnica" tretji skiopticni večer ob 8 uri zvečer. n Iz Maribora. K volitvam. Letos se zopet čuti pomanjkljivost naše volilne organizacije. Volilni imeniki so razpoloženi, natančna kontrola pa se ne da izvesti, ker nimamo v rokah popolnega pregleda svojih volil-eev. Posamezni volilci so večinoma prekomodni ali pa ne utegnejo, da bi se potrudili sami in bi pogledali, če je imenik v redn. Volilni odbor bi danes moral videti ves položaj jasno pred seboj in sam opozarjati tiste naše vo-lilce, ki so izpuščeni v volilnem imeniku. — Česar še ni, se naj skuša doseči in izpolnili. Treba je, da imamo permanenten volilni odbor, ki skrbi za evidenco slovenskih volilcev v Mari- boru. Saj rabimo tak pregled ob mnogih prilikah, še letos zopet kmalu, ker se bližajo volitve v mestni zastop. Opereta y Mariboru. V mariborskem „Narod, domu" bode se pela] kmalu opereta. Že veste kaj o tem. Kranjske novice. v Mestna hranilnica v Ljubljani je upeljala domače hranilnike. Za kreditno društvo, ki ga ustanovlja ta zavod, je vlada potrdila pravila. Tako društvo je bilo že davno potrebno. v Za častna meščana je imenoval obč. zastop v Radovljici dr. Jos. Vilfana, tamošnjega odvetnika in dež. poslanca ter Valentina Žuna, fin, komisarja sedaj v Logatcu. v Uboj? Včeraj so našli na poti med Dravljami in Št. Vidom ubitega 60 letnega posestnika Andreja Tone iz Dravelj. Ne ve se še, ali je uboj ali roparski umor. Poleg mrtveca je ležal lesen kol. * Primorske novice. v Električne naprave ob Soči. Včeraj se je pri stavbi električnih naprav pri šestem slapu Soče pornšil velik del naprav. Konštatiralo se je, da je Soča izpodjedla temeljni zid. v Trgovinski minister dr. Weisskirchner potuje. Minole dni se je mudil v Trstu, kjer si je ogledal razne njegovega resorta se tičoče naprave. Včeraj je iz Trsta odpotoval v primorski Tržič si ogledat novih ladjedelnic. v 1 mesec dni zapora je dobil v Gorici neki Luigi Zei, ki je ob raznih prilikah posebno pa o priliki bakljade na čast novoizvoljenemu goriškemu županu Bombigu 14. okt. m. 1. kričal: ' „Abbasso i ščavi!" (Dol s Slovenci!). v Legar se je pojavil med vojaki 24 lovskega bataljona v Rovinju. Narodni gospodar. Svarilo pred malovrednimi umetnimi gnojili. Slišijo se pritožbe, da se klatijo letos pri nas na Spodnjem Štajerskem agenti okrog, ki ponujajo kmetovalcem za drag denar vsakovrstno mešana malovredna gnojila za travnike, Krompir, žito itd. Marsikateri, ki o stvari ni dovolj poučen, se je vsedel agentu na lim, nevedé, kakšna krivica se mu je zgodila. Ker so lani takšni agenti skušali na enak način si svoje žepe na Gornjem Avstrijskem napolniti, se je priobčil v glasilu c. kr. kmetijske družbe v Lincu kot opomin sledeči poslovenjen članek; prav isto velja sedaj za naše kraje: „Prišel nam je v roke cenik nekega agenta, ki ponuja kmetovalcem umetna gnojila in katera imenuje „špe-cijaliteto", to je posebna gnojila za rž, pšenico, krompir, travniKe itd. Na podlagi tega cenika smo preračunali, kako se kmet slepi. Najprej vzbudi pozornost, da so navedene cene za 50 kg, ne pa za 100 kg, kakor je to v obče navada. Že to samo ima namen kupca varati, kajti pri površnem pregle i ovanju cenika, katerega agent seveda prav modro zopet seboj vzame, najde kmetovalec cene, ki se strinjajo z normalnimi cenami, seveda s prav znatnim razločkom, da veljajo za 50 kg namesto 100 kg. Opazujmo enkrat na prvem mestu, z debelo tiskanimi črkami kot „posebnost za rž in pšeuico" posebno priporočano gnojilo. (Opomba pri tem gnojilu pravi: „ta sestavljeni superfosfat učinkuje izvrstno ter je vreden, da se posebno priporoča.") Kje je iskati to posebno priporočilo, nam bo pokazal sledeči obračun: Gnojilo vsebuje po ceniku: 10—11% v vodi raztopne fosfo-rove