Leta LXVllf
Poštnina plačana v gotovini
i Ljubljani, v sredo, dne 17. januarja 1940
štev. K a
Cena 2 din
Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL6/111
sro VENEC
telefoni aredništva ta sprave: 40-®i, 40-08, 40-U8, 40-04, 40-04 — Uhaja vsak dan ajatraj razen ponedeljka ■■ dneva po praznika
Čekovni račun Ljubljana številka 10.650 in t0.34y za mserale.
Llprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Slika se je izpremenila
Zelo zanimiva in značilna je borba proti komunizmu, ki jo je ob odobravanju vsega rodoljubnega ljudstva začel sedanji francoski režim. Pomeni namreč borbo zoper notranjega sovražnika, ki je 20 let slabil in razdiral narodne sile Francije, pri čemer je užival ne samo popolno svobodo v smislu francoske ustave, ampak tudi vso podporo režimov, ki so bili vsi po svojih najbolj vplivnih političnih osebah v oblasti framasonstva. Danes so prav ti ljudje bili prisiljeni, da napovedo komunizmu boj do uničenja, ker bi bilo pač več kot nesmiselno, ako bi sinovi francoskega ljudstva morali prelivati kri v borbi nn znpadni fronti za idejo, proti kateri stoji danes oborožena vsa Sovjetija kot sovražnik zapadne demokracije, medtem ko bi v notranji politiki Francije zavezniki boljševizma, udinjani Stalinu, imeli proste roke za svoje proti-narodno delovanje. Zato vidimo, kako danes Daladierov notranji minister g. Albert Sar-raut, ki je svoj čas kot notranji minister v dveh vladali ljudske fronte dajal boljše-vikom polnega razmaha in jc bil eden najbolj navdušenih zagovornikov in podpornikov rdečega režima v Španiji, danes v francoski zbornici izjavlja, da ne bo »opustil prav ničesar, da se iztrebi boljševiška kuga, ki se je razpasla po vseh kotih domovine.« Kdor je poklical v deželo duhove razdejanja, jih je sedaj primoran izganjati...
Svoj čas so francoski svobodomiselci, ki jih vodi framazonska loža — tudi Sarraut je njen odličen član — napadali kot nnzadnja-ke vse, ki so zahtevali borbo zaper komunizem v imenu francoske krščanske in narodne kulture, čije simbol je sveta Ivana d'Are, in prav Sarraut in njegovi prijatelji so bili, ki so v nasprotju s svobodomiselno tradicijo Francije plenili desničarske liste in razpuščali njihove stranke, da se ne bi ustvarila protikomunistična fronta. Vsi pravi francoski rodoljubi, četudi niso imeli nobene zveze z avtoritarnimi ideologijami in režimi, so bili proglašeni kot fašisti, "kadar so apelirali na nacionalna čustva Francije, da bi se izkoreninilo zlo mednarodnega boljševizma, ki je imel v Franciji svojo glavno ekspozituro za razkristjanjenje in raznarodenje ter revolucioniranje Evrope v smislu sovjetskega brezboštva. Danes se je t« slika popolnoma izpremenila.
Danes izjavlja na primer znani g. Fros-sard, ki ima veliko vlogo v francoskem marksističnem strokovnem pokretu, v katerem je z drugimi vred stal na čelu skrajnega krila, v svojem listu »La Justice«: »Danes pred 21 leti, ko je bilo konec vojne, sem mislil, da boljševiška revolucija pomeni novo dobo in da bo po svojih geslih in navdušenju osvobodila človeštvo. Jaz se lahko opravičujem samo s tem, da sem bil takrat star šele 25 let. Počasi sem uvidel, da boljševizem s svojim razvrednotenjem vseh moralnih vrednot zasužnjuje narode, katerim je obljubil, da jih bo osvobodil. Njegova tiranija je najhujša od vseh, ker je pripravljena za svoje brezčloveške ideje in cilje prelivati potoke krvi in jih je tudi v resnici prelila. Ruska revolucija je v enem četrtstoletju stala človeštvo več krvi, kakor najbolj krvava vojska.« O Frossardu prnvijo, da bo dobil v sedanji borbi proti komunizmu važno nalogo v vladi.
Tako so se vladni krogi in intelektualci pridružili čustvovanju in volji vsega še nepokvarjenega francoskega naroda, ki je instinktivno začutil nevarnost boljševizma, ki je nasprotoval vsej kulturni tradiciji Francije in njenim velikim idealom prave svobode in bratstva ter vzajemnosti narodov. Po krivdi framasonskih režimov pa se je komunizem bil precej zaril v gotove plasti in ubežni poslanci Duclos, Thorez in Marty
Tretji dan zagrebškega obiska
Knežja dvojica si1 ogleduje razne kulturne znamenitosti Zagreba
Zagreb, 16. januarja. AA. Po slavnostni predstavi v narodnem gledališču, ki sta se je udeležila tudi knez Pavle in kneginja Olga, je jugoslovansko časnikarsko združenje priredilo v prostorih avtokluba družabni večer v čast tujih časni-
karjev, ki so o priliki knežjega obiska v Zagrebu prišli tja. Ta družabni večer so obiskali tudi ministri dr. Cubrilovič, dr. Krek, dr. Konstant i novič, dalje šef osrednjega tiskovnega urada Milojevič ter številni tuji in domači časnikarji.
Knez namestnik Pavle v kulturnih domovih
Zagreb, 16. jan. b. Danes dopoldne je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle obiskal razne kulturne ustanove v Zagrebu.
Točno ob 11 je dvorni avto pripeljal pred
etnografski muzej
in knez namestnik Pavle je v spremstvu bana banovine Hrvatske dr. šubašiča dobro 'razpoložen odšel v etnografski muzej. Tam ga je s toplimi besedami pozdravil upravnik muzeja dr. Milovan Uavazzi. Po krajšem pozdravu je spremil kneza ter ostalo spremstvo v sam muzej. Knez namestnik Pavle je kazal največje zanimanje za one predmete, ki potekajo od kmetov ter se ustavil pred kmečko sobo iz Deševcev, pregledal zagorsko soIk> iz Rin-kovca ter se živahno zanimal za starejše predmete našega kmetskega gospodarstva. Posebno dolgo si je ogledoval vitrine, v katerih so bile hrvatske narodne noše. Kneza namestnika so najltolj zanimaje narodne noše iz zagrebške okolice. Bogate kmečke narodne noše iz Podravine, iz Karlovca, iz okolice • Siska itd. so napravile na kneza namestnika Pavla posebno globok vtis. Knez namestnik ge je zelo živahno zanimal za potrebe muzeja in dejal, da je ta zgradba brez dvoma premajhna, da bi sprejela in razporedila vse ono, kar ima. Nato je pregledal še druge oddelke. V cerkvenem oddelku se je posebno živo zanimal za model cerkve iz 17. stoletja iz vasi Sedlovice, ki si ga je temeljito ogledal. V isti dvorani so bile položene tudi skrinje, ki so zbudile posebno zanimanje princa Pavla. V oddelku, kjer so bile razstavljene durmitorske narodne noše, se je knez prav tako zelo zanimal. Posebno pozornost pa je zbudila prekrasna puška ter ostali starinski predmeti.
V prvem nadstropju je knez ogledoval razne predmete in jih spremljal s komentarji. V pritličju si je princ Pavle ogledal izredno bogalo zbirko Konga. Zanimale pa so ga tudi ribiške naprave. Zlasti zadovoljen je bil z materljalom, ki ga je našel v etnografskem muzeju ter je pri izhodu dejal upravniku: »To je bil le leteči pregled, ker žal nimam dovolj časa, .da bi si ogledal vse tako, kakor bi si želel. Upam pa, da bom imel še kdaj priliko ogledati si te dragocene predmete.« Knez namestnik se je oprostil, da je prišel sam brez svoje soproge kneginje Olge, ki je morala napraviti številne obiske drugje. Upravnik muzeja je kneza namestnika prosil, da se vpiše v spominsko knjigo.
V	njej so m u pokazali zanimive slike in skice raznih narodnih noš.
Po pregledu etnografskega muzeja je odšel knez s svojim spremstvom v moderno galerijo slik na Zrinjevcu, od tam pa je šel na Trg Kralja Petra ter si ogledal novi
umetniški pavilfon
ki je izdelan po zamisli Ivana Meštroviča. Ob vhodu ga je pričakoval sam Ivan Meštrovič. Dalje so ga pričakovali prof. Kljakovič, slikar Ivan Re-žek, prof. Jirovšek in drugi. Knez je bil naravnost iznenaden nad urejenostjo tega paviljona. Dalje časa je ostal v razgovoru z Ivanom Meštrovičem.
V	spremstvu ministra dvora Antiča in bana dr. šubašiča ter navzočih, ki so ga čakali, je pregledal vse prostore ter se najpreje zadržal v oddelku skulpture, nato pa je pregledal še ostale slike in predmete v tej galeriji. Frinc Pavle je s polnim
?.ivel svetel dom Karadjordjevičev!« Knez Pavle je obstal na stopnicah akademije, sc obrnil proti ljudstvu in se mu zahvalil za prisrčen sprejem. Nato je šel v
r 1
Jugoslovansko akademijo znanosti
V svečani dvorani sta ga pričakovala predsednik profesor Albert Bazala in podpredsednik Honde. Dalje so bili navzoči tajnika Boranič in Fancev, ravnatelj Strossmayerjeve galerije slik
15. stoletja. Posebno zanimanje je pokazal visoki gost za stare cirilske spomenike »Ilovička krnčaja iz I. 1202., ki podaja cerkveno pravo, dalje ■ Lip-janski crtači nunej« (legenda iz življenja svetnikov, ki je pisjna pred kosovsko bitko). Nadalje se je princ Pavle zanimal za rokopis "/.bornik« Vladi-slava Gramatika iz 1. 1469. ter si je ogledal tudi najstarejše zagrebške sodne spise iz let 1355—1553. Ves čas ogledovanja je postavljal razna vprašanja, tako da so bili vsi iznenadeni nad poznanjem najstarejše književnosti in umetnosti. Predsednik je prosil nato visokega gosta, naj se vpiše v spominsko knjigo, ki je bila izgotovljena I. 1931. in v kateri se je najpreje vpisala Nj. Vel. kraljica Marija, nato pa blagopokojni kralj Aleksander I. Potem se je podpisal v njo zagrebški nadškof dr. Ante Batier, 25. oktobra 1939 pa se je v njo podpisal mestni poverjenik Mate Starčevič. Knjiga je umetniško delo Kirina. V začetku knjige so besede iz govora pokojnega kralja Aleksandra, ki jih je izrekel 1918. leta kot regent. Po podpisu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla se je vpisal v zlato knjigo tudi ban banovine Hrvatske dr. Ivo Subašič.
Slika iz slavnostne večerje v banski palači v Zagrebu dne 15. t, m.
dr. Schneider in številni člani akademije. Pred Akademijo znanosti in umetnosti se je zbrala ogromna množica ljudstva, ki je viharno pozdravljala visokega gosta. Ko je knez prišel v akademijo, so ga predsednik akademije s podpredsednikom in tajniki toplo pozdravili. Predno je vstopil v samo zgradbo, se je navzočim zahvalil za ljubejnjiv in prisrčen sprejem.
pozdravil Nj. Vis. kneza namestnika s sledečim
Predsednik Akademije dr. Albert Bazala je
po
kratkim nagovorom:
»Vaše kr. Vis.! Imam veliko čast pozdraviti Vas v tem hramu, posvečenem znanosti in umetnosti. To storim tem laže, .ker vem, da je Vaše kr. Vis. velik poznavalec umetnosti in spoštovaiec naučnega duha in da je Vaše Vis. v polnem soglasju z ustanoviteljem naše akademije Josipom Jurijem Strossmayerjem, ki je bil prepričan o tem, da se samo na duhovnih vrednotah, na resnici, pravičnosti, časti in lepoti lahko gradi človeka dostojno življenje. Ko Vas pozdravljam, Vas prosim, da boste tako Ijubezniivi, da svojo pozornost l>osvetite temu našemu skromnemu prostoru in blagu, ki se v njem nahaja.«
Knez se je zahvalil za pozdrav, nakar si je ogledal svečano dvorano s slikami ustanovitelja
razumevanjem in kot poznavalec likovne umetnosti Akademf J°sjPa	(S,™ss™Tr)? in.Pok°i"
?„."»!!! -lovolftvom opazoval posamezne ^
slike. Ko je odhajal iz galerije, se je jx>slovil od umetnikov, prebivalstvo pa mu je priredilo viharne ovacije in vzklikalo: »Živel knez namestnik Pavle!«
se nahajajo danes na mejah Francije, od koder skušajo organizirati ilegalno komunistično propagando v domovini, kjer se pod nedolžnimi videzi še vedno skriva dosti komunističnih agentov. Francoski narod bo komunistični strup iz sebe gotovo izločil, ni pa brez zanimivosti, da ga morajo prvi preklinjati oni, ki so mu svoj čas kumovali in ga negovali.
pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in škofa Strossmayerja. Ogledal si je tudi dva velika francoska gobiina, od katerih eden prikazuje taborišče, drugi pa vojno. Ta svečana dvorana je napravila na visokega gosta globok vtis. Nato so odpeljali kneza namestnika v svečan salon predsednika akademije, kjer mu je arhivar Ivšič razkazal najstarejše glagolske spomenike iz 12., 13. in
Knez namestnik Pavle je nato odšel v drugo nadstropje v Strossmayerjevo galerijo. Spremljala sta ga prof. Schneider, upravitelj galerije, in član akademije prof. Vladimir Pecič. Obisk kneza namestnika je bil zelo zanimiv in značilen, ker je znano, da je on velik poznavalec umetniškega ustvarjanja. Čeprav se mu je mudilo, da obišče paviljon kralja Petra I. in hrvaškega metropolita nadškofa dr. Alojzija Stepinca, se je vendarle dolgo časa zadržal v galeriji ter si ogledal skoraj vse slike. Večkrat je pri ogledovanju slik vzkliknil: »To je krasno, to je zelo dobrok Knez Pavle je osvojil simpatije vseh navzočih članov akademije, ki so delali opazke: »Knez namestnik je kakor doma«, »Fina umetniška duša t in podobno.
V nadškofijskem dvorcu
Umetniški paviljon je zapustil v družbi bana hrvatske banovine dr. šubašiča in ministra dvora Milana Antiča ter je nato odšel v nadškofovski dvorec. Pred nadškofovskim dvorcem je bila častna straža nadškofa. Ob vhodu v dvorano je pričakoval visokega gosta škof baron Šalili Seevich, ki je spremil kneza namestnika v dvorano. Tam ga je pričakoval hrvaški metropolit, zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac, ki ga je odpeljal v poseben salon. Tam sla se dolgo časa razgovarjala. Knez namestnik Pavle je dopustil fotoreporterjem, da pridejo v salon ter da ju skupaj fotografirajo. Princ Pavle je izrazil željo, da si ogleda cerkev, kamor ga je spremil nadškof s spremstvom. Knez je dejal. da si bo pri prvi priliki ogledal tudi bogato zakladnico, ki jo sedaj zaradi pomanjkanja časa ne more (»ogledati. Potem se je prisrčno poslovil od nadškofa dr. Alojzija Stepinca.
Kneginja Olga obiskuje humanitarne in socialne ustanove
Slika ii slavnostne večerje t banski palači ▼ Zagrebu dne 15. t. m.
Zagreb. 16. januarja. AA. Danes dopoldne malo j>o 11 je obiskala Nj kr. Vis. kneginja Olga dijaško kuhinjo kraljice Marije v Meduličevi ulici. V njenem spremstvu sta bili banica ga. Vlasta šubašie in dvorna dama ga. Lozanič. Ta dijaška kuhinja je obenem tudi srednješolsko zavetišče. Predsednica te ustanove ga. Posilovič je pozdravila kneginjo Olgo ter jo vodila skozi vse prostore. Nj. kr. Visočanstvo se je zanimalo za posamezne podrobnosti ter izrazilo svoje zadovoljstvo predsednici Posilovičevi. Iz dijaške kuhinje je kneginja Olga odšla v mestno otroško zavetišče na Jorda-novcu v spremstvu ge. šubašičeve in ge. Lozani-čeve. Tu jo je sprejel poverjenik mesta Zagreba Starčevič s soprogo ter ji razkazal to izredno sodobno zavetišče. Kneginja Olga je bila zelo presenečena in zadovoljna nad to mestno ustanovo in je nekajkrat dejala: >To je izvrstno«, ali »To je krasno«.
Za tem je obiskala mestno otroško zavetišče na Jordanovru, kjer jo je pričakoval župan Starčevič s soprogo in mestnim senatorjem .Iernejceni. Mestna občina ima v tem zavetišču nad 200 šolskih otrok. Kneginja Olga je bila zadovoljna nad programom, ki je bil prirejen njej na čast. Po pregledu tega zavetišča j*® odšla v dečje zavetišče na Laščini, kjer si je ogledala štiri paviljone in
z velikim zanimanjem zasledovala program, ki so ji ga priredili siromašni otroci. Dejala je, da bi ji bilo žal, če bi odšla iz Zagreba, ne da bi videla to zavetišče. Okrog 12.H0 se je odpeljala v dvorec.
Zagrebška akademija znanosti in hrvatski ban
Zagreb, 16 jan. b. Ban dr. Ivan šubašič je podpisal odlok, s katerim ne odobrava sklepa izredne skupščine Jugoslovanske akademije umetnosti in znanosti v Zagrebu, na kateri jc bilo sklenjeno, da se naziv te akademije spremeni v >llrvntska akademija znanost1 in umetnosti v Zagrebu«. Prepuščeno je hrvaškemu saboru, da on odloča, ali se bo današnja Jugoslovanska akademija umetnosti in znanosti spremenil« v Hrvatsko akademijo znanosti in u metnosti.
Judovska prireditev v Ljubljani
List »Ravnopravnost«, ki »luži namsoom narodne obrambe ter izhaja v Belgradu. ji v zadnji številki prinesel tole sporočilo: »Glastlo zveze cijo-nistov Jugoslavije, »Zidov«, je v zadnji številki poročal: Dne 10. decembra je bil prvi nešef kena Akibe v Ljubljani. Mnogo ojih, ki ne poznajo razmer v Ljubljani. n»o niti vedeli, da tamkaj tivi judovska skupnost. Ta skupnost je bila precej dolgo časa brez vsakega stika z judovstvom. Le po zaslugi svoje notranje sile se je tudi ta skupina obranila popolna asimilacije, ln »pet je bila mladina tista, ki i« dosega »lik a judovstvom. Sama prireditev »e je začela ob 5 popoldne. Navzočno je bito vse judovstvo Ljubljane. Bilo j« prvikrat, da je U judovska skupnost bila navzočn. pn mladinskem nešefu.« Nato poroča list, da so prepevali judovske nacionalne pesmi, prižgali svečke, da te govoril H. Vera o ciljih cijonizma ter da so nastopali tudi zastopniki iz Zagreba. Nato pa so deklamtrali, peli, plesali ter prepevali hebrejske pesmi. »Z zborom m drugimi palestinskimi plesi je bila ta lepa prireditev končana.« — List »Ravnopravnost« doda,e: »Po pravičnih podatkih je v Sloveniji 820 Judov, ki pa žive po večini v Prekmurju. Ti Judje pa niso slovenske narodnosti.«
Hrvatska zaščita postala zakonita
Mačkovo glasilo Hrvatski Dnevnik od nedelje poroča, da je Hrvatska zaščita, ki deluje kot nelegalna organizacija že od leta 1035, postala zdaj zakonita organizacija, ker je banska oblast banovine Hrvatske dne 13. januarja t. 1. potrdila njena pravila. Kakor znano, je Hrvatska zaščita, peš m na konjih, meščanska in seljačka, dne 14. t. m. uradno spremljala knežjo dvojico ob njenem prihodu v Zagreb.
Sv. Sava v hrvatskih šolah
Narodne novine, uradno glasilo banovine Hrvatske, prinašajo tale razpis prosvetnega oddelka: >Na dan sv. Save, dne 27. t. m., naj bo udi letos šolski praznik za učence vseh šol na področju banovine Hrvatske, in sicer naj učenci vzhodno pravoslavne vere s svojimi verouCitelji in učitelji Iste vere ta dan obhajajo po isti tradicionalni navadi, toda v smislu šolskih določil.«
Sprememba Imena zagrebške akademije
Nekateri listi so poročali, češ da bo hrvatski ban dr. šubašič podpisal sklep Zagrebške akade-brO znanosti, ki je sklenila, naj se ime Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu spremeni v Hrvatsko aakdemijo znanosti in umetnosti. Zdaj pa poročajo hrvatski listi, da ban tega sklepa ne bo podpisal, marveč je zadevo prepustil hrvatskemu saboru, ki naj reši, kadar se t>o sešel.
Sklepi muslimanskih društev
Kakor so pred nekaj tedni v Doboju priredila zborovanje vsa srbska kulturna društva, tako so zdaj muslimani priredili v Doboju sestanek svojih društev. Ta sestanek je bil končan s sklepom, naj se ustanovi meddruštveni odbor vseh muslimanskih društev, ki naj skrbi za korist mesta Doboja in okolice. Nato je bilo sklenjeno, ker ima Doboj absolutno muslimansko večino, da se v Doboju postavi spominski dom v spomin padlim muslimanom, ki so padli v bojih z avstrijsko okupacijsko armado leta 1878. To zahtevo so dobojski muslimani mogli izraziti šele zdaj, češ, ker je prej pod Avstrijo in tudi v Jugoslaviji prvih 20 let niso mogli izraziti.
Bunjevci pridejo pod srbsko banovino
V novosadskem »Danu« je voditelj Bunjevcev dr. Mirko Ivkovič-Ivandekič napisal članek, kako naj 6e Bunjevci orijentirajo, v katero banovino naj gredo. V 6voijccn daljšem članku naglaša, da so Bunjevci 6icer Hrvati in katoličani, da pa bodo pripadli srbski banovini. V tem smislu konča ter pravi: »Iz omenjenega lahiko vsak objektiven opazovalec sklepa, da bodo Bunjevci-Hrvati po sili razmer pripadli srbski enoti, prav tako, kakor 60 Li-čami-Srbi po sili tamkajšnjih razmer pripadli hrvatski enoti. To pa ne pomeni, da bi morali pretrgati vse, celo svoje kulturne vezi, z rodnimi brati v banovini Hrvatski. Celo, ko bi živeli v tuji državi, bi teh vezi ne smeli pretrgati. Tem bolj pa bodo te vezi čvrste, ker bomo oboji živeli v eni državi — Jugoslaviji. Ne bomo obupavali zaradi tega, ker ne moremo pripasti banovini Hrvatski, ker mislimo, da jc morda celo bolje, če ostanemo zunaj nje. Mi vsi, Srbi, Hrvati in Slovenci pripadamo eni jugoslovanski materi, naš ideal je jugoslovanstvo, ki ga dosezamo po srbstvu, hrvatstvu in slovenstvu. In lažje bomo prišli do tega ideala, če bomo drug z '-ugim pomešani.«
Demokrati zoper volivni zakon
Bivši demokratski minister in voditelj dr. Pera Markovič je v belgrajski »Pravdi« priobčil članek o novem volilnem redu, kjer je izrekel slabo sodbo o njem. Med drugim pravi: »Sestava volivne liste ni demokratska, veljavnost državne liste je vezana z veljavnostjo 15 okrožnih list. Če kaka stranka hoče sestaviti pravilne liste, potrjene od sodišča, bo njeno pravo odvisno od tega, ali bo potrjena državna lista, katero pa bodo predlagale čisto druge osebe. Torej ni mogoče, ko je državna lista že potrjena, da bi v nadaljnjem roku mogla dati potrditi svoje liste še po drugih okrajih. Imuniteta naj bi veljala od dneva volitev. Tudi bi ne bilo treba dovoljevati, da bi smeli kandidirati državni dobavitelji in podjetniki. Zdi se, da bodo podpisniki liste morali listo predložiti sodišču osebno, kar je nepotrebno. Treba bi bilo tudi odločiti, da bi za potrdila in druge spise v zvezi z izročitvijo liste ne bilo treba plačati nobene takse. Prav tako bi bilo treba z novim volilnim redom spraviti v sklad zakon o volilnih imenikih.« Na koncu dr, Markovič pravi, da je to samo del tehničnih napak novega volivnega reda, da pa bi o političnih napakah bilo treba še več govoriti.
Italijanski kolonisti se selijo iz Bosne
Hrvatski »Obzor« poroča: »Italijanski listi poročajo, da bodo vsi italijanski kolonisti, ki jih je Avstrija naselila v raznih krajih Bosne, preseljeni v Italijo, in sicer bodo naseljeni v novo ustanovljenem naselju Pomezija. Ena skupina italijanskih kolonistov je že zapustila Bosno. To so tisti Italijani, katere j« Avstrija leta 1890 kolonizira a v vasi Mahovljane blizu Banjaluke. V tej skupin. ,e bilo 93 družin s 385 člani. Izseljenci so vse svoje nepremičnine prodali državnemu erarju ali pa kmetom, drugo P« so odnesli s seboj. Drugi ko oni. i iz ..te vasi bodo v dveh skupinah preseljeni v Italuo dn meseca maja tega leia.«
Knez namestnik Pavle v Kupincu
Prisrčni sprejem med potjo v Samoboru
Danes popoldne Je knez namestnik Pavle 8ez oamobor odšel v Kupinec, da vrne obisk podpredsedniku vlade in predsedniku HSS, dr. MaSku.
V	spremstvu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla je bil predsednik vlade Dragiša Cvetkovii, podpredsednik vlade dr. Maček, ban dr. Ivan Suba-žič, podban Ivan Krbek ter šef zagrebške policije dr. Vragovi«. Knez se je najprej odpeljal do Samobora, kamor je prišel okrog pol 3. Tam so ga nad vse svečano sprejeli. V njegovem spremstvu so bili tudi drugi ministri in številni odličniki.
V	samem Samoboru se je zbralo nad 7000 oseb, ki so priredile visokemu gostu viharne ovacije. Skozi ves Samobor so bile razvrščene čete hrvatske kmečke zaščite. Pred vhodom v Samobor je bil slavolok z napisom: »Dobrodošli k, na Bami mestni hiši pa je bil napis »Živio knez namestnik Pavle U Kneza namestnika je pozdravil predsednik organizacija HSS Bahoveo, pevsko društvo »Jelka« pa je zapelo hrvatski pevski pozdrav. Županova hčerka Regovič mu je dala šopek cvetja z besedami: »Vaše Visočanstvo! Izročam Vam ta šopek cvetja v imenu samoborskih Hrvatic ter Vam v njihovem imenu izražam našo najglobljo udanost in privrženost, želeč Vam, da bi Vam ta kratek obisk v našem dragem Samoboru ostal v trajno lepem spominu. Živeli!« Knez je sprejel cvetje in se prisrčno zahvalil. Dejal je: »Zelo sem ginjen nad lepim sprejemom«. Knez namestnik se je sprehajal ob špalirju meščanov, ki so ga prisrčno pozdravljali. Nato je šel čez Sveto nedeljo v
Vtisi v Belgradu
spremstvu odličnikov, številnih častnikov in foto-reporterjev v Kupinec. '
Točno ob štirih popoldne je prispel knez
namestnik Pavle, pozdruvljen nadvse prisrčno od kmetov in oddelkov kmetske zaščite s svojim spremstvom v Kupinec. Podpredsednik kr. vlade dr. Muček in predsednik HSS je že pn-čnkoval svojega gosta s svojo soprogo in otroci ter ga pozdravil in ga spremil v svojo hiso
Pet minut nato je prispela z avtomobilom tudi kneginja Olga, viharno pozdravljena od ljudstva. Podpredsednik vlade dr. V. Maček je pozdravil visokega gosta z besedami:
»Verujte mi, da si štejem zares v veliko čast, da Vas lahko pozdravim v svoji hjBi.c
Nj. kr. Vis. kneginja Olga je dobila številne šopke cvetja. Šolski otroci in narod pa so jim priredili prisrčne ovacije. Tudi možnarji so pokali.
Volivni red za hrvatski sabor objavljen
Zagreb, 16. jan. b. Današnje Narodne novine objavljajo uredbo o volivnem redu in ustrojstvu sabora banovine Hrvatske Uredba je podpisana v Zagrebu 14. januarja 1940. Podpisali so jo: knez namestnik Pavle, dr. Stan-kovič, Perovič, nosi pa tudi podpis bana dr. lvaua šubašič%
Za nadaljno državno preureditev in miri
Ponekod •• pojavlja mišljenje, da sporazum, ki sta ga podpieala predsednik vlade Dragiia Cvet-kovifi ln voditelj Hrvatov dr. Vladko Maček, do-lofia, da bi «• morale najprej izvesti poslanske volitve. Toda to ni točno. Sporazum sam pravi, da bo vlada v soglasiu z merodajnimi činltelji pripravila vse, kar je potrebno za preureditev državne skupnosti Torej vlada, ne pa narodna skupščina, bo, kakor smo že ponovno omenjali, morala samo ustvarjeno stanje na podlagi 8 »16 ustave odobriti, spremeniti ali pa odkloniti. Sporazum nadalje določa, da se bo definitiven obseg banovine Hrvatske določil ob priliki ureditve države. Pri tem se bodo vpoitevale gospodarske, socialne, geografske in politične okolnosti.
Med drugimi določili o prenosu poslov na banovino Hrvatsko in o kompetenci banovine Hrvat-sek sporazum tudi določa, da bo obseg pristojnosti banovine Hrvatske zagotovljen ali zavarovan tudi s posebno ustavno odredbo, ki ce ne bo mogla menjati brez pristanka te banovine V zadnji točki pa sporazum določa, da bo skupna vlada izdala nove določbe o tisku, o združevanju, shodih in posvetih, o volitvah narodnih poslancev, kakor tudi o državi, v kolikor je to potrebno za tevedbo narodnega sporazuma.	,	,
Iz tega je razvidno, da v samem sporazumu nI nobene ovire, da bi se državna preureditev v celoti ne mogla izvesti pred volitvami. Kakor je treba upoštevati razpoloženje hrvatskega naroda, je na drugi strani potrebno tudi storiti vse, da ne bi sporazum prinesel razočaranja ravno tistim, ki so ga najbolj iskreno želeli in ki so zanj tudi vedno delali, in sicer prav tako na srbski, kakor tudi na slovenski strani.
Vidni uspehi zagrebškega obiska
Belgrad, 16. jan. m. Tukajšnja politična in ostala javnost še nadalje z največjim zanimanjem in pozornostjo spremlja in zusleduje slovesno razpoloženje Zagreba in hrvatskega naroda ob prvem uradnem obisku Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in Nj kr. Vis. knegi-nje Olge prestolnemu mestu hrvatske banovine Zagrebu po srečno sklenjenem sporazumu s Hrvati in ugotavlja že sedaj vidne pozitivne I rezultate tega obiska, ki so v glavnem naslednji: 1 1. Sporazum s Hrvati je dovršen in nobena sprememba na staro stanje ni več možna.
2.	Z novim stanjem, ki ga je ustvaril sporazum s Hrvati, so zadovoljni ustavni činltelji, kraljevska vlada in hrvatski narod.
3.	Vsi govori, vse številne manifestacije hrvatskega naroda, ki sta jih bila deležna Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in njegova vzvišena soproga kneginja Olga dokazujejo, da je zmagala zdrava jugoslovanska ideja, ki ne zani-
| kuje treh narodnih individualnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov,
la
E| "•1
4. Za časa svojega bivanja, odno=no lakoj po prihodu v Zagreb je Nj. kr Vis. knez namestnik Pavle podpisal uredbo o volitvah poslancev v hrvatski sabor in o rstroju sabora. S tem je podana možnost za končno zgraditev banovine Hrvatske. Hrvatski sabor bo namreč vršil vso zakonodajno oblast, za katero je pristojna banovina Hrvatska, skupno s kraljem.
Dobra stran narodnega sporazuma se je jasno pokazala tudi pri vzdrževanju reda ob prihodu in začasa bivanja visokih gostov v Zagrebu. Da ljudstvo sporazum odobrava, je najbolje pokazalo navdušenje in disciplinirano zadržanje nepreglednih množic. Red je vzdrževal prav za pruv sam narod, ker sta tako kmečka, kakor tudi mestna zaščita sestavna dela organizacij iz Hrvatskega narodnega pokreta. Drž. policija je lahko na celi črti stopila v ozadje.
Končna ugotovitev tukajšnjih političnih krogov je tudi dejstvo, da glede poslanskih volitev v Zagrebu ni bil sprejet noben sklep.
Tuji listi o zagrebških slavnostih
Belgijsko časopisje
Bruselj, 16. januarja. Vsi belgijski listi se ba-vijo z obiskom kneza namestnika Pavla v Zagrebu ter pišejo o velikem pomenu tega dogodka. Zlasti I vsi podčrtavajo misli, ki so bile izražene v kneže-1 vem govoru. List »Independance Belge« zlasti obširno poroča ter komentira ta dogodek ter pravi med drugim, da je velikanske važnosti dejstvo, da, | Jugoslovani kompaktno in složno podpirajo zuna-njo politiko Belgrada, kar bo v veliki meri pri-I ponioglo, da se v južno-vzhodni Evropi ohrani mir. List naglaša, da imajo Hrvati v kneza namestnika zaupanje, kar se je zdaj manifestiralo v njihovi | izjavi za rodovino Karadžordževičev. Prav tako pišejo o tem dogodku drugi belgijski listi, kakor na | primer »Dernier«, »Metropole«, »Nation Belge«.
Bolgarski tisk
Sofija, 16. januarja. Zadnje dni je Ves bolgar-, ski tisk poln poročil o zagrebških slavnostih. Sofijski listi prinašajo dolga poročila v slikami knežje dvojice ob sprejemu v Zagrebu. Posamezne odstavke kneževega govora prinašajo bolgarski li-i sti z debelim tiskom. V splošnem bolgarski listi ' naglaša jo velikanski pomen tega obiska za Jugoslavijo ter poudarjajo vdanost Hrvatov jugoslovanski kroni. Sofijski »Mir« je snoči prinesel uvodnik z naslovom »Nova doba v življenju jugoslovanske države«. — Sofijsko »Slovo« je zagrebškim dnem tudi posvetilo uvodnik, ker naglaša l velike državniške uspehe kneza namestnika glede I ureditve države. Ta obisk odkriva nova pota sosedne kraljevine, ki je končala notranje boje ter stopa zdaj na pot napredka in okrepitve. Vsi listi naglašajo, da so ti dnevi za Jugoslavijo zgodovinskega pomena.
Francoski listi
Paril, 16. januarja. Vsi pariški listi so takoj spočetka na vidnih mestih prinesli poročila o na-| vdušenem sprejemu jugoslovanske knežje dvojice 1 v Zagrebu. Tako s oporočali z nezmanjšanim zanimanjem tudi drugi dan. — »Petit Parisien« naglaša, kako je Zagreb navdušeno sprejel kneza namestnika Pavla in in kneginjo Olgo, katerima so hrvatske organizacije Izročile spomenico, kjer jima je izrečena dobrodošlica na hrvatskih tleh. List prinaša obširen izvleček iz knežjega govora. _ List »Matin« naglaša, kako se je Zagreb navdušeno pripravljal na sprejem in kako je potem sprejel knežjo dvojico, kjer so sodelovale velike , množice hrvatskega ljudstva. — »Excelsior« ima o sprejemu in pripravah obširno poročilo. — Prav tako obširno poroča »Figaro«, ki naglaša udeležbo 1 velikih ljudskih množic. — Zlasti poudarja sodelovanje širokih hrvatskih množic list »Action Fran-raise«. Prav tako listi »Ordre«, »Petit Journal« in i »Epoque«. Vsi podčrtavajo knežev govor o slogi na znotraj ter miru na zunaj ter sklepajo, da je kne-ževa politika rodila za Jugoslavijo bogate sadove.