kisline, 10—11% žveplenokislega kalija ter stane 50 kg K 7'34; 100 kg torej 14'68. Ker stane 1 kg v vodi raztopne fosforne kisline v superfosfatu k večjemu 60 vinarjev, 1 kg čistega kalija k večjemu 30 vinarjev in je 11% žveplenokislega kalija enako 6% čistega kalija, je prava vrednost te „špecijali-tete ali posebnosti" v najugodnejšem slučaju 11X60 -f 6X30 = K 840. Kmetovalcu se pa zaračuni K 14'68. Kot „gnoj za krompir" označeno gnojilo („pojasnila o porabi te izvan-redno dobre posebnosti dajamo ali naravnost mi ali pa naš zastopnik" se glasi v ceniku) vsebuje: 8—9% vo vodi raztopne fosforne kisline, 10—11% žveplenega kalija ter stane 100 kg K 13 90, dočim ko je resnična vrednost le K 7'20. „Gnoj za travnike" s 10—11% v vodi raztopne fosforne kisline se računa po K 9'84 za 100 kg, dočim je v resnici vreden le (11+60) = K 6'60. Mi svarimo torej vse kmetovalce pred nakupom takozvanih „posebnih gnojil" (mešanih gnojil) za žita, krompir Itd. ter priporočamo rabo cenih in dobrih posameznih gnojil, kakor bajnit, 40% kalijeva sol, Tó-masova žlindra, superfosfat in čilski soli ter. Zgoraj omenjena malovredna „posebna gnojila" niso prav nič druga, kakor zmes teh posameznih gnojil, kmetovalec mora le za to „mešanje", kakor zgoraj razloženo precej denarja šteti. Priporočamo pa sledeče množine gnojil, ki so se pri mnogoštevilnih poskusih dobro obnesle, na 1 oral: Travnik: 300—500 kg kajnita (ali 100—150 kg 40% kalijeve soli), 400 —550 kg Tómasove žlindre; Detelja: 300—500 kg kajnita (ali 100—120 kg 40% kalijeve soli), 250 —350 kg Tómasove žlindre; Oves: 100—150 kg kajnita (ali 50—70 kg 40% kalijeve soli), 200— 250 kg Tómasove žlindre, 70—100 kg čilskega solitra; Krompir: 100—150 kg 40% kalijeve soli, 170—250 kg superfosfata (na lahki zemlji se lahko vzame Tó-masova žlindra), 60—90 kg čilskega solitra; Ozimna rž : 200—300 kg kajnita (ali 70—100 kg 40% kalijeve soli), 200—250 kg Tómasove žlindre, 50— 80 kg čilskega solitra; Ozimna pšenica: 120—150 kg kajnita (ali 40—50 kg 40% kalijeve soli), 150—200 kg Tómasove žlindre, 60— 100 kg čilskega solitra. Na travnikih se potrosi kajnit (ali 40% kalijeva soli) pomešan s Tó-masovo žlindro najbolje že v jeseni. Priporoča se, da se travnik pred in po gnojenju po širokem in dolgem s travniško brano za mah dobro prevlači. Detelji se gnoji v jeseni ali pa rano v spomladi. Pri oziminah se naj gnojila, izvzemši čilski solitar, pred setvijo podorjejo. Čilski solitar se potrosi v spomladi v 2—3 deležih povrhu. Pri jarih setvah se gnoji s čilskim solitrom tudi povrhu ali pa se potrosi kratko pred setvijo, dočim ko se naj ostala gnojila podorjejo ali zavlačijo kolikor mogoče ravno pred setvijo. Najnovejša brzojavna in telefonica poročila. Persekucije na Češkem. Praga, 10. aprila. (Brz. „Nar. D.") Socijalistično „Pravo Ltfn" je bilo danes zjutraj konfiscirano, ker si je dovolilo nekaj kritike zaradi razpusta so-cijalno demokraškega društva „Spra-vednost". Razpuščeno društvo bo vložilo priziv na namestništvo. Češki so-cijalno demokraški poslanci so imeli posvetovanje, V katerem se je poročalo o tej odredbi vlade in 0 korakih, ki se bodo storili v tej zadevi. Šolski referent v češkem kra-janskem ministerstvu. Praga, 10. aprila. (Brz. „Nar.,Dn.") „Union" ve poročati, da krožijo v mo-ravskih političnih in pedagoških krogih vesti, da bo češki minister krajan dr. Žaček organiziral v češkem krajan-skem ministerstvu šolski referat. Spopad med latinskimi in armenskimi duhovniki t Jeruzalemu. b Jeruzalem, 10. aprila. (Brz. „N. Dn.") Po grških podatkih je bilo pri zopetnem spopadu med latinskimi in armenskimi duhovniki ubitih 100'oseb. Čeravno so poročila mogoče nekoliko pretirana, se je resno bati velikih nemirov o Veliki noči. Kristijani na Turškem. b Solun, 10. aprila. (Brz. „N. D.") Krščansko prebivalstvo v Monastirju se pritožuje, da vlada ne da dovoljenja za uporabo zapečatenih cerkev za Veliko noč in da vztraja pri tem, da ostane vse pri starem. Srbija. o Belgrad, 10. aprila. (Brz. N. D.) Princ Arzen je v posebni misiji odpotoval k italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu v Napolj, odkoder se poda v Cetinje. Ko se vrne, misli baje prevzeti poveljstvo nad srbskim konjeni-štvom. Vesti, ki šo krožile v zadnjem času, da bo kralj Peter potovai na Rusko, se z vladne strani zanikajo. Avstro-Ogrska in Črnagora, o Cetinje, 10. aprila. (Brz. N. D.) Po vladni izjavi, ki jo je podal min. preds. grofu Khunu pri zadnji avdijenci, se lahko medsebojno razmerje zopet imenuje normalno. Razoroževanje črnogorske vojske se je že začelo, tudi se bodo kmalu preklicale vse odredbe na meji, ki so bile izdane, če bi prišlo do vojske. Med Kotorom in Cetinjem je promet zopet popolnoma urejen. o Cetinje, 10. aprila. (Brz. N. D.) Iz avstrijskih in črnogorskih častnikov sestavljena komisija je danes dognala, da so ona 2 vojaka 58. peš-polka Črnogorci ujeli 600 m za črnogorsko mejo. Danes so ju spet izpustili. Imenovanje novih članov gosposke zbornice. a Gradec, 10. aprila. (Brz. „Nar. Dn."). V parlamentaričnih krogih so razširjene vesti, da se je kroni priporočalo, naj pri teh imenovanjih novih članov pokliče tudi Petra Rosseggerja v gosposko zbornico. Sestanek angleškega in laškega kralja. a Rim, 10. apr. (Brz. Nar. Dn."). „Štampa" poroča, da se snideta angleški kralj Eduard in italjanski kralj Viktor Emanuel sredi aprila v Napolju. Francoska vlada se pripravlja za stavke. a Pariz, 10. apr. (Brz, „Nar. Dn."). „Matin" poroča, da je ministerski svet sklenil, da se izogne eventuelnim stavkam, in radi narodne obrane, da bo vojaške telegrafiste da vaditi na vseh telegrafičnih in telefoničnih aparatih. Različne vesti. Šopronj, 10. aprila (Brz. „N. D.") Velik gozd na takozvani „Karlshöhe'' stoji v plamenu. Dunaj', 10. aprila (Brz. „Nar. Dn.") „Fremdenblatt" prinaša državnim uradnikom opomin s kolom. Piše, da se je večkrat zgodilo, da so državni uradniki poslali deputacije v parlament in da jih je navadno vodil kak poslanec. Državni uradniki se naj raje obrnejo v bodoče v podobnih slučajih na svoje predpostavljene. Tržne cene. S. aprila. Promet na borzah zaradi velikega petka počival. Budimpešta, 9.; aprila. Svinj a d : ogrske stare, težke 143 do 144 vin., mlade, težke 144 do 146 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 147 vin.; zaloga 23.545 komadov. Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v kmetskih občinah sodnega okraja Ptuj so darovali naslednji zavodi oziroma osebe ter so s tem pristopile kot Člani: Posojilnica v Ptuju 100 K, ustanovnica; po 10 K: občina Breg pri Ptnjo; po 5 K: dr. Glas Franc, Zupančič Dragotin; po 3 K: gdč. Mahnič Àdela; po 2 K: Segala Franc. Kocmut Rudolf, Mari-nič Miroslav, J. Riegelbauer in Kaukler Ivan; po 1 K: gdč. Hrovatin Emft, Duller Marija, Milčinski Angela. Dostal Alojzija, Kahl Irena, Mešek Ana, Kocmut Marija in gospa Pogrujc Marija; gg. Šorn Ftanc, Ivanjšič Ljudovik, Klanjšček Anton, Vezjak Jožef, Ogorelec Anton, Weinhard Teodor, Heric Matija, Lukežič Avguštin. Goriup Jože. Vaulinik Mihael. Kle-menčič Ivan, Farkaš Ivan, Šerona Vinko, Lešnik Janko. Reih Ivan. Golob Jožef, Sel Janko, Bučar Vekoslav. Friedl Adolf. Kukovič Anton, Ceh Janez. Kožuh Anton. Kocmath Janez. Lovrec Jožef. Pesek Anton, Planer Dragotin, Hauptman Ivan in Pogrujc Alojzij; g. dr. Bela Štuhec. zdravnik; Rober Karel -f, kmet; krajni šolski svet Majšperg, županstvo Polenšak; Brennholz Franc. Polenšak; skupaj 174 K. Izmed darovalcev so: 1 denarni zavod, 2 županstvi, 1 krajni šolski svet, 1 okrajni sodnik. 