Madžarski listi
Budimpešta, 16. januarja. Ze dva dni se madžarsko časopisje obširno bavi z zagrebškimi slavnostnimi dogodki ter jim pridaja velik pomen. Dasi imajo listi zdaj drugih zunanjepolitičnih no-! vic mnogo, so vendar vsi madžarski liste temu dogodku dali več prostora, kar jasno kaže, kako ' pomemben je. »Pester Lloyd« je posvetil zagrebškim slavnostim skoro celo stran. List v celoti prinaša zlasti knežev govor ter ga komentira. Drugi listi naglašajo, da je sodelovalo pri slavnostih v i nedelio nad 200.000 Hrvatov.
Hemškl tisk
Berlin, 16. januarja. Nemško časopisje je od vsega početka z veliko pozornostjo spremljalo knežji obisk v Zagrebu. Od uradnega glasila nacio-nalnosocialistične stranke Vfilkischer Beobachter do najmanjših listov so vsi polni poročil iz Zagreba ter vsi pomembno komentirajo ta dogodek. »Neues Wiener Tagblatt« piše o važnih notranjih in tudi zunanjih posledicah tega obiska. Pomen Jugoslavije kot činilca miru na Balkanu se v tem potu simbolično vidi tik pred balkansko konferenco. — Tudi drugi nemški listi naglašajo, kako srečno roko je imel knez namestnik pri razvozlavanju notranjih vprašanj in kako srečno je vodil državno krmilo tudi v zunanjih vpraašnjih.
»Deutsche Allgeimeine Zeitung« prinaša dolgo poročilo o dogodkih v Zagrebu ter v zvezi s tem naglaša, da Jugoslavija zna ohranjati 6voj nadmoč-ni položaj na jugovzhodu Evrope, kar bo poslej mogla še toliko lažje, ker bo po zaslugi kneza-na-mestnika Pavla na znotraj toliko bolj močna. — »Miinchener neueste Nachrichten« prinašajo dolgo poročilo svojega posebnega poročevalca Otmarja Mertha in pravijo, da bo zagrebški sprejem kneza-namestnika zapisan v zgodovini kot krona sporazuma med Srbi in Hrvati. — »8Uhr Blatt« naglaša veliča6nost sprejema in njegovega veličastja. Prav isto naglaša tudi »Hartnburger Fremden Blatt«, — »Frankfurterzeitung« poudarja, da je bil obisk kneza namestnika in kneginje Olge v Zagrebu po letu 1929 prvi uradni obisk članov Karadjordjevičeve kraljevske rodovme v glavnem mestu Hrvatske. To
je posledica sporazuma, ki so zanj pri sprejemu manifestirale tisočeroglave hrvatske množice. Nenavadno prisrčnost sprejema knežje dvojice v Zagrebu v svojem dolgem poročilu naglaša tudi »Lokal- Aazeiger«.
Romunski listi
Bukarešta, 16. januarja. Vse romunsko časopisje živahno spremlja obisk jugoslovanske knežje dvojice v Zagrebu ter naglaša, da se je navdušenega sprejema v Zagrebu udeležilo nad 200.000 ljudi. List »Timpul«, ki je glasilo zunanjega ministra Gafenca, posvečuje temu dogodku uvodni članek ter pravi, da spada ta obisk med najbolj značilna dejstva v splošnem mednarodnem položaju. — List »Indepandance Rumene« tudi prinaša uvodnik ter pravi, da zagrebški dogodki daleko presegajo okvir pokrajinskega značaja ter pomenijo končno konsolidacijo Jugoslavije. List »Le moment« naglaša, da hrvatske manifestacije, ki 60 bile prirejene v čast knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi, pomenijo manifestacijo jugoslovanske sloge.
Glasovi hrvatskih listov
»Hrvatska Str a la«, poleg slike kneza namestnika na vsej prvi strani prinaša dolg članek, kjer govori o težkih žrtvah hrvatskega naroda v preteklosti, nakar je po zaslugi kneza namestnika Pavla sledil sporazum dne 26. avgusta. »Knez namestnik Pavle je v svoji visoki kulturi takoj uvi-del, da ni sile, ki bi mogla zlomiti silo tako opravičenega hrvatskega odpora.« Še niso odstranjene vse težave, storjen pa je prvi korak. Nato pa list naglaša, da se katoliški Cerkvi gode še krivice, ki jih bo tudi treba še odstraniti. Na koncu pozdravlja list kneževsko dvojico z besedami: »V tem imenu pozdravljamo Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla ob njegovem prvem obisku ne le prestolnega in glavnega mesta Hrvatske, temveč tudi glavnega sedeža hrvatskega katoličanstva.« Nato prinaša list daljši življenjepis kneza namestnika.	.
Zagrebški »Ju t ar nji lis J« prinaša uvodnik, kjer med drugim naglaša: »Tukaj nastopa nova politična vrednota, ki je z njo treba računati, ki je prav tako ustvarjalna za nas kakor tudi za drugi svet. V meglah negotove današnjice je složno sodelovanje Hrvatov in Srbov delo miru. Dandanašnji so odveč vse besede visoke patetike, brezmejnih zanosov. Kako se vtisi sklepanja novega sporazuma razlikujejo od novembrskih in decembrskih dni leta 1918 ali pa časov prve sporazu-maške vlade leta 19251 Namesto bučnih manifestacij in pesmi se zdaj kaže trezno razmišljanje, z eno besedo delo, Ne kujejo se načrti zlatega veka, zato pa se rešujejo vprašanja, ki nam jih je postavila preteklost..« Nato v daljšem članku naglaša veliko vlogo, ki jo je moral prevzeti knez namestnik Pavle da so se z njegovo pomočjo uredile naše domače razmere. Članek popisuje sposobnost kneza namestnika Pavla, ki mu je globoka vzgoja in izobrazba pomogla, da je bil kos tej svoji nalogi. Končno naglaša hvaležnost hrvatskega naroda knezu namestniku za njegovo delo ter pravi, da je pot kneževske. dvojice v Zagreb srečno znamenje, da bodo Hrvati v skupnosti jugoslovanskih narodov doprinesli svoj veliki del.
Japonska se približuje Ameriki, Angliji in Franciji
Značilna izjava novega predsednika vlade Jonaja
Tokio, 16. januarja, t. Domei: Novi predsednik japonske vlade J o n a i je po zaprisegi novih ministrov pri cesarju sprejel časnikarje in jim odgovarjal na stavljena vprašanja. Med drugim je dejal,
da v zunanji politiki ne bodo nastopile kakšne izredne spremembe. Pač pa se bo sedanja vlada trudila, da spravi v red svoje odnošaje z Združenimi državami Severne Amerike, z Anglijo in Sovjetsko Rusijo. To bo njega poglavitna naloga. V ostalem pa bo japonska politika ohranila svojo popolno neodvisnost glede smeri svojega udejstvovanja.« Zastopnik zunanjega ministrstva je pozneje časnikarjem razlagal izjavo predsednika vlade in dodal, da želi nova japonska vlada z Združenimi državami Severne Amerike obnoviti trgovinsko pogodbo in da je pripravljena dati vsa jamstva glede nedotakljivosti ameriških pravic na Kitajskem ter vplivati na novo kitajsko vlado, da se ameriških pravic ne bo dotikala. Prav tako želi nova vlada urediti *voje spore z Anglijo v prijateljskem duhu. S Sovjetsko Rusijo pa je treba urediti številna vprašanja, ki so zadnje čase motila dobro soseščino, kakor tudi vprašanja, ki se tičejo odnošajev med Mandžurijo in Sovjetsko Rusijo ter vprašanja, ki se tičejo stališča Sovjetske Rusije do vzpostavitve novega reda na Kitajskem.
V zunanjepolitičnih krogih so mnenja, da pomeni vladna sprememba na Japonskem viden umik Japonske od svoje dosedanje črte in znatno približanje Ameriki, Angliji in Franciji, akoravno ni mogoče trdili, da bi se Japonska nagnila v vprašanju evropske vojne na katerokoli stran. Nedvomno pa je, da bo sedanja vlada ostro protikomunistična.
Tokio, 16. jan. AA. Havas: Vsi politični krogi smatrajo, da dejstvo da sodelujeta admiral Jonaj in Arita v novi vladi pomeni, da Japonska odločno želi svojo zunanjo politiko usmeriti za sodelovanje z Združenimi državami, Anglijo in Francijo, Japonska bi torej prekinila z izvajanjem dosedanje zunanje politike, ki je bila naklonjena Nemčiji in Sovjetski Rusiji. Politični krogi smatrajo, da se bo nova vlada resno trudila urediti odnošaje z Ameriko in da najde začasno osnovo za obnovo trgovinskih odnošajev med obema državama. Na ta način bi se Japonska izognila nevarnosti, da bi po prenehanju sedanje trgovinske pogodbe krajem januarja prenehali tudi vsi trgovinski odnošaji med Japonsko in Združenimi državami.
Zagrebška vremenska napovedi Nekoliko topleje in megleno.
Zemunska vremenska napoved: Oblačno in megleno vreme. Na severni polovici bo temperatura padla. Ponekod sneg.
L
i
Tri angleške in dve nemški podmornici potopljeni
V preteklem tednu je Anglija izgubila 12 trgovskih ladij s 34.000 tonami
Tri angleške podmornice uničene pri Helgolandu
London, • 19. fan. t. Reuter. Admiraliteta poroča, da se tri angleške podmornice, namreč »U n d i n e«,' »S e a h' o r s e«, in »S t a r i i s h«, ki so bile pretekli teden poslane na morje, da izvedejo predpisano dolžnost, niso vrnile nazaj v svoja oporišča in da je treba smatrati, da so izgubljene. Vse tri podmornice so dobile posebno nevarno nalogo. Sorodniki članov posadke so bili neposredno obveščeni. Nemška radijska postaja ie sporočila, da je bil del posadke od podmornic »Starfish« in »Undine« rešen.
Berlin, 16. jan. t. Poročilo vrhovnega poveljstva pravi, da je nemška obramba uničila dve angleški podmornici »Starfish« in »U n -dine«, ki sta bili potopljeni v nemškem zalivu v bližini Helgolanda. Del posadke je bil reien od nemških bojnih edinic.
Dve nemški podmornici; eno Francozi, eno Angleži
Pariz, 16. jan. t. Havas. Informacijsko ministrstvo poroča, da je francoska vojna mornarica napadla neko nemško podmornico in jo uničila, ali vsaj tako hudo poškodovala, da se ne bo mogla več rešiti. Nemška podmornica je hotela pod vodo, ko je bila napadena.
T?______I ____1__t__Itntala v.tnH W OlwllfA
trgovsko ladjo »J a n n s «, ki pa so fo po sposna-nju, d« je ujeta, sami razstrelili.
London, 16. jan. t. Reuter. Admiraliteta poroča, da je angleški bombnik na Severnem morju napadel nemško podmornico, ki se je takoj potopila pod vodo. Bombnik je spustil nekaj vodnih bomb, ki so podmornico uničile, ker se je na povitim vode pojavilo mnogo olja. Letalo je še nekaj časa krožilo nad morjem, a ni opazilo nobenega sledu o kakšni podmornici.
V zadnjem tednu potopljenih 12 angleških trgovskih ladij
London, 16. jan. t. Reuter. Admiraliteta poroča, da je bilo v preteklem tednu potopljenih 12 trgovskih ladij bodisi po nemških podmornicah, bodisi po nemških minah, bodisi po nemških letalih. Skupna tonaža potopljenih ladij znaša 34.000 ton. Nevtralci so izgubili 4 ladje s skupno tonažo 7.800 ton. Od teh 16 ladij je bila potopljena samo ena po eksploziji, ki je najbrž nastala od podmorniškega torpeda. V istem času pa je biltf angleško-francoskih trgovskih ladij na visokem morju 6.363. Izguba znaša torej 0.2%.
Zakaj so nemški bombniki neranljivi
London, 16. jan. t. Reuter. V krogih angleškega letalstva so ugotovili, da so nemški bombniki znamke Heinkel zaradi tega tako rekoč neranljivi. ker so niihovi tanki za bencin iz materia
la, ki ga navadne krogle iz strojnice ne morejo predreti. Zaradi tega nemški bombniki do sedaj niso trpeli toliko škode, kot je bilo pričakovati. V letalskih krogih izjavljajo, da bodo angleški lovci dobili takšno strelno orožje, ki bo moglo zadeti tudi Heinkelove bencinske tanke in tako letalo prisiliti na tla. Škoda, ki so jo utrpeli angleški bombniki v dosedanjih borbah, izhaja od tega, ker prav ti bencinski tanki pri angleških letalih niso bili zadosti zavarovani in so jih nemška letala lahko takoj preluknjala.
Nesreča angleškega bombnika
Iz severne škotske poročajo, da se je tamkaj ponesrečil velik angleški bombnik. Posadka je pravočasno opazila nesrečo ter se je rešila s padali. Bombnik je treščil na tla in se popolnoma razbil, bombe pa, ki jih je nosil s seboj, so vse na tleh eksplodirale in povzročile veliko razdejanje.
Nemška podmornica potopila nizozemski parnik
Amsterdam, 16. januarja, t. Radio Roma: Veliki 1. 1938 zgrajeni nizozemski potniški in tovorni parnik »A r e n d s k e r k« (7.350 ton) je bil danes napaden od nemške podmornice. Poveljnik je pregledal papirje na ladji, ki je imela tovor za Južno Afriko, ter se odločil, da bo ladjo torpediral. Posadka je morala v rešilne čolne, nakar je bila ladja od nemške podmornice potopljena. Na Nizozemskem je to dejanje povzročilo veliko razburjenje.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle med hrvatskimi narodnimi nošami
sodelavce. Njegovi razlogi so merodajni, pa čeprav bi jih drugi ne smatrali za dobre. Dolžnost vseh je, da sprejmejo dolžnosti, velike in male, in da jih opravljajo po svojih najboljših močeh. Ni mu pa bilo mogoče sprejeti oti ministrskega predsednika kakšnega drugega mesta, kajti odločni od-<011 iz danes najbolj važnega ministrskega mesta bi mu na vsakem drugem mestu odvzel možnost koristnega dela, ker bi si moral biti v svesti, d" ni deležen polnega zaupanja.
Chamberlain
Mesto Hango - razdejano
Rdeči bombniki bombardirajo dalje nezaščitena mesta — Finci bodo izselili prebivalstvo vseh obrežnih mest
Slockholm, 16. jan. A A. Havas. Po včerajšnjih poletih sovjetskih letal nad finskimi mesti je finska vlada sklenila izvesti prisilno izselitev ljudi iz nekaterih mest. Med temi mesti so tudi naslednja: Hango, Ekenes, Abo, Karis, Rihimaki. Kakor je znano, so bila ta mesta včeraj bombardirana. Nad mestom Saima je bil letalski spopad med dvema finskima lovskima letaloma in sedmimi sovjetskimi bombniki. Eno sovjetsko letalo je uničeno, 6 pa jih je moralo pobegniti. Nad Helsin-kijeni so letela tri sovjetska letala. Najhujše so poškodovana mesta Hango, Abo, Ekenes in Vaasa. V Vasi je škoda ogromna. Ubitih je bilo 8 ljudi, v glavnem žensk in otrok, 20 pa je bilo ranjenih. Posebno nevarno je zapuščati Hango in Ekenes, ker sovjetska letala preganjajo vsako vozilo, ki ga opazijo jja cestah. Nad Hango jem je letelo 124 sovjetskih letal. Na Ekenes so sovjetski letalci vrgli 124 bomb. Sovjetska letala cesto lete le 100 m visoko in streljajo s strojnicami na ljudi. Od 700 hiš, kolikor jih je v Ilangoju, jih je bilo poškodovanih 400. Ena sama bomba je razbila okoli 3000 oken. Že nekaj dni sem vsako skupino 9 sovjetskih bombnikov spremljata po dve lovski letali, ki imata nalogo, da s strojnicami streljata na civilno prebivalstvo. Na Finskem vlada hud mraz. Snoči je v Helsinkiju živo srebro padlo 30 stopinj pod ničlo.
Danes spet 600 bomb
Helsinki, 16. jan. t. Štefani. Finsko uradno poročilo pravi, da je 60 sovjetskih bombnikov obmetavalo z bombami različne predele Finske. Pri včerajšnjem bombardiranju je bilo spuščenih najmanj 600 bomb, ki so vsega skupaj ubile tri civilne osebe, ranile pa 50. Večina žrtev je bila v mestu Viipuri (Viborg). Ponekod so se sovjetski bombniki spustili zelo nizko in so s strojnicami obstreljevali civilno prebivalstvo. To se je zgodilo v mestu Abo, kjer je bilo nekaj civilistov ranjenih, smrtnih žrtev pa ni bilo.
Sovieti mečeio bombe na Švedsko in Norveško
se Sovjetom posrečilo podreti finski odpor, bi prišli na vrsto Švedska in Norveška.
Stockholm, 16. jan. t. »United Press« poroča, da vse švedsko časopisje odobrava švedski odgovor na sovjetsko protestno noto v pogledu podpiranja Finske. Švedski listi posebno ostro protestirajo proti namigovanjem sovjetske vlade, da se je Švedska pregrešila zoper nevtralnost, ker da dopušča, da na njo pritiskajo neke velesile (misleč pri tem na Anglijo), da bi jo pripravile za vojno proti Sovjetski Rusiji. Švedska vodi samostojno politiko popolne nevtralnosti in ne sprejema od nikoder nobenih povelj, ne iz Londona in ne iz Pariza. Švedski listi naglašajo posebno, da sovjetska vlada sploh ne ve več, kaj dela. Kako namreč more sovjetska Vlada protestirati proti
temu, da Švedska podpira Fince, ko pa v Moskvi niti priznajo ne, da so s Finci v vojni. Noben sovjetski protest pa ne bo preplašil švedskega naroda, ki je svoboden narod, da ne bi sosednemu finskemu narodu ne pokazal z dejanji, da je res njegov prijatelj v sreči in v nesreči.
»Nekdo« bombardiral Dago
Helsinki, 16. jan. t. Reuter. Finsko časopisje poroča po vesteh iz berlinskih virov, da so neka neznana bombna letala z bombami obmetavala otok Dagoe, ki je estonska last, a kjer so Sovjeti dobili pravico, da organizirajo pomorska in letalska oporišča. Finski časopisi trdijo, da so finska letala nedolžna pri tem bombardiranju.
Prostovoljci iz Amerike
Pariz, 16. jan. AA. Reuter. Pariška izdaja lista »Newyork Herald Tribune« poroča, da je prvi oddelek ameriških prostovoljcev prispel na Finsko. Ameriške prostovoljce bodo urili finski častniki leV jili predvsem kadili v smučanju in streljanju.
Oslo, 16. januarja. AA. Reuter: Več sovjetskih letal je preletelo norveško mejo. Neki sovjetski bombnik pa se je spustil na norveški strani reke Tasvik. Sovjetsko letalo se je po nekaj časa ponovno dvignilo ter se vrnilo čez mejo.
Norveška vlada je poslala svojemu poslanstvu v Moskvi navodilo, naj odločno protestira proti kršitvi norveške meje, ki so jo 12. in 13. t. m. preleteli na več krajih sovjetski bombniki.
Stockholm, 16. januarja, t. Radio Pans: V trenutku, ko Sovjeti protestirajo pri švedski vladi, da s podpiranjem Fincev krši svojo nevtralnost, je devet sovjetskih bombnikov preletelo švedsko mejo in vrglo 9 bomb 100 km globoko na švedskem ozemlju. Sicer švedske takšno barbarsko postopanje Sovjetov ne razburja, listom pa le daje povod, da poudarjajo, kako prav ima Švedska, da je pripravljena in da pomaga Fincem, kajti če bi
Zakaj je bil odstavljen angleški volni minister
Izjave bivšega vojnega ministra Hore Belisha in predsednika vlade Chamberlaina v spodnji zbornici
London, 16. jan. t. Reuter. Za današnjo sejo spodnje zbornice je vladalo veliko zanimanje, ker je bilo objavljeno, da bo bivši vojni minister Hore Belisha pri tej priložnosti dal posebno izjavo o svojem odstopu, in da bo nanj odgovoril ministrski predsednik Chamberlain. Ko je vstopil novi vojni minister Oliver Stanley, je dvorana ploskala. Ko je vstopil bivši vojni minister Hore Belisha, ie vladal molk in v največji tišini se je vsedel med liberalne jiosiance sir John Simonove skupine.
Hore Belisha
Po začetnih obredih je povzel besedo Hore Belisha in izjavil, da le nerad govori o vprašanju svojega ministrovanja in svojega odstopa. Dve in pol leti je bil vojni minister. Dve in pol leti je bilo tamkaj opravljenega mnogo dela, nujnega dela, in to v popolni tišini brez velikih in glasnih prerivanj. Angleška armada je bila pre-osnovana brez tistih viharjev, ki marsikje spremljajo podobne preosnove. V tem času ni izbiral ljudi r>o simpatijah in po jx>dvrženosti svojim željam. Ne, zbral je in postavil je na najvišja mesta najbolj trde in najbolj odločne ljudi. Tisti, ki so mu pri sejah najbolj ugovarjali, so mu bili najljubši. On pričakuje, da od te dobe njegovega ministrovanja ne bodo ostali nikjer trpki spomini, pa čeprav so jx>gostokrat zavladala nesoglasja, kakor je to potrebno pri zmožnih ljudeh, ki imajo vsi pred seboj samo to misel, da služijo domovini na najboljši način. Očitali so mu, da je hotel armado »d e m o k r a t i z i r a t i«. Ce je to očitek, naj bo. Njegov cilj je bil, da postavi vojsko v sredo narodnega življenja, da postane vojska organični del vsega naroda. Mladina, ki vstopa v armado,
ne sme imeti občutka, da je nekje na stranski progi, ampak, da tamkaj osebne sjx>sobnosti lahko odprejo vsakomur polno življenjsko pot in napredovanja, ne glede na iinovno stanje in na rojstvo. J »Ko smo tako delali,«: je dejal Hore Belisha, »nam 1 ni padlo na um, da je pogrešno. ustvarjati demokratično armado za obrambo demokracije«. Parlamentu ni mogel in ni smel jioročati o vsem, kar se je dogajalo v vojski, ker so to vprašanja, ki tičejo narodne obrambe. Vso odgovornost pa prevzame na sebe. V vojski so spoštovali načela vojaške discipline, ki hoče, da prihajajo vse pritožbe po naravni lestvici vojaških činov do najvišjega, ki se imenuje vojni minister. On to jx>udarja, da ne bi dolžili njemu nekdaj podrejenih častnikov, da so kaj ukrenili, za kar prevzema odgovornost on sam kot najvišja osebnost v armadi. Glede njegove r>o-litike in glede njegovega odhoda iz vojnega ministrstva ni bilo nobenih nesoglasij med člani vlade. Ministrski predsednik bo pritrdil, da smo delili z njegovim zaupanjem, ko smo pripravljali angleško armado za vojno, ki je bila tako nenadno vsiljena. Ministrski predsednik je svoboden, da izbira svoje
Czaky o Benetkah
z Jugoslavijo ima Madžarska odlične odnošaje
Benetkah se ni spletkarilo prsti nikomur. Italija
ii-	x..i;»r> A>i ca \t iii7.nnv7.hnrlni Kvroni
Budimpešta, 16. januarja, t. (MTI.) Danes sta imeli skupno zborovanje spodnja in magnatska zbornica, da poslušata poročilo zunanjega ministra ... ________u v kanotlnn 7.n spio
ucucinau oo m	» i----- ---- -	• ,
in Madžarska želita, da se v južnovzhodni Evropi zavaruje mir. Csaky je omenil tudi odnošaje do
gro f a' CJs a ki j ao r a z govo r ih v BenetS Za sejo » Tainih'držav in" pri tem poudaril da so odnošaji fe vladah^ spričo mednarodnega položaja veliko Madžarske, p.v jgo .lujor IJ^-JJ-cije zanimanje.	. ________ ... , , „„	„.iu»i„„ „,i„„3„i,. ki so ianistvo za olira-
zanimanje.	.	, . , ,
Grof Csaky je v svojem govoru dejal, da se je okrog njegovega sestanka z italijanskim z.u-nanjim ministrom spredlo mnogo raznolikih razlag. Resnica pa je enostavna. Na sestanku sta oba državnika ugotovila popo no skladn^t zunanjepolitičnih nazorov. Grof Ciano je v Benetkah ponovno podčrtal, da Italija razume in podp«™ upravičene težnje Madžarske, toda čas, kdaj naj se rešijo, mora biti modro izbran in je odvisen od okoliščin. Madžarska vlada je istih nazorov, v
1SU IWl ^ UJ11.	" - C ~	,	,
državi prisrčne odnošaje, ki so jamstvo za olira nitev miru na tem prostoru Evrope. S zahodnima velesilama je Madžarska v normalnih dobrih od-nošajih. Madžarska je pripravljena od svoje strani storiti vse, da se ohrani mir na jugovzhodu Evrope in pričakuje tudi od drugih držav, da ji pridejo pri tej težnji nasproti tako, da se razpršijo nesoglasja, ki jih danes ne sme biti nikjer, kjer je potrebna složna fronta v obrambi miru.
Na lo je spregovoril ministrski predsednik Chamberlain, ki je najprej omenil odstop vojnega ministra Hore Belishe, potem pa dal svoj navadni tedenski pregled položaja na bojiščih. K prvi točki je Chamberlain dejal, »da je razumljivo, da spremembe, ki prizadenejo osebnosti tako odločnega značaja, ko je Hore Belisha, vzbujajo v javnem mnenju sočustvovanje v zelo visoki meri. Odstop Hore Belishe je prišel nepričakovano in ker v pismih, ki so bila izmenjana, ni bil podan noben razlog za ta odstop, se je takoj razprostrla domišljija in iskala tajnih vzrokov za to spremembo v vojnem ministrstvu. Širile so se razne govorice, med njimi mnoge, ki so popolnoma brez vsake podlage, mnoge pa skrajno krivične. Rad bi poudaril, da ni bilo nobenih nesoglasij med Hore Bc lisho in vlado glede političnih smernic. Nadalje je jasno, da odstop ni bil v nobeni zvezi z reformami v armadi, kajti vse reforme so bile odobrene od vse vlade. Tudi glede politike v vojski somi ni bilo nobenih nesoglasij in ne bo nobenih sprememb v bodoče. Govorilo se jc tudi. da je Hore Belisha odstopil zaradi nesoglasij z višjimi poveljniki. Njemu, Chamberlainu, ni nič znanega o tem, da bi bila kakšna nesoglasja med Belishom in vrhovnim vojnim svetom in on odločno izjavlja, da vojnega ministra ni zamenjal iz kakšnih takšnih razlogov. Prav tako je izmišljena povest, da je bil izvajan pritisk name od strani domačih častnikov ali celo neangleških vojaških krogov in je to žaljivo za njega samega, češ, da se vdaja tujim vplivom v vprašanjih prvobitnih narodnih in državnih koristi. Škandalozno žaljivo pa je za častnike same, ki po svojih pravilih ne smejo govoriti v svojo obrnmbo. ako kdo trdi, da so se tako daleč spozabili, da bi bili intrigirali proti svojemu vojnemu ministru.
»Toda vsak ministrski predsednik mora imeti možnost, da od časa do časa pregleda skupino svojih sodelavcev, kajti vedno, predvsem pa v vojnem času mora biti vladno delo tako urajeno, da je najbolj učinkovito in da (e med posameznimi člani najmanj trenj. Kadar misli, da so spremembe potrebne, potem ima pravico tudi odločiti, kedaj nai se spremembe izvedejo. Spremembe v vladi so za predsednika najbolj nehvaležno delo. Ako bi moral objaviti vse razloge, ki ga napotijo da izvede spremembe, potam bi sprememb sploh nikdar ne delal, ampak bi rajši sam odšel s pozormce. Zato ne bom povedal nobenih podrobnosti. Izjavljam pa samo toliko, da sem opazil nekatere težave, ki so nastale zaradi velikih sposobnosti Hore Belisha in ki so mi napovedovale, da bo moralo enkrat priti do spremembe v vodstvu vojnega ministra. Meni se je zdelo, da se naj ta sprememba napravi takrat, kadar bodo potrebne še spremembe na drugih ministrskih mestih. Hore Belisha nisem hotel izgubiti. Ponudil sem mu neko drugo izredno --ažno mesto, ki ga pa iz razlogov, ki jih spoštujem, nI maral
sprejeti.«	,
»V kolikor mene tiče, sem na svojem mestu samo po zaupanju spodnje zbornice. Kadarkoli mi bo spodnja zbornica povedala, da je boljše, da grem, bom tudi jaz storil prav tako, kakor je storil Hore Belisha. In ne bom se pritoževal. Za nas je glavno, da vse, kar storimo, storimo pod vidikom, da čim prej zmagoslavno zaključimo sedanjo
V°'DNato ie Chamberlain dal pregled o dogodkih
na bojiščih
Razburjenje v Belgiji polega, toda »nevarnost še ni mimo"
Nočna seja belgijske vlade
Bruselj, 16. januarja. AA. Havas: Belgijska vlada je imela ponoči sejo, na kateri je zunanji minister Spaak poročal o mednarodnem položaju.
Bruselj, 16. januarja, t. Havas. Po včerajšnjem vznemirjenju ie danes v mestu spet zavladalo normalno življenje. Avtobusi, ki so bili včeraj tako rekoč ustavljeni, danes spet redno vozijo. Le gostišča, kot gostilne in kavarne imujo še predpisane ure, kdaj morajo zapreti. Listi pišejo že bolj pomirljive članke, a vendar še povdarjajo, da se položaj od včeraj do danes ni toliko spremenil, da bi smela vlada računati s popolno varnostjo. Vlada in narod morata ostati na strani v polni pripravljenosti.
Nemško uradno mnenje Anglija bo zajamčiia neodvisnost Skandinavije?
Berlin, 16. jan. DNB objavlja naslednjo obvestilo
° * Kakor je bilo v neki vesti DNBja že ugo- I sovi, ki krožijo v franc tovljcno, v nemških političnih krogih razpola- I deniantijem o neki >n
gajo s poročili, po katerih jc treba vojaške ukrepe Belgije in Nizozemske pripisati tudi nekaterim francoskim informacijam, danim tema državama. Predvsem imajo vtis, da je obisk, ki ga je nizozemski poslanik v Parizu, naredil pri D a 1 a d i e r u , igral važno vlogo za izdunjc zgoraj omenjenih ukrepov. V omenjeni vesti nemškega poročevalskega urada je poudarjeno tudi. da je do tega francoskega manevra prišlo zaradi želje Francije, da se izzove živahnejša vojno delavnost, pri čemer v Parizu hočejo Nemčijo z ozirom na nemožnost ofenzive proti nemškim zahodnim utrdbam, izzivati tudi v Belgiji in na Nizozemskem. Kakor je znano, že davno igra pomembno vlogo spoznanje zahodnih velesil, da se vojna ne more z uspehom končati na način, kakor jc potekala dozdaj. Zaradi tega očividno žele, da se vojna razširi. Vsi ti manevri so v skladu z mnogoštevilnimi vestmi, ki se razširjajo, predvsem pa s poročilom neke ameriške časnikarske agencije, ki je prrd nedavnim poročala da Anglija želi nuditi »jamstva« švedski. Tu vest dozdaj še ni bila zanikana. V zvezi s tem so zanimivi gla-
........ncoskih listih kljub vsem
einški pobudi za mir«
..................
GaApCrtLaK&tVO
Naša preskrba s premogom
Naša država ima znatno proizvodnjo premoga, toda istočasno je tudi izvoznik in uvoznik za nekatere vrste premoga. Posebno nam primanjkuje visokovrednega premoga in koksa, katerega potrebuje naša težku industrija, ki je zelo razvila svoje poslovanje.
V letu 1939 je bila naša proizvodnja črnega in rjavega premoga kakor tudi lignita znatno višja kot lani. V prvih 11 mesecih lanskega leta je znašala proizvodnja črnega in rjavega premoga 4,326.839 ton napram 4,0:4.374 tonam v prvih 11 mesecih ieta 1938. Nadalje je znašala proizvodnja lignita v prvih II mesecih lanskega leta t,179.495 ton, dočim je znašala v prvih 11 mesecih leta 1938 samo 1,143.425 ton. Skupna proizvodnja je znašala landi v prvih II mesecih 5,50(5.334 ton, v prvih II mesecih 193R pa 5,217.799 ton. Povečanje znaša okoli 300.000 ton.
Povečanje naše proizvodnje je v zvezi tudi z zmanjšanjem uvoza, kakor smo ga zabeležili zadnje mesece. Naslednje številke nam kaže-l"o v tis. ton gibanje uvoza vseh vrst premoga in koksa v zadnjih mesecih:
1939
julij
avgust september oktober november
1938 53 43 3t 19 31
38 46 25 17 25
Ti podatki nam kažejo, da je bil zadnje mesece leta 1939 uvoz premoga manjši kot je
Zaposlenost delavstva	.
v naši državi	!
i
Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje : delavstva v Zagrebu se je število zavarovancev od : septembra na oktober 1939 zmanjšalo od 731.749 na 722.774. Tudi leta 1938 se je od septembra na oktober število zavarovancev zmanjšalo od 754.773 na 738.449, torej v še večji meri kot lani. Iz tega lahko sklepamo, da po prvem popuščanju v septembru nadaljne popuščanje zaposlenosti lani v oktobru ni bilo znatno. Od septembra na oktober je lani število zavarovancev pndlo za 8.975 (od septembra na oktober 1938 za 16.324), v primeri z oktobrom leta 1938 pa je bilo oktobra 1939 število zavarovancev za 15.675 nižje (padlo je število moških zavarovancev, naraslo pa je število žensk).
Po strokah izkazuje lanski oktober v primeri z oktobrom 1938 povečanje zaposlenosti pri strojni in kovinski industriji, kemični, pri gradbi prevoznih sredstev. Zmanjšana pa je zaposlenost pri gozd-nožagarski industriji, zasebnih prometnih podjetjih, predelavi kože in njenih surogatov, predelovalni industriji za les itd.
Po uradih se je povečala zaposlenost v Belgradu, Tuzli, Karlovcu, Banja Luki in Sušaku, zman|-šala pa v Osijeku, Ljubljani, Nišu, Sarajevu, Skop-Iju in vseh ostalih uradih.
Povprečna zavarovana mezda (J tudi od septembra na oktober 1939 narasla in sicer cd 24 70 na 21 80, doč:m je od septembra na oktober 1938 narasla samo od 24.23 na 24.27 din. Skupna zavarovana mezda je znašala oktobra 1939 443 U milij. din (septembra 1939 451.81 milij., oktobra 1938 448.01 milij. din).