1 zdravnik. 1 veleposestnik, 2 posestnika. 1 trgovec. 9 učiteljic in 32 učiteljev. Odbor izreka vsem dosedanjim p. n. daro-valkam in darovalcem hajiskrenejšo zahvalo ter prosi nadaljnih milodarov, katere sprejema g. dr. Bela Štuhec, zdravnik v Ptuju. VII. izkaz za „Šentiljski dom". Od 24. februarja do 20. marca 1909. Andrej Kebrič, Selnica 2 K. Bogomir Bauman, na gostiji pri Kranerju 6 K 16 v, Fr. Cerar, tovarnar Domžale 2 K, B. Hleb. velepos. Smolnik Ruše. 5 K. rodoljubi pri Celcerju 4 K, Alojz Lopič. St. Il j, 1 K. dr. F. Jankovič, dež. posi. Kozje 5 K. Ferdo Roš. dež. posi. Hrastnik 5 K, Janko Wela, Wildon 6 K, Jakob Rauter župnik Pilštanj zbirko vesele družbe 12 K, Ivan Princ in Katika Princ, najpridnejša šentiljska šolarja iz svojih prihrankov vsak bo 1 K, Ivan Princ, kovaški mojster, Okknica 5 K. Iv. Pajtler. župnik Sv. Rupert ™ SI. gor., 10 K, Andrej Kalan. kanonik Ljubljana 5 K, Fr. Vnuk, Juršinci 1 K, Mohorjani v Sevnici ob Savi 3 K 20 v, posojilnica v Gornji Radgoni 20 K, J. Belšak, kaplan Slivnica 10 K. P. Žagar kaplan Poljskava eno jubilejno krono. K. Vegan. Gradec 3 K 70. J. KraŠovec. na gostiji Počivavšek, Imeno 7 K. dr. K. Verstovšek, Maribor 5 K, Jan. B. Stuhec, Murščak 1 K, isti nabral v veseli družbi pri Senčarju v Vučji Vaji 1 K 40 v, posojilnica v Vojniku 10 K. K. Čuk kaplan, Jesenice 2 K. Božidar Drolc, Št. Jur ob Taboru nabral v veseli družbi 9 K, uredništvo „Bogoljuba". Ljubljana 18 K. M. Štrakl, žup. Sv. Peter d. Marib., 20 K mesto čestitk k godo-vanju č. g. Kelemina. Vinko Kraner kaplan v Zavrču 10 K. ki je je priigrala „..avrčka tarok partija" za šentiljski dom, Iv. Sušnik kanonik, Ljubljana 5 K, Franc Zmazek, župnik Sv. Benedikt v SI. gor.. 20 K, dr. F. Lukman. profesor Maribor 4 K. Vlado Pušenjak. nadrevizor, Jfaribot, 20 K, de! svoje nagrade, neimenovani povrnjeno globo juž. železnice 60 v. neimenovani 1 K. Skupaj v tem izkazu 253 K 06 v. Vsega skupaj 2028 K 20 h. Bog živi slovensko rodo-ljubje in žrtvovalnost! Bodi vsem darovalcem in posnemovalcem najsrčnejša bratska zahvala! Slovenija, hiti obmejnim Irràtom nä pomoč! Za odbor: Franjo Žebot. Adolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah In po solidnih cenah. Kupujte narodni kolek! _—_ in modno blago Kaj si tako obupana, soseda J — Kako ne bodem, ves denar sem izdala za obleke, pa sem še vedno raztrgana. — Ja ja; tako je, ako se ne kn-puje v sloven&ki trgovini na debelo in na drobno H. Stermecki w Cefiju, katera razpošilja vzorce, cenike i« blago »o vseh slovanskih deželah in je danes najcenejša in najboljša na Spodnjem Štajerskem. ■ • ~ — i'iVi.—ri'rr'rivw"r^n'w^u-iw^njx.iv Slavnemu občinstva dam v vedenje in na znanje, da se moja nekdaj pri Grabnerju se nahajajoča obširneje vodi v lastnih prostorih na Stulerjevem, in pripomnim da sem jaz popolnoma spraznil Orabnerjeve prostore in nisem v nobeni zvezi več s tamošnjo hišo, kajti pripeti se vedno, da ljudje nevede za me zahajajo še tja in tako se moje ime uporablja v trgovske svrhe. — Ob enem naznanjam, da imam veliko izber vsakovrstnega blaga ter se bodem trudil vse po najnižji ceni predajati, kar se blagovoli vsakdo prepričati in si ogledati mojo trgovino. Za obilen obisk se priporoča ÄUD. PEVEC, NARODNI TRGOVEC. .....