Pospeševanje kmetijstva v škofjeloškem okraju
Naš romantični okraj je najmlajši v banovini, ki je bil ustanovljen šele v letu 1936. Blagodejni vplivi samostojnosti pa se kažejo že seda). Škofjeloške ceste, ki so bile poprej med na)slabsimi v banovini, so sedaj razmeroma dobre, da ne rečemo, prav dobre. V načrtu je tudi tlakovanje ceste od kolodvora v mesto in upamo, da se ta načrt izvrši že v tem letu, če ne nastanejo kakšne nove zapreke. Prav je, da se na naše ceste polaga velika važnost, naš okraj leto za letom privabila vedno več tujcev, ker je po naravi ustvarjen za tujski promet, zato je že zaradi tega nujno potrebno, da so ceste v dobrem stanju.
Še večje važnosti pa je kmetijsko pospeševalno delo, ki je bilo poprej v velikem zaostanku, sedaj pa se naglo zboljšuje pod vodstvom okrajnega kmetijskega odbora, kateremu načeluje okrajni kmetijski referent g. I. Hladnik. Na pobudo okrajnega kmetijskega odbora so tudi razni kmetijski tečaji. Vse to ustvarja navdušenje med mladimi gospodarji in gospodinjami za napredek ter jih vleče iz starokopitnosti v novo življenje, ki bo dalo okraju novo prikupnejše lice. Ker pa gre na ta način le še prepočasi, si je okr. kmetijski odbor nadel nalogo, da bo leto za letom prirejal poučne ekskurzije, da kmetje vidijo na lastne oči, kako je drugod, in se tako prepričajo, da to, kar se govori na predavanjih, niso le prazne besede, ampak stvarni uspehi sistematičnega dela naprednih kmetovalcev.	,
V dobi dveh let je kmetijski odbor priredil pet ekskurzij, in sicer: prvo v maju leta 1938, ki je bila dvodnevna z okrog 30 gospodarji, ki so si Dgledali Stično, Št. Vid, Selo, Št. Lovrenc, Malo Loko in Grm, kjer so videli splošno kmetijstvo in živinorejo.
Druga je bila v juliju. Udeležilo se je 45 kmetovalcev, ki so šli preko Jelovice po planinah v Bohinj, kjer so videli, kako je treba oskrbovati gozdove, ki so za naš okraj zelo važni.
Tretje poučno potovanje je bilo v avgustu in je bilo namenjeno le za gospodinje. Bile so v Stični, Št. Vidu, Št. Lovrencu in Mali Loki. Te ekskurzije se je udeležilo 65 kmečkih gospodinj, ki so se tako živo zanimale za vse, da so vzbujale pozornost in pohvalo onih, pri katerih je bil ogled. Pa tudi doma se je takoj videl napredek, bodisi pri prašičjereji ali pa pri ureditvi gospodarstva. Mar-sikak svinjak se je preuredil, uredila so se gnojišča, silosi in vse to pod vplivom teh gospodinj.. Vobče je ta ekskurzija več pomenila za napredek okraja kakor predavanja in tečaji.
Ko je kmetijski odbor videl uspešnost teh gospodarskih ogledov, se je odločil, da je tudi v lanskem letu priredil nekaj gospodinjskih potovanj. Tako je bilo v maju prirejeno dvodnevno poučno potovanje na Štajersko, katerega se je udeležilo 38 kmetovalcev. Ogledali so se Westnovo posestvo v Braslovčah ter mimogrede tudi tovarno Westen v Celju, dalje kmetijsko šolo v Št. Juriju, ter tamošnjo živinorejsko zadrugo, kmetijsko sadjarsko šolo v Mariboru, Dolinarjevo drevesnico, posestvo in gospodinjsko šolo v Svečini, sadno -i.t-j:x*» »».- oHnnncnitrp d Krena. oosestvo Ja-
iniatli.'.. '—. - - ------1	B	, ,	. .
reninski dvor, posestvo g. Zupamča pri Jarenini
bil prejšnjega leta. To pomeni, da je izpad
inozemskega premoga nadomestil predvsem domači premog. 1'oda za naš trg premoga se je začela z vojnp nova konjuktura, ker se je zanj začela zanimati tudi Italija. Prve količine premoga smo izvozili v (talijo že oktobra, toda v majhnih množinah. Večji je bil izvoz premoga v novembru in decembru. Skupni izvoz premoga iz naše države (v poštev prihajata Slovenija in Dalmacija) je znašal oktobra komaj 4.005 ton, novembra pa 28.867 ton, kar ni znatna količina.
Zadnje čase se pojavljajo v nekih srbskih listih glasovi o pomanjkanju premoga. Ob iskanju vzrokov nisci navajajo vse mogoče stvari, ne vedo pa, oa se je naša domača proivodnja zelo povečala, povečale pa so se zaradi ostre zime tudi potrebe, zlasti pri državnih železnicah, ki so največji konzument premoga v naši državi poleg industrije. Zaradi znatno večjega prometa na železnicah pa primanjkuje vagonov za prevoz premoga, ki ga je dovolj na skladiščih. Zaradi tega je kot leta 1929 ugotoviti, da so motnje le prehodnega značaja in povrh še lokalnega značaja. Kar tiče uvoz, trpi j)od istimi okolnostmi. Ladijski dovozi so zelo prenehali, po kopnem na primanjkuje vagonov tudi našim glavnim dobaviteljem, t. j. Nemčiji, češkoinoravskemu protektoratu in deloma ozemlju bivše Poljske. Končno je še donavska pot, ki je zelo ugodna za dovoz premoga v vzhodne predele države, sedaj za plovbo nerabna, kar tudi povzroča motnje.
in sadno sušilnico v Št. Ilju, nazaj grede pa še Tovarno za dušik v Rušah.
To gospodarsko potovanje je povzročilo, da so se kmetovalci med seboj spoznali, naše gospodarje pa je navdušilo za sadjarstvo. To potovanje je napravilo na vse najboljši vtis. Spoznali so lepote Štajerske in njen napredek. Na lastne oči so videli, da smo Kranjci v marsikaterih ozirih za Štajerci, posebno kar tiče sadjarstva. Našemu sadjarstvu bo treba v bodoče posvetiti več pažnje, ker je tudi sadjarstvo važen gospodarski faktor.
V	oktobru je bilo prirejeno še eno potovanje za absolventinje trimesečnih gospodinjskih tečajev tukajšnjega okraja, torej samih mladih deklet iz Poljanske in Selške doline, ki imajo namen postati gospodinje. Tudi ta pot je peljala na Dolenjsko; udeležilo se je 70 oseb in med temi nad 50 deklet, ki so z velikim zanimanjem sledile vsem ogledom, kar nam daje upanje, da bodo to, kar so videle, nekoč oživotvorile v svojem bodočem domu.
Res trudapolno je to delo, ker zahteva velike žrtve okr. kmet. odbora in organizatorjev potovanj, toda prepričani naj bodo, da so te žrtve podobne dobro pognojeni njivi, kjer bo vsejario seme vskalilo in rodilo stoteren sad. Okrajni kmetijski odbor je s tem pokazal, da razume potrebe svojega okraja, in želimo, da dela po začrtani poti, kajti uspeh takega sistematičnega dela ne more izostati.
Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine
S svojo decembersko številko (1939) je zaključil Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine 10 let svojega izhajanja. Glasnik Zavoda je začel kot mesečnik izhajati že leta 1929, kmalu po ustanovitvi Zavoda. Zavodu kakor tudi ministrstvu trgovine in industrije je bil Glasnik dobrodošla vez z gospodarsko javnostjo, katero nalogo je Glasnik dobro vršil. V dopolnitev Glasnika je začel v začetku leta 1938 izhajati tudi Gospodarski bilten Zavoda kot dnevnik. Ta bilten, ki izhaja že tretje leto, prinaša najnovejše vesti, je pa zlasti važen kot glasnik za trgovino z živino, ki spada pod kontrolo zavoda, prinaša pa tudi mnogo zunanjetrgoi vinskih poročil in cene z raznih tržišč. Glasnik izhaja eno leto v izpremenjeni in izboljšani obliki ter obdeluje vse probleme naše in tuje zunanje trgovine v primerni obliki ter služi kot dober informacijski vir in je njegovo objavljeno gradivo velike vrednosti.
V	uvodu v decembersko Številko Glasnika napoveduje Uprava Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, da se bo trudila za še boljše obveščanje naše javnosti o vprašanjih naše zunanje trgovine kaor tudi o problemih mednarodne trgovine vobče.
Decemberska Svetilka prinaša zanimive podatke o živini in živinorejskih proizvodov v svetovni trgovini, iz katerih se vidi nazadovanje naše živinoreje v primeri z nekdanjimi časi, nadalje članek o preskrbovanju naše industrije s surovinami, gospodarsko kroniko, zunanjetrgovinsko kroniko ter številne statistične podatke o naši in tuji zunanji trgovini,
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Zemljiškoprometna komisija na okrajnem sodišču je na seji 10. t. m. odobrila 120 kupnih pogodb, ki predstavljajo vrednost prodanih zemljišč v celotnem znesku 7,466.063 din. Od te seje do včeraj je bilo komisiji prijavljenih že 20 kupnih pogodb. Kljub temu, da je bila s 1. januarjem t. i. zvišana prenosna državna taksa od 4 na 6% kupnine, je trg z nepremičninami še vedno živahen. Sedaj je treba plačati pri vseh pogodbah za nepremičnine 10%, kajti všteti je treba poleg državne 6% takse še 2% banovinske in 2% občinske prenosne doklade. V zemljiški knjigi so bile zadnji čas zaznamovane te-le kupne pogodbe:
Boc Anton, delavec tobačne tovarne in žena Ana, Ljubljana, Jurčkova pot št. 67, sta prodala Antonu Paličarju, slugi na univerzi in njegovi ženi Pavlini, Ljubljana-Moste, Slapničarjeva ulica št. 7, hišo št. 7 na Jurčkovi noti z vrtom, spada-jočo pod vlož. št 1478 k. o. Karlovsko predmestja za 30.000 din.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani je prodala Alojziju Intiharju, posestniku v Bukovcu št. 1, občina Velike Lašče-Rob, hišo št. 65 v Dragi (Podutik), spadajočo pod vlož. št. 737 k. o. Zgornja Šiška, za 72.000 din.
Zakotnik Anton, posestnik, Ljubljana VII, Podutiška cesta-Draga št. 48, je prodal Stanetu Šalamunu, trgovcu v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 4, pa,rc. št. 994/1 k. o. Zgornja Šiška, v izmeri 1279 kvad. metrov za 89.530 din.
Amalija Kraljeva, posestnica, Ljubljana-Moste, Zaloška cesta št. 35, je prodala Miliaeli Lesarjevi) trgovčevi soprogi, Ljubljana, Zaloška cesta št. IS, hišo št. 35 z vrtom na Zaloški cesti, snadaiočo ' pod vlož. št. 37 k. o. Udmat, za 50.000 din.
Jeromen Marija, posestnica v Mali vasi št. 20, pri jezici, in Ovčak Lucija, posestnica v Smartnem pod Šmarno goro št. 15, sta prodali Tinci Blatni-kovi, prodajalki, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 4, in Danici Blatnikovi, zasebni uradnici, Belgrad, Frankopanova ulica št. 32, pare. št. 141/4 k. o. Brinje, ia 16.000 din.	.. . ,
Porenta Srečko, obCinski tajnik in posestnik, Št. Vid nad Ljubljano št. 61, in Porenta Ivan, vlakovodja in posestnik od tam, sta prodala Angeli Kunsteljevi, poslovodkinji v Radovljici, hišo it. 61 v št. vidu nad Ljubljano, spadajočo pod vlož. št. 289 k. o. Št. Vid za 47.500 din.
Marinčič Fran, posestnik, Ljubljana-Vič, Tržaška cesta št. 83, je prodal Antonu I. Rusu, orožni-škemu naredniku, Ljubljana-Vič, Cesta XIII/83 in ženi Ivani hišo št. 83 na Cesti XIII, Vič, spadajočo pod vlož. št. 619 k. o. Vič, za 200.000 din.
Kurent Ljubica, soproga bančnega uradnika Ljubljana, Cesta v Rožno dolino je prodala Alojziju Paulinu, trgovcu in soprogi Frideriki, Ljubljana hišo št. 18 Cesta v Rožno dolino z vrtom v obsegu 722 kv. metrov, spadajočo pod vlož. št. 527 k. o. Gradiško predmestje za 230.000 din.
Hirech Antonija roj. Zupančič, posestnica Moste, Zaloška cesta št. 114 je prodala Anici Požar-jevi, soprogi pekovskega mojstra Vodmatska cesta št 27 pare. štev. 183 k. o. Moste v izmeri 2.841 kvadr. metrov za 42 000 din
Udovč Milan, uradnik banske uprave, Zgornja Šiška je prodal Mariji Sfiligojevi, zdravnikovi soprogi Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 4 pare. št. 17-11 k. o Zgornja Šiška v izmeri 644 kvadr. metrov za 110.000 din.
Bizjak Valentin, posestnik Ljubljana, Vrhov-čeva ulica št. 11 je prodal Francu Žagarju, posestniku v Lukovici, občina Log pri Brezovici jjarcelo štev. 11191-1 gozd k. o. Log v izmeri 30.675 kvadr. metrov za 10.000 din.
Medved Martin, j>06estnik v Tacnu št. 12 je prodal Ernestu Peterlinu, generalštabnemu majorju v Belgradu pare. štev. 386-3 k. o. Tacen v izmeri 665 kv. metrov za 12.635 din, dalje Anici Pirčevi zdravnikovi soprogi v Belgradu pare. št. 386-2 k. o. Tacen v izmeri 2.076 kv. metrov za 37,368 m.
Žrebanje tobačnih srečk
Na 133. žrebanju tobačnih srečk so bile za amortizacijo izžrebane naslednje serije: Dobitki pa 60 bili naslednji:
11 508 534 538 674 771 820 907	997
1151 1300 1321 1448 1687 1741 2027 2097	2128
2216 2233 2305 2455 3013 3050 3110 3134	3246
3316 3356 3611 3910 3943 3966 4047 4190	4372
4440 4580 4587 4709 4882 5559 6185 6282	6293
6351 6381 6388 6484 6733 6827 6849 69%	7164
7528 7534 7609 7729 7914 8297 8362 8492	8522 8676 8846 9295 9623 9862 9976.
Serije in številke Izžrebanih dobitkovi
Ser. 6416 št 16 — 100.000 din; ser. 8389 št. 77 2.500 dinarjev; ser. 3145 št. 13 — 500 din; ser. 6198 št. 93 — 500 din. Po 100 dinarjev;
Ser. 631 št. 50, ser. 768 št. 20, ser. 1337 št. 41, ser. 2334 št. 31, ser. 2662 št. 93, ser. 3059 št. 47, ser. 3448 št. 94, ser. 3729 br. 58, ser. 3838 št. 92, ser. 4336 št. 99, ser 6046 št 80, eer. 7794 št. 37, ser. 8764 št. 43, ser. 9610 št. 45, ser. 9893 št. 5.
Ser. 2110 št. 48, ser. 3569 št. 96, ser. 3729 št. 89, ser. 3898 št. 30, ser. 6546 št. 69, ser. 7112 št. 8, ser. 7313 št 7, ser. 7433 it. 29, ser. 7629 št. 9, ser. 7643 št. 29.
Žrebanje srečk Rdečega križa
Pri 104. žrebanju tobačnih srečk dne 15. januarja so bile izžrebane za amortizacijo naslednje serije:
Nadalje so bili izžrebani še naslednji dobitki: 474 874 885 1273 1547 1571 3176 3256 3297 3558 3972 4441 4962 4965 5656 6021 6189 6193 6647 6974 7151 7618 7913 8076 8335 8691 8355 8869 9066 9138
Borze
Dne 16, januarja.
serija	štev.	dobitek	serija	štev,	dobitek
531	73	50—	4620	4	50,-
655	20	50—	4636	70	50—
770	23	50—	5046	74	50—
1169	69	50—	5559	79	200,—
1325	63	50—	6125	48	50,—
2423	51	590—	6260	72	50—
3224	83	500—	6426	10	50—
3244	5	200—	6384	74	50—
3452	65	50—	7099	56	200.—
3523	89	50—	7301	88	50—
3787	48	50—	7715	86	50—
4278	66	50—	8752	78	50—
4311	39	200—	8979	61	1.000,—
4350	60	50—	8931	55	25.000—
4504	18	200—			
* Konferenca gospodarskih zbornic v					Ljubljani.
V sredo, dne 17. t. m. se začne v Ljubljani konferenca trgovinskih, industrijskih ter skupnih zbornic iz vse države. Na dnevnem redu je razprava o davčnih reformah, ki so nedavno stopile v veljavo. Posamezne zbornice so si razdelile med seboj referate, katere so že izdelale. Konkurenci bo po vesteh iz Belgrada prisostvoval najbrže pomočnik ministra financ g. dr. A. Filipančič. Ker je dnevni red kakor sama davčna reforma zelo obširen, bo konferenca trajala dva dni, t. j. v sredo in četrtek. Zbornice bodo predložile ministrstvu financ svoje izpreminjevalne predloge glede posameznih vrst novih in poostrenih davčnih oblik.
Posejana površina je manjša. Po prvi pred hodni cenitvi lani v jeseni posejane površine se je zasejana površina radi pomanjkanja delovnih moči zmanjšala za okoli 200.000 ha v primeri s prejšnjim letom. Nekaj so bile vzrok tudi jesenske jx>-vodnji. Ce prihodnje leto ne bomo imeli izredno dobre letine, je pričakovati, da bo pridelek pšenice manjši kot je bil zadnja leta, tako da za izvoz ne bo ostalo dosti. Da se pa to popraviti s sjjomladno setvijo, ki se lahko zelo poveča. _
Mesečne prijave opravičenih izvozniških ob veznosti. Na zahtevo bančnega in valutnega oddelka ministrstva financ morajo izvozniki v bodoče dostavljati ministrstvu financ neposredno po j)oteku vsakega jx>sameznega meseca, najkasneje do 5. dne v naslednjem mesecu poročila o opravičenih obveznostih na osnovi izdanih izvozniških potrdil in o izvršenih vplačilih naprej, za katere obveznostt so bile prej predložene ministrstvu poročila ali posamezno ali v šestmesečnih pregledih, da niso opravičene v predpisanem roku. Da bi se posel pri pošiljanju poročil poenostavil, morajo pooblaščeni zavodi vsak dan beležiti jx>datke o opravičenih obveznostih (jjoseben seznam za obveznosti po izvozniških potrdilih, poseben za obveznosti po izvršenih plačilih v naprej). Po poteku vsakega meseca bodo dostavljali jx>obl. zavodi te sezname neposredno ministrstvu' financ s spremnim pismom. Seznami opravičenih obveznosti po izvozniških potrdilih obsegajo naslednje podatke: ime izvoznika, datum in številka izvozni škega potrdila, zavarovana vrednost Izvoženega blaga, datum in način vnosa odgovarjajoče vrednosti — Seznami opravičenih obveznosti po izvršenih plačilih naprej bodo vsebovali: ime uvoz-
Denar 55,— marka 14.70—14 90
Amtrtiki dolar K-Nemška
Devizni promet na zagrebiki borzi je znašal 11,378.720, na belgrajski pa 10.3 milij. diu. Prometa je bilo v Belgradu 375.000 din.
Ljnbljaaa -
London 1 funt . . , Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg . .
Ljubljana —
London l funt . , , Pariz 100 frankov . . Ne\vyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Aniesterdam 100 gold. Bruselj 100 belg . .
Ljubljana —
Berlin 1 marka . , ,
< ■ « •
uradni tetajl
, , ,	175.60— 178.80
, . ,	09.25— 101.55
t , ,	4424.37—4484.37
, , ,	995.00—1005.00
,	2356.50—2395.50
,	743.00— 755.00
(▼obodno triiSče
. , , ,	216.94— 220.14
, , , ,	122.67— 124.97
....	B480.00— 5520.00
. . , ,	1228.35—1288.35
, . , ,	2910.82—2948.62
....	917.77- 929.77
lasebni kliring
..... 14.70— 14.90
Zagreb — lasebni kliring Solun 100 drahem	82 denar
Belgrad — zasebni kliring
Solun 100 drahem...... 32.40— 33.10
Ziirich. Devize: Belgrad 10, Pariz 1004, London 1772, Newyork 445.937o, Bruselj 74.975, Milan —, Amsterdam 237.45, Berlin 178.62, Stockholm 106.15, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.05, Sofija 530, Budimpešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Buenos-Aire« 101.375.
Vrednostni papirji Vojna škoda i
v Ljubljani 422—425 v Zagrebu 420—425 v Belgradu 423—424.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 97—i 98, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 422—425, begi. obv. 75—76, dalm. agrarji 70—71, 8% Bler. ops. 94—96, 7% Bler. dos 84—88, 7% pos. DHB. 98—99, 1% stab. pos. 97—99. — Delnice: Narodna banka 7500—7800, Trboveljska 235—245.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 97 den,, agrarji 49—51 50, vojna škoda promptna 420—425, begi. obveznice 73—74.50, dalm. agr. 69.50 blago, 4% se v. agr. 52 blago, 6% šumske obv. 66—68, 8% Brel. pos. 98 blago, 7% Bler. po«. 88 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 195 bi., Trboveljska 235—250, Slad. tov. Osijek 125 den., Gsj. livarna 16 blago.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo sojilo 98—98.50, vojna škoda promptna 423 do 424.50, begi, obv. 74.75—75.25 (75), dalm. agr. 69.50—70 (69.75), 4% sev. agr. 51 denar, 6% šumske obv. 68—69, 8% Bler. pos. 94.50—95.50 (95), 7% Bler po«. 86.75—87.50 (87). — Delnice: Narodna banka 7.700—5.550, priv. agr. banka 192 denar.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca stalna. Promet slab.
Sombor. Pšenica: bač. okol. Novi Sad, srem., bač. in bač. okol. Sombor 193—195, gornja bač. 194—196, srem., slav. 193—195, južna ban. 188— 190, gornja ban. 194—196, bač. ladja Kanal, bač. ladja Begej 194—196, bač. Tisa šlep Ia, Ila 196— 198, bač., ban. ladja Dunav 194—196. — Ooves: bač., srem., slav. 150—152. — Rž: bač. 150—155. — Ječmen; bač., srem., 64—65 kg okol. Sombor 165—170, bač. spomladanski 68 kg 190—195, ba-ranj. spomlad. 66 kg- 195—200. — Koruza: bač. stara 135—137, bač. nova 117—119, bač. nova sušena 130-132. — Moka: bač. Og Ogg 290—310, 270 —290, 250—260, 230—250, 200—210, 130—140. — Otrobi: bač., srem., pšenični 117.50—122.50. — Fižol: bač. beli 2% 390—400. — Tendenca stalna. Promet srednji.
Živinski selrcl
Živinski sejem v Šmarju pri Jelšah dne 8. januarja 1940. Dogon 210 glav goveje živine. Odprodanih 25%. Cene: voli I. vrste do 6.50 din. voli II. vrste do 5.50 din, voli III. vrste do 4.50 din, telice I. vrste do 5.50 din, telice II. vrste do 4.50 din, telice IU. vrste do 3.50 din; krave T. Vrste do 5 din, krave II. vrste do 4 din, krave Tli. vrste do 3 din; teleta I. vrste do 6.50 din, teleta 11. vrste do 5,50 din; prašiči špeharji do 13 din in prašiči pršutarji do 10 din za kg žive teže.
Živinski sejem v Smartnem pri Litiji, dne 8. januarja 1940. Cene živine: voli 4.50—6 din, biki za mesarje 4.50 din, krave za mesarje 3 do 4 din, telice za mesarje 4—5 din, krave za pleme 4—5 din, telice za pleme 4.50—5.50 din za 1 kg žive teže. Koze in jagnjeta po 100 din za kos.
Živinski sejem v Metliki dne 9. januarja 1940. Dogon: 202 volov, 132 juncev, III krav in 178 prašičev. Prodanih je bilo 32 juncev, 41 volov, 111 krav in 39 prašičev Cene: Prvovrstni voli 6 din, voli II. vrste 5,50, III. vrste 4.50 do 5.50 din; junci I, vrste 5.50 do 5.75 din, junci II. vrste 5 din do 5.50 tiin. junci III. vrste 4.75 din do 5 din; krave 1 vrste 5 do 5.50 din, krave II. vrste 4.50 do 5 din, krave III. vrste 3.75 do 4 din; mladi prašiči za rejo od 200 do 300 din za glavo.
Živinski sejem na Planini pri Sevnici dne
11.	januarja 1940. Dogon 344 glav goveje živine in sicer 155 volov, 74 telic, 70 krav, 43 juncev in,2 bika. Cene: Prvovrstni voli so dosegli najvišjo ceno 7 din voli II vrste 6.2> din, voli III. vrste 5.50 din; telice I. vrste 6.25 din, telice TI. vrste 5.50 din, telice Tli. vrste 4.50 din, krave 1. vrste do 530 din, krave JI vrste 4.75 din, krave III. vrste 4 din, junci od 4 din do 5.50 din in biki 5 din za kg žive te/e.
Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah, dne
12.	januarja 1940. Bela pšenična moka 3.50 din, črna pšenična moka 3 din, govedina 10—12 din, teletina 14—20 din, svinjina 16—20 din, ovčje meso 8—10 din, sveža slanina 18—19 din, svinjska mast 22 din, krompir 1.75 din za 1 kg. Mleko 2.25 din za liter, jajca 14—15 din za 10 kosov.
nika, datum izvršenega plačila, izplačani znesek, način izvršenega izplačila, datum opravičbe in številka ter datum odobritve Narodne banke za plačilo v naprei.
Nova delniška družba. Odobrena je ustanovitev delniške družbe za promet • kalijevimi solmi v Belgradu z glavnico 1.1 milij. din. Vpi6 delnic 23. jan. predhodni občni zbor delničarjev 24. jan.
Mlekarice - vsakodnevne
obiskovalke Ljubljane
Sedanja velika Ljubljana ima okrog 87.000 prebivalcev in potrebuje vsak dan velike množine mleka, čeprav Ljubljančani ne zaužijejo toliko mleka, kakor prebivalci drugih mest j»o Evropi. Statistika nam pove, da pride na prebivalca v Ljubljani na dan okrog 3 <11 mleka. V primeri z Dunajčanom popije Ljubljančan nekoliko manj mleka, zato pa se Berlinčan zadovolji z 2 dl.na dan. V drugih državah cenijo mleko mnogo bolj. Vsem pa daje zgled Švica, kjer použije en jire-bivalec povprečno na leto 380 1 mleka, torej nad 1 liter na dan. Malo manj kot 1 liter na dan na prebivalca porabijo v Angliji in na švedskem. Ljubljančan porabi povprečno na leto 110 litrov mleka, na Danskem pa pride na prebivalca do 260 litrov, v Nemčiji 220 1, v bivši Avstriji 146 1.
Mlekarice se modernizirajo
Čeprav delež posameznika pri konzumu mleka ni velik, vendar ga gre v.Ljubljani na dan nad •»7 000 litrov. Vse to mleko prihaja večinoma iz okolice in zato je razumljivo, da vsako jutro vdre cela vojska mlekaric v Ljubljano. Po vseh glavnih dovoznih cestah hite v. ranem jutru mlekarice proti Ljubljani in tujec, ki morda v večjem mestu takega dovoza mleka ne pozna, bi z začudenjem ogledoval procesije vozičkov, na katerih se bleste najrazličnejše posode, napolnjene z mlekom. Nekdaj je bil dovoz mleka v Ljubljano enoten. Večje pošiljke mleka so pripeljali v Ljubljano z vozovi, manjše množine pa so bile vse prejieljane na ročnih vozičkih, vsem dobro poznanih »cizahc, ki se danes prevladujejo v dopoldanskih urah na Krekovem trgu. Ker je pa kolo avtomobil slovenskega malega človeka in je to vozilo pri nas prav tako razširjeno kakor v obljubljeni deželi Ameriki avtomobil, so se tudi mlekarice v veliki men modernizirale. Skromnejše, ki morajo prevoziti dolgo not do Ljubljane, se zadovolje kar z navadnim kolesom, na katerem vise na obeh streneh krmila težke »kangle«, ki opletajo in rožljajo, da je veselje. Premožnejše so si nabavile lične triciklje in tako svoj obrat modernizirale. Ne samo to, da je s triciklji vožnja prijetnejša, neprimerno važnosti je pač prednost, ki jo ima tricikelj nasproti ročnemu vozičku, kadar se mudi. Mudi se pa vrlim dekletom, ki skrbijo za zajtrk Ljubljančanov vedno saj je treba ponekod zelo zgodaj vstati, da pride človek še o pravem času v Ljubljano.
Ročni voziček izumira
Prednost tricililov je tako velika, da močno izpodrivajo ročne vozičke. Začetna investicija je sicer za kineta grenka naloga, vendar se mu lepo poplača. Zadnja leta število triciklov hitro raste in če bo šlo tako naprej, bomo lahko v nekaj letih ugotovili, da stari tradicionalni ročni voziček ki je bil svoj čas najlepši simbol pridne mlekarice, izumira. Tricikelj namreč dobro sluzi tako v bližnji okolici kakor tudi v še bolj oddaljenih krajih. Kočni voziček je uporabljiv le na krajše razdalje, saj je treba oceniti njegovo, pro-
metno hitrost še nekoliko slabše kakor hojo počasnega j>ešca. Poleg tega je pri vožnji z ročnim vozičkom danih vse preveč priložnosti za klepetanje, pri čemer se človek kaj hitro pošteno zamudi, o čemer bi vedele jiovednti premnoge mlekarice, ki sicer navajajo ljubljanskim gosjiodinjam vse druge razloge za slučajnostne manjše zamude dostave mleka. V krajih,, kjer je svoj čas bil ze zaradi oddaljenosti same edino dovozno sredstvo mlekaric konjska vprega, se danes vedno bolj uveljavlja tricikelj. Vožnja triciklov je sicer na večje daljave naporna, vendar pa omogoča dovoz mleka v mesto marsikomu, ki ne zmore konjske vprege ali pa ne more odtrgati konja od dela na polju.
Velikanski okoliš
Prav zaradi tega pa se okoliš, ki oskrbuje Ljubljano z liilekoni polagoma širi, in to ne toliko zaradi mnogo večje porabe mleka, pač pa zaradi olajšanih dostav na trg. Danes sega okoliš, ki oskrbuje Ljubljano z mlekom, na Gorenjsko do Naklega in do Predoselj in Brnikov, na zahodu do Škofje Loke, na jugozahodu do Notranjih goric, na jugu do Toinišlja in Iga pa celo do lurjaka, na jugovzhodu prideta v poštev še Grosujdje in Žalna, na vzhodu Dolsko, lia severovzhodu pa Radomlje, Prevoje, Moravče in Koseze pri Moravčah. Jasno je, da iz teh tako oddaljenih krajev pride v poštev le še prevoz z avtomobilom ali pa 7. železnico. Sploh način dostave mleka v Ljubljano izredno točno označuje oddaljenost krajev od Ljubljane.
Bicikli, vozovi, avto in železnica
Peš nosi le malo število mlekaric mleko v Ljubljano. Tako ga prinašajo nekatere se iz Sne-berij, Podutika, Vrhove, Kozarij, Galjevice,lovskega stradona in Rudnika. Seveda sopescio-stavljene količine mleka zelo majhne. V bližnji okolici prevladuje ročni voziček. Najbolj oddaljene vasi, iz katerih privažajo mleko še z ročnimi vozički, so na severu še Rašica in Gameljne, na vzhodu Sostro, na jugu Matena, na zahodu pa Brezovica. Bicikelj v tem območju ne prevladuje, ker je neroden, čeprav pride ze v poštev. Vendar nekaj vasi uporablja skoraj same biciklje za dovoz mleka, tako zlasti Devica Marija v Polju, Zgornji Kašelj, Sadinja vas, Podgonca, Psata, Dobrava, Log in Dragomer. Bolj oddaljeni kraji tega območja in tudi vasi izven tega območja za uporabljajo v veliki meri triciklje. Število tricikljev in bicikljev, ki jih mlekarice uporabljajo, je težko točno določiti, vendar pa bo veljala cenitev, da prihaja danes že tretjina mlekaric v Ljubljano z biciklji ali triciklji. Dovoz s konjsko vprego je prav gotovo najbolj pomemben ker pride na ta način z enim samim vozilom velika količina mleka v Ljubljano. Na ta način dovazajo v mesto vasi ki so že v oddaljenem območju ljubljanske okolice. Najbolj oddaljeni dobavitelji pa pošiljajo mleko z avtomobilom ali železnico. L avtomobilom
prevažajo mleko iz Naklega, Škofje Loko in Iga, z vlakom pa iz Predoselj, Sore, Gorenje vasi, Zgornje Senice, Medvod, Grosuplja, Žalne m Ple-ševice. Zanimivo je, da z avtomobilom in z železnico dovažajo v mesto mleko le zadruge, medtem ko iz bližnjih okolišev večinoma posamezniki.
Večino mleka pripeljejo mlekarice
Vsca skupaj dovaža v Ljubljano mleko nad 700 oseb. Od tega je 50 prekupcev in zadrug, dru»i pa so posamezniki. Ker se je velika LJuD-ljana s priključitvijo občin močno obogatila s polji in travniki, pride jz njenega območja okrog 5000 litrov mleka dnevno v korist ljubljanskemu prebivalstvu. Okrog 22.000 litrov pa pripeljejo v Ljubljano iz okolice. Prekupci in zadruge dostavijo okrog 9000 litrov, vojska 700 mlekaric pa okrog 13.000 litrov mleka. Upajmo torej, da Ljub-bljančani brhkim mlekaricain ne bomo nikdar zamerili, da bi stopile v stavko. V tem primeru bi namreč morali hudo zategniti pasove in se od|>o-vedati našemu ljubemu jutranjemu »kotetku«.
1
Vojna je nekdanji izletniški parnik izpremenda v sanitetni parnik za prevoz bolnikov. Bolnike v posebnih vrečah v pristanišču preloze s krova ladje na vlak.
Odisejada poljskih jezuitov
_ .	.	M	•
Doživetja s sovjetskimi četami
V Amsterdam je v teh dneh po dolgem, napornem potovanju dospelo nekaj poljskih jezuitov. Dva od njih sta dala zastopnikom katoliškega časopisja tele podatke:
Ko je izbruhnila vojna, so bili ti jezuitje v jezuitskem kolegiju v Lublinu. Že 1. septembra so se pojavila nad mestom, kjer je bilo približno 200.000 prebivalcev, nemška letala, ki so njih bombe več ljudi ubile. Skoraj vsi so mislili, da so bila ta letala poljska, in zato se ljudje niso skrili. Letala so imela barve poljske države.