- ■'■"'"•""'""■i''■ '■ '■■■-'■'■ .......... '•"■'■■ — Prodala iz konkurza. Iz konkurzne mase Jotitip-3 Urek v Kostanjeve! se proda trgovinska zaloga v inventurni vrednosti 6.168 K 60 h (fakturna vrednost okroglo 10.700 K), obstoječa iz manufakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga. Ponudbe, ki naj zlasti vsebujejo ponudeni kupninski znesek v številkah (ne pa v % glede na inventurno vrednost), naj se izroče konkurznemu upravitelju g. Bado-tu Jereb, notarskemu substitutu v Kostanjevici najkasneje do 16. aprila t. I. dopoldne ob V411- uri- Vsak ponudnik mora ob izročitvi ponudbe položiti vadij 10 % inventurne vrednosti t. j. 616 K 86 h v roke konkurznega upravitelja. Ponudbo se odpfo 16. aprila t. I. ob 11. uri dopoludne v notarski ptearni v Kostanjevici, koder naj se snidejo vsi ponudniki v svrho ponudbe event. višjih ponUdkov, katerih sprejem si Upravništvo konkurzne mase pridrži, kakor tudi pravico eventUelno vse ponudke zavrniti. Ponudnik, čegar ponudba se sprejme, mora celo skupilo, odračunši vadij takoj izplačati v roke konkurznega upravitelja in blagovno zalogo prevzeti tekom treh dnij. Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju Rado-tu Jereb in pri c. kr. okrajnem sodišču v Kostanjevici. Zaloga se na vsakokratno zahtevo izkaže po konkurznem upravitelju. Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika ter za kakovost blaga no prevzame konkurzna masa nikake odgovornosti. üftdö Jepeb 811 3-1 konkurzni Upravitelj. Za samo K 16 50 razpošilja po pošfntifti pofzètjù 40 m cefira za obleko, bluze itd. jako lepe vzórce. Beljeno piatito, Barhent, flànelo, pepita za obleke, kanafase, grizete, obrisavke, žepne rdbce itd., vse brez vsakih napak in stanovitne barve. — Vzorci se ne ražpošifjajb. Za neugajajoče se denar vrne. Arttdn Pražak, tkalnica, NaOhod. mondani in aktuar išče službe. Ponudbe nä upravništvo lena lista. 2os 8-i Plača se za enkratno objavo.................60 vin. za dva- ali večkratno objavo za vsakikràt..............SO „ Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na- daljno vrsto .......................10 „ Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v znamkah) Na vprašanja, tičoča se oeflasov, odgovarjamo le, če jè priložena Vprašanju znamka ali dopisnica zä oderovor. Upravništvo^,,Narodnega Dnevnika". 5P Naročajte ,ftar. pneVniK' ! Kjer eden ne zmore naročnine, naj ga naroči Več sHupaj! 3S CeljsHo druftVo za VarstVo otroH bi rado preskrbelo revnemu, poštenemu fantu, ki je dovršil s prav dobrim uspehom 3. razred tukajšnje meščanske šole in je bil nekaj časa v kontoarju. enako službo pri kakšnem trgovcu. Šivati bi se rada šla učit revna deklica, ki ima eno nogo nekoliko pohabljeno. — Tozadevne ponudbe se naj pošljejo na odbor društva. 43 1 Kupim boljše posestvo ležeče v bližini glavne ceste Vransko - Celje-Vojnik. — Ponudbe s ceno na upravništvo. 43 3-2 Ure na obroke za vsakogar Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirala, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K. Ista z dfojniln pokrovom 25 K. 8t. 73. pristno sretrna tira za gospode ili dame. s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajitid, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rtibinih, (na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 Prostovoljna prodaja. ObòinÉki urad Okolica Ceije bode v četrtek po Veliki noči, to je 15. t. m. od 8.—10. ure predpoldne prostovoljno prodajal deleže parcel ostalega Permoserjevega zemljišča v Gaberjih davčne občine Spodnja Hudinja pri okoličanskem pokopališču. — Neprodana zemlja se bodj dala v najem. Vabijo se torej vsi cenjeni kupci za udeležitev te prodaje ob določeni uri na licu mesta zemljišča. 201 2-2 Župan : Glinšelc. rioua gostilna! Usojam si stavnemu občinstva naznaniti, da sem svojo novo urejeno gostiino in že poprej obstoječo vožnjo s čolni v Zavodni štev. 68 odprt. Za mnogobrojen obisk prosi Gregor Podgorsik* Zavodna, dne 8. aprila (909. 