Letalski napadi so se v naslednjih dneh ponavljali po trikrat na dan. Dne 9. septembra je bil ob devetih zvečer velik napad 46 bombnikov, pri čemer je bilo porušenih več večjih poslopij. Oba jezuita sta odšla iz mesta peš eno uro pred I napadom, da bi se zatekla k jezuitom v Pinsk, "
i •• •	n! Is rti! m tet a r
• „„ AfriW /nn helpiiskem Kongu) sta si privoščila Italijan Commodore Gatti in njegova P°t0VpKta v avtom^bihh! kakor^ju kaže gornja slika. Vsak avto je. cela.stanovanjska hisa, na tot . ' ________,i:____ , „„ i„A„ hUipnn tekočo vodo
žena. Potujeta v 'vto^b .h akor ju Kaze gornja ^o vodo, s kubinjo in vsemi potrebnimi venti-
na pauuui, ua ui ^	..... j—------- -
pokrajini Polesje. Toda nikoli nista prišla tjakaj, ker so bile sovjetske čete zasedle mesto prej, preden sta oba romarja mogla priti tjakaj.
Na svoji odisejadi sta videla jezuita povsod strahotno bedo Poljske, ki jo je bičala šiba božja — vojna. V razdalji 170 km od Lublina, v Kowelii, sta patra od beguncev zvedela, da so Rusi zasedli Pinsk. Jezuita sta zato spremenila snier svoje poti in se namerila proti Brestu Litovskemu. Zaradi nevarnega snidenja z rdečimi četami, sta se oba jezuita preoblekla v civilno obleko. Pridružila sta 1 se neki bežeči družini. Kakih 50 km od Bresta Litovskega sta prvič zagledala rusko tankovsko patruljo, ki ju je pa mirno spustila dalje.
V Brestu Litovskem sta bivala jezuita dva dni pri neki katoliški družini. V mestu je bilo se precej mirno. Le živil je že pomanjkovalo. Treba e bilo it ob treh zjutraj vstati, če si hotel dobiti hlebček Črnega Muha.''V prvih dneh zasedbe, so se sovjetski vojaki kar lepo vedli s Poljaki. Bržkone so dobili tak nasvet »od zgoraj«. V drugem tednu so začeli streljati častnike, policijske uradnike in tudi duhovnike poljske narodnosti. A cerkve so pustili še odprte.	, v .
Patra sta z vlakom nadaljevala svoj težavni beg proti meji Litve. Cez dan vožnje sta dospela v vas Baranovič ob ruski meji in sta v prihodnjih dneh prišla v Vilno.
Tudi to mesto so medtem zasedle ruske čete ki so bile splošno jako siromašne na pogled. Značilno za opremo teh zastopnikov rdeče armade je bilo, na primer, to, da sta v skupini 30 vojakov imela samo dva isto uniformo. Vsi vojaki so imeli puške na rami z vrvico privezane. Samo častniki so imeli še približno čedno uniformo. Prav tako slaba, kot obleka, je bila prehrana moštva. Mnogim vojakom so se kar oči odpirale, saj niso nic vedeli o vojni s Poljsko. Mnogi od njih niso se svoj živ dan videli presnega masla, m so začudeno izpraševali, kaj da je to. Tudi klobasa jim je bila neznano čudo.
Iz pogovorov s preprostimi vojaki so ljudje zvedeli, da je med ruskim vojaštvom veliko nezadovoljstva in da se polagoma zavedajo, da so jih njih oblastniki dvajset let vodili za nos.
Nekega častnika rdeče armade, ki je v neki restavraciji javno deial, da mu zvezda na njegovi čeladi v 20 letih ni dala nobene sreče, je na mestu ustrelil neki ovaduh. Sicer pa v Vilnu kar mrgoli samih ovaduhov, in prebivalstvo se je naučilo molčati o Rusih. Kdor se vendarle upa kaj reči, pa brez sledu izgine.
Številni ruski vojaki so jx> hišah prosili kruha in drugih živil. Večkrat so tudi izpraševali, ali bi se dala dobiti civilna obleka. Ce so jo dobili, so pobegnili iz armade.
V Vilnu so si prijiovedovali še več značilnih Z(T0db. Neka boljševiška ženska, ki je bila z rdečimi četami prišla v Vilno, je ondi prvikrat v življenju videla spalno srajco... Ta seji je zdca tako neznansko lepa, dasi ni vedela, čemu je to oblačilo, da jo je kar oblekla vrh vse obleke in šla taka v kino.
Od 1. do 17. oktobra sta patra ostala v Vilnu. Slednjič sta dobila dobrega vodnika, ki ju je spravil skozi gozdove in barja na mejo Litve. V Litvi sta našla več sorojakov. V jezuitskem kolegiju v Kovnu sta začasno ostala.
Jako čudni so bili, kot sta patra povedala, odzivi ljudstva poljskih provinc, ko so zvedeli, da prihajajo sovjetske čete. Otidi so bivali tako imenovani Belorusi, ki so pravoslavne vere. Spočetka so vsi ti in pa komunisti po večjih mestih veselo Ijozdravili ruske »osvoboditelje«. Cez 14 dni pa so bili povsem drugih misli. Trda in bridka praksa
i	i -1 r i___:____.. l,: 1« ; n .»i 1 i n in ni r^p < a r rt P
SU Ulll ijvjvo^III	.............. .	-X
ruskega boljševizma, ki le iemlje in ničesar ne daje, jih je grenko razočarala.
Cez dva meseca bivanja v Kovnu sta jezuita le dobila polno dovoljenje. In po mnogih težkočah se je skupini 20 beguncev posrečilo najeti posebno letalo, ki jih je prijieljalo 30. decembra 1939 v Stockholm. Preko M al moja in Kopenhagna sla jezuita dne 4. januarja prispela v Amsterdam.
Odstavlien ljudski komisar
Mozes Kaganovič
Kakor poročajo iz Moskye,Je bil Mozes M<v/c *evi5 Kaganovič. razrešen «	kot Tiudski
komisar za gradnjo Iglah Hkrati' z'njim so njegova dva komisar ja-naniešthika nadomestili /. dnigimi močmi. O Kaganoviču samem so le sporočili, da bo bo dobil drugačno nameščenje. Naslednik odlaganega letalskega komisarja je postal Supurin. I a nenadni preokret je v zvezi s popolnim neuspehom rdečega letalskega brodovja na Finskem.
Mozes Kaganovič. Stalinov svak, je drugi v vrsti bratov Kaganovičev. ki so si pod Stalinovo vlado svaštva znali pridobiti premoženje. Najstarejši Kaganovič je Stalinov namestnik v tajništvu osrednjega odbora ruske komunistične stranke, je član najvplivnejšega politbiroja kakor tudi nuio gih drugih strankinih organizacij.
Razen teh dveh bratov so še trije drugi bratje židovske družine Kaganovičev v prvih vrstah strankinega vodstva boljsevikov. Srečna seslni petorice komunističnih bratov . Mozesevna Kaga-novičeva je bila pred združitvijo z rdečim dikla torjem predsednica medicinskega in hiciienskega odbora za koncentracijska taborišča v Sovjetsk Rusiji in članica predsedstva Rdečega polmeseca* (sovjetsko-muslimanskeca Rdečega križa).
Vsi ti Kaganoviči izhajajo iz ubožne judovske družine iz predrevolucijske dobe. Mimo teli šesl Kaganovičev pa ima še cela vrsta bližnjih m dali nih sorodnikov Kaganovičev dobro plačane stran kine službe.
Rekorden mraz na Baltiku
Z Baltika poročajo, da je že nekaj dni prav sibirski mraz. V Revalu je padla temperatura na 37 stop. [>od ničlo, kakor še ni bilo mrzlo od lela 1929 dalje. Vsa dela zunaj, posebno v ladjedelnicah, so ustavljena. Tudi šole so zaradi mraza zaprli.
Ciril Debevee, šef-režiser Opere v Ljubljani:
O značaja in sestavi gledališkega repertoarja
Presojanje repertoarja z idejnega vidika je kajpada v toliko kočljivejše,-v kolikor je gledališče odvisno od vsakokratnih, v vsem javnem življenju vladajočih in valujočih idejnih gesel in stru,, ki so na raznih krajih različne, ki se zdaj podpiraj, zdaj pa tudi zelo nasprotujejo. Ker |e gledališče ze po svoji naravi kot živ organizem najrazličnejšim idejnim tokovom podvrženo, marsikdaj pa tudi v te svrhe izrabljamo in zlorabljamo kaze,o gledališča v različnih sredinah in različnih okoliščinah, po jakosti in vrednosti stru,oč.h ide, tud. najrazličnejše, nsjenotnejše ali najbolj zamotane, najmočnejše ali'najbolj slabotne, na,sposobne,šeahna-
mclovrednejše idejne obraze. Na dolg. črti nepreglednih varijaciij tega idejnega obraza so P° vrednosti najrazličnejše tele tri: 1. resn.cn.	kakor jo, zlasti na etičnem n na »c.a m po vsebuje vsaka svobdona, globoka m žlahtna člo večnost in kakor jo izpovedujejo
dejanja včlikih in pomembnih il°ve*k.h duhoV, 2. strujarsk. tendencijoznost, kakor jo izpovedu j«jo dogmatične ideologije razn.h političnih zdru
Ženi (ki jim pravimo tudi »stranke«)! in 3. politična propagandnost, ki služi povečini upravno-po-litičnem aparatu, kakor ga zahtevajo nekatere oblike najnovejših državnih sistemov. Po stopnji kulture gledališča in po stopnji celotne izobrazbe (oziroma omejenosti) državljanov zmaguje v gledališčih po svetu zdaj prvi, zdaj drugi, zda, spet tretji obraz. Mnenja so sicer različna in vprašanje kočljivo: toda po mojem prepričanju bi bilo na,-pravilneje, če bi sc slovensko narodno gledališče hotelo odločiti za prvo obliko, to je za: duhovno svobodno, srčno plemenito ter etično in socialno
Tretji videk smo imenovali Hnančni ali blagajniški. Čeprav bi bilo idealno, da bi ta vidik v soodločanju in vplivanju pri repertoar,ih Narodnih gledališč sploh ne prihajal v poštev, , a treba spričo konkretnih razmer z njim popolnoma stvarno računati Posebno če ta vidik ni sa.no, kakor pri nekaterih zasebnih podjetij, vir.b ^ ! več čisto navaden pogo) obstanka. Pr. nekaterih gledališčih ne pripomore ta bl«ga|nisk, vid k obstanku, kajti »obstanek« n. sam oohruutav golega življenja, temveč tudi možnost rednega .n poštenega življenja.) Ti vidik, vsebuje,o namreč nevarnosti, da nižajo ravan celotnega repertoarja in s tem seveda posredno tud. ravan celotnega gledališča, v katerem se takšen repertoar vpr.zar-ja. Blagajniški vidik načuna namreč predvsem z večjimi denarnimi dohodki, kar zavaja gledališča navadno v to, da izbirajo v te namene spored, h. privabi čim več občinstva in sicer takozvan.h »mas najširšega občinstva«. Jasno je, da mora biti v izbiri takega dela že vnaprej obsežena neka koncesija tem, povečini manjizobražcn.m »sloiem«, kar zlasti v takih mestih in gledališčih, k,er sta
estetski in idejni vidik še nekoliko zanemarjena, lahko zavede do občutnih prestopkov proti ugledu narodnega umetniškega zavoda. Razentega b. morala predvsem narodna gledališča pomisliti, da so blagajniški vidiki z malo dobre volje in z malo vpoštevanjem tozadevnih izkušen, z estetskimi in idejnimi načeli marsikdaj mnogo lažje združi,iva, kakor pa bi nepoučen laik morda mislil. Ti blagajniški »Vidiki« pa imajo v nerodnih gledališčih še to čudežno smolo, da se (povečini vsaj) temeljilo ponesrečijo. V razmerju umetniškega m blagajni-šekga naziranja so možne v vsakem gledališču namreč samo štiri kombinacije in sicer; 1. umei-nostni in blagajniški vidiki so v takem ravnoves,u, da zaradi blaga,niSkih ozirov ne trpi P^M^tao umetnostni nivo. 2. umetnostn. v.d.k prevladu e popolnoma, blagajniški se zanemar,a, kar v .zvest-nlh okoliščinah privede lahko do s.cer čas^a. ampak vendar dejanskega pogina; 3. blaga,n.sk. vidik prevladuje, umetnostni se zanemar,a, kar privede gledališče polagoma do popolnega moraliC-nega propad, in 4 umetnostni m blagajniški vid,k sta odsotna, kar privede vsako gledališče v najkrajšem času do vsestranskega in temelj.tega poloma. Od teh štirih navedenih kombinaci, ni dvoma, da bi bilo vsakemu narodnemu gledališču — in zlasti našemu — v interesu n,egovih dolžnost, resnično želeti samo prvo.
Četrtega ali slučajnostnega vidika pa seveda ne morem: resno pretresati, čeprav se v praksi marsikje zelo pogosto uveljavi,a. Uveljavi,a se povsod tam in vselej takrat, kjer ui kadar ,e reper-toarni načrt pomankljiv, kadar zman,ka potrebnega gradiva, kadar nastane v obratu nenavadna zadreg. in kadar rešujejo zadrego osebna in nestvarna stremljenj«. Uspeh tega vidika ,e seveda tak
kakor vse. kar je v zvezi z slučajem: včasih zelo srečen in pozitiven, včasih in (na žalost pogosteje) pa zelo nesrečen in negativen Zaradi resnosti dela in uspešnih posledic je za Narodna gledališča vsekakor priporočljivo, da bi ta poslednji vidik popolnoma opustila.
Že iz navedenega sledi, da je eden glavnih pogojev resnega, tehtneg) in narodnega zavoda dostojnega repertoarja: načrtnost, Načrtnost, ki sc očituje v pravočasni orijentaciji, v preteklem od vseh strani premišljenem izboru, v tehnično pripravljenem gradivu in v nemoteni možnosti kvalitetne izvedbe. Vpoštevati je treba torei predvsem svetovna standardna dela, ki so po vsem kulturnem svetu priznana p.)'em prvovrstno sodobno proizvodnjo, ki po estetkih in idejnih zahtevah ne zapada prenizkim merilom, ter vsa dela izvirncgf slovstva, ki — relativno— s svetovno in z dosedanjo domačo produkcijo bogatijo v gledališki oblik-zaklad našega zdravega, nepotvorjenega mišljema čutvovanja, stremljenja in hotenja.
(Dalje.)
— Pri zlati žili. bolečinah v križu, za stojn krvotoka jeter in nezadostnem izlo čevanju želodca, nastalih vsled zapeke, s« dosežejo vedno odlični uspehi z naravne »Franz-Joselovo«- grenko vodo Bolnik-radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi prt večkratni porabi
Otfl. refi S bt 30474/3'
novice
Koledar
Sreda, 17. januarja: Anton, puščavnik; Marjan, mučenee. Prvi krajec ob 19.21. ller-scliel napoveduje dež in sneg ob jugu ali /a-padniku.
Četrtek, 18. januarja: Sv. Petra stol v Rimu. Priska, devica.
Novi grobovi
-j- V Ljubljani je umrl gospod P" r a n c
K 1 a n č i č, mestni oficiant v pokoju. Pogreb bo v četrtek ob '2 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu.
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Franc Mezek, višji poštni kontrolor. Pogreb t>o v četrtek 18. januarja ob 4 popoldne iz Cankarjevega nabrežja 15 na pokopališče k Sv. Križu.
+ V Ribnici na Dolenjskem je umrla gospa Marija Pust, bivša trgovka. Pokopali jo bodo danek [»poldne ob četrt na 5 na pokopališču na
Hrovači.	„«.,.«. * • ,
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osem križev gorenjske korenine
V Cerkljah pri Kranju obhaja danes 80 letnico svojega življenja Anton Tičar, posestnik. Spo; niinjamo se tega uglednega moža predvsem tudi zato, ker se je iz skromnih razmer dvignil do velikega in uglednega posestnika. Oče Ilija, tako mu pravijo po domače, je zvest sin slovenske zemlje, katero ljubi nad vse. Rodil se je 17. januarja 1800 v Vogljah pri Kranju, leta 1887 pa se je priženil v Vašco pri Cerkljah. ....
Kot večletni občinski odbornik v Cerkljah je storil mnogo koristnega in tudi sicer je bil vedno dober svetovalec svojim soobčanom. Svoječasno se je zelo trudil za cerkljanski vodovod, pa tudi za napravo elektrarne ima veliko zaslug. V njegovi hiši vlada pravi katoliški duh ter je vzor resnega in pametnega gospodarja. Kljub svojim visokim letom je še čil in zdrav, poln veselja do dela in humorja ter mu nihče ne bi prisodil, da ima že osem križev na svojih ramenih.
Antonu Tičarju prav iskreno čestitamo k njegovemu jubileju in prosimo Roga, da mu podeli še mnogo let zdravja in plodonosnega dela za koristi njegove lepe domačije in cerkljanskih občanov.
*
— Anketa o minimalnih mezdah za trgovske pomočnike in zasebne uradnike. One IG. t. m. je
bila na kralj, banski upravi anketa o minimalnih mezdah za trgovske pomočnike in zasebne nameščence, ki jo je sklical g. ban na podstavi obstoječih predpisov v palači kralj, banske uprave. Predmet ankete je bil, da se o vprašanju, ki je v razpravi, zaslišijo prizadete delodajalske in delo-jemalske organizacije. Predstavniki trgovskih pomočnikov in zasebnih nameščencev so predlagali, da se določi minimalna mezda za trg. pomočnike po 4.50 din na uro, za ostale nameščence pa na <> din na uro. Po posvetovanju so nato zastopniki delodajalcev izjavili, da so predlogi delojemalcev tako dalekosežni, da je potrebno daljše in podrobnejše preučevanje istjh in so predlagali, da se razprava odgodi za en teden. Po soglasnem sklepu je bila anketa prekinjena in se bo nadaljevala v soboto 27. t. m. ob 10 na kralj banski upravi.
nslejie miši
se pravu, slabovidnimi o trni Hi skoz! iivl/enje.
Zalo ra/e nosite takoi očala od
nele in zavožene primere bomo v prihodnje odklonili, ker nam |K>vzročajo samo mnogo dela, za dediče |>a le malo ali nič koristi! — Družba sv. Rafaela.
—	Otroške košare. Mnogi prosilci, ki vlagajo prošnje za otroške košare žele imeti odgovor. Unija vsein no more odgovarjati. Prosilec pa, ki izjemno želi odgovora, naj priloži vsaj znamko. Ker smo zvedeli, da bi nekateri radi kaj darovali zu otroške kpšare, pa ne vedo naslova Unije in številke ček. računa, jim ga tem potem ponovno sporočamo. — Unija za zaščito otrok, 1 jubljana. Beethovnova 14, štev. ček. računa 13.882, telefon 33-26. — Za košure so darovali: Tvrdka Bonač. Ljubljana din 1000, Marija Kersnik, Tržič din 50, J. Sru-kur, Ljubljana din 50. Nujiskrenejša hvala. — Unija.
Za obleke, bluze
ANGLEŠKA VOLIVA
Kroji, vzorci brezplačno.
Toni Jager, Kongresni trg 1, Ljubljana
—	Najcenejši molitvenik bo »Moj molitvenik«, ki izide še ta mesec v obsegu 80 strani, s pol-trdiin ovitkom in za ceno 1 din. Poleg vseh potrebnih molitev (po katekizmu), resnic in zapovedi, ima tudi razlago cerkvenega leta z obširnim liturgičnim koledarjem stalnih prazniških dni, kratke mašne molitve in zborno sv. mašo, najpotrebnejše molitve za večernice in večje število pesmi. Molitvenik bo dobrodošel otrokom, pa tudi odraslim, predvsem fantom in dekletom. Gospodom katehetom in dušnim pastirjem, duhovnim voditeljem FO in DK priporočamo, da naroče molitvenik do 21. jan. na naslov: Gregor Janez, kaplan, Rajhenburg. Plača se vnaprej (po položnici, ki jo prejmete) ali pa po povzetju, kar je precej dražje. Tiskali bomo le določeno šlevilo molitve-nikov, zato poznejših naročil ne bomo mogli upoštevati. , .
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Mraz v Sloveniji jc popustil. Včeraj zjutraj je mraz v Sloveniji močno popustil. Zato se je železniški promet na progah znatno izboljšal in so brzovlaki prihajali v Ljubljano v veliko manjšimi zamudami, ko prejšnje dni. Na Gorenjskem je znašala jutranja temperatura splošno med —5 (Kranjska gora) in —9 (Bohinjska Bistrica). Tržič je celo zaznamoval zjutraj —4. Dolenjska je ime-
Proti nevarnosti
okuženja po ustni duplini jemljite okusne
Dobivajo
se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 16'—. Oglas res. S. br. 15510. 27. V. 193°.
la Iližjo jutranjo temperaturo med —9 (Št. Janž) do — 12 (Kočevje). V Novem mestu in drugod so imeli -10. V Dravogradu je bilo -13. 1 rav toplo je bilo na Rakeku, ki je zaznamoval le — 3. Hujši mraz je bil včeraj zjutraj na Posavju. Transformatorska jKistaja je javila — 15 stopinj L Podnevi se je v mestu živo srebro v toplomeru dvignilo skoraj do ničle.
_ Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Pri smučanju se je ponesrečil v Zdenski vasi pri Dobrem polju 14-letni posestnikov sin Franc Prelesnik. Zlomil si je desno nogo Pre-peljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Tja so pripeljali tudi 40-letnega poštnega uradnika Drago-tina Stanišiča iz Belgrada, ki se je med pravoslavnimi božičnimi počitnicami smučal na Golici in se pri padcu hudo poškodoval po životu.
—	Nesreča na žagi. V Ravnah pri Kočevski Reki je na žagi zgrabila transmisija 17-letnega delavca Frica Riharda in mu zlomila roke in noge.
_ Tatvine po deželi. V stanovanje učiteljice Štefke Vrhnjak v Vrbah pri Slovenjem Gradcu je bilo te dni vlomljeno. Zmanjkalo je več obleke, nov jedilni pribor, par čevljev, zlata damska ura, več klobas, precej perila in 1200 din gotovine. Orožniki so tatvine osumili dva znana tihotapca, ki sta že nekoč vlomila pri Vrhnjakovi in so jima bile razmere prav dobro znane. — V Vidmu pri Krškem je neznan tat ukradel z avtomobila aktovko, v kateri je bil samokres, znamke FN, moška spalna srajca, dve električni svetilki, nekaj toaletnih potrebščin, prometna knjižica in nekaj živil. Skupno je lastnik oškodovan za 1000 din. — V Spodnji Polskavi sta dva vlomilca vlomila v stanovanje Ivane Frangeš. Odnesla sta nad 1300 din gotovine v bankovcih po 100 din, dva zlata poročna prstana, dva zlatnika po 10 kron, 15 rjuh, 9 ženskih srajc, 7 moških spodnjih hlač, 8 svilenih naglavnih rut, več namiznih prtov, suknjo s kožuhovinastim ovratnikom, dve odeji in dve veliki steklenici slivovke. Skupna škoda naša nad 4000 din.

j Mpl.aplik LJUBLJANA
f£C PASAŽA
NEBOTIČNIKA
— Brezposelni sezonski delavci dobe podpore. Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: Po obstoječi uredbi o preskrbovauju nezaposlenih delavcev se sezonskim delavcem v času mrtve sezone (od 1. dec. do 15. marca) ne izplačujejo redne brezposelne podpore. Vsled te odredbe je hudo prizadeto zlasti stavbno delavstvo in je' Delavska zbornica v Ljubljani intervenirala pri odločujočih ustanovah, da se ta odredba omili in izplačuje vsaj polovico redne podpore sezonskim delavcem tudi v zimskem času.
Sedaj smo bili obveščeni, da se z veljavnostjo od 15. jan. 1940 tudi sezonskim delavcem izplačujejo brezposelne podpore in sicer se izplača polovico pripadajoče jx)dpore kot »izredna podpora na račun redne podpore*. Če pa bodo ti delavci po 15. marcu še vedno nezaposleni, bodo dobili tedaj izplačano še ostalo polovico podpore. Obveščamo o tem prizadete sezonske delavce, ki izpolnjujejo pogoj za prejemanje redne podpore (najmanj 8 mesecev članstva pri OUZD), da potoni pristojnih občin zaprosijo za izplačilo podpore. Delavska zbornica je poleg tega še intervenirala, da bi se obstoječi predpisi o preskrbovauju nezaposlenih delavcev spremenili v toliko, da se ne bo delalo ni-kakih razlik med sezonskimi in ostalimi delavci.
9)
Ali
-rigtlt" KNJIGOVODSTVO
enostavno — hitro — sigurno Oton Stlglic, Ljubljana, Aleksandrova 4/11 tel.39 09
•H
I
kino matica poljski v VRTINCU STRASTI
Telefon 21 24	Trnirndtln mlidcea kneza, kntori le sknSal reSiti svnjo znročenko pred nePlo-
ob 16 19 in 21. uri veSkim varuliom - Lidija VViaocka, WitolJ Zncharevic/,, Bomislav Samborski
——u .».u^^^iMBiraffmiimMBiii 11 mi iii—i iimnMiimai—a
I
dh&Gtfi

_ Zapuščinske in odškodninske zadeve naših
izseljencev so tudi eno izmed važnih in velikih del ki jih mora vršiti Družba sv. Rafaela, dokler ne bo možno ustanoviti pri kr. ban. upravi posebnega izseljenskega oddelka, kamor bi to delo spadalo. V tujini umre izseljenec. Ker tam ni za-liustil svojcev, imajo do njegove zapuščine pravico sorodniki v domovini. Ti pa v največ primerih svojih pravic ne znajo braniti. Ko dobe obvestilo o njegovi smrti, morda celo uradno v angleščini, se obračajo za pojasnila na razne strani, kjer pa tudi ne vedo, kako se te zadeve pravilno in uspešno rešujejo, da pri tem niso dediči oškodovani Izredno mnogo dela imamo pri družbi v primerih, ko so se dediči zatekli k ljudem, ki so vso stvar zaradi nepoznanja razmer le še bolj zamotali. V tej stiski šele pridejo k nam — mnogokrat žal prepozno, ko se je medtem v tujini zapuščinska zadeva že uredila - brez njih. Zato: čim izveste, da vam je v tujini umrl sorodnik, do čigar zapuščine imate po svojem mnenju pravico, obrnite se najprej in takoj na Družim sv. Rafaela za svet, bodisi pismeno ali ustmeno. Vse zakas-
•	Potniški vlaki v Bosni ukinjeni. Zaradi velikih snežnih žametov so nastale velike ovire v prometu. Železniško ravnateljstvo je v ponedeljek ukinilo 16 potniških vlakov na področju Bosne in Hercegovine. V ponedeljek so imeli v Višegradu, Priboju in Varesu 19 stopinj Celzija pod ničlo. Tuzla, Zenica in 13ra-dina 16 stopinj pod ničlo. Brod, Sarajevo in Doboj 13 stopinj pod ničlo, Mostar 3 stopinje pod ničlo, Ercegnovi in Dubrovnik pa 5 stopinj nad ničlo.	.
*	Sava jlri Brodu zamrznila. Pri Slavonskem Brodil je Suva čisto zamrznila in je led debel 20 cm. Ljudje hodijo po ledu iz Slavonskega v Bosanski Brod, otroci se pa pridno drsajo po zaledeneli Savi.
♦	Volkovi v okolici Karlovca. Tudi v Kar-lovcu in okolici vlada hud mraz. Najbolj mrzlo je bilo preteklo nedeljo, ko je kazal toplomer 17 stopinj Celzija pod ničlo. Kolpa je popolnoma zamrznila, kar se ni zgodilo od leta 1929, ko je bila tudi huda zima. V okolici Rečice so se pojavili volkovi, ki so raztrgali vec pre-šičev Poleg tega so se pojavile v velikem številu tudi lisice, ki pa jih lovci pridiio prega-
nJBJ»' Bivši egiptovski vladar v Splitu. V Split se je pretekli ponedeljek pripeljal bivši egiptovski kediv Abas llelmi 11. Takoj po prihodu je odšel v splitsko ladjedelnico, kjer se nahaja njegova jahta »Nimet Alah«.
*	Spor zaradi italijanske ladje. Pretekli petek sta iz Račista na Korčuli odpluli dve jadrnici reševat italijansko ladjo »Rosina«. I o težkih naporih treh dni se je mornarjem posrečilo rešiti to veliko italijansko jadrnico in jo pripeljati v pristanišče Kuluc pri Korčuli. Italijanska ladja je nepoškodovana, rešenega bo tudi dve tretjini tovora, kar vse predstavlja milijonsko vrednost. Italijanski mornarji so ladjo prepustili usodi in se s&mi rešili. Sedaj je nastal zanimiv spor. komu pripada ta ladja in njen tovor. Korčulanski mornarji so poročali ravnateljstvu morskega prometa in pa italijanskemu' konzulatu v Splitu. V mornariških krogih z velikim zanimanjem pričakujejo, kako bo rešeno vprašanje odškodnine in last-
Dl5l*n 105 letna ženska umrla. V Slbinju pri Slavonskem Brodu je te dni umrla 105-letna žena Marija Sekulič, ki ie bila najstarejša ženska v Slavoniji. Starka je živela v veliki bedi. Ni imela nobenih svojih ljudi in je živela samo od podpor dobrih ljudi' in občine. V svojem življenju ni bila
nikoli bolna.	, , _ , ,
*	Zemeljski plin na Hrvatskem. Geologi so mnenja, da so v Kravrskem, 25 km daleč od Zagreba', velika ležišča zemeljskega plina. Začeli so vrtati globoke jaške za pridobivanje plina. Doslej so prišli 700 m globoko. Pričakujejo, da bodo v najkrajšem času prišli do plina. Tak plin je posebno uporaben za pogon motornih vozil. To bi prišlo zelo prav v današnjih časih, ko tako zelo primanikuje bencina.
♦	Dve smrtni nesreči v gozdu. Iz Broda poročajo: Kmet Mirko Ergotič iz Kopanice je šel v gozd. da bi nasekal drva. Z njim je šel njegov sosed. Sekala sta veliko hukev in ko sta jo že podsekala. se je bukev začela nagibati. Ergotič se je hotel umakniti, pa je bilo že prepozno, ker ga ie hukev pokopala pod sehoi in na mestu ubila. — V vasi Deocih je na podoben način izgubil življenje, ko je sekal ogromen hrast, kmel Adam
. Docič, star šele 29 let.
*	Italijani se selijo Iz Bosne. Tržaški »Pic-rolo< je te dni poročal, da se je iz neke vasi pri Sarajevu izselilo nad 300 Italijanov, katerim so v Italiji določili za kolonizacijo kraje v Pomeziji. Ta vest se ne nanaša na nobeno vas v okolici Sarajeva, ker tem ni nobene italijanske kolonije. Gre za italijanske koloniste v Mahovljah v Bosanski Krajini.
*	Od strahu umrla. Preteklo nedeljo zvečer okrog 10 je nastal na podstrešju mestne bolnišnice v Pančevu j>ožar,. ki je med bolniki povzročil veliko paniko. Prihiteli so takoj gasilci, ki se jim je posrečilo, da so preprečili večjo nesrečo. Nekaj inulo bolnih so morali iz gornjega nadstropja prenesti v spodnje, večina bolnikov pa je ostala v svojih sobah. Požar je povzročil okrog 30.000 din škode. Žal pa je zahteval požar posredno tudi človeško žrtev. 75-letna kuharica v bolnišnici — Helena Hiiuser — je od strahu dobila tak napad, da je v nekaj urah umrla.
*	Avtobusni promet v Belgradu bodo pomnožili. V ta namen je belgrajska občina kupila velike avtobuse od Italije. Ti avtobusi so bili namenjeni za Turčijo. Zaradi vojne pa so nastale neke ovire in so avtobusi ostali na Reki. Posebna komisija belgtajske občine si je te dni ogledala te avtobuse. Ker je italijanska tvrdka ponudila zelo ugodne pogoje, je belgrajska občina sklenila te avtobuse kupiti.
*	Gangstrski napad na trgovca. V trgovino Dragotina Henča v Petrinji je prišel moški in zahteval tobak. Trgovec rau ga je dal in mož je pošteno plačal. Kmalu pa se je možakar vrnil in zahteval cigaretni papir. Vzel je iz žepa dennr, da bi plačal, ko mu je pa trgovec vračal drobiž, je mož potegnil samokres, ga naperil proti Henču in dejal: »Daj denar!« Po trgovini je nastalo veliko razburjenje. Trgovski pomočniki so takoj zbežali iz trgovine. Razbojnik je še dvakrat zahteval denar, medtem so pa prišli v trgovino neki ljudje in napadalec je hitro pobegnil. Tekli so njim in so ga kmalu dohiteli. Ropar se je obrnil in s samokresom v roki zagrozil: vsakega bom ustrelil, kdor se me bo dotaknil. Tuko se mu je posrečilo pobegniti.
*	S tretjega nadstropja je skočil. V . ulici Kraljice Marije v Zagrebu se je odigral žalosten dogodek. S tretjega nadstropja je skočil 49 letni šofer Stanko Podobnik in obležal mrtev. Podobnik je bil že več mesecev brez službe. Ves trud, da bi dobil kakšno nameščenje, je bil zastonj. Nesrečni človek je padel v najhujšo bedo. Nekoliko mu je pomagal njegov sin, pa ta pomoč ni bila velika, ker sin sam le malo zasluži. Te dni je dal sin očetu 30 dinarjev, od nekega drugega sorodnika pa je Podobnik dobil še 50 dinarjev. Dejal je, da pojde v Va-raždin k svojemu očetu. Namesto k očetu je pa šel Podobnik v gostilno, kjer je zapravil ves denar. V obupu je šel v ulico Kraljice Marije, kjer stanujejo njegovi znanci, in se je ponoči vrgel skozr okno na dvorišče. Našli so ga mrtvega šele drugo jutro.
*	Sin z nožem branil lastnino svojega očeta. Zagrebški vlomilci so zelo drzni. Vlamlja jo, kjerkoli se jim nudi prilika. Tako je eden izmed teh vlomilcev ponoči vlomil v stanovanje gostilničarja Zenica. Pri tem ga je pa zasačil 18 letni gostilničarjev sin Nikola. Zgrabil je za nož in pozval vlomilca, naj se uda. Lopov pa je navalil na fanta in začel se je ogorčen boj, med katerim se je Nikoli posrečilo, da je vlomilca z nožem zbodel v roko. Kljub temu pa se vlomilec ni vdal, sunil je fanta od sebe, pograbil neki trdi predmet in z njim udaril Ni-kolo po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Vlomilec je nato neopaženo izginil, ne da bi kaj odnesel. Ko se je Nikola zavedel, je po-
Ljubljana, 17. januarja
Gledališče
Drama: Sreda, 17. januarja: »Arttigona«. Red Sreda. — Četrtek, .18. januarja: »Profesor Klepec«. Red B. — Petek, 19 januarja ob 15: »Kozarec vode«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 20. januarja: »Hudičev učenec«. Izven. Globoko znižune cene od 16 din navzdol.
Opera: Sreda, 17. januarja: »Traviata«. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Der-mote. Izven. — Četrtek, 18. januarja; »Figarova svatba«. Red Četrtek. — Petek, 19. januarja: Zaprto. — Sobota, 20. jaiiuarja: »Nižava«. Red A.
Radio Ljubljana
Sreda, 17. jan.: 2 jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7 15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Izlet v tuje kraje (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi
—	13.02 Rudolf Pilih igra harmoniko — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: A. Adamič: Kno-blehar, zgodov. igra (Člani rad. igral, družine)
—	18.40 štajerski gradovi VI. (prof. Pettauer)
—	19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Jo-van Ristič. državnik in zgodovinar - ob priliki 40 letnice smrti (dr. Jov. Radonič, Bgd) — 19.40 Objave — 19.50 Nevidni rastlinski sovražniki (dr. Maks Vraber) — 20 Prenos iz Maribora: Smetana: Da vlast, simf. ciklus (izvaja orkestr. odsek Glasb. Matice v Mariboru) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli češki godci in pevci (plošče).
Prireditve in zabave
Veseli dan ali Matiček se ženi je naslov Linhartovi veseloigri s petjem, katero bo uprizorila Frančiškanska prosveta v frančiškanski dvorani dne 21. t. m. ob 5 popoldne. Predstava bo v proslavo 150 letnice prve slovenske komedije. Vstopnice bodo v predprodaji od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj. Cene običajne.
XIV. koncert ljubljanske filharmonije bo dirigiral g. Krešimir Baranovič, znani skladatelj zagrebške opere. Spored obsega Čajkovske-ga V. simfonijo. Smetanovo Vltavo, Baranovi-čevo I.icitarsko srce, suito iz istoimenega baleta in izvirno slovensko skladbo. Koncert bo v petek, 26. t. m. v unionski dvorani.
Predavanja
Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 20 bo imel na sedmem prosvetnem večeru zanimivo aktualno predavanje g. urednik Franc Terseglav, pod naslovom: »Severni narodi« (Finska, Švedska, Norveška in Danska). Vse članstvo in prijatelje vabimo k obilni udeležbi. — Odbor.
šentpeterska prosveta. Drevi ob 8 važno predavanje g. predsednika N. Velikonje: O družini. Udeležite se polnoštevilno. Odbor.
Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Danes 17. t. m. bo ob 20 predaval g. docent dr. Franc Zvvitter o temi: Pomen francoske revolucije. Vstop prost.
Pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljub-ljana-mesto bo v sredo dne 17. januarja t. 1. ob 19 (7. uri zvečer) v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici predaval g. nadzornik Josip Štrekelj o vpašanju: Katere sorte jagodičja so najbolj donosne. S skioptienimi slikami. Po predavanju vprašanja in odgovori. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni.
Nase dijaštvo
Kongregacija akademičark ima drevi ob četrt na osem redni sestanek v frančiškanski kapeli. Pridite!
Akademska kongregacija pri^ oo. frančiškanih ima drevi ob osmih redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljeni!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mi. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
vedal, kaj se je zgodilo. Poklicali so takoj policijo, ki je začela zasledovati zločinca.
* Skrivnosten umor. Poročali smo, da je bil v noči od 7. na 8. dec. 1939 umorjen pri vasi Šadrovcu nedaleč od Vinograda neznan človek, čigar klice na pomoč so slišali nekateri vinicarji. Zjutraj so našli nago truplo. Sedaj se je ugotovilo, da gre za Mata Zivica iz Miloševca v okraju Čazma, Zivic je odšel s svojimi tovariši na vojaške vaje v Čakovec, pa so ga zaradi božjasti že naslednji dan odpustili. Sedaj so se od vojaških vaj vrnili njegovi tovariši, ki so se zelo začudili, ko jih je Živiceva mati vprašala po sinu. Opozorili so mater na časopisno vest o umoru neznanca pri Šadrovcu. Mati se je takoj podala tja in je po obleki spoznala, da je bil umorjeni njen sin.
Anekdofa
V zadnjih dveh desetletjih svojega življenja je nosila kneginja K. lasuljo. Prav nič se je ni sramovala in vse njeno zuanstvo je vedelo, da nosi lasuljo. Baronica L., ki je imela strupen jezik, je hotela že zelo staro kneginjo podražiti in ji je rekla: »Ne razumem, visoko-rodna gospa kneginja. kako morete na svoji častitljivi glavi nositi lase neke druge ženske!«
Kneginja je čisto mirno odgovorila: »To bi pa res morali razumeti, ljuba moja baronica! Posebno še, ko vendar nosite tudi vi kot rokavice kožo nekega drugega teleta!«
>Ampak, očka, tale plinska maska pa ni n*. produšnal«
operete t kateri poje znameniti filmski umetnik ]ean Lumler« najlepše francoske ^pevke 1
IVETTE LEBON, JAQUELINE PACAUD, STURMIN FABRE
Polnočni pevec
Razigrano življenje v velikem de-kl škem internatu! Čudovite pesmi in glasba so odlika tega filma
Danes ob 16.. 19. in 2t. uri
Kino Sloga tei.2730
| L1UBU4NA
Mestna zastavljalnica v letu 1939
Meatna zastavljalnica je gotovo socialen zavod, Icer pomaga revnim in »ploh ljudem U zadreg«. Zato je vsaj nekoliko mogoče po njenem poslovanj in prometu presojati tudi sploine socialne razmere, če «e boljšajo ali slabšajo. Seveda pa prii tej pre-•oji prihaja v poštev mnogo najrazhčnejših čmie-nic, ki vplivajo na viiino prometa v zastavljalnici. Zastavljalnice se ne poslužujejo samo reveži m manj premožni sloji, temveč tudi premožni, ki nima|o rednih zvez z denarnimi zavodi. Se posebej pa .moramo omeniti tujce in inozemce ki Jim večkrat zmanjka sredstev, ker ne dobe od doma denarja o pravem času. Prav lansko leto lahko imenu,emo leto nepričakovanih zadreg in stisk tako za domače ljudi, še bolj pa za tujce, ki so ph pri nas zalotili nemirni in razburljivi časi.
Če primerjamo lanski promet mestne zastavljalnice s predlanskim prometom, tata opazimo zboljšanje razmer, saj so številke p^e ^prav naraslo število prebiva stva L. 1938. ,e namreč zastavilo 22.155 strank in dobilo posojila 3,485.4W rY.n je pa zastavilo samo 21.253 strank za po-sijilo 3,333.040 din. V zastavljalnic, sta tore, lani iskali pomoči 902 stranki mam, da )e bilo izplačanega 152.450 din manj posojil
Skoraj enako razmerie vidimo tudi pri številkah, ki nam kažejo, koliko strank ,e spet rešilo zastavljene predmete. L. ^38 «e rešilo 20.948 strank svoje predmete ter plačalo 3,532.750 dn nosoiila Lani je pa prišlo po zastavi,ene predmete Lmo 20.795 Št ank, ki so imele 3,503.300 din poso-i^Ha! Lani je torej tudi rešilo 153 strank man, ter plačalo 29.450 din manj posojil.	, .
Nemirni časi se pa najbolj odražalo na draz bah, ki so pokazale, da so man) premožni sloji stiska« denar in ga hranili zaprijakovanešeteie
čase. Zato so raje žrtvovali, da jim propade,o stvari, kijih laže pogrešajo kakor^ denar. Na drug strani je pa marsikoga in marsika ero družino uhi-orožne vaje in je bil teda, tako vojnim obveznikom kakor njihovim družinam denar neobhodno potreben. Na dražbah le bilo namreč v zastavljalnici minulo leto prodanih 69» strankam več kakor predlansko eto m tudi «• 41.619 dm več. Predlansko leto je bilo na dražbah prodano 1.341 strokam za 22.844 din, lani pa 1.410 strankam za
2631fvinga poslovanja mestne zastavljalnice dimo, da so se lani v primeri s predlanskim letom splošne razmere zboljšale, pač ,e pa vrednos gotovine zelo narasla, ker so ljudje denar hramh za še težie čase. V celoti nam pa promet v m«*™1 zastavljalnici tudi pripoveduje, da se je strah^pred
lacijskega, okrožnega in okrajnega sodišču, tako višji drž. tožilec dr. Kravina, predsednik okrož. sodišča g. Peter Ker/ič z mnogimi sodniki in drž. tožilec g. Viljko Lavrenčič. Pogreba se je tudi v velikem številu udeležilo mnogo sodnonisarniških uradnikov in slu/ite-liev, dalje člani raznih organizacij ter žii|)an tir. Jure Adlešič z mnogimi občinskimi svetniki. Žalni sprevod je zaključila vojaška častnu četa.
1 šestdesetletnico svojega življenja obhaja danes gospod Anton Juvan, obratovodja v tovarni za klej. V tovarni je že 34 let in je splošno priljubljen. Ima štiri otroke, ki jih je vzgojil v strogo katoliškem duhu. Delavstvo tovarne čestita današnjemu siavljencu k šestdeset-letnici in k godu, želeč mu, da bi ga Rog ohranil še mnoga leta v zdravju, sreči in zadovoljstvu. Tem čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi bilo našemu zvestemu staremu naročniku dano, da bi doživel vesel in čil še več jubilejev.
1 Drevi ob šestih se zapre razstavu Karle Bulovčeve v Jakopičevem paviljonu. Kdor še ni imel prilike ali nj utegnil obiskati to razstavo, naj izrabi današnji dan in naj razstavo obišče v času od 9 do 18. Tudi šole imajo še danes priliko, da se udeleže razstave, zanje je vstopnina globoko znižuna, tako da je vstop omogočen tudi siromašnim dijakom.
1 Organizacija dipl. otroških sester negovalk in vzgojiteljic ima svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, 21. januarja ob 9 dopoldne v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani, I.ipičeva 3.
1 Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu je poklonil gospod dr. 1 rane
Novak, odvetnik in minister v pokoju 200 din v počastitev spomina pokojnega gospoda dr. Otona Papeža, predsednika deželnega sodisča v pokoju in odvetnika. Iskrena hvala.
I Bežigrajsko Društvo kat. mož naznanja vsem s\ojim člunom, da je umrl član gospod Franc Klančičar. Pogreb bo jutri, v četrtek oh 2 popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv Jožefa. Člani naj se pogrebu polnoštevilno udeleže.
I Za mestne reveže je spet daroval neimenovani meščan, ki se mu večkrat zahvaljujemo, /a najnujnejše potrebe 1000 din. g. Karel Vo-kač je poslal 200 din za kuhinjo v stari cu-krarni: tvrdka Matek in Mikež s Frančiškanske ulice je poslala 200 din, tvrdka I. N. Adamič s Sv. Petra 31. 500 din. general g. Djordje Glišič 100 din. rodbina Schmied, Resljeva cesta 12, je darovala "VK) din mesto venca na grob pok. ravnatelja Rajka Stojca, mestna vrtnarija je pa v znamenje tega darila na krsto položila preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revnih najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Namesto venca na grob blagopokojne gospodične Marije Mlakar je darovala gdc. Urška "lome din 100 za Klizabetno konferenco pri sv. Petru. Bog povrni!
1 Namesto venca na grob blagopokojne gospe Alojzije Trink so darovali 100 dinarjev za slepe otroke v Kočevju njeni nekdanji so-stano\nlci.
I Nesreča kolesarke. V Podutiku je včeraj opoldne padla s kolesa 4^ letno tovarniška delavka Marija Vozelj tako nesrečno, da je dobila hude notranje poškodbe. Poklicani so bili ljubljanski reševalci, ki so jo prepeljali v bolnišnico.
1 Izgnan iz Ljubljane. Policijska uprava v Ljubljani je za dobo "i let izgnala i/, svojega okolišu Franceta Kačnika, 32 letnesra strojnega kovača iz šmurtna pri Slovenjgradcu.
Mariborski trs v letu 1939
Maribor, 16. januarja. 1 ker je bil izvoz bolj slab ter se zlasti zgodnje sadje
» t _ {i__i:__i: » „:	on^niM«! rlnirr!o u rlpnnr WaWnr v mestu.
ie hujšimi časi naglo polegel ter ljudje "tojen.so
v množicah svojih stvari nosili v zastavljala co da Jm se preskrbeli z denarjem za izselitev ali po dobne nesreče. S te strani nam pa Ljubljana kaze, da je Ljubljana res otok miru.
I Predavanje generala Rupnika. V ponedeljek zvečer je predaval div. general g. Lev Rupnik, priznani strokovnjak za utrdbena dela, našim rezervnim častnikom, ki so napolnili veliko dvorano »Zvezde«. General g. Knpmk je v daljšem govoru podal zanimivosti in izkušnje iz liistorijata utrdbenih del, posebno o najnovejših delih na francoski in nemški meji. Na koncu se je predavatelju zahvalil za izvajanja, ki so vzbudila splošno pozornost, predsednik ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih častnikov g. inž. Bevc.
V Mariboru ni mogoče natančno kontrolirati porabe živil, kakor se to lahko vrši v drugih mestih, ki imajo mitnino. Tem je mogoče skoraj do kilograma natančno izračunati, koliko je mesto v teku enega leta porabilo, v Mariboru pa smo tozadevno navezani samo na podatke mestnega tržnega nadzorstva. To pa lahko kontrolira le prodajo živil na trgu in še ta kontrola je, kar se tiče količine, bolj približna. Vendar pa nam tudi številke mestnega tržnega nadzorstva nazorno prikazujejo, kako ogromne količine živil se v teku enega leta pripeljejo v mesto na trg in kako važen odjemalec je Maribor za vse svoje kmečko zaledje.
Lani so kmetje pripeljali na mariborski trg 1358 vozov in 74al vreč krompirja. Ce računamo težo voza z 200, težo vreče pa s 70 kg, je to 793.-70 kg krompirja. Čebule je bilo na trgu 4o vozov in 2648 vreč, zelja 347 vozov. To so le najvažnejša in najbolj vsakdanja živila, da povrtnine in raznovrstnih specialitet, s katerimi strežejo mariborskim gospodinjam številni vrtnarji na trgu, ne omenjamo. Med ostalimi poljskimi pridelki je bilo lani spravljenih na trg 741 vreč fižola, 545 vreč pšenice, 634 rži, 607 ječmena, 845 koruze, 778 ovsa, 516 prosa, 595 ajde, povrhu še 300 vreč prosene in 206 vreč ajdove kaše. Velike količine žita, ki ga prodajo kmetje na mariborskem trgu, pokupijo večinoma kurerejci, saj je kurereja v mestu, zlasti pa še v predmestjih zelo močno razvita. Zelo veliko konzumira mariborski trg perutnine. Lani so prinesli okoličani 16.759 kokoši, 64.719 piščancev, 385 gosi, 1324 puranov, 1670 rac,
Vesela burka prijetne zabave, komike in zdravega humorja!	Dan« aeprehlicn« M<ln|ll.ratl
Hans Mlllf Wolf Albach Retty, Carola	Ha |)Q ZdljllbiŠ! KIMUNI0N 11-11
Hobn, Fritz Imhof, K. Carl, Julia Senla. "'Hi "" **
1 Pogreb ravnatelja Rajka Stojca. Skromen, a lep je bil pogreb pis. ravnatelja na okrožnem sodišču Rajka Stojca izpred hise žalosti na Resljevi cesti, kjer se je zbralo mno-ro odličnih oseb in ostalega občinstva, da iz-aže pokojniku zadnjo čast. Pevci »Ljubljane«
£
so mu zapeli žalostinko »Vigred«, vojaška god ba mu je v slovo intonirala Beethovnovo žalostinko. Razvil se je nato prav velik žalni sprevod. Na čelu je korakala četa pešpolka št. 40, za njo v dolgi vrsti jetniški pazniki z vencem, nato skavtski steg »/.latorog« s praporom za njim z vencem v velikem številu člani Društva bojevnikov s predsednikom g. Ratejem na čelu, sledilo jim je Prosvetno društvo Ljubljana-mesto z vencem in mnogimi člani s predsednikom dr. Voršičem. Krsta je bila položena na lafeto, ker je bil pokojnik rezervni kapetan. Za krsto so šli pokojnikovi svojci in sorodniki, nato pa v prav častnem številu zastopniki ape-
1889 domačih zajcev, 473 kozličev in dvoje jagnjet. Ogromno se v Mariboru porabi sadja. Posebno v lanskem letu je bil naval sadjarjev na trg izreden,
ni moglo spraviti drugje v denar, kakor Na trgu je bilo 27S0 vozov in 18.536 košar sadja. Ce računamo voz z 200 kg, košaro pa z 20 kg, da vse to skupaj 916.720 kg sadja, med katerim so na prvem mestu jabolka, potem pa sledijo hruške, grozdje, marelice in breskve. Razmeroma malo se v Mariboru porabi rib. Morske ribe so drage, sladkovodno ribarstvo pa zaradi neprimernih voda okrog Maribora ni razvito. Lani se je prodajo na trgu 8809 kg morskih rib ter 135 morskih rakov, 52 kg sladkovodnih rakov, 1973 sladkovodnih rib in 34 škafov žabjih krakov.
Mariborski trg je bil v splošnem lansko leto zelo bogato založen, le zelenjava je v zadnjih mesecih leta zaradi silne zime postala zelo redka. Tržno življenje pa je v lanskem letu doživelo razne izpremembe v veliko nevoljo in skrb mariborskih gospodinj. V mislih imamo draginjo, ki se je- začela pojavljati že na spomlad, čim so nastopile znane napetosti med evropskimi državami. V tem pogledu je bil mariborski terg zanimiv barometer. Nekatere vrste živil so kar čez noč izpre-menile ceno. Ko je potem izbruhnila vojna, se je tržna draginja posplošila in za vsako stvar je bilo treba seči globlje v denarnico, kakor poprej. Ker se pa plače in mezde prebivalstva niso sorazmerno z draginjo dvignile, se je to poznalo na trgu pri kupni moči mariborskih gospodinj.
Mariborsko mestno tržno nadzorstvo je imelo obilo posla, da je zadržalo vsako pretirano podražitev živil ter mu gre vse priznanje, ker je v svojih prizadevanjih povsem uspelo. Tržno nadzorstvo ni imelo lahkega dela, ker je tržni prostor sedaj razbit na razne ulice. Kolikor je bilo v njegovi moči, je storilo vse, da se je tudi higiena na trgu držala na primerni višini ter je v ta namen nabavilo več sto novih tržnih miz. Pokazala pa se je tudi lani, kakor prejšnja leta, nujna potreba po čimprejšnji zgraditvi moderne tržnice. Načrti za to veliko delo so že dozoreli in vprašanje dobiva konkretne oblike, pa obstoja upanje, da bo kljub težkim časom v dogledni dobi zadovoljivo rešeno.
gibanje mariborske obrti v pretočenem letu. Tudi lansko leto ni bilo mariborskim obrtnikom z rožicami postlano, število izdanih in izbrisanih obrtnih pravic si že nekaj let drži ravnotežje, kar je dokaz, da je mesto z obrtnimi poslovalnicami že nasičeno in da se jih lahko le določeno število vzdrži na povrSju. Lansko leto ie bilo izbrisanih v Mariboru 145 obrti (predlansko leto 157), izdanih |)ii je bilo-150 novih obrtnih pravic (predlani 165). Premestitev je bilo lani 48 (predlansko leto 58). Večina premestitev se je Izvršila v gostilni-čarski stroki.
m Dekliški krožek Maribor I. Ima drevi ob 7 se«lanek v običajnih prostorih. Udeležba obvezna.
m 150.0011 din »kotle je povzročil |>o/.ar na hiši grofa Ivana Žabca na Kumnu nad Sv. Lovrencem na Pohorju. Hiša je bila zelo lepo opremljena. Prizadet je tudi grofov gost nemški državljan Wolfgang Troll s svojo ženo, katerima je ogenj uničil 25.000 din gotovine ter za 10.000 din drago-cenosti. Požar je izbruhnil zaradi pregrete peČne cevi ob štirih zjutraj ter so morali urof in nje-uovi gostje v samih pižamah pobegniti na najhujši mraz, saj je bilo takrat nad 20 stopinj pod ničlo.
Gledališče
Sreda, 17. januarja, ob 20: Koncert Glasbene Matice. Red A.
Četrtek, 18. januarja. Zaprto.
Požari v ptujskem okraju v letu 1939
Ptuj, 15. januarja.
V letu 1939 so v ptujskem okraju zabeležili 101 požar. Skupno so požarne nesreče zahtevale 116, povečini kmečkih stanovanjskih in gosjiodar-skih zgradb, in je bilo oškodovanih okoli 130 družin odnosno posameznikov. Večjih požarov s katastrofalnim obsegom ni bilo. Povzročena škoda se ceni na približno 2,730.000 din, dočim znaša zavarovalna vsota približno 1,995.000 din.
Statistika izkazuje tudi nekaj primerov gozdnih požarov ter nekaj primerov požarov požetega žita na polju. Poleg ostalega je bila uničena s poslopji vred tudi znatna količina človeške in živalske hrane ter mnogo raznega gospodarskega orodja in opreme. Živina je bila skoraj v večini primerov pravočasno rešena, le v nekaj primerih je ni bilo mogoče rešiti.
Kot vzroki nastanka požarov se navajajo slaba konstrukcija dimnikov, neprevidno ravnanje z ognjem in nezavarovanimi svetilkami ter v nekaj primerih nesrečno naključje in požigi po mladoletni deci, ki se je igrala z vžigalicami. Znaten del požarov pa je ostal nepojasnjen, dasi so se vsestransko vršile intenzivne poizvedbe za zločinci. Vsi primeri, kjer se je sumilo na samo-požig iz koristoljublja ali pa na požig iz maščevanja, so bili prijavljeni pristojnim sodiščem. Vendar se v večini teh primerov požarov tudi sodno krivda ni mogla dokazati; zaradi česar se je moralo postopanje ustaviti. Konec leta 1939 je orožniška postaja v Slovenski flistrici aretirala in izročila v zapore okrož. sodišča v Mariboru nekega Avgusta Koražijo, ki je osumljen, da je izvršil večje število požigov iz naslade v ptujskem in tnariliorskeni okraju.
Kljub vsem najiorom varnostnih organov in krajevnih oblastev. da se omeji število požarov, ki so predvsem na Dravskem polju precej jx>-gosti, je skupno število požarov v letu 1939 naraslo za 30 na pram letu 1938 in za 15 napram letu 1937. Preteklo leto je bilo torej glede požarov v resnici rekordno, saj je prekoračilo celo šlevilko 100! Upajmo, da bo letošnje leto boljše! Preden pa to poročilo končamo, ne moremo mimo naših vrlih gasilcev, da jim ne bi na tem mestu izrekli vse priznanje in zahvalo za težko in požrtvovalno delo, ki ga opravljajo za svojega bližnjega. Vedno so se ravnali in se bodo ravnali po svojem lepem geslu: Bogu v čast, bližnjemu v pomoč!
Ptujska gora
Tudi Japonska je bila letos deležna »nega. Padlo ga je za nekaj prstov na debelo, kar je na Japon-»kem že redek dogodek.
m Obrtniška proslava ho 27. jan. 1940 v Na- ' rodnem domu.
m Težave v telefonskem prometu i Nemčijo. Poleg osebnega prometa so Nemci sedaj tudi zelo omejili telefonski promet med našo in svojo državo. Poleg tega pa je sedaj vsako telefoniranje zvezano z velikimi formalnostmi in zamudami. Tako lahko po telefonu govoriš med Mariborom in Gradcem le preko Zagreba in Dunaja, kjer določa posebna komisija, če se pogovor sine vršiti. Na Dunaju zavrnejo do dve tretjini pogovorov.
m Ljudski oder v Mariboru priredi na svečni-co, dne 2. februarja, zabavno Molierovo komedijo »Namišljeni bolnike.
m Več točnosti pri obisku gledališča. Gledališka uprava ponavlja svojo prošnjo za pravočasno prihajanje k predstavam. To je tudi v lastno korist zamudnikov, da vidijo začetek predstave, zahteva pa to tudi obzirnost napram ostalim.
m Oni abonenti reda A, ki slučajno niso dvignili že pri dnevni blagajni svojih vstopnic za nocojšnji simfonični koncert Glasbene Matice, jih lahko dobe še pred večerno koncertno blagajno pri gledališki blagajničarki.
m Na ji^rišnjem prosvetnem večeru, ki bo ob osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke, bo predaval p. Kazimir Zakrajšek iz Ljubljane o izseljenških vprašanjih. Sodeloval Ik> tudi dijaški pevski odsek, na sporedu je tudi deklama-cija iz Župančičeve »Dume«.
m 10 letnica pomembne zdravstvene ustanove v Mariboru. Te dni je poteklo 10 let, kar je speci-jalist za kirurgijo in šef-primarij kirurškega od; delka splošne l>olnišnice v Mariboru dr. Cernič odprl sv.oj moderno urejen sanalorij v Gosposki ulici. Ob'tej priliki je gos|>od primarij mariborske časnikarje povabil na ogled svojega sanatorija ter jim ob tej priliki razložil namene, ki jih je imel a svojim sanalorijetn. V razgovoru z g. primari-jem in pri ogledu te prvovrstne zdravstvene ustanove so se mariborski časnikarji imeli priliko prepričati, da je dr. Cerničev sanatorij na sodobni višini, da prav nič ne zaostaja za drueimi sličnimi ustanovami pri nas in v inozemstvu in da more zato bolnikom nuditi vse. kar je doslej dosegla zdravstvena kultura. To so tudi potrdili bolniki, ki so se v sanatoriju zdravili, prav tako pa tudi domači In inozemski zdravniki, ki so prišli k bolnikom v sanatorij na konzilij, med njimi n. pr.
iz Gradca prof. Wittek, Knauer, Kossler, Spat, Ninaus in prof. Spitzy z Dunaja. Dr. Cerničev sanatorij igra torej v naši zdravstveni kulturi odlično vlogo, pa tudi v narodnostnem oziru je sanatorij pripomogel do ugleda našemu domačemu delu, 6aj so se mogli že mnogi bolniki prepričati, da morejo doma dobiti vso jx)trebno bolniško nego, prav tako popolno in dovršeno kakor v inozemstvu. Žal tega marsikdo še noče verjeti, pa zato raje za drag denar hodijo v inozemstvo in tam vzbujajo krivični videz, da naši domači z.dravniki in zdra"-stvent zavodi niso v stanu bolniku nuditi vsega, kar premore današnja medicinska znanost Ob desetletnici sanatorija želimo njenemu vodji g. dr. Cerniču, da bi bodoča leta odpadle vse težave, ki jih je v zadnjem desetletju imel, obenem pa izražamo tudi željo, da bi vsa slovenska javnost spoznala pomen in vrednost tega domačega zdravstvenega zavoda in izvajala vse posledice, ki morajo iz takega spoznanja nastati.
m Pojasnjena skrivnost najdenfka. Nedavno smo poročali o skrivnostnem najdenčku, katerega so našli v listnjaku posestnika Fiderška v f loti nji vasi. Oblasti so nato uvedle preiskavo ter se je ugotovilo, da je mali otroka doma iz okolice Loč ter se piše Marija Gorinšek. Poročena je s hlap-ceni Vinkom Gorinškom. ki služi v okolici Konjic. Mater otroka so izsledili ter se je sedaj skrivnost najdenčka pojasnila. Mati je priznala, da je dete nezakonsko. Njen mož je bil 18 mesecev zaprt v mariborski kaznilnici, med tem časom pa je ona imela otroka 7. nekim železničarjem v Rogatcu. Ko je prišel mož iz zapora, ji je dejal, da se ona lahko vrne k njemu, otroka pa ne sme prinesti s seboj. Zaradi tega je poslala dete po neki nepoznani ženski iz Poijčan dotičnemu železničarju v Rogatec, ki pa da je potom zanesla otroka v Hotinjo vns. Olrokovo mater so zaprli.
m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Marilvor poziva vse obrtnike, ki imajo pravico do pavšalne obdačitve s pridobnino. da vložijo do 31. januarja prijave o številu pomočnikov ter številu in jakosti pogonskih strojev. Davčna uprava poziva obenem k vložitvi prijav za vozarinsko takso in davščino za državni cestni sklad. Vse podrobnosti so razvidne iz tozadevnega razglasa na davčni upravi.
m Obrtno gibanje v preteklem letu. Iz obrtnega re«istr» mestnega poglavarstva je razvidno
Katoliško prosvetno društvo. Delo v našem prosvetnem društvu jo v zimskem Času postalo spet bolj živahno. Knjižnica je pregledana, ponovno urejena in izpojtolnjena z lepimi pripovednimi knjigami. Knjige se izposojajo vsako nedeljo po pozni sv. maši in po večernicnh. Le radi segajte po njih, saj lepa knjiga opravlja veliko prosvetno nalogo, obenem pa nudi človeku razvedrilo. — Za božič ie praznike smo skupno s člani FO in DK uprizorili ljudsko igro »Divji lovec«. Igra je v vsakem oziru dobro uspela in smo jo na praznik sv. Treh kraljev ponovili. — Največja verzel pri našem društvenem delu je v tem, da nimamo svojega doma, a I i vsaj domu ali kakšni dvorani podobnega prostora. Igre prirejamo v šoli na šolskem odru, seveda 7. velikimi ovirami zaradi tesnega prostora in še drugih neprimernih okoliščin. Zato moramo delati z združenimi močmi vseh odločujočih krajevnih in drugih faktorjev na tem, da se bodo vse naše verske in pro-svetovzgojne organizacije v dogledni najbližji bodočnosti lahko zbirale pod skupno streho lastnega doma. — Občni zbor je sklican za 21. januar ob 3 popoldne v spodnji sobi župnišča. Na občnem z!>oru mora bili zastopana vsa fara, vse članstvo naših društev, da se dogovorimo o skupnem lia daljnjem delu.
Vnnsko
Preteklo nedeljo je bil pri nas politični sestanek, na katerem je o zunanjem in notranjem političnem položaju poročal naš bivši poslanec in sedanji senator g. Mihelčič. Sestanka se je udeležilo zelo veliko volivcev, ki so z zanimanjem poslušali senatorjevo poročilo. Z velikim zadovoljstvom so vzeli zlasti na znanje njegovo izjavo, da se bo tudi letos v naši občini dalje gradila cesta Vransko—Lipa—Zadrečka dolina ter izravnala cesta proti Motniku. Vendar pa je nadaljevanje ceste z Vranskega v Zadrečko dolino predvsem odvisno od gornjegrajskega cestnega odbora, ki bi moral letos pričeti od one strani z delom. I Trdno upamo, da gornjegrajski cestni odbor ne bo več dalje zavlačeval dela, temveč že letos spomladi pričel, kakor je obljubil. H koncu se je razvila živahna debata, pri kateri je g. senator dajal razna pojasnila na stavljena vprašanja. G senatorju Mihelčiču smo za njegov obisk hvaležni, zlasti pa še zato, ker je za našo občino storil že mnogo dobrega in koristnega.
290 jezikov zna
Kakor poročajo nemški listi, je znani jezikoslovec, učenjak dr. Ludvik H. S c h ti t z , v teli dneh obhajal svoj 76. letni rojstni dan. Učenjak, ki biva v Fraukfurtu, govori in piše nič manj kol 290 jezikov, lirez dvoma so med njimi tudi mrtvi jeziki in pa narečja. Dr. Schiltz je objavil različne prevode iz kilajčine in sanskrita. Pač ga ni Človeka na svetu, ki hi z njim dr. Schiltz ne mogel govorili v njegovem jeziku Temeljilo se je učenjak bavil ? jeziki raznih plemen Severne, Srednje in Južne Amerike.
KULTURNI OBZORNIK
Križev pot Kneza Koclja
Resnica Je, kar se večkrat pove
Na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani je madžarski govornik Bangha ob viharnem odobravanju rekel: »Za moderno občinstvo resnica ni to, kar je stvarno dokazano, marveč to, kar se dvakrat, trikrat, štirikrat pove.« To se ije uresničilo ob knjigi »Slovenski knez Kocclj«. Iste zmote so se o tej knjigi ponavljale šestkrat na raznih mestih s podpisi petih ocenjevalcev.
Na knezu Koclju sem odkril »presenetljivo nove poteze«, ki jih zgodovinarji doslej niso opazili, kakor je izjavil strokovnjak M. Kos. Toda pisec te novosti po poklicu ni zgodovinar. Zato 60 se začele o knjigi širiti govorice, da ni kritična. Ker se je zaradi izvirnih risb tisk nepričakovano zavlekel in je zaradi zakasnele bibliolilske izdaje morala že tiskana in vezana knjiga ostati še tri mesece za promet zaprta, a so jo nekateri vendar že dobili, je bilo dovolj časa za snovanje in širjenje govoric, češ da je knjiga ponesrečena, da bo doživela polom, da je »v vodo padla«. To so verjeli in govorili celo vplivni književniki. Ko je knjiga naposled izšla s šestmesečno zamudo, jo je najprej pozdravila uničujoča ocena nekega univerzitetnega slušatelja, češ da knjiga ni dovolj dozorela, ni kritična in ima veliko napak.
Prvikrat v dvajsetletni zgodovini naše univerze smo doživeli, da je njen slušatelj ponovno napadel znanstveno knjigo starega profesorja. Med drugim je mladi pisec trdovratno ponavljal že omajane trditve zgodovinarja M Kosa, ki jih jc ta zapisal brez natančne samostojne raziskave, a jih po mojih opozoritvah ni več odločno vzdrževal. Prav te trditve M. Kosa 60 za zgodovinsko podobo kneza Koclja odločilnega pomena. Eno teh trditev je mladi M. Kosov učenec poudarjal kot odločilno »Arhimedovo točko«. Iz tega bi seveda sledilo, da nisem podal zgodovinske Kocljeve podobe, kakor sta potem ponavljala dva ocenjevalca v strokovnih zgodovinskih glasilih Muzejskega društva v Ljubljani in Zgodovinskega društva v Mariboru.
Mučna zadeva
Nič ni pomagalo, da je bila vsem recenzijskim izvodom priložena strokovna izjava M. Kosa, ki ugotavlja, da je knjiga kritično in pomembno znanstveno delo. Kritiki se niso ozirali na to strokovno izjavo, ki bi jih bila mogla obvarovati tako velikih zmot. Kako je to mogoče? Vplivni književniki so govorili: »Kritika M. Kosovega učenca jc odinev njegovega zgodovinskega seminarja in pogumno izjavlja resnico, ki je M .Kos iz obzirnosti ni povedal. M. Kos ni zapazil vseh napak. Sicer pa je treba brati med vrstami. Saj M. Kos piše, da katera Griv čevih hipotez morebiti ne bo obveljala«
Ko je bila knjiga že tako ubita, da je bila pravična ocena skoraj nemogoča in je bilo občinstvo zavedeno v zmoto ali pa zbegano, sem bil naposled prisiljen k obrambi. Posrečilo 6e mi je najti toliko nt, —i dokazov in pojasnil, da sem mogel v obrambo že dokazanih resnic objaviti po dve razpravi v Bog. Vestniku in v Jugosl. istor. časopisu. Ker pa znanstveni časopisi izhajajo le v redkih obrokih, je trajalo skoraj eno leto, da sem mogel zavrniti vse zmote in krivice.
Na svoje obrambne razprave sem prejel nekaj ■prav značilnih dopisov od naših znanstvenikov. Naj navedem dva najznačilnejša.
Prvi se je oglasil dr. A Breznik z dopisnico: »Čestitam k izsledkom; le-ti dovolj zgovorno kažejo, kako 6e pri nas pišejo ocene. Zagovori 60 za pisatelja mučna zadeva, toda za stvar samo potrebni.«
Mnenje mnogih strokovnjakov je kleno izrekel dr. G. Krek, podpredsednik Akademije znanosti: »Čudim 6e, da si upajo mladi ljudje, ki se še tiče, ali nestrokovnjaki napisati kritike o tako zapletenih problemih, ki zahtevajo temeljito izobrazbo v tako hoterogenih vedah, kakršne so slavistika, teologija, zgodov'na itd. Še bolj pa se čudim, da 60 60 našla uredništva, ki sprejemajo take kritike.« — Čudno je, da je med temi uredniki celo en univerzitetni profesor. Še bolj neumestno je, da je uredni-nik zgodovinskega Časopisa sajn napisal tako zmot. no kritiko.
Strokovna sodba M. Kosa
Vsa mučna zadeva se suče okoli knjige, ki ji je pot v javnost odprl M. Ko« s svojo strokovno izjavo. Kako je mogoče, da so to izjavo v6i kritiki prezrli in so ji celo nasprotovali? Ali se re6 kaj skriva med vrstami? Ni nemogoče, da je M. Kos v sodbi o mojih hipotezah mislil zlasti na tiste moje trditve, ki 6e ne ujemajo z njegovimi. Njegov mladi učenec mi je tiste razlike res očital kot velike napake in poudarjal, da sem se zmotil v odločilni »Arhimedovi točki«. Isto sta v drugi obliki ponavljala dva srednješolska zgodovinarja v strokovnih zgodovinskih glasilih; bistveno odvisno od mladega
Prve knjige slovenske Akademije znanosti in umetnosti
Danes smo dobili prve knjige Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki jih je izdal Filozojsko-filoloiko-hi3torifni razred v treh zbirkah: Dela, Korespondence pomembnih mož in Viri za zgodovino Slovencev. V Delih je izšlo kot prvo delo na 490 straneh filozofska razprava univ. prof. dr. Franceta Vebru: Vprašanje stvarnosti s podnaslovom Dejstva in analize. V Korespondenci pomembnih mož pa je izšla delna korespondenca Sifimunda barona Zoisa (1808—1809), najpomembnejšega moža našega preporoda, v razlagi in ureditvi akademika prof. Kidriča. V zbirki Viri za zgodovino Slovencev pa je začel akademik prof. Milko Kos izdajati Srednjeveške urbarje za Slovenijo, katerih prvi zvezek obsega urbarje salz-burbke nadškofije. ki se tičejo naše zgodovine. — To so prve knjige naše Akademije znanosti in umetnosti, ki jih danes samo naznanjamo, obširneje bomo o njih še govorili. Tako je safela slovenska Akademija znanosti in umetnosti svoje delo!
*
Umetnost it. 5. — Oh novem letu je izšla peta številka umetnostne revije Umetnost z bogato vsebino. Alojz Gradnik je prevel iz Ade Negri prelepo Vrnitev v božiču, primerno zlasti v sedanjem vojnem času. Franjo Šijanec nadaljuje svoj Pregled na začetke francoskega impresionizma. Fran Štele razlaga z umetnostnega stališča dva angela s cerkve sv. Urha nn Križni gori pri Škofji Loki, ki sta seveda podana v reprodukciji. Eda Stadler piše oceno razstave umetnic v Jakopičevem pavi-lojnu. Nadaljuje se esej angleškega državnika in ministra W. Churchilla o slikanju za zabavo. V spomin velikega češkega literarnega in kulturnega zgodovinarja Arneja Novaka je preveden odlomek
Kosovega učenca je v strokovnem zgodovinskem časopisu ugotovljeno, da nisem narisal zgodovinske podobe, ampak z zgodovinsko meditacijo predstavil idealnega (ideliziranega) narodnega junaka.
Zaradi umetno in neumestno poudarjanega nasprotja med menoj in med M. Kosom je postala zadeva tako mučna, da 6va se mogla šele po enem letu O vsej stvari kolegialno pogovoriti. Profesor M. Kos mi jc izjavil, da še danes vzdržuje svojo že podano strokovno sodbo; to bo v prvi svoji razpravi o sorodnem predmetu javno povedal. V zgodovinskem seminarju o tem niso govorili. O najinih razlikah in znanstvenih vprašanjih pa mi je izjavil, da imam popolnoma prav in da 6e je on motil. Samo pristnost pisr.na papeža Hadriana II. o slovanskem bogoslužju še raziskuje, a že zdaj priznava, da imam v dveh odločilnih točkah popolnoma prav. Tako govori resen znanstvenik, ki 6e ne boji resnice.
To je krepek nauk za vse tiste, ki 60 6e skrivali za znanstveni ugled M. Kosa in so odločilno točko v Kocljevi zgodovini ter glavno mojo zmoto ugotavljali prav tam, kjer se je M. Kos po lastnem priznanju motil, Nekritično sklicevanje na ugotovitve M, Kosa torej prav očitno kaže, kam pridemo, če kritiki sodijo o vprašanjih, ki jih premalo poznajo. Je li bilo treba naše občinstvo nad eno leto begati s tolikokrat ponavljanimi zmotami?
Znanstvena resnica zmaguje večkrat tudi brez boja in brez napadov. Tolikokrat ponovljeno nekritično poudarjanje razlik med menoj in med M. Kosom je neumestno in mučno, ko sva 6e s kolegial-nim sodelovanjem že dovoli sporazumela in skupino pospešila razbistritev težkih vprašanj.
Zgodovinar
Zelo mučno je, da v resnem časopisu nastopa univerzitetni slušatelj kot priznan zgodovinar ter s »stališča slovenskega zgodovinarja« obsoja profesorja z namigavanjem, da ni zgodovinar. Res nisem profesor zgodovine in nikakor ne trdim, da sem zgodovinar. A kot univerzitetni profesor vzhodnega bogoslovja v Zagrebu 6ejn bil prieiljen, da sem se po prejšnjih zgodovinskih študijah še temeljiteje ukvarjal z zgodovino in mnogo delal v zagrebških bibliotekah. Potem sem napisal nekaj zgodovinskih znanstvenih razprav, ki so na prve srbske, hrvatske in slovenske zgodovinarje, univerzitetne profesorje, tako vplivale, da 6o me sprejeli v svojo družbo in me prisilili, da sem prevzel predsedstvo ljubljanske sekcije Jugoslovanskega historičnega društva. Če torej nastopam na zgodovinskem polju, 6o za to odgovorni tisti zgodovinarji, ki presojajo znanstveno kvalifikacijo srednješolskih zgodovinarjev in univerzitetnih slušateljev. Naj torej kritiki ne segajo čez meje svoje kompetence in naj v tej zadvi vprašajo univerzitetne profesorje. Sam nikoli nisem silil med zgodovinarje in če sem jim re6 tako neljub gost, 6e prav rad umaknem, ker imam na drugih poljih dela več kot dovolj.
S tem je v zvezi očitek, da kneza Koclja »vrednotim na psihološki osnovi današnjega narodnostnega razpoloženja« in da eem ga preveč poslovenil. V Glasniku Muz. društva 1939 (str. 169—171) sem pojasnil, da je bil Kocelj po soglasnem mnenju vseh naših zgodovinarjev in jezikoslovcev res slovenski knez. Naj ga li zatajimo prav zdaj, ko je njegova pomembnost ja6no dokazana in Tto nktri je narodna zavest posebno potrebna?
Kdo bo popravil krivico?
Ker so bile vse kritike napisane v vzajemni odvisnosti in so se krivični očitki tolikokrat ponavljali, dvakrat celo v strokovnih zgodovinskih glasilih, je bil vpliv uničevalen. Zato je tudi odgovornost velika. Za občinstvo je resnica pač to, kar 6e večkrat pove in v čemer 6e več prič ujema. Kritikom so verjeli tudi resni izobraženi možje Neki idealen profesor, narodni poslanec, je bil naprošen, da bi javne oblasti opozoril na domoljubni pomen knjige. Sicer požrtvovalni mož je odgovoril, da je to nemogoče, ker so kritike neugodne.
Kdo bo poravnal krivico? Glasnik Muz društva je zmotno kritiko že nekoliko popravil z objavo mojih člankov; njegov urednik je izjavil, da je pripravljen objaviti še razločnejši popravek. Kaj pa urednik mariborskega zgodovinskega Časopisa?
Z izjavami M. Kosa in drugih uglednih znanstvenikov je stvarni položaj že razjasnjen, Vse dvome in zmote sem v strokovnih znanstvenih listih že razpršil in zavrnil, kakor je poročal dr. A. Brez-, nik (v Slovencu, štev. 278, I. 1939) in kakor priznavajo naši prvi znanstveniki. A strokovni listi so namenjeni in dostopni le manjšemu krogu čitate-ljev. Ali naj ostalo občinstvo pustimo v zmotah, ki 6o jih razširile vzajemno odvisne kritike? Naj li javno zatajimo tistega našega kneza, o katerem pravi M Kos, da je najpomembnejši slovenski vladar v zgodnjem srednjem veku?
Dr. Fr. Grivec.
iz eseja Baročna Praga. Prav tako je preveden pogovor pokojnega slovaškega umetnika, prijatelja Slovencev Mikulaša Galande s Pospišilem o svoji umetnosti. Leposlovje predstavlja prevod Mirana .Tarča flamskega pesnika Firinina van Hecke: Samson in Dalila ter Malešov prevod iz zamorske poezije v prozi Veter, poleg že prej omenjenega in na čelu lista postavljenega Gradnikovega prevoda. Bogat je umetniški zapisnik, kronika umetnostno pomembnih dogodkov ter ilustrativni del. kjer so med drugimi reprodukcijami dela domačih umetnikov (freske s Križne gore, Maleš, Jana. Kalin, Dremelj, Piščanec Eda, Mira Pregelj, Mara Kralj, Bara Remec, Jela Humek-Trnkoczy, Dana Pajnič. Štefa Pažič ter Milica Reševič) ter tujih (Galanda, Ciegielski, Korušin, Correggio, Grant). Več je tudi risb o tipih slovenskih hiš, vzetih iz
Karlovškove knjige: Slovenski domovi.
*
Nova monumentalna cerkvena zgodovina v češkem jeziku. Znani jezuit p. Blažej Račej D. J. je
v Podlahovi knjižnici znanstvenih del kot 2. zv. izdal 689 strani obsegajočo Cerkveno zgodovino, ki jo krasi 32 slikarskih prilog. Knjiga je nastala iz oredavanj ter je povsod ohranjen čar žive besede. Kritike pravijo, da se kljub vsej znanstvenosti bere knjiga kot roman Ob svetovnih potih Cerkve se vedno ustavlja tudi pri češki zgodovini ter razlaga rast in težave Cerkve tudi v slovanskih krajih prav tako kakor v misijonskih. Knjiga stane HO kč in
jo je založila knjigarna Vyšehrad, Praha.
♦
Češki katoliški pesnik Vaclav Kaspar je izdal lepo knjigo »ČeSko nebo«, v kateri je v lepi pesniški besedi — seveda v prozi — sestavil na podlagi zgodovinskih in literarnih virov življenjepise vseh čeških svetnikov, ki tvorijo češka nebesa. Življenje, trpljenje in slava je moto te lepe knjige, ki so jo okrasili najboljši češki umetniki, saj je priloženih 12 velikih prilog ter 67 reprodukcij čeških svetni-
V snegu in mrazu na zahodni fronti: Nemška prednja straža v strelskem jarku s pripravljeno
stroj nico.
Verna Finska
Bi vši apostolski vikar skandinavskih pokrajin in Finske, msgr. dr. Buckks, je izjavil dopisniku nizozemskega »Ulaasboda«:
Ko so finski posredovalci nekaj tednov pred vpadom Rusov odpotovali v Moskvo, je ljudstvo ob slovesu prepevalo verske in narodne pesmi. Na jugu države, v Lintuli na Karelijski zemski ožini, je samostan ubogih pravoslavnih redovnic. Na otoku na Ladoškem jezeru je slavni samostan Valamo pravoslavnih redovnikov, iu v Petsaniu je še neki manjši meniški samostan. Vsi ti samo-slani prosijo Boga s finskim ljudstvom vred, da bi jih ne zadela usoda njih bratov in sester v Rusiji, Katoliške sestre na Finskem goreče molijo, da bi smele kmalu spet začeti vzgajati finske otroke. Maršal Mannerheim je pred nekaj leti prišel v samostan teh redovnic v Moerdijku (na Holandskem). Ko je obiskal neko znano redovnico iz Finske. Ko je v osvobodilni vojni leta 1918 zmagovito premagal rdečo armado, je črpal moč in podporo iz molitev in požrtvovalnega življenja svoje hčere, ki je svoje življenje v nekem angleškem samostanu karmeličank posvetila nebeškemu Ženinu.
Pa je že božja volja, da mora človek storiti vse, tudi sam, kolikor le zmore. Pomožna akcija, ki je povsod tako sijajno uvedena in ki so zanjo Finci iz vsega srca hvaležni, naj se praktično in učinkovito razvija dalje in naj zlasti prihajal o
pravem času. Finci so hrabri in ponosni, a so tudi zdravega, realističnega duha in zato se ne branijo tuje pomoči spričo številnega sovražnika. Saj se ne bije boj le za Finsko! Nevarnost, ki ograža Finsko, ogroža vso Evropo. Ko Evropa pomaga Finski, pomaga sama sebi.
Ne kupujte mačka v vreči!
Ne pijte kisle vode. ne da bi pazili, katero pijete 1
Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevat«
Radensko
listo z rdečimi srci,
našo najboljšo mineralno vodo,
Izrecno v originalnih itek!<nl«hl
Edini časopis v Tibeta
V Tibetu že nekaj časa izhaja list »Tibetske novice«, edini časopis, ki ga imajo na tej planoti. Izhaja v mestu Tačinlu, kjer mnogo ljudi bere ta list. Pa tudi drugje jx> deželi so naročeni nanj; karavane jemljejo časopis s seboj, saj v Tibetu nimajo nobene pošte.
S P O M T
KSSEPSB
izredni občni zbor Jugosl. plavalne zveze
V nedeljo je bil v Zagrebu izredni občni zbor Jugoslovanske plavalne zveze,, katerega 60 se udeležili 6amo delegatje slovenskih in hrvatskih klubov. Srbskih zastopnikov radi znanih razmer v našem plavalnem športu ni bilo in tudi Slovenci so 6e udeležili tega občnega zbora pod gotovimi pogoji, ki morajo biti sprejeti, če hočejo Hrvatje še računati na sodelovanje slovenskih klubov v jugoslovanskem plavalnem športu. Ker je bilo javljeno slovenskim delegatom, da so hrvatski zastopniki v glavnem voljni sprejeti zahteve slovenskih delegatov, se je pričel občni zbor. Na zahtevo slovenskih delegatov, kakšno stališče 60 zavzeli hrvatski klubi glede tviove resolucije, ki govori o enakopravnosti, jiito je predsednik odgovoril, da se bo stvar obravnavala na 6amem občnem zboru. Nato so slovenski delegatie ponovno odšli na posvetovanje in ko so se vrnila, se je občni zbor nadaljeval. Potem so prešli na verifikacijo pooblastil, dalje so razpravljali o podporah za klube in novosnovane narodne zveze.
Nato so prešli na najvažnejše vprašanje, na spremembo pravil. Hrvatje so zahtevali, da ima vsaka narodna zveza po en glas in potem še toliko glasov, kolikor ima ligaških klubov. Potemtakem bi imela po današnjem 6tanju hrvatska zveza pet, slovenska dva, srbska pa en glas. Slovenski zastopniki so pa zahtevali, da naj bi to veljalo samo za odločevanje za prenos zveze, za spremembo pravil ter pri tolmačenju kompetence narodnih zvez, v vseh ostalih vprašanjih naj bi 6> pa odločevalo na bazi enakopravnosti. Hrvatje niso hoteli eprejeti upravičenih sloven. zahtev po enakopravnosti v razmerju 1:1:1 in ker tudi ni bil dosežen kompromis, je bil občini zbor prekinjen in se je nadaljeval jjopoldne, o katerega poteku bomo še poročali.
Pojjoldne se je nadaljeval izredni občni zbor ter so najprej razpravljali o sodelovanju na občnih zborih vrhovne zveze. V tem pogledu so stavili Hrvatje svoj predlog, glasom katerega sodeluje na občnem zboru vsaka narodna zveza z enim delegatom in s še toliko delegati, kolikor je klubov dotične narodne zveze v ligi. Slovenski predlog pa je šel za tem, da naj velja tako sfanje glasov samo za prenos zveze, spremembo p"avil ter za tolmačenje o kompetenci narodnih zvez, dočim bi za vse ostale primere veljalo razmerje 1:1:1. Sprejet pa je bil kompromisni predlog, da namreč nadzorni odbor, katerega sestavljajo trije člani (od vsake narodne zveze po en član), pazi na to, da upravni odbor postopa točno po pravilih in če samo dva člana nadzornega odbora smatrala, da je upravni odbor ravnal nepravilno, lahko zahtevata sklicanje izrednega občnega zbora, ki mora biti najkasneje v 14 dneh in na katerem imajo glasovalno pravico klubi kakor doslej.
Slovenski predlog glede tehničnega odbora, katerega naj bi sestavljali trije člani narodnih zvez, jc propadel in je bil izvoljen tehnični referent vrhovne plavalne zveze. Slovenci so se pri tem predlogu odtegnili glasovanju.
Potem so predelavah pravila. Upravni odbor bo stel osem članov. Članarina za vrhovno zvezo fE&V". hrva(sl<o zvezo 2500 din, za slovensko 1000 din in za srbsko 500 din. V ligi bo letos pel klubov, in sicer: Viktorija, Jadran. Ilirija, jug in
■ ji ».V1 . z,dnji konec le,a avtomatično izpadel, četrtega bo pa lahko izzval prvak narod-
kov in tistih, ki so v češkem jeziku budili vero v »oga in narod, čeprav so bili od drugod. Pesniška
sfSn aQO lfxPar'eV,\nd.aie	Že P0Seb"° "nO.
Stane 90 kč, vez. 120 kč.
ne zveze. Prvenstvo narodnih zvez bo sedaj zamenjalo pokrajinska ter medkrajevna tekmovanja, juniorsko prvenstvo in prvenstvo posameznikov pa ostane v izvedbi vrhovne državne zveze, skupaj kakor doslej.
Dohodki se bodo razdeljevali po posebnem pravilniku. Zavrnjen je bil predlog Slovencev, po katerem bi se vodstvo reprezentance menjavalo po turnusu: Slovenci, Hrvatje, Srbi. Končno je bil izvoljen odbor, v katerem je tudi Slovenec dr. Ska-berne in ki ima nalog, da v podrobnostih iz le'; nova pravila.
Podonavski pokal nogometašev
. Preteklo soboto in nedeljo je bil v Budim pesti sestanek nogometnih zastopnikov Italije, Nemčije, Jugoslavije, Romunije, češke, Švice ter Madžarske, na katerem so reševali vprašanje novega tekmovanja za srednjeevropski pokal. V načelu so bili vsi edini v tem, da je treba tudi v letošnjem letu izvesti to tekmovanje, vendar so bili pozvani vsi prizadeti, da stavijo do 15. februarja
S?'." nai se nanašai° samo na sistem tekmovanja. Italijani so predlagali nov sistem, po
katerem bi se tekmovanje mnogo prej končalo, toda delegati jugoslovanske, romunske in madžarske zveze so izrazili željo, da naj se igra po sedanjem ali po poslednjem sistemu. 9. in 10. marca bo tozadevna konferenca v Zlinu, kjer se bo vsa stvar definitivno rešila.
Na tem sestanku je bil osnovan podonavski pokal, na katerem bodo sodelovale gotovo Jugoslavija, Romunija ter Madžarska. Morda pride zraven se Italija, morda še Češka in Nemčija. Za a pokal bodo tekmovale istočasno tri reprezentance vsakega naroda: A reprezentanca bo igrala za veliki pokal, B reprezentanca za mali pokal in jumorji za najmanjšega. Tekme za ta pokal se pricno ze letošnjo pomlad. Podrobnosti za podonavski poka se bodo sprejele meseca februarja na konferenci, ki bo v Temišvaru ali v Aradu.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Slovenska kolesarska zveza ima svojo redno Sn%!^n'vV Če^tek'-,0b 8 2večer P'« Habianu v Predsednik °db°rn,kl točno iu Polnoštevi/no! _
Z F 0
Smučarske tekme šmarnogorskega okrožja
nUrJir0et7Pn ,n,edclio je priredilo Šmarnogorsko okrožje /A-O tekmovanje v smuku na Golem brdu
mnvnin ia . , epem sonenne'» vremenu je tek-"vjl10 4U8 ,tekm°v«>lcev, in sicer 19 članov, 21 mladcev, 8 izven konkurence. Tekmovanju je sledilo _ob vsej progi mnogo članov izletnikov. Tehnični ^ rezultati so tile:
C lani: 1. Jeločnik Marjan, FO Št. Vid. t ™ln' .25 sek., 2. Smole Slavko ,FO Dravlje, 2.26 i- Brežic Tone, FO Št. Vid, 2.37.	'
o Mladci: 1. Magister Marjan, FO št. Vid n-'mn" il ®ek (najboljši čas dneva), 2. Magister
Vid 2 33 Vi<1' 3" Ern,a" Štefan' F0 St"
Izven konkurence: 1. Megler Jožo, ASK, 2.56 2. Bizovičar Rado, FO Škofja Loka, 3 minute, d. Hostnik Anton, FO škofja Loka, 3.8.
s,	v a : 1 F0 št" Vid 1 12 točk, 2. FO
Št. Vid II 32 točk, 3. FO Ježica 46 točk.
Zmagovalci so prejeli pokal (moštvo), plakete in praktična darila. Tekme, ki so bile dobro pripravljene, so se brez nezgod zaključile, čeprav ie bila proga ponekod težka in nevarna. Smučarji tekmovalci so bili veseli svojih rezultatov, izletniki pa krasne nedeiie, ki so jo uporabili za lep izlet

Leon Mehi is išče krivcev
Kakor poročajo iz verodostojnega vira Iz Helsinkov, je najvišji politični sovjetski komisar Leon Mehlis nedavno prispel v Leningrad, da bi natančno preiskal politične komisarje v leningrajskem vojaškem okrožju. Kakor se dozdeva, dolžijo moskovski oblastniki te komisarje vseh strahotnih porazov sovjetskih divizij na Finskem. Prihod najvišjega komunističnega vzgojitelja rdeče armade je bržkone napoved za veliko »čiščenje«. Kakor poroča amsterdamski list »Telegraafc, je imel Mehlis v Leningradu že sestanek, ki se ga je udeležilo 300 vodilnih političnih komisarjev armade in brodovja. Sklenjeno je bilo, da bodo preiskali delovanje komisarjev. Številne komisarje so le zdaj odstavili in jih nadomestili z ljudmi iz moskovskega vojaškega kroga.
Kdo je ta Leon Mehlis? Najožji Stalinov zaupnik je in ima posebno nalogo, da pospeši iztrebljenje ruako-domovinskega duha iz sovjetske armade v prid mednarodnemu komunističnemu mišljenju. Kot vodja tega delovanja je že od leta 1937 nameščen. Leon Mehlis se Je rodil 1889 v Odesi. Ni mogel dokončati osnovne šole in je bil nekje nastavljen za pisarja. Revolucionarno gibanje po rusko-japonski vojni leta 1905 ga Je potegnilo s seboj in kot 18-letni fant se je pridružil socialistom. Leta 1918 je postal Mehlis boljsevik in komunist. Udeležil se je splošne razlastitve v Rusiji in tudi državljanske vojne v letih 1918-20. Cez dve leti nato je prišel v bližino Stalina. Zvesto mu je služil kot slepo orodje pri vseh njegovih skrivnih načrtih, zlasti glede, na zasužnjenje vse komunistične strankine organizacije v državi. S 36 leti se je začel Mehlis marksistično izobraževati v »komunistični akademiji« in je leta 1930 dovršil »zavod za rdeče profesorje«. Postal je glavni urednik moskovskega strankinega glasila »Pravde«. Leta 1937 so bili odkrili zaroto proti Stalinu v rdeči armadi. Prejšnji dolgoletni politični nadiornik armade, Gamernik, se je ustrelil, ko so ga hoteli zapreti, in Leon Mehlis je postal poveljnik političnega vodstva rdeče armade.
Ta oblast ni nič drugega kakor vojaški oddelek centralnega komiteja komunistične stranke. Njena naloga je, da armado spreobrne v mednarodnem in revolucionarnem smislu. Saj je komunistična država totalitarna, ki njeni prebivalci in slasti vojaki ne smejo imeti nobenih svojih misli. Popoln marksist, komunist, brezbožnik in sovražnik vsake zasebne lastnine mora nastopati sovjetski državljan kot pripadnik svetovne revolucije, ali pa molčati kot grob, kar tudi stori ve čina ruskega ljudstva.
Vso rdečo armado obdaja neskončno razple-tena politična ovaduška služba. Kdor hoče napredovati, si mora prilastiti komunistične puhlice in se mora slepo pokoravati političnim voditeljem, mora hliniti pasjo vdanost Stalinu in se posebno odlikovati kot ovaduh.
Sleherni sovjetski častnik mora bili vsak dan pripravljen na ovaduštva in zaslišavanjp. Val čiščenja neprestano pometa po vrstah rdeče armade. Pometa pa od zgoraj navzdol. Noben polkovnik, ne general ne maršal ni varen spričo te metle. Celo Vorošilov sam, vojni komisar in poveljnik rdeče armade, se je mora bati. Tako je dal Leon Meklis v poslednjih letih ustreliti maršala Jegorova in generale Dibenka, Belova, Koj-biševa in druge. Tiste, ki so nadležni, ki imajo svoje misli, ki imajo tudi kako zamisel, vsi ti so osumljeni fašizma, in tebi nič meni nič so »likvidirani«. Najbolj imenitno je pa to, da zadene ta usoda tudi člane ovaduške službe same! Tako je Mehlis dal ustreliti oba svoja namestnika Bulina in Osepijana, kakor tudi veliko drugih svojih tovarišev.
Kdor hoče pravilno presoditi vojno silo rdeče armade, ei mora predvsem predočiti ta režim. V vsej armadi vlada politični teror. Vse je zvezano in ovajano. Vse se t>oji odgovornosti, vse se hlini ali molči. Ovaduhi in hinavci dobro napredujejo. Kdor pozna vojaško službovanje, temu se bo pojasnilo, kakšno veliko slabost za rdečo armado pomeni Leon Mehlis in njegovo ovaduštvo!
"Moj mož ni mogel^ verjeti svojim očem!"
izjavlja gospa CabyWagner,
- PRAVI DA SEM VIDETI ZA 10 LET MLAJŠA. ' EVO,KAKO SEM TO DOSEGLA."
Fotografija gospe Wagner pied vporabo nove kreme za kolo tokalon z Biotelom.
•"7 d! se ml res kakor čudež«, to so bile Z<Vladkove besede. Se pred dvema rae-seclma sem Imela brazde in gube na čelu, okrog oči in ust - imela sem res videz »žene v srednjih letih«. Danes se vse prijateljice divljo moji Jasni dekliški polti brez vsake gube. Vsem rečem, naj kakor jaz vpo-rabljajo hrano za kožo Tokalon z Blocelom. Nekatere so se mi posmehovale, dokler niso same poizkusile. Ko so videle presenetljive učinke, so tako navdušene, kakor eem Jaz.«
Fotografija gotpe Wagner, ki kale prti— netljivo Izpremembo v nekaj lednih.
V porabljajte za vsako noč rožnato hrano za kožo Tokalon, ki vsebuje Blocel, iznajdbo glasovitega dermatologa. Btocel je vitalni element mladosti, pridobljen lz kože mladih živali — enak je dragocenim ln prirodnlm hranilnim elementom v Vaši lastni ko«. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon ki napravi kožo jasno ln gladko ter Jo očisti od zajedalcev in razširjenih znojnic. S kremami Tokalon so zajamčeni uepešnt rezultati, ali p« se denar vrne.
^ptiz id^gusu mk	s
Si^a fehft	voj"ne^nornari ce,Vgeneral Ta^Sn "na^Ž i M
^otpnTvofne^sle" 'obe^em^rh^f ovTnik zavezniških' armad v sedanji vojni, in general celoKupne vojne	^^ povcljnik angleškihkopenskih čet v Franciji.
Po vseh praznikih
Ljubljana, 16. jan.
Prazniki so srečno za nami. Marsikdo se je že skoraj oddahnil, češ, saj ni bilo miru. Zlasti poklici, ki morajo biti ob praznikih najbolj na razpolago množicam, kakor natakarji, brivci, železničarji, gostilničarji, so kar veseli, da je življenje spet steklo nazaj na stari tir. Saj letos res ni bilo kar tako: stalno vsaj po dva praznika skupaj, vsi prazniki so se razvrstili v družbi nedelje. Zdaj pa so spet prišli tedni, ki niso prekinjeni, ampak se dnevi prav po delavniško raztegnejo do nedelje. Lahko pa rečemo: lepo je pa le bilo. Lepi so bili prazniki, dovolj mirni, slovesni in prav božično praznični. Bog nam daj še kaj takih učakatil Se poslušati lepe božične pesmi po nabito napolnjenih cerkvah I Ti lepi dnevi so za nami, do svečnice se bo še ohranilo nekoliko tega slovesnega ozračja, ki pa mineva z mrazom vred.
še tisto skromno veseljačenje, kolikor ga je v praznikih sploh bilo, se je poleglo. Po zunanjem pasu Ljubljane se gostilne spet zapirajo že kmalu po desetih zvečer, ker ni več gostov, in kdo bi tratil luč za prazno vabol Prazniki na ta ali oni način olajšajo tudi denarnice in marsikomu je že — prepozno — žal, da je tako krepko »praznoval«, po dva dni skupaj, dokler je koledar kazal še kaj praznika, Treba si bo v marsičem pritegniti jermen, da preračun izdatkov spet pride v ravnovesje s preračunom dohodkov. Tako se predpustu, ki je itak kratek, obeta slab uspeh. Družba je sicer še ostala, toda je že delavniška, ljudje pridejo skupaj le, da se pogovore, ko se je treba toliko pogovoriti in vesti z raznih strani spraviti v nek sklad, ki je slednjič v samozavestnem: »Ali ti teh stvari še nič ne veš?« Tako nekateri trosijo govorice, drugi pa jih za njimi zbirajo. Najbolj pametni pa lagodno ogledujejo izložbe in premišljujejo, ali kaže kupiti še par zimskih nogavic, ali pa bomo s temi pretolkli do svečnice, potem bo že kako. Ti vedo, da še na konec zime nihče ne upa staviti -»rebite pare, kaj šele na vse druge bodoče mož-losti, zato žive po pameti, kakor da je velika noč ie pred nami in jo bomo lepo popraznovali.
Krani
Smularske tekme SK Poljane - Kranj, na iv. Joitu. Kranjski smučarski klub Poljana je pn-edil svoje smučarske tekme na Sv. Joštu za ju-iorje in seniorje svojega kluba. Vreme je bilo -rodno snea dober. Bile so tekme v smuku (vi-8nska razlika 450 m. proga dolga 2700 m) in v lalomu (višinska razlika 170 m). V smuku ju-•iorjev, kjer je nastopilo 7 tekmovalcev so se lasrali: 1. Ručigaj 7,19.5, 2. Rutar 7,20 3. Hlad-ik 8,17. - Seniorji: 1. Krt 614, 2 Eržen 7,09, . Kodrič 8,33. - Slalom juniorji: 1. Ručigaj 9,12. . Zakrajšek 1,21.05, 3. Hladnik 1,23. - 1SoP"'0rJl: . Krt 1,05, 2. Eržen 1,13.5, 3. Kodrič 1.25.5. -Najboljši čas dneva je dosegel član smučarskega kluba Celje Goriiar Erik s 1,04,
Dramski odsek Prosvetnega druitva Kranj je vprizoril že četrtič Kiparjevo ljudsko igro »Plavž«. Predstave se je udeležil sam avtor, kateremu je režiser g. Vovk izročil lep venec s slovenskimi in državnimi trobojnicami.
Trbovlje
Svarilo. Občina razglaša: Množijo se primeri, da se civilne osebe največkrat brez prave potrebe približujejo vojno-državnim objektom, skladiscem in zgradbam in ne upoštevajo pozivov vojaških stražarjev. Slednji so dolžni po službeni dolžnosti, da zaustavljajo vse osebe ter eventuelno zoper nje, če se ne pokoravajo njihovim pozivom, uporabljajo orožje. Zaradi tega se je dogodilo ze vec nesrečnih primerov, zlasti ponoči, ker se osebe na poziv stražarjev niso takoj zaustavile, ker so bodisi preslišale poziv vojaških straž, bodisi da so skušale pobegniti. Da bi se preprečili, odnosno vsaj omejili taki številni nesrečni primeri, opozarjamo vse prebivalstvo, da se v lastnem interesu brez potrebe pe približuje vojaSkim objektom in ne zadržuje v njihovi bližini ter da se pozivom vojaških straž takoj pokori.	.	.
Huda konkurenca. Zadnji petek je bila licitacija za prevoz pošte od kolodvora do trga Trbovlje. Razdalja znaša 5 km. Do sedaj je posta plačevala za prevoz 19.000 din, prej včasih še več. Sedaj pa sta si nagajala oba avtoprevoznika in je izlicitiral Zemljan prevoz za 900 din letno! In za to vsoto je treba prevažati pošto petkrat na dan. In če bi zmanjkalo kuriva za avto, bi moral pre-■ važati z vozom ozir. konji. Za pošto in državo Je •tako pretirano draženje oziroma zmzevanje sicer ugodno, a pametno in gospodarsko pa to ni.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Preračun okr. cestnega odbora Ljubljana za leto 1940
Izdatki preračunani na 4,835.850 din — Hovi mostčaz Ljubljanico pri Zalogu laSno gradi« spomladi — Cestna doklada 10°/o
Okrajni cestni odbor v Ljubljani oskrbuje in
vzdržuje razne ceste v sodnem okraju Ljubljana (Ljubljana mesto z okolico), dalje ceste v sodnem okraju Vrhnika in še ceste okoli Črnega vrha nad Polhovim gradcem, ki spada k Škofji Loki. Ta odbor vzdržuje cestno omrežje v dolžini 421 km 123 m, in sicer: 303 km 123 m banovinskih cest, 87 km subvencioniranih cest, 2 kin 500 m dovoznih cest k železniškim postajam in 28 km 500 m drugih cest, ki ne spadajo v kategorijo državnih cest, pa so važnega pomena.
Osnutek preračuna za leto 1940 je bil sestavljen že lani pred božičem in ga je na ožji seji cestni odbor pregledal v podrobnostih. Po novem letu je bil ta preračun razgrnjen pri vseh občinah, spadajočih pod območje tega cestnega odbora, interesentom na vpogled. Na plenarni seji, ki bo konec tega meseca ali pa v začetku februarja, bo
potrditev. Iz osnutka navajamo naslednje za javnost važne preračunske postavke.
Celotni izdatki so preračunani na 4,835.850 dinarjev. Za vzdrževanje vseh banovinskih cest je določen izdatek 1,987.000 din (prispevek banovine), za dovozne ceste 20.100 din (prispevek železniške uprave in ban. cestnega odbora), za subvencionirane ceste znesek 350.000 din, prispevek za občinske ceste 250.000 din, prispevek mestni občini ljubljanski 800.000 din. Tri prispevki gredo iz preračuna okrajnega cestnega odbora. Za nabavo drobilca kamenja 70.000 din, za nove gradnje in razne razširitve ce3t, preložitve klancev in ovinkov skupna vsota 1,100.000 din.
Med drugimi postavkami je v prvi vrsti določen zadnji obrok po 100.000 din za zgradbo novega železobetonskega mostu čez Ljubljanico pri Zalogu. Most, za katerega so načrti in stroškovniki
Unnpe tecra meseca alt pa v zacemu leoruarja, uu	-- ,, . „ ,.„ „„,.„
fa preračun ponovno razpravljan in odobren. Pre- I že izgotovljeni na tehničnem oddelku banske „pra-račun bo nato predložen banski upravi v končno 1 ve, bo zgrajen v neposredni bližini dosedanjega
lesenega mostu, ki nikakor več ne more ustrezati
močno se razvijajočemu cestnemu prometu na banovinski cesti Zalog-Laze, ki bo tudi po programu znatno razširjena in na nekaterih krajih preložena. Stroški za most so preračunani na 1 milijon 200.000 din. Cestni odbor prispeva k gradnji bOO tisoč din in so bili v poseben fond zadnjih o let odvedeni obroki po 100.000 din. Leseni most bo pozneje odstranjen. Kljuboval je deset in desetletja mnogim velikim povodnjim, ko je bil dostikrat popolnoma pod vodo. Drugo polovico stroškov za zgradbo mostu bo nosila banska uprava. Kakor zatrjujejo, bodo začeli z gradnjo tega železobetonskega mostu že to spomlad in bo licitacija oddaje gradbenih del v kratkem razpisana.
Za dniga cestna delo so določeni tile zneski: za preložitev banovinske ceste na Straži (občina Jezica od mostu proti Gameljnam) 80.000 din, za odkup neke hiše na Ježici 20.000 din (razširitev banovinske ceste Ježica—Vižmarje), za nadaljevanje kanalizacije na Igu skozi vas 40.000 din, za dovršitev preložitve banovinske ceste na Dobrovi 30 000 din, za nadaljevanje preložitve ban. ceste pri Prežanju (Št. Vid nad Ljubljano-Dolnice) 50.000 din, za nadaljevanje dviga ceste pri Ligojni (Vrhnika) 80.000 din, za zgradbo novega propusta na cesti 11-146 (Ig-Škofeljca) 40.000 din, za preložitev banovinske ceste II pri Ježah (Dobrova— Zaklanec) 40.000 din, za preložitev ceste pri Brezju (Dobrova) 40.000 din, za razširitev kolon v gradu Bistra 50.000 din, tlakovanje priključene banovinske ceste k državni na Jeperci 80.000 din, za nadaljevanje razširitve banovinske ceste pri Studencu (občina D. M. ,v Polju) 90.000 din, za odstranitev cestnega ovinka pri Benčevem 30.000 din, za preložitev banovinske ceste 11—11 Luče (Grosuplje—Krka) 80.000 din, za preložitev banovinske ceste pri šujci (Dobrova) 80.000 din, za znizanje Pogačarjevega klanca na cesti Zaklanec-Luce 30 000 din, za ureditev banovinske ceste skozi Št. Jurij (Grosuplje) 60.000 din, za prenovitev banovinske ceste Zalog-Laze 50.000 din. Ta cesta bo na mnogih krajih preurejena in deloma preložena, ker so to cesto velike povodnji na vec krajih ogražale in poplavljale.
Razni dohodki okrajnega cestnega odbora so določeni na 2,813.940 din (prispevki banske uprave in železniške uprave ter razni dohodki). V kritje primanjkljaja 2.021.910 din predlaga osnutek preračuna pobiranje 10% cestne doklade na neposredne davke. Davčna osnova za pobiranje cestne doklade je določena za Ljubljano mesto, okolico in Vrhniko na 20,919.108 din. Okrajni cestni odbor ni povišal cestne doklade, ker je upošteval splošni gospodarski položaj in naraščajočo draginjo.
Ribničan je prišel s svojim sinčkom v Ljubljano. Sinček je kmalu opazil, da imajo razne mestne dame in gospodične rdeče pobarvane ustnice in tudi rdeče nohte Zato vpraša očeta: »Oče, zakaj pa imajo v Ljubljani nekatere ženske pobarvane ustnice in nohte?« Oče Ribničan mu pojasni: »Veš, v Ljubljani razsaja nevarna bolezen, ki ji pravijo slinavka in parkljevka.«
Leve: Sneg je sapadel tndi na »ahodnl fronti. Oddelek francoske vojske ob protiletalski »Mnlri " ' r	francoskih protitorpedovk v polni vožnji po mirnem
i, vse v globokem snegu. — Desno: Oddelek morju.
Veliko poslopje v sredini Ljubljane na prodaj
Ponudbe pod. »Ugodni plačilni pogoji« štev. 640 na upravo Slovenca.
»SlovenCcva" podružnico
Ljubljana, Toneva cesta
(palača Poštni dom) ' o m m	—
Mali oglasi
tlužbodobe
Starejšo žensko
za gospodinjstvo sprejme osamela gospa. Pisarna, Sv. Petra nasip 17, priti.
Brivski pomočnik
mlajša, dobra moč, dobi stalno službo. Brivskega vajenca takoj sprejmem. Besenlčar Avgust, Ljubljana, Breg 14.	(b
Šivilja
gre šivat na dom, sprejme tudi vsakršno delo domov. Naslov v upravi -Slovenca« pod 656. (a
Mineralno oije težko dobivate? Pomagajte ti sami!
Obnavljajte porabljeno motorno oljel
„REGENTOL"
aparat legeneriranje (obnavljanje) porabljenega olja Vam nudi ogromne prihranke. NE FILTRIRANJE - AMPAK RF.GENERIRANJE I ZA USPEH JAMČIMO I Zahtevajte ponudbe, prospekte ali demonstriranje.
Samopfodaja: DEZIDER EISLER, Heograd Vojv. Gligora, br. 15 Tel. 419-49
Absolventka
trgovskega tefiaja, z odliko, z lastnim pisalnim strojem — iš«o primerno službo v pisarni. Ponudbe v upravi »Slovenca« pod »13« st. 416.
Služkinja
strogo poštena. zaCetnl-ca, želi k manjši družini. Ponudbe v upravo »SI.« pod »V LJubljani« 19111
Sjtroikt kotiček
SION SAMBO
(237) Kokosovi orehi so mu kar tako frčali krog glave, a v svoji razkačenoati tega še opazil ni. Niti tega ni opazil, kako so se oni trije spustili na tla, in ko je slednjič podrl vse drevo, so bili moški že zdavnaj na, varnem.
Absolventka
trgovsko šole s prav dobrim uspehom, išče primerno službo. - Leskovec Marija, Brezno, p. Laško.
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih, steklarskih in ključavničarskih del ter vpeljavo vodovoda s sanitarno opremo, plina s sanitarno opremo in elektrike z zvonci in radijskimi napravami
za novogradnjo stanovanjske hiše v Mariboru ob Krekovi ulici z rokom vlaganja ponudb do dne 29. januarja 1940.
Vsi razpisni podatki so interesentom na razpolago, vpogled in nakup pri uradu v Ljubljani, Gajeva ul. 5/II v sobi št. 221, od dne 17. t. m. dalje.
V Ljubljani, dne 16. januarja 1940,
Pokojninski zavod za nameilence v Ljubljani.
Natakarica
išče službo v bližini škofje Loke ali Kranja. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 431.
Kuharica
Išče službo v restavraciji v Ljubljani aH tudi izven. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Samostojna« 485.
Šivalni stroj
malo rabljen, ugodno naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa c. 36 (nasproti Gospodarske zveze). (1
^ Premog ^
koks, drva nudi
I. PogaCnlk
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-6» Poitrtlba brezhibna
(238) Sahib in tovariša so se tako še v poslednjem trenutku rešili. Sahib je bil pri tem ranjen in tovariša sta ga odnesla. Sambo je stal še zmeraj ves divji pri palmi in ni mogel razumeti, kam da so moški izginili.
Kupimo
Žagarske odpadke
jelove ln smrekove, suhe, kupimo v vsaki količini. Pogoj je, da so popolnoma brez lubja. Ponudbe na : Zagrebačka dionička tvornica paplra, Zagreb 2. (k
Zahtevajte povsod nai list!
Umrl nam je naš ljubi soprog, dobri oče, brat, gospod
Mezek Franc
višji poštni kontrolor
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 18. januarja ob štirih popoldne s Cankarjevega nabrežja št. 15 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 16. januarja 1940.
Žalujoča žena Marija; Rado, sin; Ciril, brat, in ostalo sorodstvo
VINA
Centralne vfnarne * Ljubljani
bodo zadovoljila Vaš« pivce najbolj I
TELEFON STEV. 25-73
Vnafem
IŠČEJO:
Trgovino
z mešanim blagom vzamem v najem takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro vpeljana« 657.	(m
ODDAJO:
Enodružinsko vilo
šestsobno, s centralno kurjavo in vsemi prltik-linaml, komfortno, z. lepim sadnim vrtom, v Mur-nlkovi ulici, oddam v najem s 1. februarjem. — Vprašati: Krekov trg 11-1
Citajte »Slovenca«
SIRDOI
Mizarske stroje
nove in rabljene, nudim iz zaloge v Ljubljani, odnosno takoj dobavim iz tovarne. Zalogo si lahko brezobvezno ogledate. Specialna trgovina strojev Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska 4. Telefon 45-42.
Brez posebnega obvestila.
v Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je previdena in vdana v božjo voljo dotrpela nasa predobra mama, stara mama, tašča, sestra, svakinja in teta, gospa
Marija Pust
bivša trgovka
v Ribnici na Dolenjskem dne 16. januarja 1940 ..-v Pogreb pokojnice bo 17. januarja ob 16.15 na pokopališče^ v H rova«. — Naj v miru počiva!
Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo. Ribnica, dne 16. januarja 1940.
Žalujoči ostali.
') • i' IO C
IES3	IBSpBi
	na
	
	
GumbnUe, gumbe, pllse,
monograme, entel. ažur fino *n hitro izvrši
Matek 6 Mikeš
Ljubljana. Franfllkanska ull<a
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roS. dela
Preklicujem
žaljive besede o gosp. V. Cbtiču, ker so neresnične, ter se mu zahvalim ' za odstop od sodnega postopanja. - L. Znidaršlč.
gospo™^ "am ^ naŠ ,jub'jeni soProS. oče, ded in stric,
Klančicar Franc
mestni oficijant v pokoju
dne 16. t. m po dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere. ;	v četrtek, dne 18. januarja ob 2 popoldne
izpred mrliške veze Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c. 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 16. januarja 1940.
Žalujoči ostali.
Lov z letalom
35
»Si jih videl?« vpraša Tim s hripavim in slabotnim glasom.
»Sem. <
»Koliko?«
»Jasper in še trijr drugi.«
»Ali so naju že zasledili?«
»Fo ne, pač pa je nekaj drugega, kar ni nič manj hudo.«
»Menda vsaj ne! Kaj pa?«
»Psa imajo s seboj!«
»leda,j sva izgubljena.«
40.V Modrijanovem lesu.
»Kako se počutiš, Tim?« „ . »S'abo. Menda bi ne zmogel še ene milje, ce bi mj slo za življenje. Zato me poslušaj! Do gozda se se privlečeni in tam se skrijem ti pa vzemi smaragde in z njimi izgini! Ko pridejo Jasper in njegovi, jih bom že kako preslepil. Ce ti bo sreča mila, boš dragulje rešil.«
»Aha! Kaj pa misliš, da bodo's teboj storili?«
»trotovo nič hudega.«
»Zelo se motiš. Bratec, ti nežnega Jasperja se zelo malo poznaš. No. pa jc tudi vse eno-svojo bedasto misel si izbii iz glave! Skupaj se boriva in skupaj padeva, da veš!«
»Smaragde na ta način gotovo izgubiva.«
»Morda, ali pa tudi ne. Manjka se mest v tem losu, kjer jih lnhko skrijeva!«
»Ki jih pa njihov pes vse lahko izvoha!«
Jock bi se rad nasmehnil, pa mu ni šlo kar nič od srca. Tudi on je bil truden, tako da so ,'a vse kosti bolele. Ta telesna utrujenost pa mu je mrtvila še duha; kakor je tudi napenjal možgane, izhoda iz te zagate ni mogel najti. Ako pride Jasper s psom, se mu ne bosta mogla skriti, zaradi utrujenosti pa se ne moreta ne boriti ne bežati.
Pogledal je naokoli, kje se li dobilo kako
mesto, kjer bi se mogla preganjavcem skriti, ne da bi ju pes zavohal, a nič. Tudi pomoči nista smela od nikoder pričakovati, saj sta bila tu gori v hribih, kjer daleč naokoli ni bilo nikogar.
»Skoda, da nisva ostala v utrdbi,« jiotoži Jim. »Branila bi se s skalami.«
»Do noči že, potem pa ne več. Saj bi silili
v utrdbo od vseli strani. Tim, storila sva vse kar jc bilo v najini moči, kaj hočeš več! Poj-diva zdaj v les! Če splezava na kako drevo, bova morda psu zmešala sled.«
»Dobra misel! Pa vendar: splezala bi midva, a kako s Prowlerjem? Saj ne more plezati!«
»Morda bo pa šel sam domov, če mu rečem «
»Poskusi! Kar ti mu reci, ker te boli pozna ko mene!«
Jock vstane in pokaže na vzhod. »Provvler, domov!«
Veliki pes ga bistro pogleda, če ga morda ni napačno razumel. A Jock povelje odločno ponovi in Plo\vler takoj odide.
»Ena ovira je že inanj,« reče Tim. »Zdaj pa v les!«
Vstal je, pa tresel se je po vseh udih. tako da ga je moral Jock podpirati, sicer niti do lesa ne bi mogel priti. To ti jc bil mračen knj. Drevesa so bila kvečjemu dvajset čevljev visoka, a debela, zvite in grčave veje j>a so tvorile v krošnjah pravcate goste preproge. Debla je na debelo pokrival siv mah. Po tleli pa so vse križem ležale razmetane skale, a med njimi ffosta praprot. Jock je kar strmci.
»O. da nimajo s seboj psa. bi naju tukaj teden dni zastonj iskali! Tim, skrijva sc semkaj le na rob gozda, odkoder jih lahko opazujeva miljo daleč. Ko bodo že blizu, bova pa splezala na kako drevo.«
- 'Oh, če bi jaz nc bil tako zanič, bi jima se zdaj lahko lahko odnesla pete.«
»^c bi ne. Vem, da bi tudi meni odpove-dale moči, ako bi moral šc kaki milji dalje.*
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
' . , ■ o*»us,m na snaio in sta čakala, tu gori je bilo prijetno hladno, kajti pihljala ie sapica in pa v senci sta bila. Modrijanov les ki je zavzemal samo aekaj juter, je na vseh straneh obdajala prostrana goličava. Glynt je bil nekaj sto čevljev pod njima, a ga je zdaj zakrival rob hriba.
Kaj kmalu pa sta na pobočju nasprotnega hriba opazila picico. Uil je pe. ki je vodil pre-ganjavce. I akoj nato pa sta opazila štiri može,
»So ze na delu,« reče Jock mirno, »ln zares naju sledijo.«
»Ali ne bi splezala na drevo?«
»be se ne mudi. Imava še dober četrt ure časa.«
. Čez nekaj časa pa Tim pravi: »Zdajle bre-dejo preko hudournika. Splezava na drevo!« . , Jock prikima. Iz previdnosti je že naprej izbral primerno drevo. Pomagal je najprej Timu, potem pa še sam splezal za njim. Zlezla sta prav v vrh krošnje, kjer ju je od spodaj zakrivalo gosto listje, obenem pa sta lahko opazovala, kaj se godi na tleh. ... Ja?Pe!".ia, in njegovih pajdašev za hip ni bilo videti, ker jih je še imela grapa. Ni pa preteklo vec ko deset minut in pojavili so se na robu vrh grape. Bili so zdaj komaj četrt mitje daleč in pes iih je vodil točno po sledi.
»Obupno!« vzklikne Tim. »Gotovo naju dobijo!«	J
Jasper je očividno bil istih misli, kajti zamahnil je z roko proti gozdu. Ker je bil zrak tako cist, sta mu celo videla na ustrojenem obrazu izraz zmagoslavja.
»Prav vse eno je, ali tukaj čepiva, aH na jima greva nasproti in se jim udava,« reče Tim
»Imej no pamet!« za zavrne Jock. »če sč utapljaš se okleni vsake bilke, dokler ti kai pomaga! Saj nikoli ne moremo vedeti kai utegne priti!« Prav ob teh besedah pa se zdrzne. »Ze nekaj prihaja! Ustavili so se! Le. poglej jih! Ozirajo se po nebu!«	H
<1. Nekaj se zgodi.
»Letalo! Gotovo je letalo!« Tim ic nanetr. gledal po nebu. »Res, letalo je! e iakhcal s tresočim se glasom.	1 ^Klical s
• iZ? hiPi sta, P°zabila na nevarnost, ki jima je bil« tako blizu pomolila glave nad gJ™o listje in buljila v letalo, ki se je konuj t slč čevljev visoko bližalo od vzhoda
»Finch je!« hlastno in odločno izjavi Tim Fin.M k® l-Je nJeSov,°' a Pilot ne more biti
fetaffi katn 2 IZpahnje,li"1 e|e»kom vodi letalo! Ballard ga pa ne zna voditi«
ie t ehsftni i ra M e ta Is k e mu ffiu^lfi ^
tel j a rse^r ^	" Poki«
da se°Cnc Ir T SVftile, od veselja. »Upam. more Kar Ho ^eve.da. drugače tudi biti ne more. Kar dol splezajva! Morava ea ono/orifi
da naju bo zagledal. Saj sem ti p^ravH da c Sto do^Eu" °d VeSCleSa "z^urjena sta hitro zdrsnila z^drS raZbdiene	iB
jockJxr, »virs. pgtrr »ss
nega robu. Tam šele dava letalcu znamen e«
Kozda Yimn toreJ .proti severnemu obronku
zoDrna	™	H°'a e bila stra™<>
pa tudi ,ln H*5™4 JC zakr"'ala ostre skale
C? il-ig j V nevarne razpoke in jame,
J med njin,i" "itr° hoditi je bili ne lojroce. Kn sfa	__:i_ii.r'
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
„,„ - v	ujimii. iinro nooiti ie b to ne-
mogoče. Ko sta se vendarle »ritolkla na obronek, je Jock pokukal na goljavo. lasneria in SVI > "« bilo videti, Bifi so še na'za ,ad i
in bliže	P° JC b"° Že preceJ niže
. Od severnega obronka lesa se je v ravnino vlekel majhen parobek grmovja, ki je fantoma nudil kar zadostno kritje .ato s a ob njem stek a na planoto Letalo jima je b o nad glavama in jela sta na vse pretege mahati.
Urednik: Viktor Cenžiž
\
Premiera duhovite iu animirane filmske operete v kateri poje znameniti filmski umetnik Jean Lumtere najlepše francoske popevke!
IVETTE LEBON, JAQUELINE PACAUD, STURMIN FABRE
Razigrano življenje v velikem de-	Danes ob 16., 19. in 21. uri
ki škem internatu! Čudovite pesmi u.	, __
in glasba so odlika tega filma KIIIO SlOfla tel. 27-30
Polnočni pevec
I IJUBIUNA
Mestna zastavljalnica v letu 1939
Mestna zastavljalnica je gotovo socialen zavod, ker pomaga revnim in sploh ljudem iz zadrege. Zato je vsaj nekoliko mogoče po njenem poslovanju in prometu presojati tudi splošne socialne razmere, če 6e boljšajo ali slabšajo. Seveda pa pri tej presoji iprihaja v poštev mnogo najrazličnejših činje-nic, ki vplivajo na višino prometa v zastavljalnici. Zastavljalnice 6e ne poslužujejo samo reveži in manj premožni 6loji, temveč tudi premožni, ki nimajo rednih zvez z denarnimi zavodi, še posebej pa moramo omeniti tujce in inozemce, ki jim večkrat zmanjka sredstev, ker ne dobe od doma denarja o pravem času. Prav lansko leto lahko imenujemo lt to nepričakovanih zadreg in stisk tako za domače ljudi, še bolj pa za tujce, ki so jih pri na« zalotili nemimi in razburljivi časi.
Če primerjamo lanski promet mestne zastavljalnice s predlanskim prometom, takoj opazimo zboljšanje razmer, 6aj so številke padle, čeprav je naraslo število prebivalstva. L. 1938. je namreč zastavilo 22.155 strank in dobilo posojila 3,485.490 din, lani je pa zastavilo samo 21.253 strank za posojilo 3,333040 din. V zastavljalnici sta torej lani iskali pomoči 902 stranki manj, da je bilo izplačanega 152.450 din manj posojil.
Skoraj enako razmerje vidimo tudi pri številkah, ki nam kažejo, koliko strank je spet r2Šilo zastavljene predmete. L. 1938. |e rešilo 20.918 strank 6voje predmete ter plačalo 3,532.750 din posojila. Lani je pa prišlo po za6tavljene predmet® samo 20.795 strank, ki so imele 3,503.300 din posojila. Lani je torej tudi rešilo 153 strank manj ter plačalo 29.450 din ma.nij posojil.
Nemirni časi se pa najbolj odražajo na dražbah, ki so pokazale, da so manj premožni sloji stiskali denar in ga hranili za pričakovane še težje čase. Zato so raje žrtvovali, da jim propadejo 6tvari, ki jih laže pogrešajo kakor denar. Na drugi strani je pa marsikoga in marsikatero družino uhi-tel poziv na orožne vaje in j« bil tedaj tako voj-n'm obveznikom kakor njihovim družinam denar neobhodno potreben. Na dražbah ie bilo namreč v zastavljalnici minulo leto prodanih 69 strankam več kakor predlansko leto in tudi za 41.619 din več. Predlansko leto je bilo na dražbah prodano 1.341 strankam za 22.844 din, lani pa 1.410 strankam za 263.463 din.
Iz vsega poslovanja mestne zastavlialnice vidimo, da so 6e lani v primeri s predlanskim letom splošne razmere zboljšale, pač je pa vrednost gotovine zelo narasla, ker so ljudje denar hranili za še težje čase. V celoti nam pa promet v mestni zastavljalnici tudi pripoveduje, da 6e je 6trah pred še hujšimi časi naglo polegel ter ljudje zato še niso v množicah 6vojih stvari nosili v zastavljalnico, da bi 6e preskrbeli z denarjem za izselitev^ ali podobne nesreče. S te etrani nam pa Ljubljana kaže, da je Ljubljana re6 otok miru.
1 Predavanje generala Rnpnika. "V ponedeljek zvečer je predaval div. general g. Lev T upnik, priznani strokovnjak za utrdbena dela, našim rezervnim častnikom, ki so napolnili veliko dvorano »Zvezde«. General g. Rupnik je v daljšem govoru podal zanimivosti in izkušnje iz historijata utrdbenih del, posebno o najnovejših delih ha francoski in nemški meji. Na koncu se je predavatelju zahvalil za izvajanja, i i so vzbudila splošno pozornost, predsednik ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih častnikov g. inž. Bevc.
lacijskega, okrožnega in okrajnega sodišča, tako višji drž. tožilec dr. Kravina, predsednik okrož. sodišča g. Peter Ker/ič z mnogimi sodniki in drž. tožilec g. Viljko Lavrenčič. Pogreba se je tudi v velikem številu udeležilo mnogo sodnopisarniških uradnikov in služite-ljev, dalje člani raznih organizacij ter župan dr. jure Adlešič z mnogimi občinskimi svetniki. Žolni sprevod je zaključila vojaška častna četa.
1 Šestdesetletnico svojega življenja obhaja danes gospod Anton Juvan, obrntovodja v tovarni za klej. V tovarni je že 34 let in je splošno priljubljen. Ima štiri otroke, ki jih je vzgojil v strogo katoliškem duhu. Delavstvo tovarne čestita današnjemu slavljencu k šestdeset-letnici in k godu, želeč mu, da bi ga Bog ohranil še mnoga leta v zdravju, sreči in zadovoljstvu. Tem čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi bilo našemu zvestemu staremu naročniku dano, da bi doživel vesel in čil še več jubilejev.
1 Drevi ob šestih se zapre razstava Karle Bulovčeve v Jakopičevem paviljonu. Kdor še ni imel prilike ali ni utegnil obiskati to razstavo, naj izrabi današnji dan in naj razstavo obišče v času od 9 do 18. Tudi šole imajo še danes priliko, da se udeleže razstave, zanje je vstopnina globoko znižana, tako da je vstop omogočen tudi siromašnim dijakom.
1 Organizacija dipl. otroških sester negovalk in vzgojiteljic ima svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, 21. januarja ob 9 dopoldne v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani, Lipičeva 3.
I Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu je poklonil gospod dr. Franc
Novak, odvetnik in minister v pokoju 200 din v počastitev spomina pokojnega gospodo dr. Otona Papeža, predsednika deželnega sodišča v pokoju in odvetniku. Iskrena hvalo.
I Bežigrajsko Društvo kat. mož noznonjo vsem svojim članom, da je umrl član gospod Franc Klančičar. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 2 popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefu. Člani naj se pogreba polnoštevilno udeleže.
I Zo mestne reveže je spet darovol neimenovani meščan, ki se mu večkrat zali vol ju jemo, za najnujnejše potrebe 1000 din, g. Karel Vo-koč je poslal 200 din za kuhinjo v stari cu-krnrni; tvrdka Matek in Mikež s Frančiškanske ulice je poslala 200 din, tvrdko I. N. Adamič s Sv. Petra 31, 500 din, general g. Djordje Glišič 100 din. rodbino Schmied, Resljeva cestu 12, je darovala 300 din mesto venca na grob pok. ravnatelja- Rajka Stojca, mestna vrtnarija je pa v znamenje tega darila na krsto položila preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revnih najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
I Namesto venca na grob blagopokojne gospodične Marije Mlakar je darovala gdč. Urška Tome din 100 za Elizahetno konferenco pri sv. Petru. Bog povrnil
1 Namesto venca nn grob blagopokojne gospe Alojzije Trink so darovali 100 dinarjev za slepe otroke v Kočevju njeni nekdanji sostanovalci.
1 Nesreča kolesarke. V Podutiku je včeraj opoldne padla s kolesa 43 letna tovarniška delavka Marija Vozelj tako nesrečno, da je dobila hude notranje poškodbe. Poklicani so bili 1 jnl>-1 jonski reševalci, ki so jo prepeljali v bolnišnico.
1 Izgnan iz Ljubljane. Policijska uprava v Ljubljani je za dobo 3 let izgnala iz svojega okoliša Franceta kačnika, 32 letnega strojnega kovača iz šmurtna pri Slovenjgradcu.
Mariborski trs v letu 1939
Maribor, 16. januarja.
V Mariboru ni mogoče natančno kontrolirati porabe živil, kakor se to lahko vrši v drugih mestih, ki imajo mitnino. Tem je mogoče skoraj do kilograma natančno izračunati, koliko je mesto v teku enega leta porabilo, v Mariboru pa smo tozadevno navezani samo na podatke mestnega tržnega nadzorstva. To pa lahko kontrolira le prodajo živil na trgu in še ta kontrola je, kar se tiče količine, bolj približna. Vendar pa nam tudi številke mestnega tržnega nadzorstva nazorno prikazujejo, kako ogromne količine živil se v teku enega leta pripeljejo v mesto na trg in kako važen odjemalec je Maribor za vse svoje kmečko zaledje.
Lani so kmetje pripeljali na mariborski trg 1358 vozov in 7451 vreč krompirja. Ce računamo težo voza z 200, težo vreče pa s 70 kg, je to 793.-70 kg krompirja. Čebule je bilo na trgu 45 vozov in 2648 vreč, zelja 347 vozov. To so le najvažnejša in najbolj vsakdanja živila, da povrtnine in raznovrstnih specialitet, s katerimi strežejo
mariborskim gospodinjam številni vrtnarji na trgu, ne omenjamo. Med ostalimi poljskimi pridelki je bilo lani spravljenih na trg 741 vreč fižola, 545
ostalimi poljskimi pridelki je i na trg 741 vreč vreč pšenice, 634 rži, 607 ječmena, 845 koruze, "78 ovsa, 516 prosa, 595 ajde, povrhu še 300 vreč >rosene in 206 vreč ajdove kaše. Velike količine
ita, ki ga prodajo kmetje na mariborskem trgu, pokupijo večinoma kurerejci, saj je kurereja v mestu, zlasti pa še v predmestjih zelo močno razvita. Zelo veliko konzumira mariborski trg perutnine. Lani so prinesli okoličani 16.759 kokoši, 64.719 piščancev, 385 gosi, 1324 puranov, 1670 rac,
Vesela burka prijetne zabave, komike in zdravega humorja!
Hans Motor Wolf Albneh Relty, Carola li8hn, Frilz Imhof, It. Carl, Julia Serdn,
— Danes nepreklicni zadnjikrat I
Glej. da $ene zaljubiš! i,v:,'i-,;;«.«
i
1 Pogreb ravnatelja Rajka Stojca. Skromen, a lep je bil pogreb pis. ravnatelja jia okrožnem sodišču Rajka Stojca izpred hiše žalosti na Resi jevi cesti, kjer se je zbralo mnogo odličnih oseb in ostalega občinstva, da izkaže pokojniku zadnjo čast. Pevci »Ljubljane« so mu zapeli žalostinko »Vigred«, vojaška godba mu je v slovo intonirnla Beethovnovo žalostinko. Razvil se je nato prav velik žalni sprevod. Na čelu je korakala četa pešpolka št. 40, za njo v dolgi vrsti jetniški pazniki z vencem, nato skavtski steg »Zlatorog« s praporom, za njim z vencem v velikem številu člani Društva bojevnikov s predsednikom g. Ratejem na čelu, sledilo jim je Prosvetno društvo Ljubljana-mesto z vencem in mnogimi člani s predsednikom dr. Voršičem. Krsta je bila položena no lafeto, ker je bil pokojnik rezervni kapetan. Za krsto so šli pokojnikovi svojci in sorodniki, nato pa v prav častnem številu zostopniki ope-
1889 domačih zajcev, 473 kozličev in dvoje jagnjet. Ogromno se v Mariboru porabi sadja. Posebno v lanskem letu je bil naval sadjarjev na trg izreden,
ker je bil izvoz bolj slab ter se zlasti zgodnje sadje ni moglo spraviti drugje v denar, kakor v mestu. Na trgu je bilo 2780 vozov in 18.536 košar sadja. Ce računamo voz z 200 kg, košaro pa z 20 kg, da vse to skupaj 916.720 kg sadja, med katerim so na prvem mestu jabolka, potem pa sledijo hruške, grozdje, marelice in breskve. Razmeroma malo se v Mariboru porabi rib. Morske ribe so drage, sladkovodno ribarstvo pa zaradi neprimernih voda okrog Maribora ni razvito. Lani se je prodajo na trgu 8809 kg morskih rib ter 135 morskih rakov, 52 kg sladkovodnih rakov, 1973 sladkovodnih rib in 34 škafov žabjih krakov.
Mariborski trg je bil v splošnem lansko leto zelo bogato založen, le zelenjava je v zadnjih mesecih leta zaradi silne zime postala zelo redka. Tržno življenje pa je v lanskem letu doživelo razne izpremembe v veliko nevoljo in skrb mariborskih gospodinj. V mislih imamo draginjo, ki se je začela pojavljati že na spomlad, čim so nastopile znane napetosti med evropskimi državami. V tem pogledu je bil mariborski terg zanimiv barometer. Nekatere vrste živil so kar čez noč izpre-menile ceno. Ko je potem izbruhnila vojna, se je tržna draginja posplošila in za vsako stvar je bilo treba seci globlje v denarnico, kakor poprej. Ker se pa plače in mezde prebivalstva niso sorazmerno z draginjo dvignile, se je to poznalo na trgu pri kupni moči mariborskih gospodinj.
Mariborsko mestno tržno nadzorstvo je imelo obilo posla, da je zadržalo vsako pretirano podražitev živil ter mu gre vse priznanje, ker je v svojih prizadevanjih povsem uspelo. Tržno nadzorstvo ni imelo lahkega dela, ker je tržni prostor sedaj razbit na razne ulice. Kolikor je bilo v njegovi moči, je storilo vse, da se je tudi higiena na trgu držala na primerni višini ter je v ta namen nabavilo več sto novih tržnih miz. Pokazala pa se je tudi lani, kakor prejšnja leta, nujna potreba po čimprejšnji zgraditvi moderne tržnice. Načrti za to veliko delo so že dozoreli in vprašanje dobiva konkretne oblike, pa obstoja upanje, da bo I kljub težkim časom v dogledni dobi zadovoljivo rešeno.
Najnovejša poročila
Tudi Japonska je bila letos deležna sneg«. Padlo ga je za nekaj prstov na debelo, kar je n« Jaoou-*	»kem Že redek dogodek.
m Obrtniška proslava bo 27. jan. 1940 v Narodnem domu.
m Težave v telefonskem prometu z Nemčijo.
Poleg osebnega prometa so Nemci sedaj tudi zelo omejili telefonski promet med našo in svojo državo. Poleg tega pa je sedaj vsako telefoniranje zvezano z velikimi formalnostmi in zamudami. Tako lahko po telefonu govoriš med Mariborom in Gradcem le preko Zagreba in Dunaja, kjer določa posebna komisija, če se pogovor sme vršiti. Na Dunaju zavrnejo do dve tretjini pogovorov.
m Ljudski oder v Mariboru priredi na svečni-co, dne 2. februarja, zabavno Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«.
m Več točnosti pri obisku gledališča. Gledališka uprava j>onavlja svojo prošnjo za pravočasno prihajanje k predstavam. To je tudi v lastno korist zamudnikov, da vidijo začetek predstave, zahteva pa to tudi obzirnost napram ostalim.
m Oni abonenti reda A, ki slučajno niso dvignili že pri dnevni blagajni svojih vstopnic za nocojšnji simfonični koncert Glasbene Matice, jih lahko dobe še pred večerno koncertno blagajno pri gledališki blngajničarki.
m Na jutrišnjem prosvetnem večeru, ki bo ob osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke, bo predaval p. Kazimir Zakrajšek Iz Ljubljane o izseljenških vprašanjih. Sodeloval bo tudi dijaški pevski odsek, na sporedu je tudi deklama-cija iz Zupančičeve »Dume«.
m 10 letnica pomembne zdravstvene nstanove v Mariboru. Te dni je poteklo 10 let, kar je specl-jallst za kirurgijo in šef-primnrij kirurškega oddelka splošne bolnišnice v Mariboru dr. Cernič odprl svoj moderno urejen sanatorij v Gosposki ulici. Ob' tej priliki je gospod primarij mariborske časnikarje povabil na ogled svojega sanatorija ter jim ob tej priliki razložil namene, ki jih je imel s svojim sanatorijem. V razgovoru z g. prlinarl-lein in pri ogledu te prvovrstne zdravstvene ustanove so se mariborski časnikarji imeli priliko prepričali, da je dr. černičev sanatorij na sodobni višini, da prav nič ne zaostaja za drugimi stičnimi ustanovami pri nas in v inozemstvu in da more zato bolnikom nuditi vse. kar je doslej dosegla zdravstvena kultura. To so tudi potrdili bolniki, ki so se v sanatoriju zdravili, prav tako pa tudi
domači in inozemski zdravniki, ki so prišli k bolnikom v sanatorij na konzilij, med njimi n. pr. iz Gradca prof. Wittek, Knauer, Kossler, Spat, Ninaus in prof. Spitzy z Dunaja. Dr. černičev sanatorij igra torej v naši zdravstveni kulturi odlično vlogo, pa tudi v narodnostnem oziru je sanatorij pripomogel do ugleda našemu domačemu delu, saj so se mogli že mnogi bolniki prepričati, da morejo doma dobiti vso potrebno bolniško nego. prav tako jx>j>olno in dovršeno kakor v inozemstvu. Zal tega marsikdo še noče verjeti, pa zato raje za drag denar hodijo v inozemstvo in tam vzbujajo krivični videz, da naši domači zdravniki in zdravstveni zavodi niso v stanu bolniku nuditi vsega, kar premore današnja medicinska znanost Ob desetletnici sanatorija želimo njenemu vodji g. dr. černiču, da bi bodoča leta odpadle vse težave, ki jih je v zadnjem desetletju imel, obenem pa izražamo tudi željo, da bi vsa slovenska javnost spoznala jjomen in vrednost tega domačega zdravstvenega zavoda in izvajala vse jjosledice, ki morajo iz takega sjioznanja nastati.
m Pojasnjena skrivnost najdenčka. Nedavno smo poročali o skrivnostnem najdenčku, katereca so našli v listnjaku posestnika Fiderškh v Hotinji vasi. Oblasti so nato uvedle preiskavo ter se je ugotovilo, da je mati otroka doma Iz okolice Loč ter se piše Marija Gorinšek. Poročena je s hlaj>-cem Vinkom Gorinškoin, ki služi v okolici Konjic. Mater otroka so izsledili ter se je sedaj skrivnost najdenčka pojasnila. Mati je priznala, da je dete nezakonsko. Njen mož je bil 18 mesecev zaprt v mariborski kaznilnici, med tem časom pa je ona imela otroka z nekim železničarjem v Rogatcu. Ko je prišel mož iz zapora, ji je dejal, da se ona lahko vrne k njemu, otroka pa ne sme prinesti s seboj. Zaradi tega je poslala dete po neki nepoznani ženski iz Poljčan dotičnemu železničarju v Rogatec, ki pa da je potem zanesla otroka v Hotinjo vas. Otrokovo mater so zaprli.
m Dekliški krožek Maribor I. ima drevi ob 7 sestanek v običajnih prostorih. Udeležba obvezna.
Gledališče
Sreda, 17. januarja, ob 20: Koncert Glasbene Matice. Red A.
Četrtek, 18. januarja. Zaprto.
Sovjeti pritiskajo vedno hujše na Fince
Riga, 16. jan. t. V teku včerajšnjega dne so najbolj trpela od sovjetskih bomb mesto Turku iu Vipur. Pri najiudu na tu mesta so finska letalu in protiletalsko topništvo se-strelila šest težkih sovjetskih bombnikov.
Novu sovjetska ofenziva zavzema vedno večji obseg. V finskem glavnem štabu se zavedajo posledic te ofenzive in so prepričani, da bo borbo pri P e t s a m u in S a 11 i odločilnega pomena zu severno finsko urinado. Sedanje sovjetske rezerve so mnogo bol je opremljene od prejšnjih čet, ki so se borile na tej fronti. Te čete so tudi mnogo bolj izvežbane in imajo tonle obleke, tako da luhko prenašajo mraz. Finske smučarske kolone so sicer še vedno v premoči in obvladajo sovjetske smučarske oddelke, dasiravno sovjetske čete zaradi odlične opreme, ki so jo dobile, ne zaostajajo mnogo za finskimi vojaki.
Finsko vrhovno poveljstvo poudarja nevarnost, ki grozi armadi generala Vaieniusn zaradi tegu, ker so Sovjeti začeli j>o načrtu bombardirati vse zveze finske armade z ozadjem, tako da je skoraj povsem izključena vsako dobava municije in hrane ter rezerv na fronto. Prvič v tej vojni je začelo sovjetsko vrhovno poveljstvo po načrtu postopali in letalstvo odlično sodeluje s kopno vojsko. Posebej je treba poudariti, do je bilo akcija |>ri Stil 1 i od rdeče armade izredno dobro pripravljeno in je že imela znatne uspehe. General Valenius je bil prisiljen, da umakne svoje čete znatno nazaj. General Valenius je prosil generala Mannerheimo tudi nujno za pomoč. Napredovanje sovjetskih čet na tem odseku pomeni nevarnost, da bodo finske čete razkosane. Prav tako se stopnjuje topniški ogenj pred Mannerheimovo črto. Enako tudi na fronti pri Ladoškem jezeru, kjer maršal Mannerheim vsak trenutek pričaku je odločilno ofenzivo . proti njegovi utrjeni črti. Severno od Ladoške-ga jezera se je vodila ostra borba pri llamon-sti. Navzlic odnosu moči 1:10 se je Fincem s spretnim protinapadom posrečilo razbiti večje sovjet čete ter jim zaplenili bogat vojni plen.
Helsinki, 16. jan. t. Reuter: Nocojšnje finsko uradno poročilo pravi, da se je Fincem posrečilo pri S a 11 i uničiti 2 sovjetski stotniji.
Chamberlain o položafu Poljakov
(Glej govor na 3. strani.)
London, 16. jan. AA. Reuter: Ko je odgovarjal nn več zastavljenih vprašanj, je predsednik vlade Chamberlain dejal, da so poročila o preganjanju Poljakov v krajih, ki so jih zasedli Nemci, na žalost popolnoma potrjena z dokazi, ki se jim mora verjeti. Chamberlain je nato pristavil: »Jasno je, da je število žrtev zelo veliko. V tistih krajih Poljske, ki so bili priključeni Nemčiji, so nemške oblasti — kakor izvemo iz zanesljivega vira — izpeljale politiko nosilnega iztrebljenja naroda, in zdi se, da odstronjajo izobražene voditelje. Poljska vlada je obljubila, da bo o tem izdala »belo knjigo«.
V drugem delu svojega govora je Chamberlain dal politični in vojaški pregled preteklega tedna. O položaju na bojiščih je dal upovpolne izjave in menil, da gredo zavezniki hitro proti zmagi. Ako zares pride kmalu do zaostrititve vojne, je Anglija na to popolnoma pripravljena.
Nato je govoril o denarni pomoči, ki jo je dobila Turčija, ki sta ji Angli ja in Francija posodili 42 milijonov funtov (okrog tO milijard dinarjev) za nabavo orožja in za nnku|) drugih potrebščin. Anglija in Francijo bosta od Turčije kupovali čim večji del njenega izvoza.
Chamberlain je na to pohvalil zadržanje Belgije in Nizozemske »sjiričo kopičenja nemških čet na ntijunih mejah« in dodal, da zavezniki položaja niso prezrli in da so pripravljeni na vsako možnost.
Nato je govoril o Finski ter pristavil, da bosta Anglija in Francija tej deželi hitro nudili izdatno jiomoč, ker se bori zu iste ideale kakor zavezniki.
Chamberlain je omenil tudi položaj na Sredozemskem morju ter priznal, da je zadržanje Italije miru naklonjeno. Anglija nič bolj ne želi, kakor to, da bi bil mir na Sredozemskem morju nedotaknjeno ohranjen tudi v bodočnosti.
Slovesna večerja pri knezu-namestniku v Zagrebu
Zagreb, 16. januarja. AA. Nj. kr. Vis. knez Pavle in knegin ja Olga sta priredila zvečer ob 20.30 v dvoru v Zagrebu svečano večerjo, katere so se udeležile sledeče ugledne osebnosti: Predsednik vlade Drugiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček z gospo, ban banovine Hrvatske dr. Subo.šič z gospo, nadškof dr. Stepinac, metropolit Dositej, senator inž. Košutie, senator dr. Krnjevič, senator dr. Vil-der z gospo, senator dr. kosanovič, senator dr. Pernar z gospo, nnnadni poveljnik Nedeljkovič, podbon dr. Krhek z gospo, žujian Mate Storfe-vič z gospo, predsednik akademije dr. Bazaša z gospo, rektor dr. Živkovič. kij>nr Iv. Mežtro-vič z gospo, bivši poslanec Baburič, bivši posl. štuparič, bivši poslanec Kuvezlič, bivši poslanec Josip Reberski z gosjio, predsednik HRS Al. Pečnik, general Marko Mihajlovič z gospo, predsednik stola sedmorice dr. Kugler, jired-sednik trgovinske zbornice dr. Krasnik, predstojnik odd. za jirosveto Izidor Skorjač, jired-sednik industrijske zbornice dr. D. Čekus z gospo, podpredsednik obrtniške zbornice Ra-muščak, župnik cerkve sv. Marka dr. Rittig, predsednik pravoslavne cerkvene občine Mikn-šinovič z gospo, minister dvoru, prvi pribočnik in ga. I.ozanič.
Potres v južni Italiji
Rim, 16. jan. t. Potres, ki so ga Čutili v Palermu in po vsej Italiji, je poškodoval nekaj stavb, med njimi tudi gornji del pročelja mo-numentalne cerkve sv .Ane, ki so ie zrušil. Na Trgu neodvisnosti se je zrušil rlei tamkajšnje galerije ter jc bilo lažje ranjenih 20 oseb, cn korabinjer pa je bil ubit. Tudi po drugih krajih Sicilije jc napravil potres znatno škodo.
t
KULTURNI OBZORNIK
Križev pot Kneza Koclja
Resnica Je, kar se večkrat pove
Na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani je madžarski govornik Bangha ob viharnem odobravanju rekel: »Za moderno občinstvo resnica ni to, kar je stvarno dokazano, marveč to, kar se dvakrat, trikrat, štirikrat pove.« To se je uresničilo ob knjigi »Slovenski knez Kocelj«. Iste zmote so se o tej knjigi ponavljale šestkrat na raznih mestih s podpisi petih ocenjevalcev.
Na knezu Koclju sem odkril »presenetljivo nove poteze«, ki jih zgodovinarji doslej niso opazili, kakor je izjavil strokovnjak M. Kos. Toda pisec te novosti po poklicu ni zgodovinar. Zato 60 se začele o knjigi širiti govorice, da ni kritična. Ker 6e je zaradi izvirnih risb tisk nepričakovano zavlekel in je zaradi zakasnele bibliofilske izdaje morala že tiskana in vezana knjiga ostati še tri mesece za promet zaprta, a 60 jo nekateri vendar že dobili, je bilo dovolj časa za snovanje in širjenje govoric, češ da je knjiga ponesrečena, da bo doživela polom, da je »v vodo padla«. To 60 verjeli in govoriii celo vplivni književniki. Ko je knjiga naposled izšla 6 šestmesečno zamudo, jo je najprej pozdravila uničujoča ocena nekega univerzitetnega slušatelja, češ da knjiga ni dovolj dozorela, ni kritična in ima veliko napak.
Prvikrat v dvajsetletni zgodovini naše univerze smo doživeli, da je njen slušatelj ponovno napadel znanstveno knjigo 6tarega profesorja. Med drugim je mladi pi6ec trdovratno ponavljal že omajane trditve zgodovinarja M Kosa, ki jih je ta zapisal brez natančne samostojne raziskave, a jih po mojih opozoritvah ni več odločno vzdrževal. Prav te trditve M. Kosa 60 za zgodovinsko podobo kneza Koclja odločilnega pomena. Eno teh trditev je mladi M. Kosov učenec poudarjal kot odločilno »Arhimedovo točko«. Iz tega bi seveda sledilo, da nisem podal zgodovinske Kocljeve podobe, kakor sta potem ponavljala dva occnjevalca v strokovnih zgodovinskih glasilih Muzejskega društva v Ljubljani in Zgodovinskega društva v Mariboru.
Mučna zadeva
Nič ni pomagalo, da je bila vsem recenzijskim izvodom priložena strokovna izjava M. Kosa, ki ugotavlja, da je knjiga kritično in pomembno znanstveno delo. Kritiki 6e niso ozirali na to strokovno izjavo, ki bi jih bila mogla obvarovati tako velikih zmot. Kako je to mogoče? Vplivni književniki so govorili: »Kritika M. Kosovega učenca je odmev njegovega zgodovinskega seminarja in pogumno izjavlja resnico, ki je M .Kos iz obzirnosti ni povedal. M. Kos ni zapazil vseh napak. Sicer pa je treba brati med vrstami. Saj M. Kos piše, da katera Griv. čevih hipotez morebiti ne bo obveljala«
Ko je bila knjiga že tako ubita, da je bila pravična ocena skoraj nemogoča in je bilo občinstvo zavedeno v zmoto ali pa zbegano, sem bil naposled p«Ttiljen k obrambi. Posrečilo se mi je najti toliko nu.-^t dokazov in pojasnil, da sem mogel v obrambo že dokazanih resnic objaviti po dve razpravi v Bog. Vestniku in v Jugosl. istor. časopisu. Ker pa znanstveni časopisi izhajajo le v redkih obrokih, je trajalo skoraj eno leto, da sem mogel zavrniti V6e zmote in krivice.
Na svoje obrambne razprave sem prejel nekaj prav značilnih dopisov od naših znanstvenikov. Naj navedem dva najznačilnejša.
Prvi se je oglasil dr. A, Breznik z dopisnico: »Čestitam k izsledkom; le-ti dovolj zgovorno kažejo, kako 6e pri nas pišejo ocene. Zagovori so za pisatelja mučna zadeva, toda za stvar samo potrebni.«
Mnenje mnogih strokovnjakov je kleno izrekel dr. G. Krek, podpredsednik Akademije znanosti: »■Čudim 6e, da si upajo mladi ljudje, ki se še uče, ali nestrokovnjaki napisati kritike o tako zapletenih problemih, ki zahtevajo temeljito izobrazbo v taiko heterogenih vedah, kakršne so slavistika, teologija, zgodovina itd. Še bolj pa 6e čudim, da 60 se našla uredništva, ki sprejemajo take kritike.« — Čudno je, da je med temi uredniki celo en univerzitetni profesor. Še bolj neumestno je, da je uredni-nik zgodovinskega Časopisa 6am napisal tako zmot-no kritiko.
Strokovna sodba M. Kosa
Vsa mučna zadeva se suče okoli knjige, ki ji je pot v javnost odprl M. Kos s svojo strokovno izjavo. Kako je mogoče, da so to izjavo V6i kritiki prezrli in so ji celo nasprotovali? Ali se re6 kaj skriva med vrstami? Ni nemogoče, da je M. Kos v sodbi o mojih hipotezah mislil zlasti na tiste moje trditve, ki se ne ujemajo z njegovimi. Njegov mladi učenec mi je tiste razlike res očital kot velike napake in poudarjal, da sem se zmotil v odločilni »Arhimedovi točki«. Isto sta v drugi obliki ponavljala dva srednješolska zgodovinarja v strokovnih zgodovinskih glasilih; bistveno odvisno od mladega
Prve knjige slovenske Akademije znanosti in umetnosti
Danes smo dobili prve knjige Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki jih je izdal Filozofsko-filološko-historični razred v treh zbirkah: Dela, Korespondence pomembnih mož in Viri za zgodovino Slovencev. V Delih je izšlo kot prvo delo na 400 straneh filozofska razprava univ. prof. dr. Franceta Vebra: Vprašanje stvarnosti s podnaslovom Dejstva in analize. V Korespondenci pomembnih mož pa je izšla delna korespondenca Sigmunda barona Zoisa (1808—1809), najpomembnejšega moža našega preporoda, v razlagi in ureditvi akademika prof. Kidriča. V zbirki Viri za zgodovino Slovencev pa je začel akademik prof. Milko Kos izdajati Srednjeveške urbarje za Slovenijo, katerih prvi zvezek obsega urbarje salz-burške nadškofije, ki se tičejo naše zgodovine. — To so prve knjige naše Akademije znanosti in umetnosti, ki jih danes samo naznanjamo, obširneje bomo o njih še govorili. Tako je začela slovenska Akademija znanosti in umetnosti svoje delo!
*
Umetnost št. 5. — Ob novem letu je izšla peta številka umetnostne revije Umetnost z bogato vsebino. Alojz Gradnik je prevel iz Ade Negri prelepo Vrnitev v božiču, primerno zlasti v sedanjem vojnem času. Franjo Šijanec nadaljuje svoj Pregled na začetke francoskega impresionizma. Fran Štele razlaga z umetnostnega stališča dva angela s cerkve sv. Urha na Križni gori pri škof ji Loki, ki sta seveda podana v reprodukciji. Eda Stadler piše oceno razstave umetnic v Jakopičevem pavi-iojnu. Nadaljuje se esej angleškega državnika in ministra W. Churchilla o slikanju za zabavo. V spomin velikega češkega literarnega in kulturnega zgodovinarja Arneja Novaka je preveden odlomek
1 Koeovega učenca je v strokovnem zgodovinskem časopisu ugotovljeno, da nisem narisal zgodovinske podobe, ampak z zgodovinsko meditacijo predstavil idealnega (ideliziranega) narodnega junaka.
Zaradi umetno in neumestno poudarjanega nasprotja med menoj in med M. Kosom je postala zadeva tako mučna, da sva 6e mogla šele po enem letu o vsej stvari kolegialno pogovoriti. Profesor M. Kos mi je izjavil, da še danes vzdržuje svojo že podano strokovno sodbo; to bo v prvi svoji razpravi o sorodnem predmetu javno povedal. V zgodovinskem seminarju o tem niso govorili. O najinih razlikah in znanstvenih vprašanjih pa mi je izjavil, da imam popolnoma prav in da 6e je on motil. Samo pristnost pisma papeža Hadriana II. o slovanskem bogoslužju še raziskuje, a že zdaj priznava, da imam v dveh odločilnih točkah popolnoma prav. Tako govori resen znanstvenik, ki ee ne boji resnice.
To je krepek nauk za vse tiste, ki so se skrivali za znanstveni ugled M; Kosa in so odločilno točko v Kocljevi zgodovini ter glavno mojo zmoto ugotavljali prav tam, kjer se je M. Kos po lastnem priznanju motil. Nekritično sklicevanje na ugotovitve M. Kosa torej prav očitno kaže, kam pridemo, če kritiki 6odijo o vprašanjih, ki jih premalo poznajo. Je li bilo treba naše občinstvo nad eno leto begati s tolikokrat ponavljanimi zmotami?
Znanstvena resnica zmaguje večkrat tudi brez boja in brez napadov. Tolikokrat ponovljeno nekritično poudarjanje razlik med menoj in med M. Kosom je neumestno in mučno, ko sva 6e s kolegial-nim sodelovanjem že dovolj sporazumela in skupno pospešila razbistritev težkih vprašanj.
Zgodovinar
Zelo mučno je, da v resnem časopisu nastopa univerzitetni slušatelj kot priznan zgodovinar ter 6 »stališča slovenskega zgodovinarja« obsoja profesorja z namigavanjem, da ni zgodovinar. Res nisem profesor zgodovine in nikakor ne trdim, da sem zgodovinar. A kot univerzitetni profesor vzhodnega bogoslovja v Zagrebu 6em bil prisiljen, da 6em se po prejšnjih zgodovinskih študijah še temeljiteje ukvarjal z zgodovino in mnogo delal v zagrebških bibliotekah. Potem 6em napisal nekaj zgodovinskih znanstvenih razprav, ki so na prve srbske, hrvatske in slovenske zgodovinarje, univerzitetne profesorje, tako vplivale, da so me sprejeli v 6vojo družbo in me prisilili, da sem prevzel predsedstvo ljubljanske sekcije Jugoslovanskega historičnega društva. Če torej nastopam na zgodovinskem polju, 6o za to odgovorni tisti zgodovinarji, ki presojajo znanstveno kvalifikacijo srednješolskih zgodovinarjev in univerzitetnih slušateljev. Naj torej kritiki ne segajo čez meje svoje kompetence in naj v tej zadvi vprašajo univerzitetne profesorje. Sam nikoli nisem silil med zgodovinarje in če sem jim res tako neljub gost, se prav rad umaknem, ker imam na drugih poljih dela več kot dovolj.
S tem je v zvezi očitek, da kneza Koclja »vrednotim na psihološki osnovi današnjega narodnostnega razpoloženja« in da 6em ga preveč poslovenil. V Glasniku Muz. društva 1939 (str. 169—171) sem pojasnil, da je bil Kocelj po soglasnem mnenju vseh naših zgodovinarjev in jezikoslovcev res slovenski knez. Naj ga li zatajimo prav zdaj, ko je njegova pomembnost jasno dokazana in ko nam je narodna zavest posebno potrebna?
Kdo bo popravil krivico?
Ker so bile vse kritike napisane v vzajemni odvisnosti in so se krivični očitki tolikokrat ponavljali, dvakrat celo v strokovnih zgodovinskih glasilih, je bil vpliv uničevalen. Zato je tudi odgovornost velika. Za občinstvo je resnica pač to, kar 6e večkrat povč in v čemer se več prič ujema. Kritikom so verjeli tudi resni izobraženi možje. Neki idealen profesor, narodni poslanec, je bil naprošen, da bi javne oblasti opozoril na domoljubni pomen knjige. Sicer požrtvovalni mož je odgovoril, da je to nemogoče, ker 60 kritike neugodne.
Kdo bo poravnal krivico? Glasnik Muz društva je zmotno kritiko že nekoliko popravil z objavo mojih člankov; njegov urednik je izjavil, da je pripravljen objaviti še razločnejši popravek. Kaj pa urednik mariborskega zgodovinskega Časopisa?
Z izjavami M. Kosa in drugih uglednih znanstvenikov je stvarni položaj že razjasnjen. Vse dvome in zmote sem v strokovnih znanstvenih listih že razpršil in zavrnil, kakor je poročal dr. A. Breznik (v Slovencu, štev. 278, 1. 1939) in kakor priznavajo naši prvi znanstveniki. A strokovni listi so namenjeni in dostopni le manjšemu krogu čitate-ljev. Ali naj ostalo občinstvo pustimo v zmotah, ki 6o jih razširile vzajemno odvisne kritike? Naj li javno zatajimo tistega našega kneza, o katerem pravi M Kos, da je najpomembnejši slovenski vladar v zgodnjem srednjem veku?
Dr. Fr. Grivec.
iz eseja Baročna Praga. Prav tako je preveden pogovor pokojnega slovaškega umetnika, prijatelja Slovencev Mikulaša Galande s Pospišilem o svoji umetnosti. Leposlovje predstavlja prevod Mirana Jarca flaniskega pesnika Firmina van Hecke: Samson in Dalila ter Malešov prevod iz zamorske poezije v prozi Veter, poleg že prej omenjenega in na čelu lista postavljenega Gradnikovega prevoda. Bogat je umetniški zapisnik, kronika umetnostno pomembnih dogodkov ter ilustrativni del. kjer so med drugimi reprodukcijami dela domačih umetnikov (freske s Križne gore, Maleš, Jana. Kalin, Dremelj, Piščanec Eda, Mira Pregelj, Mara Kralj, Bara Remec, Jela Humek-Trnkoczy, Dana Pajnič, Štefa Pftžič ter Milica Reševič) ter tujih (Galandn, Ciegielski, Korušin, Correggio, Grant). Več je tudi risb o tipih slovenskih hiš, vzetih iz
Karlovškove knjige: Slovenski domovi.
*
Nova monumentalna cerkvena zgodovina v češkem jeziku. Znani jezuit p. Blažej Račej D. J. je
v Podlahovi knjižnici znanstvenih del kot 2. zv. izdal 689 strani obsegajočo Cerkveno zgodovino, ki jo krasi 32 slikarskih prilog. Knjiga je nastala iz predavanj ter je povsod ohranjen čar žive besede. Kritike pravijo, da se kljub vsej znanstvenosti bere knjiga kot roman. Ob svetovnih potih Cerkve se vedno ustavlja tudi pri češki zgodovini ter razlaga rast in težave Cerkve tudi v slovanskih krajih prav tako kakor v misijonskih. Knjiga stane 110 kč in
jo je založila knjigarna Vyšehrad, Praha. *
Češki katoliški pesnik Vaclav Kaspar je izdal lepo knjigo »Češko nebo«, v kateri je v lepi pesniški besedi — seveda v prozi — sestavil na podlagi zgodovinskih in literarnih virov življenjepise vseh čeških svetnikov, ki tvorijo češka nebesa. Življenje, trpljenje in slava je moto te lepe knjige, ki so jo okrasili najboljši češki umetniki, saj je priloženih 12 velikih prilog ter 67 reprodukcij čeških svetni-
V snegu in mrazu na zahodni fronfi: Nemška prednja straža v strelskem jarku s pripravljeno
stroj nico.
Verna Finsha
Bivši apostolski vikar skandinavskih pokrajin in Finske, msgr. dr. Buckks, je izjavil dopisniku nizozemskega »Ulaasbodac:
Ko so finski posredovalci nekaj tednov pred vpadom Rusov odpotovali v Moskvo, je ljudstvo ob slovesu prepevalo verske in narodne pesmi. Na jugu države, v Lin tuli na Karelijski zemski ožini, je samostan ubogih pravoslavnih redovnic. Na otoku na Ladoškem jezeru je slavni samostan Valaino pravoslavnih redovnikov, in v Petsamu je še neki manjši meniški samostan. Vsi ti samostani prosijo Boga s finskim ljudstvom vred, da hi jih ne zadela usoda njih bratov in sester v Rusiji. Katoliške sestre na Finskem goreče molijo, da bi smele kmalu spel začeti vzgajati finske otroke. Maršal Mannerheim je pred nekaj leti prišel v samostan teh redovnic v Moerdijku (na Holandskein). Ko je obiskal neko znano redovnico iz Finske. Ko je v osvobodilni vojni leta 1918 zmagovito premagal rdečo armado, je črpal moč in podporo iz molitev in požrtvovalnega življenja svoje hčere, ki je svoje življenje v nekem angleškem samostanu karmeličank posvetila nebeškemu Ženinu.
Pa je že božja volja, da mora človek storiti vse, tudi sam, kolikor le zmore. Pomožna akcija, ki je povsod tako sijajno uvedena in ki so zanjo Finci iz vsega srca hvaležni, naj se praktično in učinkovito razvija dalje in naj zlasti prihajal o
pravem času. Finci so hrabri in ponosni, a so tudi zdravega, realističnega duha in zato se ne branijo tuje pomoči spričo številnega sovražnika. Saj se ne bije boj le za Finsko! Nevarnost, ki ograža Finsko, ogroža vso Evropo. Ko Evropa pomaga Finski, pomaga sama sebi.
Ne kupujte mačka v vreO!
Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijetel
Vaše zdravje Je toliko vredno, da zahtevat«
Radensko
tisto z rdečimi srd,
našo najboljšo mineralno vodo,
Izrecno v originalnih steklenicah I
Edini časopis v Tibetu
V Tibetu že nekaj časa izhaja list »Tibetske novice<, edini časopis, ki ga imajo na tej planoti. Izhaja v mestu Tačinlu, kjer mnogo ljudi bere ta list. Pa tudi drugje po deželi so naročeni nanj; karavane jemljejo časopis s seboj, saj v Tibetu nimajo nobene pošte.
ŠPORT
Izredni občni zbor Jugosl. plavalne zveze
V nedeljo je bil v Zagrebu izredni občni zbor Jugoslovanske plavalne zveze,, katerega 60 se udeležili samo delegatje slovenskih in hrvatskih klubov. Srbskih zastopnikov radi znanih razmer v našem plavalnem športu ni bilo in tudi Slovenci so 6e udeležili tega občnega zbora pod gotovimi pogoji, ki morajo biti sprejeti, če hočejo Hrvatje še računati na sodelovanje slovenskih klubov v jugoslovanskem plavalnem športu. Ker je bilo javljeno slovenskim delegatom, da so hrvatski zastopniki v glavnem voljni sprejeti zahteve slovenskih delegatov, se je pričel občni zbor. Na zahtevo slovenskih delegatov, kakšno stališče 60 zavzeli hrvatski klubi glede n:U:ove resolucije, ki govori o enakopravnosti, jim je predsednik odgovoril, da 6e bo stvar obravnavala na 6amem občnem zboru. Nato so slovenski delegatje ponovno odšli na posvetovanje in ko so se vrnili, se je občni zbor nadaljeval. Potem 60 prešli na verifikacijo pooblastil, dalje 60 razpravljali o podporah za klube in novosnovane narodne zveze.
Nato so prešli na najvažnejše vprašanje, na spremembo pravil. Hrvatje so zahtevali, da ima vsaka narodna zveza po en glas in potem še toliko jlasov, kolikor ima ligaških klubov. Potemtakem ji imela po današnjem 6tanju hrvatska zveza pet, slovenska dva, srbska pa en glas. Slovenski zastopniki so pa zahtevali, da naj bi to veljalo samo za odločevanje za prenos zveze, za spremembo pravil ter pri tolmačenju kompetence narodnih zvez, v vseh ostalih vprašanjih naj bi se pa odločevalo na bazi enakopravnosti. Hrvatje niso hoteli 6prejeti upravičenih sloven. zahtev po enakopravnosti v razmerju 1:1:1 in ker tudi ni bil dosežen kompromis, je bil občni zbor prekinjen in se je nadaljeval popoldne, o katerega poteku bomo še poročali.
Popoldne se je nadaljeval izredni občni zbor ter so najprej razpravljali o sodelovanju na občnih zborih vrhovne zveze. V tem pogledu so stavili Hrvatje svoj predlog, glasom katerega sodeluje na občnem zboru vsaka narodna zveza z enim delegatom in s še toliko delegati, kolikor je klubov dotične narodne zveze v ligi. Slovenski predlog pa je šel za tem, da naj velja tako stanje glasov samo za prenos zveze, spremembo plavil ter za tolmačenje o kompetenci narodnih zvez, dočim bi za vse ostale primere veljalo razmerje 1:1:1. Sprejet pa je bil kompromisni predlog, da namreč nadzorni odbor, katerega sestavljajo trije člani (od vsake narodne zveze po en član), pazi na to, da upravni odbor postopa točno po pravilih in če samo dva člana nadzornega odbora smatrata, da je upravni odbor ravnal nepravilno, lahko zahtevata sklicanje izrednega občnega zbora, ki mora biti najkasneje v 14 dneh in na katerem imajo glasovalno pravico klubi kakor doslej.
Slovenski predlog glede tehničnega odbora, katerega naj bi sestavljali trije člani narodnih zvez, je propadel in je bil izvoljen tehnični referent vrhovne plavalne zveze. Slovenci so se pri tem predlogu odtegnili glasovanju.
Potem so predelavali pravila. Upravni odbor bo štel osem članov. Članarina za vrhovno zvezo hrva,sko zvezo 2500 din, za slovensko 1000 din m za srbsko 500 din. V ligi bo letos pet klubov, in sicer: Viktorija, Jadran, Ilirija, Jug in
•J . ,<eh ^ "dnii konec le,a avtomatično izpadel, četrtega bo pa lahko izzval prvak narod-
kov in tistih ki so v češkem jeziku budili vero v Boga in narod, čeprav so bili od drugod. Pesniška
ne zveze. Prvenstvo narodnih zvez bo sedaj zamenjalo pokrajinska ter medkrajevna tekmovanja, juniorsko prvenstvo in prvenstvo posameznikov pa ostane v izvedbi vrhovne državne zveze, skupaj kakor doslej.
Dohodki se bodo razdeljevali po posebnem pravilniku. Zavrnjen je bil predlog Slovencev, po katerem bi se vodstvo reprezentance menjavalo po turnusu: Slovenci, Hrvatje, Srbi. Končno je b:! izvoljen odbor, v katerem je tudi Slovenec dr. Ska berne in ki ima nalog, da v podrobnostih iz-'-' nova pravila.
Podonavski pokal nogometašev
Preteklo soboto in nedeljo je bil v Budim nesti sestanek nogometnih zastopnikov Italije, Nemčije, Jugoslavije, Romunije, Češke, Švice ter Madžarske, na katerem so reševali vprašanje novega tekmovanja za srednjeevropski pokal. V načelu so bili vsi edini v tem, da je treba tudi v letošnjem letu izvesti to tekmovanje, vendar so bili pozvani vsi prizadeti, da stavijo do 15. februarja svoje predloge ki naj se nanašajo samo na'sistem tekmovanja. Italijani so predlagali nov sistem, po
tek.movanie mnogo prej končalo, toda delegati jugoslovanske, romunske in madžarske zveze so izrazili željo, da naj se igra po sedanjem ali po poslednjem sistemu. 9. in 10. marca bo tozadevna konferenca v Zlinu, kjer se bo vsa stvar defuutivno rešila.
n^VT ,sestankuu > b'I osnovan podonavski pokal, na katerem bodo sodelovale gotovo Jugoslavija, Romunija ter Madžarska. Morda pride zraven se Italija, morda še Češka in Nemčija Za a pokal bodo tekmovale istočasno tri reprezentance vsakega naroda: A reprezentanca bo igrala za veliki pokal, B reprezentanca za mali pokal in K?'*.™. »"^anjšega. Tekme za ta pokal se pneno ze letošnjo pomlad. Podrobnosti za podonavski poka se bodo sprejele meseca februarja na konferenci, ki bo v Temišvaru ali v Aradu.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Slovenska kolesarska zveza ima svojo redno
Sn ^llrV'	8 Zvečer Pfi A'«™ v
Predsednik °db°rmkl točno in Polnoštevilnol -
ZFO
Smučarske tekme šmarnogorskega okrožja
nfcJM-lo ,Tle,J° ie priredilo Šmarnogorsko nri^i ki tekmovanje v smuku na Golem brdu
, eb®''- 'ePem sončnnein vremenu je tekmovalo 48 tekmovalcev, in sicer 19 članov, 21 mladcev, 8 izven konkurence. Tekmovanju je sledilo ob vsej progi mnogo članov izletnikov. Tehnični rezultati so tile:
Člani: 1. Jeločnik Marjan, FO št. Vid ^ min. 25 sek., 2. Smole Slavko ,FO Dravlje, 2 26 3. Brežic Tone. FO Št. Vid, 2.37.	'
Mladci: 1. Magister Marjan, FO št. Vid n m'n' ™ 8xk (najboljši čas dneva), 2. Magister Šl" Vid' Z'28' Erman Štefan, FO Št.
V Id, 2.33.
Izven konkurence: 1. Megler Jože, ASK, 2.56
2.	Bizovičar Rado, FO Škofja Loka, 3 minute!
3.	Hostnik Anton, FO Škofja Loka, 3.8.
a. tVL0 v a : F0 št Vi(1 1 !2 točk, 2. FO Št. Vid II 32 točk, 3. FO Jezica 46 točk.
Zmagovalci so prejeli pokal (moštvo), plakete In praktična darila. Tekme, ki so bile dobro pripravljene, so se brez nezgod zaključile, čeprav je bi a proga ponekod težka in nevarna. Smučarji tekmovalci so bili veseli svojih rezultatov, izletniki pa krasne nedelje, ki so jo uporabili za len i»i»f