208 t Telika slovenska trgovina! Največja zaloga modnega, volnenega, snknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah. Moderno urejena briVttica V jViariborn Šolska ulica nasproti kavarne „Central". Postrežba čista, točna in solidna. — Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. Spoštovanjem 68 10-7 Ivan Bergles, brivec. Ignac Božič narodni krojač v Mariboru v dr. (tosinovi hiši, Tegethoffova c. št 16 se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51-13 Cene nizke. = Postrežba točna. Zo spomlad priporoča všakovrstna vrtna in poljska semena najbolje kaljivosti, posebno deteljno, travno in pesno seme, čebulček za saditi itd. ANTON KOLENC, Celje Narodni dom in Graška eesta. Smrekove storže vsako množino, solnate vreče, pšenico, oves, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi ANTON KOLENC, Celje stilar in pleskar 4 Celju SaVinsKa ali» ftrt. k firevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela n jih izvršuje solidno In po zmernih cenah Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. Poljedelci ! POZOR! deteljneea, travnega, gozdnega in vrtnarskega vsake vrste, priporoča v velikanski in najboljši izbiri sta-roznana tvrdka M. BERDA JS MARIBOR, Zofijin trg, (v gradu). Zalagatelj ces. kr. poljedelskega društva v Mariboru. Poštna naročila se točno izvršijo. Telefon št, i7. Graška cesta št. 21. telefoniti?. priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalog» kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshttbler, Gleichen -berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska 'namizna ter bučna olja vseh vrst; štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sllvovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseb 29 vrst ter šampanjca. 50-15 Za postni čas priporočam namočeno, kakor suho polenovko, sardine, morske postrvi v olju itd. Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter se za njih kaljivost jamči. Na drobno in debelo. Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno. 52-14 emTemlewemie^ KTa.Jve0.lEL in naj cenej S» izbep in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. |Q_____ f Predno si kupite uro, rozor : oglejte si mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, | budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike» katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmic v Celju, ,Narodni dom1. ! I POZOR Za pomladno in poletno sezono priporočam svojo veliko zalogo zgotovljenih oblek in svršnikov za gospode, dečke in otroke, po najnižjih cenah. Bogata izber angleškega in brnskega blaga. Naročila po meri se izvršujejo po najnovejših krojih točno in solidno. V Kolodvorska ulica štev. 5 Josip Hočevar, Celje, Ko odvoroka ulica štev. 5 Že dolgo let dobro znani stroji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice za žito, mlatilnice, vitli, luščilnice za koruzo, škropilnice za trsje, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, omare za led, mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni st.oji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog itd., itd. po zopet izdatno znižanih cenah vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših pla- ifc. Ako hočemo rodovitnost 'naše zemlje povečati, potreben je dovod dušika. Sušen in zmlet, toraj za trošenje pripravljen Znak „Solnce" t» čilnih pogojih (tudi na obroke Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in franko; oopisuje se v slovenskem jeziku. — Prekupci in agenti zaželjeni. Ivan" Schindler, Dunaj III-, Erdbergstrasse 12. 192 10-2 je izborno dušičasto gnojilo. Vsak kmetovalec bi moral za svoja polja, vinograde, travnike in sadonosnike porabljati žveplenokisli amonijak, katerega prodaja na debelo in drobno trgovina z železnino in umetnimi gnojili Jerhur", P. Ma]dič, Celie. Pojasnila in cenike z obratno pošto in zastonj. r - ; "* m - (f II .1 I ..I II ■ -'l L, 11. 1 1 I III. Poštno-hran. rad. it. 848.428. — 1143 zadružnikov. —— Vplačani deleži K 21.450--. Rex. zaklad ca. K 100.000*—. Denarni promet v letu 1908 —— K 2,790.060-77. i" EH V Z9LGIT REGISTRO VANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Hranilne «loge obrestuje po 5% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po 43/40/0 od dne do dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotekarne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 6%- Preskrbuje ceno inkaso nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice na razpolago; Posluje vsak dan ; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. ;-.i-.■ Ravnateljstvo: Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan. Tajnik; Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Žigan, veleposestnik. n 159 25-3 vi. i; v Mariboru se priporoča stavnemu občinstvu za blagohoten obisk, (zborna postrežba. Izvrstna vina, kakor: ljutomerska, haložka; dr. Turnerjev muškatelc, mosler, vinaria; bizeljčan, konjičan. Pivo iz budjeviške pivovarne. Izborna kuhinja. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. — Sobe za tujce. Razširjajte „Nar. Dnevnik"' priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. VINKO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celjuf se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. __14 52-15 35 2—26 Kupujte narodni kolek! Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, .Šmarje, Gornjlgrad In Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 28Q.Ó00 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila 30.000 kron, za dijaške ustanove . _ ------, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi Hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo ohrestovanje. Slovenci, poslužujte se Jtl7t|0staicrsfo hfättlltllCC PH nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ■ • MmiiHinv» gjj yjipovance in zahtevajte pri sodiščih, * n . f, . .. . "5S 62-12 da še naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v ]ttZtl0$ul)lfSi[0 Itf&tltltlKO. I — v. m* Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU v lastni hiši „Narodni dom". Telefon štev. 22. .m ; 'i":'* ~ . i' I "f Vi POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 flad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog 47 52-12 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, äko tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4% "/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, S.Va°/o in 5°/o obrestovanju. Jtad 340.000 Kron rezerVn. zabada PoStne hran. račun št. 54.866. - Telefon št. 48. - „LASTNI DOM" Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagan j te gotovine pri denarnih zatrodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registmana kreditna i» stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 Uraduje se vsak dan pazun nedelj in prp?-nikov od f}.—12- ure so® dopoldne. ©©© pet od sto (5°/o) «prejema hranilne f l*S* # ¥«ek*ge, je fclan sadrugtt sli ne» ne tediosi račun eli na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovan ju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © © ?rVa inžnostajersKa fowtoseflsa Stavbena ln umetna kam-noteika «hrt s strojnim ::t obratom, lzvr?«vanja vseh stavbe-nih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. ia različnih kamenov ln ::s cementa. :k Specijalna delavnica in psdobaeéki atelje «a untetna cerkvena dej?« kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::» Bručenje, puliranje in struganje kamena^ s- stroji. industrijska dražba. j« 4 C«)«. Brzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Celje'. Ipogo^iM zaloga nagrobnih spomenikov Iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov p