Leto LXX* ft. 200 L]*M]aaa, mda V stpteaAra I9J7. Ceu Dta 1,- iznaja vaak dan popolđncv livanlt otdal)« to praatik*. — loieraO Ćo 10 petu vTst A Din 2, đo 100 wnt A Din UJO, od 100 do 800 vnt * Din «, ve& tnavrmtt patit vrsta Din 4-—* Popust po dogovem. lnamtnl davek poaebej. — J3toreo«kl Narod4* veija mesećno ▼ Jugoslaviji Din 12.—% im timiMtuo Dto 25«—. RokopM se ne Trmčajo. uuDmrrvo ot cmAVNitrvo LJUBLJANA, KMlU^B «0» tt. • Telefon: UH. Bl-23, Sl-la/fi-« tn Sl-96 V. Pođrtttnlet: MARIBOR, 8trocamay«rjeva 3b * NOVO 1CESTO, L^iMJ—eta «* telefon it. 96 — CELJE, eegako uređnlttro: Binu—mayetjeva unca 1, telefon AC €6; podružnica uprave; Kbeenovm ni. 1, telefon It. 100 — JESENICE; Ob kotodron Ml. Poitnm taranĐnlca t Ljubljani it. 10351 \ > Prva razstava slovenskega novinarstva Danes dopolđne ]e bila v okviru velesejma slovesao otvorjena ta naša važna splošno kulturna prireditev Ljubljana, 1. septembra. Prav kar so se zopet odpria vrata našega velesejma, njegove jesenske prlre-ditve, ki je dobila letos velik kulturni pomen s prvo razstavo slovenskega novina rstva v proslavo 1401etnice Vodnikovih »Labianskfh Novic«. Za nas Slovence pomeni 140 let dolgo dobo in zgodovinar se bo čuđil, da v \*eh teh dolgfh 140 letih nismo posvetili novinarstvu in njegovemu pomenu toliko pozornosti, da bi bili priredili v doijri vrsti drugih razstav kulturnoga značaja tuđi novinarsko. Zato se je marsikaj pozabilo in izgubilo, zato je bilo tem težje »tisniti v ozek okvir ene same razsteve vse, kar smo Slovenci ostvarili na polju novinarstva v 140 letih. Toda začeti je bilo treba in prvi korak je zdaj storjen. Sistematično 7 bi ran je gradiva za zgodovino slovenskega novinarstva bo odslej mnogo lažje in tuđi zgodovinarju bo s tem otajšano delo. Na našem velesejmu je bilo že več kulturnih prireditev, toda prav nič se ne borno pregrešili zoper skromnost, če trdimo, da je novinarska razstava med nji-mi n:\jvaznejsa, vredna največjega zanimanja vse naše javnosti, pa tuđi inozemstva. Ogromno je kulturno delo, kl so ga opravili slovenski novlnarji, odkar so zapele iz ha jati Vodnikove »Lublanske Novice«. Dnevni tisk je po svojem mara ju tak, da se Človek njegovega pomena in vpHva na vse svoje nehanje skoraj ne zaveda. Dnevnik vzameš v roke, prečitaš ga v naglici in odložiš. In že je poza bijen, že čakaš, da ti priđe v roke dnevnik naslednjega dne. In vendar je dnevni tisk moćan kulturni faktor, saj posega na vsa polja in podrocja človeskega dela, saj zvesto »premija kulturnega človeka na vsakem koraka. Razstava slo-venskega novinarska je torej naša splošna najširša kulturna prireditev in tega se moramo Slovenci dobro zavedati. Ta naša važna kulturna prireditev bo pa našla svoj odmev tuđi med brati Srbi in Hrvati, dala bo pobudo, da bodo tuđi srbski in hrvatski novinarji začeti zbi-rati gradivo za podobne razstave, za zgodovino jugoslovenskega novinarstva, da borno lahko zunanjemu svefn pokazali, kaj smo že storili na tem polju in kaj »e snujemo. Zato je prva razstava slovenskoga novinarstva obenem tudl splošna jngoslovenska kulturna prireditev in prepričani smo, da bo navzlic morebitniin XK>manjk]jivostim, ki so pa razumljive in opravičljive, v polni roeri dosegla svoj Tiaraen. Svečana otvoritev Ob navzoti najodltfnej^ih ;-:'*dstavni-"knv in za^topnikov slovenske jasrv^u in ob-&nstva je bi] ob 10. uri otvorjVn obenem z razstavo slovenskoga novinarstva letožnji ljubljanski jesenski velesejeim. Ko j* prispel na vele^ejem zastapnik Nj. Vel. kralja P*»-tra II., ki je letos tureke(ja konzula Minov>keca. za?top»ika itali-jan?.kei:a konzulata in druge konzularne predstavnik**. Prei^ednik Ronač je pozdrnvii $e za^tOD-nika topnjkc Certralnp uprave .INI" Šokira in Stojanovića. pred^ednika Marlborskeiia ted-na dr. Lipolda, Stevilne navzoce župane me=t in^ Lrgov iz \*sa Slovenije ter vse ostalo oti-Iicno občinstvo. Z živio klici in z državno himno 8o nav7o. ci počastili visokega pokrovitelja Nj. \ ei. kralja Petra II. Govor pređseđnika velesejma F. Bonaca Pred?^dnik Fran Bonač je nato >r>re«ovo-ril: Spo?tovana gospoda! Ko se poletno solnee poslavlja od nas ter se po naših vinskih goricah raziega vesela pesem kot znaniilca bližnje trgatve, so že končane prprave 7a na?o jesensko velesejm-sko prireditev. ki se kot slovenska kulturna razstava harmonično priključi na naš pomladanski velesejem. Srotero pridnih rok je bilo skozi tedne in mesece na delu. da so pripravile to pestro in zanimivo ražs-ta-vo, katero bomo danes otvor1!). Spoštovana gospoda? Letošnja razstava slovenskega novinarstva, ki jo prirejajo naši novinjrji ob 140-letnici prve izdaje Vodnikovih Novic, zavzema po svoji pestrosti in zanimivost; ter po zgodovinski vrednosti prikazanega gradiva med najimi kulturnimi prireditvami prav odlično mestu. Narnen ietošnje razstave je nazorno prikazati prve začetke ter razvoj in razmah slovenskega novinarstva od najstarejš:h časov do današnje dobe. Razstava naj nam nazorno predoči velike, širokim plastem našega naroda še neznane zasluge slovenskega novinarstva za našo kulturo in za naše gospodarstvo. Pokaže naj nam, da smemo biti na naše slovensko novinarstvo upravićeno ponosni. Naj mi gospodje prireditelji ne zamerijo, če se ne zahval;m vsakomur posebej. Po-sebej se pa moram na tem mestu spomniti izrednih /aslug, ki jih imata /a prireditev Ietošnje ra/stave predsednik Novinarskega udruženja g. Stanko Virant in predsednik Razstavnega odbora g. Aleksander Železni-kar. V posebno zadošćenje nam je, da so se tesne vezi, ki so že dosedaj obstojale med Ljubljanskim velesejmom in slovenskim novinarstvom, s to razstavo se poglo-bile in učvrstile. Iskrena hvala vsem pozr-tvovalnim sodelavcem iz vrst naših novinar-jev. Poieg novinarske razstave je z veliko iju-beznijo in z izrednim strokovnim znanjem prirejena etnografska ;n misijonska razstava »Indija«, ki podaja zaokroženo sliko te daljne dežele, njeno kulturo, njene tajne in njene care. V vrsti ra/stavnih prireditev jescnsJccga velesejma naj omenim še umetnostno razstavo likovnih umefnikov, razstavo »Mt | -rt za otroko« 2veze gospodinj v Ljubijani. vrtnarsko razstavo, ki jo prredi Jvlub Iju-biteljev cvetlic v Ljubljani, razstavo društva »Zivalca«, iivalski vrt zooio.škega društva v Ljubljani in razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov. ki je v glavnem ome-jena na pohi>tvcno :n ž:vilsko industrijo. rrisrćno zahvalo izrekam vsem poirtvo-valiiim gospem in gospodom sodelavcem. Pnjerna dolžnost mi je nadalje, da izrc-cem svojo iskreno zahvalo za pomoć, ki smo je bili. Lakor vsako leto tako tuđi le-to^ deležni od oblasti in korporac;j. TiKii te, naši prireditvi je pokrovitelj naš mladi vladar. Nj. Vel. kralj Pcter II. Pozivam vas, dragi gostje. da zakličemo našemu Ijubljenemu kralju trikratni »2iv:jo!« Predno preidemo k otvoritvenemu aktu. bo povzel besedo še predsednik No vinar * skega udruženja g. Stanko Virant. Govor pređseđnika S. ViranU Gospod zastopnik Nj. Vel. kralja! Gospod je ministri! Cenjene dame in ?po*to-vani gospodje! Kot predsednik ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja se v imenu slovenskih novinar-jev toplo pridružujem pozdravom, ki jih je ravnokar izrekel predsednik ljubljanske-ga velesejma g. Fran Bonač, ki je v svojem govoru Že poudaril, da je letoSnja jesenska prireditev ljubljanskega velesejma pred-vsem v siamenju novinarske razstave. Zato amemo slovenski novinarji • poino «**- vico smatrati spostovane goste, ki so se zbrali k današnji otvoritvi, tuđi za svoje goste. Slovenski novinarji smo priredili to prvo razstavo atovemdkega novinarstva iz dveh nagibov: Letos spomladi je preteklo 140 let, od kar je naa veliki Valentin Vodnik dal Slovencem prvi časopis in z njim orožje v boju za narodni obstoj in razvoj, orožje, ki je bilo takrat se najmodernejse, ki pa gra že par desetletij kasneje ni mogel in ga tuđi dknes ne more pogTešati noben civilizirani narod. Vodnik si pač ni mogel miBliti v kaico mogočno drevo bo zraslo njegovo skromno seme. Doseglo je obliko in moć, ki smno Slovenci na njo upravičeno ponosni, saj je malo narooov na svetu in tuđi malo v Evropi sami, ki bi imeli ča»opisje tako moćno in vsestransko raz-širjeno kakor je pri nas. Posebno mogočen razmah je zavzelo po oavobojenju in ze-dinjenju ter s tem \-no\'iC izpričalo drago-ceni pomen narodne svobode. Da dostojno proslavimo 140-letnico začetka moderne ga novinarstva med Slovenci, smo se odločili za prireditev te razstave. Oddolžili bi se rad' z njo spominu vseh onih znanih in neznanih prednikov. ki so z graditvijo slo-venskepa časopisja polagali temelje za na-šo civilizacijsko in kulturno stopnjo. temelje za ohranitev in za svobodo našega naroda. Sodobnike pa bi radi opozorili na veliko delo teh prednikov pa na pomen in vlogo časopisja v naši narodni zgodovini in našem današnjem življenju. Naša iskrena želia je. da bi razstava ta cilj dosegla. Drugi zunanji povod Ai prireditev ra/-stave je naš stanovski jubilej. l)obr*h 30 let je poteklo, odkar se je ^asopisje med Slovenci tako razvilo, da j« ustvarilo stan po-klicnih novinarjev in so^ ssv slovenski novinarji prvič združili v posebno organizac:jo. Ako velja za kak stan, da se mora za njegovo življenje, rivljenjske in delovne raz-mere zanimati ves narod, potem velja to prav gotovo med prvimi za novinarje. Zato smatramo, da ni neskromno, ako stopa-mo pred javnost tuđi s svojim st-anovskim jub:lejem. Lastne moči nas novinarjev in naše organizacije ne bi zadostovale za prireditev te razstave. Zato smo hvaležni vsem onim, ki so nas bodrili v naši zamisli, ter nas moralno in gmotno podprli. Na polno razumevanje in podporo smo naleteli pr: članih kraljeve vlade, pri obla-steh in korporacijah, na čelu jim banska uprava ter mestni občini Ljubljane in Maribora. Od osrednjih novinarskih institucij sta nam zlasti pomagala Centralni presb;ro in agencija A vala. Ugledni Novinarski institut univerze v Monakovem s svojim di-rektorjem prof. Esterjem, današnjim našim dragim gostom, nam je Ijubeznivo pomagal z nasveti, pr:poročili, pa tuđi z dragocenim gradivom. \'sem imenovanim in vsem drugim, ki so s svojim sodelovanjem ali podporo omo-gočili prvo ra/stavo sloveu&kega novinarstva, iskrena hvala. Vas pa, gospod mini-ster, prosim, da otvorite tud- novinarsko razstavo, ko boste otvarjali leto^njo jesensko prireditev Ljubljanskega velesejma. In golobi pismonoše, ki nam jih je Ijubeznivo za to priliko dalo na razpolago ministrstvo vojske in mornarice, naj poneso po državi poročMo o naši skromni, a lepi kulturni manifestaciji, glede katere iskreno želimo, da bi bila v čast in korist Slovencev, v čast in korist Jugoslavije. Po govoru pređseđnika ljubljanske sekcije JNU g. Viranta je predsednik g. Bonač naprosil ministra dr. Korošca, naj otvori leto&njo jesensfco razstavo velesejma. Otvoritveni govor ministra dr. Korošca R-ad sem ustregel prošnji, naj otvorim Ie-tošnjo novinarsko razstavo, je izjavil no-tranj: minister dr. Korosec. Sam sem bil dolgo vrsto let aktiven novinar. Pred 40 leti sem začc! v novinarstvu, pa tuđi po-zneje, ko me je življenje napotilo i/ novinarstva drugam. sem ohranif stalne stike z novinarstvom. V tem razdobju je doživelo slovensko novinarstvo ogromen razvoj. Razstava bo vsem pokaza!* pot tega razvoja od začetka do danes. Pokazala bo našo kulturno zgodovino zadnjih desetletij :n prikazala ćelo vrsto sodobnih problemov novinarstva in vsega našega naroda. Zabolel bo pogled na usihajoče kulturne vire iz ti-stih krajev. ki so danes izven meja naše države. Primcrjava / uspehi in delom pri tuj;h aarodih bo pokazala tvorno silo na->ega naroda in delo naših novinarjev in časopisja. V na&h razmerah ni bil novinarski poklič niti izdajanje č&sopisov dobičkacioana atvar. Novinarje je podžigala k delu in vztrajnoati predanost narodnoatnim in dru gim idealom ter smotrom. Razstava bo pokazala, kako poniembna je naloga in vloga časopisa v dan a Srijem življenju. Ca-aopis je postal lahko rečemo uaodoi činitelj ra divljenje naroda, ker je posredova-lec med mnolico, oblikovaJec in ustvarja-lec mišljenja in prepnčanja in uamerjeva-lec hotenja poaameznikov in vaega naroda. Zdi se mi, da še premalo upoitevamo vlogo in pomen daatftnjega novinarstva In da Javnost ie ni aooraila dovoli tamir kako trdo, odgovorno in napoino je ćeho novinarja, ki zahteva oeietga ć^ovmka. Veliko j« delo in odgovorno je ude£stvov&iije teh arhitektov Javsega življenja, kl naj-veOkrat izvrsuje)o svoj poklič anonimno. Rasstava sloveoskga novmamtva bo dokazala »pooobnosti tmMh novmai^ev, ki jim nihče ne ome odrekati predanosti kljub marnim razmeram, v k&tertti delajo, predanosti velikim ciljem: služiti krai)u, državi in narodu. Naj tivi Njegovo Vel. kralj Peter II.. naj živi Jugoslavija! S tem otvarjam razstavo. Ob zvokih godbe ao ćastni goatje ki ob-cinstvo v »prematvu novinarjev in fiihkci-jonarjev velesejma. ogledali najprej novinarsko razstavo. ki je na vse napravila najboljši vtis. Nato so si gostje ogledali etnografsko in misi jonsko razstavo (Indija >, kjer so bili še posebej pozdravljeni. Sledil je Se ogled ostalih razstavnih prosto rov velesejma. Kitajsko opravičilo v Washingtonu Nanking, 31. avgusta. d. AmeriAka pot-nidka ladja President Hoover«, ki jo je zadela bomba nekega kitajskega letala, je očitno hudo po&kodovana, ker še vetlno ni nadaljevala svoje poti iz Sanghaja proti jugu. Izmed 14 ranjencev s te ladje je davi eden umri. Kitajska vlada je te kon-ćala preuska vo v tej zađe vi in so bili š-tir-je kitajski letalci snoći degradirani ter postavljeni pied posebno aodišće. Hkratu so se kitajske oblasti v šanghaju opra virile pn amerišk^m poslaniku, da »o ki-tajski letalci pomotoma odvrgli bombo na amerisko ladjo. Njihova naloga je bila napasti japonske vojaske transportne ladje, ki so bile v blizini. Kitajski poslanik v VVashingtonu je imel te daines daljfii razgovor z državnim tajnikom za zunanje zadeve Hullom ter se je v imenu svoje vlade opravičil zaradi nenameravanega bombardiranja amerišlte potniške ladje >President Hoover«. Iz-razil je g-loboko obžalovanje zaradi materiahie Škode, ki je bila prizadejana ameriAki pa-roplovni družbi, kakor tuđi zaradi fcrtev. ki jih je zahtevala ta nesreća. Nadalje je Hullu sporoćil, da je kitajaka vlada pripravljena v bodoće jamčiti za varnost ameriskih držaArljanov in njihovega itnet-ja na Kitajskem. kakor tuđi plaćati od-škodnino vaem prizadetim. Washlngtonv 31. avgusta. o. Prvotno vznemirjenje, ki je nastalo zaradi letalske-ga napada na amerisko potniško ladjo 7,President Hoover«. se je že docela poleglo in je politična javnost z zadovoljstvom sprejela na znanje izjavo kitajskega poslanika v \Vashingtonu, da je nankinSka vlada pripravljena plaćati odškonino za v?o nastalo škodo in prevzeti v bodoće vso skrb za varnost ameriskih državljanov in njihovegu imetja na Kitajskem. Po infor-macijah iz Sanghaja je ameriski poslanik po navodilih svoje vlade že sporočil maršalu Cangkajšku. da smatra državno tajništvo za zunanje zadeve incident z ame-riškim potniškim parnikom ^Presidentom Hoovrom ~ za likvidiran. Položa] na severnein Peking. »1. avgusta. o. SredištV I»orb »*e je v poslednjih dneh premaknilo &e bolj proti severu. Japone>ka vojaka seda] pured-vsem cisti teren od Hajlaja v«dolž žel«ni-šk? proge proti se\*eru od v*eh kitajskih l>rostovoljskih fet in otMelkov, ki razriirajo pro*:o, ce«ite in dru^e naprave. .lapooci feo železnwko pro«;o v blizini nankovSkoffa prv-laza ie za silo ispravili. (XI prolaza do Hajlaja je seraiiil>o vsetra pe-kinAkega poiroT-ja. •hiž.no od Tiencina eo •laponri zavzeli ^ani vojak i angleSke koncesije ^o bili cepljeni proti kolari. Siam ostane aevtralen London, 1. septembra. A A. DNB: V tc-danjem sporu n* Daljnem vzhodu bo Suim izvajjil najbrž politiko stroge nevtrtlno^t4. Vesti o kakšnem potebnem vplivu JŠdoboot Kitajd beie Iz NanJtiJica STankin£. 1. septembra. AA. Havas: Sto-vilo prebivalstva v pre»tulnici zelo pad«. Menijo, da Je dosedaj zapustilo mesto 700 tiaoć oseb. Kitajci beže na vse strani. S španskih bojisč v Salanianca, 1. septembra. A A. DNB: Po-ročilo naciopnalističneg^i poveljstva pravi, da na santandrski fronti nacionalisti zma-govito prodirajo. Zaplenili so veliko skla-didće orožja ter skladišče robnih granat in dinamita. Zelezniška sveza med Sant-androm in Bilbaom je zopet vzpostavljena. Na aragooaki fronti se je sovrainik po hudi borbi pri Belchiti in Santa Olala moral umakniti s teAkimi izgoibami. Na južni fronti so naše čete z nasko-kom zavzele Piinto Valeto, kjer je bilo pet jarkov. Dne 29. avgusta so na5a letala teatre lila še en« »ovraznikovo bombno le-talo in eno lovsko letalo. B1I.BAO, 1. septembra. AA. Havas: Radio 3-Espana« je smoći objavil: Nacionall-stićne čete ao v oddeku Belcita na aragon-ski froriti zavzele vse določene postojanke. Odbit je bil hud napad vladnih oddeJkov pri San Mateo. Na santandrski fronti nacionalisti napredujejo in so zavzeli prista-nišće San Vincente d»» la Baroera. San Se*ja*tljan, 1. septembra. AA. DNB Poročilo vladnega poveljstva pravi, da j« bil pri Pardu v vseučili^kem predmestju odbit s<^vražni napsd. Na fronti pri Gua-daiajari je sovražnik močno pritiskal na postojanke pri Jocari. Na santandraki fronti sovraznik Se vetino moćno pritlaka,. Na južni fronti jo sovražno topništvo bombardiralo sovraine postojanko pri Don Menitu. Nenađna pot dveh angleških ladli London. \. septembra. A A. DNB: Po ve- steh \/. Ciibraltarja sta anglciki vojni ladji »Hardv« in »liiperion« s polno paro ponoći odpluli v v/hodni »meri Sredfizemskcga mor-'}*. V/rok tega nenadnejia odhiwia ni znan. Castnike in posadko, ki je bila na obali, so »klicali i/ barov in hotelov. Lovile *> jih posebne leteće patrulje. Velik požar Lima, 1. septembra. A A. Ha vas: Velik požar je popolnoma uničil mesto Jaen blizu Katamarce. 3odwi, 1. septembra. AA. DNB: Jutra-nji londonski tisk objavlja vest. da bodo piihodnje tedae nanieatili po angrl6*^^ ceikvah aparate za zvoćni fitan. Med »tužbo bož/> bodo vrteli pobožne filme, naine-stu pridig pa bodo oddajaJi govore. Anglija ia Amerika London, 1. septembra. AA. DNB: Po neki vesti agenc'je Reuter mislila Anglija m ISA poslati jikupno bmdovje na Daljni v/hod, ki naj zašćiti plovbo ladij, ki ni»o zapletene v spor. Vojne Ladje, ki bi »prem-Ijale trgovske parnike, btxlo »trelj*le na vsakogar. ki bi sku^al napasti kakšno Ladjo, ki pripada tema dvema dr/avama. Frattcija ac bo protestirala Parit. 1. septembra A A. 1>NB: l>oi>ro ot^ vt^^fii kroiji iz ja vljajo. da ni res, da miftltt franroska vUitla pri vihoru za nevmeSava-nje protestirati zaradi brzojavk, ki sta bili izmenjani med Mussolinijem in Francom po-tein ko je Uši zavzet Santander. Vrendar bo francOi>ka vla^ia ti Krzojavki i7,raf»ila, kadur ^^ bo govorilo o ftpaniji. Bivii ipaaski prestoloaaslednik se lora. Beograd td, Pat 16.2», London 21.64, Newyork 435.(i25, Bn seij 73.40, Mil«n 22.05, AnttteMam 240.22." Bertin 175-07&, Dunaj 8025—82.10, i»ra«a' %bw| - »SL0VBNSE1 NARODc amta, 1. Mptantam l»». Sfcr. 200 Zavarovanje za bnemoglost, starost in smrt , VaŠMi mm**** OUZD ▼ LJtsM|aai tfttotfafatotna te onemogtaatj SteMBl te aaavfc filtajo in mrvfcuJafD otedeom nnvodite: KDO BO SaWA»0VAN fta\ ONKMO-\ GLO9T, STABO&T Df flMir? FravUama «e lio izvajato z&varovanje asa onamogioat, crtacoet in «Eort sa v»© ose-be, kl oo Skveoan« savarovanju 2a boiezen, veadar a atedečami i^Jamazni. Od dolžnostl zavaravanja za onemoglost, starost in smrt £K> izvzete oseoe: 1) ki 8Q dne 1. septembra 1937 že do-polnlla 70. leto (rtarosti, 2) oeebe, kl bodo pre jebale 1. septembra od države, nunoupravnih teles, iz fondov In naprav javnopravnega značaja ali od Fokojninakega zavoda rento vsaj v znesku 1.500 dinarjev na leto; 8) osobe, kS ao aavarovane pri Pokojnin- ■kem zavodu 2a nameA6ence v Ljubljani. Delodajalci morajo zato prijaviti uradu pravočaano, najkasnije pa do i. septembra vse one oeebe, ki so pri n}ih saposlene, pa so te prekoračile 70. leto starosti, kakor tuđi oeebe, kl bodo 1. septembra prejemale rento od ene gori navedenih ustanov. Te prijave oo potrebne zaradi tegra, da žanje urod ne bo predpiooval prispevkov. Za osebe, ki bo savarovane pri Pokojnin-skem zavodu ea namečćence v Ljubljani, bo Pokojninski zavod sam prediožil Okrož-nemu uradu prijavo in za prijave teh oaeb ni treba skrbe ti delodajalcem. Prijavo glede starosti in uživanje po-kojnine naj delodajalei izvrše tako, da bo urad laJiko na podlagn poslanih podatkov V svojih evidencah to dejstvo zabeležil. Izrecno pa prip>ominjamo, da morajo to delodajalci prijaviti, ker sicer po uredbi urad ne srne vmiti delodajalcu pri3pevkov, ki se bodo predpisali. ker ni bil podan pra-vočasno doka2 o tem, da je v bolniSko zavarovanje prijavljena oseba izvzeta od dol-žnostl zavarovanja za onemog-lost, starost In smrt. Oseb, ki so pri Okrožnem uradu že 2a-varovajie, ni potrebno samo radi zavarovanja za onemog-lost, etarost in smrt ponovno prijavi ja ti. IZVZETJE IZ ZAVAROVANJA ZA ONE- MOGM>ST, STAROST IN SMRT JE TREBA DOKAZATI Z USTINAMI Uredba zahteva tuđi, da delodajalci do-Scažejo z izkazdli, da je oseba resnično izvzeta iz zavaroranja, bodisi ker je stara nad 70 let, bodisi da uživa starostno pre-skrbo. Kot dokaz ten činjenic morajo delodajalci predoložiti bodisi izp!?ek iz rojstne knjige, domovnico ali drug-ačno uradno do-kazilo. Ravno tako jt treba priložiti odlok o pokojnlni in potrdilo ustanove, ki jo iz-plačuje, da oseba Še prejema pokojnino. Prljav glede lzvzetja iz zavarovanja za onemoglost. starost in smrt Okrozni urad ne bo upoSteval, tko se istočasno s prijavo no bodo uradu predložila omenjena izka-zil&. PRAMLNO IZPOLNJEVANJE PRIJAVNIC Točno in zanesljivo izj»lnjena prijavnica Sa člana bo za zavarovanje za onemoglost. starost in satrt fte ntprimerno botj važna, kot Ja za zavaravanje za hol—an In ne* zgoda. Fttttmo, đinvri podatki na prijavnici dana točni, aaneaijivi in da je poatbno Minrijivo aabeleženo rojatno In rođbtiiako ino*. Proaimo, da se prtveri bodi* po kr-atnem ali poročnem liftu točno, kako at prijavljena oseba piše, kdaj in kje je rojena. Urad upa, da bo zadoičala le ta prljava za to, da »e bo lahko ufirotavljala *e po već letih indentiteU poaametn«ga delavca. Nerad W urađ zahteval drugaCnih sanfcoij, da »m indentiteta delavca zanesljivo doloća. Ko ae iapolnjujejo prijavnice, naj se U podatki ne pišejo zgolj po delavčevi napo^ vedi. Napadne in netočne prljav« bodo povsro* ćale delavvtvu veliko, mnogokrat tuđi n#» popravljeno lkodo. In tuđi radi Clm mtnj-ših upravnih itroAkov moramo »biCavati vsem onim, ki bodo imeli posla • *taro«t-nim in onemoglostnim aavarovanjern, ćm. ni vseeno. kako »e zapitejo krstno in roj« stno ime in drugi podatki. POLOVICO PRISPEVKA ZA ZAVAROVANJE ZA ONEMOGLOST, 8TAIU>ST IN SMRT SME DEIiODAJAl*EC OOTEfl-vm od DELACKVR ME2DE Pz*ispcvki za zavarovanje za ociemcglost, starost In smrt se bodo predpisovali 8 sl.Up nim plačilmm nalogom. Zato se bo pla-čilni nalog temu primemo preuredil. Prispevek za zavaro\'anje za onemo-glost, starost in smrt se mora plao«vati po zavarovani mezdi in znaSa tedensko lS^c zavarovane mezde. Prispevek znaSa torej Zc/C dne\-ne zavarovane ine^ic. Tuđi prispevke za zavarovanje zr\ starost, one-moglo«t in smrt mora plače vati delodaja-lec, srne pa polovico pri spe v ka odte^niti ob pn'em izplačilu od delavčevsga zaslužka, kasneje pa le. ako §6 ni "nlnul 1 mesec od dotičnega izplačila. če je prejemal dejavec plačo na dan, ali na teden, odnosno mala minula dva meseca, Ce je dobival name-ščenec plaCo ali mezdo mesečao. Važno je tuđi Se, da se prispevkl za sta-rostno zavaro\-anje ne pobirajo za ćas. dokler je 2avarovanec zaradi bolezni za priđobitno delo nesposobei. PRIJAVITE VSE ZAPOSLENE! Prav posebej pa velja povedatl te to: Ce je doslej radi neprijave posamezriega delavca ostal breu prispevkov urad, ni tr-p>el delavec nobetie Škode. Odalej pa bo tako. ^a bo delavec breepogojno prikrajian na stare dni ali pa v onemoglost sa vsak dan, za katerega ni bil prijavljen. Opust prijave pomeni v vaakem primeru brezpo-g-ojno znižanje starostne in onemogiostne rente. Radi nekaj dinafjev pa ne imemo zni-ževati rent in podpor našemu delutvu. PodrobnejSa pojasnila in navodila o no-vem zavarovanju pa vsebuje brošura >Za-varovanje za onemoglost, itaroat in smrtc, ki jo je zalotil Okrotni urad za zavarovanje delvacev in se po din 2,— prodaja pri uradu ir. uradovih ekspoziturah. Okrožnl urad za zavarovanje delavcev V LJUBLJANI Jesenke na kraljev rojstni dan Jesenice, 1 septembra. Sokolsko druiiU-o Jesenice priredi v proslavo rojstnegfa dne Nj. Vel. kralja Petra n. v nedeljo 5. t. m. zvećer slavnot3t-no povorko z bn klado. Zbor bo na te lov a-tdišču pri So»kolske»m domu ob 19. Odhod ob 19.30. Povorka pojde po Sokolski. Obrtniški, lađustrijsKi ulici, Cankarjevi cesti, Luk-imanov*fein trgTi. Oojzoa'i. Kralja Petra in Oosposvetaki cesti. Trgu kralja Aleksan-dt», PrtSernovi cesti pred Sokolski dom. Ob iakl)ućku povoike bo stik na sokoi-ekem telovadišfru, nakar i»v>nio zspeli himno >Hetf, Sloa-ani< ob «premljevanju so-kolake godbe. Jesenifiarii! Raaobesite za- stave in razsvetlite okna! Po povorki bo v Sokoiskem domu akademija z isbranlm Bporeoom. Po doeodanjih prijavah se bodo povorke udeleSila naslednja društva: Sokolsko dru-gtvo Kor. Bcla-Javomik in Blejeka Dobra-va, DcuStsH) name*0t?2\cev KID, Društvo hiteih poaestnikov, GasiUka četa Jesenioe Jadranska straža podr. Jesenice, KJS Je-Benice, krajevni odbor Rdečega križa, Narodno strok. zveza podr. Jesenice. Narodna Odbrana Jesenice, Olepsevalno dru-fttvo Je»eaiice. Pevsko drufttvo >Savac Je-oenice, jK>dr. SPD Jesenice. podr. Sv. Ci-rila in Metoda Jesenice, 3K »Bratstvom, Udruženje narodnih želesnfeurjev in bro-darjev Jesenice, *elxn!carsko pevBko dru-6tvo »Slog-ac Jesenice. Nadaljnje prijave Fprejema Sokolsko dnifitvo Jesenice. Po zanimanju obćinstv^ in po prijavah dru-6tev sode« bo to tn& najvećjih patriotič-nih manifestacij. kar jih je bik> kdaj na Je&enicah. y Vajenškem domu domu Ljubljana, 1. septembra. V Vajenlkem domu v Kersn:kovi ulici vljulajo Čudne Kumere, zUsti pa velja to glede hrane, ki je zeio «Ubi, pogosto na-ravnost neužitna. 2e veckrat so je većina vajencev pritožjla z«radi tega, ptt so nale-teli na gluha ušesa, ^eš. će vam ni vseČ, p& pojdite! Jedilni list v Vajenikem domu je precej skromen — vsak dan juha, potem krompir, salata in kot mene. Siocr pravijo vajenc:, da bi bili s tem »adovljni, a meso je često smrdljivo fn neulitno. Nedavno se je ojunačil bivši vajenec Branko D. m je poslel famtko pritoioo uredniitvu »Jutra«, meso pa v kontrolo Higienskemu zavodu. V Higienskem zavodu so ugotov!li, da je meso re« kvarno in neuiitno. Seveda je mor&I vajenec z^rtdr svoje »drznosti« že naslednji dan nm import Odkrfto je prienal. da je on potkl prMolbo v »Jutro«, in bc-vedi represalijo pito isottafe, V*»m dm* kom ne smejo več občevati, njega so pa nekako deložirali iz njegove sobe in se je moral preseliti v III. nadstropje, kjcr je spa! sam. Vćeraj je pa dob'l Branko mig-ljaj, dd je najbolje, če grc. čcš. da ni več /aželjen v Vajcnškem domu. Res je sicer, da je postal Branko ta mesec 2e pomoćnik in da so tuđi nekega drugega pomoćnika od-slovili, a /nanih je več primerov, da so bili pomočniki še dolgo po izpitu v zavodu in Ca5;h ćelo i banovinsko podporo. Kljub pritožbi se razmere v \'ajenškem domu prav nič nišo zboljšale, hrana je Se vedno slaba, meso naravnost neužitno. Vsak vajenec plača 350 din mesečno in mislimo, da je to pač dovolj, da lahko dobi vsaj uiitno hrano. L'pamo. da naA apel ne bo ostal ijl-is vpijočega v puščavil SOKOL Sokolski praznik naše obmejne po«to}«nke Sokolsko društvo Planina je v nedeljo 29. avg^uBta proslavilo svoj 151etni jubilej z javnim telovadnim nastopom, ki se je izpremenii v mogoćno manifestacijo sokolske tn jugx3sloven«ke miali ob nadi zapadni meji. Za ta pomemben sokolski praznik *e je v«a Planina odela v državne zastave, prav vse hifte bres izjeme so bile okrafiene z državnimi zaatavami. Po prihodu popoldanskega vlaka se je formirala velika povorka ■ cerkniiko graaU* sko gt>dbo in praporom iirov»kega in pla-ninskega Sokola na ćelu po va*i, ki je bila navduseno poadrarvlj«na in obsuta s cvetjem. V povorki je korakola nad 300 sokolskih pripadnikov, navduseno prepe-vajoč sokolske peami. Slavja so se v iz-redno velikem stevilu uđeletila društva Dol. Loyat6c, iXv\ in Uttec-IUktk, £Upno upravo pa je zastopal tajnik br. Stane Flegar. Ko se je povorka vraiia na tekrvadisće, ki je bik) koooAj 100 m oddaljeno od državne meje, je godba saigrala državno himno, na visokevn jfcraboru pa se j« po-lAgomjL đvigala nala ponosna drimv&a trobojnica. Ko je soKolUui družica itkt* zala čast drtavni zastavi, je ivekel eastit-ke pianinskejnu Sokolu lupni odposlanec br. Fle«*r, ki je bodril abrano aokolstvo ob meji k vztr&jnemu in neaebiCn«mu io-koUkemu delu m DUgor kralja in Jugoslavije. NJeg^ovT govor j« množica s|weje-la z velikim n&vtfusenjem, potem pa zapela Pesem sokolskih legij. Sledil j« telovadm nastop, pri katerem so mimo domačinov sodelovaU se btmtje in sestre iz 2irov in DoL Logatca. Vsi od* delkl so naitopili prav dobro * prostim! vajami in vajami na orodju, ter obćinstvo ni stedilo a priznanjam. Po končani Ulo-vadbt a« je sbrala »pet rla sokolska dru* zina na telovađlMu. ki Je ubrano zapela sokolsko himno >Hej Bkrrani«, nakar je bila apuMeaa drtavna maetava. Med na- ^^^fa^fe^a^^^k^BBsskA ^aa^^a\^hAsl^h.^^aa ^^a^JAAaavA^BB^BSk ssssk ^^%s1^^tf^a^B J ^P^BBBBBBBBBBBBBBBBBBB ^^^bUsBB^BBVBBBBBBBBU BSBfln^HsBBBsiBV^BV SBbQ hBBh^D^V^BB^I(V m letij zapufltiU telovadil&e. Bo naatopu J« bila na frfcgfl'liifri pdjflM stAosto labava, kjw jt neunflmo Ifrala cail«Hks> sokolska fođba. Nedeljsk, aastop planin* skega Sokola je zaova pokazai. kakSn« simpaUj« Uilva Sokol Stted obmejnfei prt-bivalstvota, Saj je priniđit** uspela ▼ vJbV-kem pogMu. Želimo Ctnrmcjean naše a»-padse «*•*• pri nphvtmm nadaljnem ao-kolskem dani obilo uapaliov. at. Trbovl|«pred gafUfBjitff pravnikom Trbovl>. 27. avgnsta. Clani prostovoljne gas-i^ke čete TH»Ovlje trjr vciiio t. njim la^tno jK>/.rtvovalnostjo in prMnosfJo *artnje prii^v^ za pro»laro tvojega zlatna jubileja, ki U> 4. in 5. septembra. Ob tei pnliki bo bJapwk>vljena tu-di nova orodjarna. ki J<* ba* do«rfaj«nl. obenem pa bo raivit in blaffoeiovljpn nov nara^ajski prapor. Da bo vs.i pnređitev ^bila »večanejše ol^Hj«. b<> zdntzena z delnim zletom jra^ilske zajednice «ravJK_e banovtoe. Pokrmlteli*«tvo na-l prosUvo >e ■prenal obdnski odbor trbovclj^ke ot>«ne 7. £. predsMnikom Jakobom Klenovskora na delu. S tem hoi-e obiina da*4 na^im vr-litn pa«n<^m tnfc javno pri»-nsfije za njin Človekolji^no d.'lo in prav ]o tako. Kum novi oro.» poljetnik £. Jofce Haurk, znan in ppo<*oAan ]u>Iy>ormk vsoh naom-nalnih. kulturnih in humanitarnih ustanov v Trhovlja-h. novemu pr«!*o?m ps l>o kumovala ?a. Ati:i .<:;ral>ar^evn. ^0T>ro£i;! enc^ra izmM naj^tjire^ih ira^lrev. V *»oboto o. s<»ptcmbr» bo »pTPJem po^tov pr» deputaciji ppj ve^frnem vlaku. r>U 10.^0. Hakljadi in podoknice, na KWioi i«a U\ M/.arPl KfP« in iimeten offen], kar W> iw*k»j pospi»nejsa 7.a Trhovljr. Spore 1 dniTetr^ *1*^ nt*»*Mra sprejem ?f*tov n.i postaji, ni, 0W. eo T>o (armirala veliki arma-ln efc-ilc'v. ki prii*pe t^Hal v Trbovljp v povorko in k ma^i n» pro*fem. Vo ma«i bo MnTo#lovi'pv n*>v«ra prapor«. irrov?tev ppopiin^ki1* traknv i.t. 11 W. hn sl*>vp#»Tia l.la^oulovl^v novo rvmMfirn'* o>> 1 *• Vio siim-hn]\rr\H SP*:!*k* v»jh trl»ovrlisklh u*ia Pred tričlaiičkim sei^t4»m okn>'Ane^a po-ilišča v Oelju tf je 7^?ovarjal v torek 29-letni rudar Ivan Hribar i/. Trbovelj birali teike m lahke telesne poškcxll»e. Hrihar, ki ffa ol.tožnica. slika kot notoricnejTa pijanca. razyrraiai"A in ?vo>> vrsie iziivaoa, je I>riscl )**\o% 6. jun i ja o-kroir 22. v poetilno Anton i je Fri»^>ve v Ti dovijah t*-r zahteval od ^»rilničarke. da mu natoči vina v nt-e-kienit-o, ki ei jo je prineMM ^ »elx)j. polec t«ff Pa Je narovil še štefan vina. Ker ffa jp go^tilničarka ^ poznala kot elabeg-a plačnika. jra je vprašahi. ali l»o ^vino plač-a). Hribar *e j^ 7.:uVl nat<> razhurjati in pkli-t-evaTi na svo-)o i\a>"t. veiwlar pa mu jr<"*til-nioarka ni hotel;; dati vina. KokH jp, *U\ je žc tišti v^er nekje nekaj razbi] in da »l«o šp> tu t^toril i^to. Stopil je s »teklcmoo v rok i proti poMilničarki. Ko jp lić^rk.i po-etilničarke #»po/.n.ila, da Iioe«1 Hribar napa-8ti njeno mater, je pohitala v posebno so>>o. kjer ?o sedeli Dani.^1 Auln, Marijan ĆVrk in druprl fantjp in zakričnla. da hfH'e Hribar na»r>a8ti njeno mater. Sala in Cerk tta nato Ptopila k Hribar ju in ?a izrinila i/, crofitilne. nato pa ^ra se vrnil« y s^bo. Nekaj min.ut prka 7-roko ]y> oUrazu. Cerk je z-rabil Hribarja. ^a vrtre] vznak in ^a čtkni! z:\ oW roki V tem je sU>\>\\ k obema šuln in j^otetinil Cerka vstran, čc^. ^ naj Hribarja T>"ijti Ko uh j> Oerk izpuetil. je Hribar pntrrabil j\of. ter napa-ld 7. njim Sulna in < erka. O'erk.-i je [K>;ko.loval po Wi rami. levem nadi aktu in -podla-ktu. na ^lei>nem >encn m 7,a dwnim uše^nm ter mu prereza 1 žilo od-vodnico na levi etrsnj vratu. Cerka pn je zabodel v l<»vo stran čela. Po5kn hihkejra značaja. Hribar ic bi; ol^t-Vn na 10 m^e^ev in 15 An\ *»trojr^^a /apor« in »ffuho častnlll ]iravi« za dobo treji let. Policija čisti Ljubljana, 1. tepteiiibra Da očisti uiestu uevaruili tii»ov, je policija pred i>tvootvi^> vele.^«jma prire*liia temeljito laiiiju. l nifoiurirani fcirainiki in p'^uoči abliiHlili vt»e deie ine~t». pogledali i>a ^o tuđi daiec na periferijo. Kjer go pretaknili vs^ knzol-te. t^up« ter dru^a ekiivatu»oi4 pohajđčcv, o katerih ni rn«no. kako ?e preživljajo. 2e spravili policisti na atražnice t»li/.u 5<> tumiljivih «»*eb. ki !*o jih .Moova prije! i po lokal ih. deioma pa na udicaii. Po bara kali na periferiji *o po lov ih med dru^imi tuđi okro^ 10 kro*njarjev. ki v-o priupeli v LjuMjaiio iz notranjo^i države, da po-kurijo tu srećo s prodaju ntč-vre «te wira ve« lu-ro |»olovKa romala nt to.li^če. l*o nosnih lokalih je *>ilo *noči i*ri>»tih tu- >e prit^ple v Ljubljano, .)« itrabijo vele*eju»iko konjunkturo. Kakor no usrolovili na policiji te te svećenice I)u1>e7.ni ne peč-ajo le ^ teni !*>-«lom. marveč *otned njinii ttuli tatioe. Po-lWia j© prijek tmli vee. Ž* dolffo ^ledo-vtnih tatov kob*. Tatovi no *e skrivali v nepovnnlni okolici me^ta, ven jo « kolesi poi'iha^ spet n% deželo. Skupno j© iprtvila poiicija na ▼amo do jutra biiui 70 »umijivih tipov, \\ jih >c «i-»liiujejo. Meti are ti rane i j« tu
  • ] v§e mo-go^e dokument«* ter pfipororlU obAin. k> pt povfčini ponar*j#na. Kn *e tdi. da je pri t*j fa^iji rfndAfl*1 ufa- W n^kaj ne-v«rn«j#ih tipor. bo poli^ja v kmtk^m prf-rediU ponovno tttdjo v mttfai ta okottoi Naic slcfUlUie OP11A Z^ctek ob 20. ori 4. s«ptcmbm: soboU: Pod to goro lolcno... Optreu. Uven. Zn.i«ne ceoe od 30 Din nandol. 5. s«ptcmbr«: nedelja: Ero * onega «T«t*. Itx«xi. Zoilanc cene od 30 Din naTzdoL 6. septenbra: ponedeljek: Zjprto 7. scpteaibr«: torek: Cavilteria rusticaru. Iiren. Predstava pred Glaabeno Matico. Zniiarnc cene od 20 Din navzdol. Bmntimva opeteia »Pod to goro zeleno...«, ki jt dosegla r prctekli sezoni najvišje itc-vilo uprizori te ▼ in rekorden obitk predita*, se bo izva)ala ▼ ©b:č*jni zasedbi 4. septembra v operi. Delo >c postalo pri nas neni-vadno popularno, vedro dejanje in posrećo-ni dovtipi na podTagi lovske UtinKine, ustvarjajo zabavno celoto. Znani ilagerji in učinkoviti baleti ;/popolnjujejo originalne kreacije sodelujočih. V ntdtl'to S. šmpiembr* t bo pela Gotovce va opera »Kro z onega s»veta« z gosp. Franclom v naslovni partiji. Zdrav ljudski humor in folklorno ob«rvana gUu»ba da je ta oprrl zriAoaj narodne urnetninc. LibretUt rlegović je u*t\nril s svojo znano odersko rut;no igralsko hvaležne io efektne vloge. ki Jih pod«>ajo »odelujoči t viem razume-vanjem. Predstava pod milim nabom. Med gledali-5kiml prireditvami, ki se bodo uprizorile /a Časa velescjma, bo pač naj^animivcj^a upri/ortev Mascagnijeve opere »Oavallcria rusticana«, ker jo bodo izvajali pred Glas-beno Matico. Predstava se bo vršila v torek 7. t. m. Za«edba partij bo ista kakor pri predstavah lanikc »eione. l>» bo omo- gočen obisk tuđi najširšim slojem, so cene za to predstavo jako nizkc, od 30 Din na-vzdol. Parmova opereta »Carićine Amazonke«, k* sta jo na novo predelala ga. Vera Balat-kov* in dirigent n* brnski operi g. Anton Balatka, se bo pela prvič v soboto 11. t. m. Prvotno precej preprosti libreto je smotmo i/popolnjen na podlagi zgodovinakih podatkov o Potjomkinu in gardi caričin;h Ama-conk, ter predstavlja v novi obliki zelo učinkovito sodobno opereto. Ohranjene •<* seveda v*e najbolj /načilne Parmove melodije, toda v modernejši in bogatej^i instrumentaciji Opereto je /režirala ga. Vcra Ba-latkova, muzikalno vodstvo pa je v rokah dirigent-a Antona N'effata. Iz Kamnika — Troč z ooćinskim odbornikom, ki dela zgago! Pred kiatkiui je praz.nova! oiKiins^i odbornik tr Maobii^ c^vojo 70 letnico. Ok> tej priliki mu je Sloveu*** zape! pe>eni. v kateri j« opeval slavo nj*»^ovejzt doljro-letnega dclovan>i kot obeii*kci.ra otpornika in inu iz \>eira ^rva najw»krt-neje cct*ti-tal, želee mu še mnojro let plodono*ne£* dela. Za povprečnegfa po/navalca kainni-k \i razmer je bilo to popoinoma na ni*'"*tu i u v redu. Za kronika pa, kateremu po r»z-mere malo Iro-lj znane, pa j« t>«l ta •i*vo-spev j>oiiotteii nirtvaški koraoniri, k<>t nf-kak pofiiftdnji >/rto£Mn*. pr^dno »ta v*»dTK»* zapre avoj* Maca m*ta kot ot>Oins-ki odi*>r-nik *;ee^a Milch tijra nr.cnre^ Žaprajo. Zajrajo «ra «tto, k*»r n^ more molčati. Ža ga, ker )*» nezane^ljiv in k<»r ^ospolje ne mn-rejo trpeti, >t bil če^ro priča ^e bolj nNjubih 17-padov in obrarunavanj m«Hl odbornik] in narav-nont nesramnih napadov na na^e po^#*n<» mešćane o<| ttrani o«lbornika. ki mi*li, fo srdi v o^KMnskfm odttofru. da lahko mc<> blato na na« navalne zemljane. I>a bi f* to žajranjp lefvA« ixjjleialo. no ponudili £. Miiohtijru roko uprave in mu «v*rov&li, t\h poda *am o**jivko na >^«Pt« o^in-»keir-<* odbf>rni©5, da ae 1h> « t*»>m re^il M»-maže. O. MSchtig pa *fved# o tem noče ni-č-^wir slikati, p-repu!«ti! j*» nt\iir -»uvidevtio-titi« občinxjc«» uprave, d» jr.-i ncedlaira v rar-r^iitev banski upravi. O vnan tem bomo še TM>ročMli, naj bodo najbra r»riM*» v krat-kem n« dan prav w»nimivf» utvari, ki eo •<* doffo»lile v takladate-Ijev g- Emila Adanma ne Vo nikoli poz*h-ljeno. \'€H%no živ bo *topal prM nan vgako-krat. ko homo nose«ali po njego\'i lako bo-«:ati. razno\Tstni in na$i d'.iSi tako blitu dtoječi muzikalni zapn^čini. Pogreiali pa smo do*lej izdanja, ki hi nam v?aj koHkor toliko, v bistvenih obrisih prikazalo tvor-n#ga o^uha nepozabnejra pokoinika, njegovo življenje in osebnost. Ta vrzel je sedaj iz.poln>ena. kajti izpod per^a p. Ivana \faii-kote «*mo dobili delre, ki bo po njem vwk izobraiener. prijatelj in ^po^tovalec velike-ffa pokojnica rad in z zanimanjem sw»c^l. >Obebno«t Kmila Ada mira«: j* naslov Itudi-ji. ki naj jo smatra čitatelj — kakor pravi avtor — >kot o?lro, a ma}hno fotografijo njegove vinaru** in raznolike življenjske poti t«*r ta skromno, s *vinčntkom izdelano skico njepoveiia du&evnei^a obraza, katere pa ni izvnžil akad?miČni »likar, t^mve< ima-ter. . .< Knjižica, obsegajoča točno 40 strani, pri-na^a Apredaj sliko skladatelja, po prodgo-voru p« prehaja avtor. Adami^ev učene«* na ljubiiaiw«keni viotelji>ču. na kronoloiki opis Adamičeve iivljenjske poti. Studija je produkt raztjovorov s skladateljem »*mim, z njesovimi prijat?lji-uŽitelji. z bratom Francetom Adamičcm. davčnini inspektor-jem v La^keni in plod uskanji v ^No^ih Akordih-, >Novi Mu^ikir in >Zborih \ ter arhi\Ti Gla«t«ne Matice ljubljanske. V pr-veni pociavju prehaja avlor na Adami?evo osebnost, ujjotavljajoč, d« je bil pokojnik zaveden učitelj, ki je spr»mljal vsako ffi-banje učiteljstva in njegove orvanizacije ? simpatijami in zadovoljstvom, potem pa je ofruno njegovo skladateljsko ust\-arjanj?. Od prve epohe, ki je zaj?la njegovo mla-do»t, prv? ^laebene nauke, na ljubijansk^ni ufefteljiMu ter deioma u?lteljevanje v /a-jjorju in v Kamniku. prehaja Itudija na drtifo epoho — epoho izmrit«ca xborov-«*ke^« uBt^arJanja in Nove Akorde, trttja doba #e na^ai« na Trat in HadlJ na koo-i«nnaioflK Mrta aa *&* DaJ|iifa . ki um j3 poklonil ff. MahiaU %\io-minu lYOJ««a nepowhtiena učitelja. Je prt-jzleđno, zeJo rammvo, pnjetno «tl|tvo in potneni na tem polrofju na^t &lov»*vii drmgoeen donekle. Studija ie ližoo, na »e pem papirju natlanila UT. i?dalo pa JU I* za »r« I^Ako. Pr^rifani >nio, da bo nalh« knjiHca *irok krog odjemalcv, »lasti ie iz ra/.tofl«, k^r /alotoiku ni do inaterialaeko-ri^i, pa je tiolodena cena izvodu borih .*> din, iffolj v kritje dejanskih fctro&ko*. Toplo priporocamo! ficlatSffMMi KOLEDAB Dane«: Sreda, 1. septembra katoliftanl; Egridij. DANAŠNJE PR1RED1TVE Kino >iaticm: Azev. Kino Ideal: Bmad\vay Melrn1y. Kino Sloga: R&zbita D&nka t McmU Carlu. Kino tTnion: Plešem za Tebe. Kftito ftlAlut: Princesa Ca šaha. O t v orite v je^enskega v e 1 •- sejma. DLZlRNF LFKARNE Dane«: Mr. Su5nik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Goapoflvetska ceata 10, Bohinec dexi. Cesta, 29. oktobra 31. 0mu*d M*km Da ne bo /^mere — nič kftnkretneftt, tamn abstraktno. In nobenegu namigavanja. Pa tuđi 7a vsc boljše polovice ne \mel)a to. \» sprotno, zelo rtdke, lafiko bi rtkh čMtne izjeme bi se utegnile čutiti priradete. da hi xe prišle r uredništvo pritožit. Pa .«« ne bojimo takegn presenećen}a, ker nam fe kot rečeno vsako zlobno namigavanje tujt Grc te za dobrohoten nasvet. <*e gre mo'r. na poto\*an}e ali na podiinice, pa pozabi vzeti ženko « seboj, na} ženka pazi, da bo prm' prenvclu Čas rakonikeg* počitka. Vorda s* dolgočmi in gre na itpre hod ali na izlet, pm vzmnie $ ttboj mlađeg* znanca, recimo moŽei'egć* prijatelja ali ko-garkoli le. In tu je umcttno *\rari!o. Recimo, da si njen spremijevalec tlomi nn%o Mi odtrga noht na palcu desne roke, pj pridc nfe%o\r> ime v policijsko kroniko, ir nfe pa v dnevni tisk. C^e poeočito iz pre\*idno*rti ra-molči njeno ime. je ie vxe v redu, a £orie, če &a omeni. \ ovi ne pridefo r roko moru in ie je neutemeljeno sumničenf* tu. Tri krat gorje pa, če se pripeti ženinernu sprem-tje\-alcu kaj hujhtga, tezkn ali cefr* smrtna nesreća, da se ubije. Tu ie ni mogoče ta molčati imenu ne enega ne drugega in ne sreča ie neirogtbna. Vidite, drage zakonske ženice, taktm ne \'iečnostim se lahko izognite, Če pazite n* svoje spremijevalce, da varnn hodljo i v,i mi. da ne priđe vaše ime v nepokftcanm tnta Dober nauvl je ivt/no zlata \Tedcn, ta pa še posebno. *4eorjega staltiča. Prm* irdatna pomoć te} stranki bo mendtt — dr. Klun, o kterem so nekterl mislili, da pt ne bo v zbor, češ da se bo sramoval stopiti pred slo\*en<;ki narod. Ta je bi Li pač prazna. Kakor je dr. Klun sam predsedniShii na znanil, imeli homo v treh dneh neizmemc. srečo gledati ga iz obličja v obličje, l'idel pa ga borno brzko ne na strani g. Deimant — nobile par f rat rum. Pet*k. 3. »eptenibra 12: Tz naših locov Ln fjaie-v (ploMe). — 12.45: Vreni \ (»oroiila. — 13: C"a#, spored, obvestila. — 13.15: č*ajkov«;ki: Cas*e noifcet-fe, tmita (plošoe). — 14: Vreme, bona. — 19: Cas. vreme, poročila, uporni, obvestila. — 19.H0: Nar. ura. — 19.50: Predavanje o kulturnih delavcih kamnižkepa okra>a (ft. Joie Vomher^ar). — 20: Arrieta: Marina, trio (Mich^le Fleta, Sa^i-Barba in Jttvmzn) — 20.10: Vzgoja otrokrnesa zna^ji^a (ff'i'1 Marija Kova«). — 20.:«: Koncart odd^iki jrodbe >S'oce' vmes samo«pevi jr. Mirka DolnJiarja. — 422: f'a«. vratne, porobila, gpo-rPd. — 22.30: Angleške ploW<». — Konec o^ 2a uri. ^•bota, 4. septembra 12: Plo*če ravrtimo, v venček povsiimo in oh lahki pta*bi mi <»e veselimo. — 12.4.% Vreme, noroAila. — 18: Oa*, »pored, otve*t la. — ia.!5: Pto*6e fatrtimo, v r«fek po veiinio in ob lahki clasbi rsi te ▼e»«limr. — 14: Vreme. — lR: Km?fki trio. — lft.4<> Pogovori « nosluialci. — 19: ča*, vr«mr. porodila, »pored, obveatila. — 19.90: Nar ura. — 19.50: Preg'ed iporeda. — 20: 0 iu nanji politiki {«. dr. Alojzij Kuhar). — 20-3" Prat i ka za meseo kimavee ali •apiembe.r Resedilo oskrbel in oddajo vodi p^of. Nike Kuret. Sodilujeio ilani rad. iflrral*« dmli-ne in vtteli vandJt>vćki, vmes pioioe. — 23: Caa, rraoae, pofo&l«, aporvd. — 38J0: Ea- Stev. ICO »SLOVENSKI NARO D«. sređa. 1. septembre 1937. Stran 3 Plantaže kavčuka in bombaia ▼ Južni Srbiji Kaj pomeni Bat'a za Jugoslavijo Ljubljana, 1. septembra Pod tem naslovom je ii^eA. v >CesKos!oven-«Vo-jih. reviji< išlo zanimiv č'arnk. ki osvet-Ijuje gospodarske odnose Bat'e do Ed>e države in govori o organizaciji velikopot?xne-ga pridelovanja bomhaža v Južni Srbiji. Iz članka posiiemamo naslednje j>odatke. Bata je ustanovi I svoja podjetja v naši državi v letih 1931—32, v času najostrei&e krize, ko je bil izvoz oHutve zek> otežkoven v naso državo zarasli c^-la'je višjih carinskih iidov. Da bi pa vseeno zala^al naš tr<» z obutvijo in da bi izrteloval pri na.- blatio za bližnji Orient. si je izbral Borovo, ki leii približno sredi med Zagrelom in Beogradom, za jujroRloven>lcI Z!in. Zdaj je Borovo v resnici že prei-ej podobno Zlinu po svojini naglem razvoju; navezano je na cestno *n železni&ko ortirežje. ima ^voj«* letals^če. in število prebivalstvn se je podvojilo od leta 1933 do 1936. L. 1935 *o investicije podietia dosegle že visino 90 milijonov din. Ražen industrijskih poplopij je bilo zjrrajenih tuđi mnogo drueih 3n delavci <>o dobili tr-sobna itanovanja v modernih hižah. V začetku juni ja so «*e zapele širiti ve^ti. da se je Bat'a zasidral tuđi na skrajnem jugu naSe države, blizu trr^ke m bolszarske m»je (etruJTiiAki okrni). Na i prpi so govorili, da bo tam Mala tovarim za revije, izdflke iz pumi ja. r*a tuđi o velik: tova mi nosravic in o plantažah homhaža in kavčuka, Zdaj >e ni moiTOCO zvpdeti nič natanenoiia. toda ia-nMjivo jf\ d\a Batino dolovanjp v Južni Srbiji poniBni novo ponieinfino poglavje nje-pov? industrijske ekspanzije. Pomeni pa tuđi pravi gospodarski prevrat za \>o pokraji-no. ee ne za ćelo državo. Pokrajina, ki je morda zaostala za drujLrinii deli države za 100 let, da je v nji sonalno z-lo, kakršno je n. pr. >zeleiiiistvo: (.zelenaši posojajo 5e ved-no d^nar po 40 do -OO"'o na <»et*v) in sploš-na socialna in zdravstvena zaostalo&t z raz-nimi boleznimii. pro-dvsem z malarijo, za vrla naprede.k ter pro^veto — bo napravila velik korak boljci hodovnosti naproti. Prostrana močvirja bodn -premoniena v rodovitno zemljo, ki ho da jala bombaž in kavčuk. Polja bodo preprežena z asfaltnimj eastami in prekopi za namakanje tam. kamor zdaj tovo- , rijo vodo z mezgi. Broz ?ledu bodo izcrinile tri mohamodanske vaši Hamazlija, Nova Mahala in f'nr.aklije. Većina prebivalstva turske narodnosti se je iselila v Turčijo, na- ši državljani pa so ostali t-?r bodo dobili delo v novih Batinih podjetjih. PrUelila se bo samo petina delavcev, in sicer Dolovica iz Borova, drujia polovica pa iz Zlina. prea-v^em strokovnjaki in instruktor]i z nalogo, da nauče domaćine dela na plantažah in v i^.iu-lrijskih obratih. Zaposlitev prebivalstva, ki je »ilno zaostalo v enciaAnem ter gospodarskim pogledu (Južna Srbija ne pozna niti najprimitiv-nej&ega poljedelskega orodja, orjejo £e ved-no z lesenimi plugi in vpreženi so pogosto Ijudje kakor so bili na CeŠkem po 301dtni vojni), v Batinih podjetjih, pomeli zelomno lio. FoniWiti je treba, da že dekle zaslufci j«o 2o din na dan, kmet z vprežno živino (i>ar bivolov) pa do 100 din, kar je nekaj nezaslišanesra xa Macedonc.j. Gospodarska organizacija Batinih podjetij v Južni Srbiji je zamišljena tako, da ne bo omejena le na okolico njegovih podjetii: Bat'a si hooe vzpo-jiti tuđi dobavitelje. ne le sodelavce. Zato j? pripravljen podpirati poljedelce %-eestransko tuđi v drugih sosednih okrajih, ako se bodo zavezali, da mu bodo prodajaH pridelke za industrijsko predelavo. Bat'a namerava v Južni Srbiji prddveem pridotivati eirovine za Zlin in Borovo. Mno-no obeta pridelovanje bombaža, a doslej pri-dele-k Južne Srbije ni pri'hajal v poštev v industriji zairadi primitivnega pridelovan^a t^r slabe kvalitete vlaken. Na leto feo prid *-lali okroe 1000 ton. Velika ovira raz^irjenja pridelovanja boml>aža v Južni Srbiji je zffod-iiji jesenski mraz, zato nas v statistiki pre-senečajo številke o količini pridelka v do-sameznih l*tih, čeprav je aasajena površina vedno enaka. Toda Batini strokovnj^ki že vedo, kako ImkIo premazali to oviro. Velik y>omen pripisujejo tuđi pridobivanju sirovine za kavcuk. Sadili pa bodo tuđi drevje, ki daje oreslo 7a strojarstvo. KonČno je v članku navedeno, kako so rasle mezd? in provizije v Batovu. kar nai dokazuje, da razvoj Batinih podjetij koriti splošnemu gospodarskemu nar>redku. Leta 193'2 >o znasale merde in provizije 15 mili-jonov 300.000 din, 1933 37 milijonov 780.000 din. 1934 46.6 mil. in 1995 55.8 milijona din. Prihranki uslužbenrev eo pa rasli tako: 1931 2.400.000 din. 19ft*2 4.2 mil-, 1933 8.5 mil., 1934 13.8 miL in 1935 17.8 milijona din. Zato pomeni Batino delovanje v Južni Srbiji velik napredak za zaostale pokrajine. Vinograd v Trnovem ob Malem grabnu Kaj vse se da pridelovati tuđi v neugodnem Ijubljan- sketn podneb$u Ljubljana, 1. septembra Nad ljubljanskim podjiebjem zek> radi zabavljamo in- gra uvršćamo med najne-ug-odnejža za ljudi in rastlinstvo. Ljubljansko meglo dolžimo, da je silno neadrava in \"ir neStetih bolezni ter vzi>3k vsegra sla-beg"a. kar nam prinaša podnebje. Nekateri prištevajo ljubljansko podnebje med ce-linska podnebja. drugri ćelo nied obmoiska, čeS da pri nas prevladuje vlaien morski zrak, >uradno pa je menda naše podnebje subalpsko. Lahko torej rečemo, da ljubljansko podnebje velja za hladnejSe, os^ej-de, da pa vendar ni celinsko; zato pa tuđi ni primerno za nekatere poljske kulture, ki jih groje n. pr. na Dolenjskem in v vinorodnih krajih. Nekatere kulture so v Ljubljani in njeni okolici skorai povsem neznane, n. pr. žlahtna trta. V ljubljanski okolici tuđi le pridelujejo malo koruze, ki dohro uspeva v toplejšem podnebju. Vendaj* počasi prodiru med ljudi si>oz-nanje. da ljubljansko pod neto je vseeno ni tako oštro, da bi v njem ne uspev'alc ne-katea?e vrste sadneg'a drevja., n. pr. bresJcve in v ljubJjanaki okolici doalej neudotna^ene kulture. Toda prava senzacija je, da smo dobili tuđi v Ljubljani vinograd. Pravi vinograd in ne morda le brajde :*- izabelo, ki rase skoraj pii. vsaki hiši v Rožni dolini; vTrnoveni ob Malem grabnu, blizu Zelene poti, ze zori prvi gTozd Bu^erjeve ra-nine na. trsu, ki je bil zasajen pred tremi leti. Toda ne smete misliti. Ja j€ zasajena samo ena žlahtna trta; vinograd šteje 300 žlahtnih trt ter pač zasluži svoje ime. Ne gre tuđi le 2a eksperiment nestrokovnjoka. Vinograd je ustvaril izkušen vrtnar. Na zeleni poti je drevored raurv, ki so bile nasajene pred desetletji. ko so pri nas Se propagrirali rejo sviloprejk. Tuđi murve uspevajo v toplem podn^ju. a v Trnovem jih vendar ni uničilo ljubljansko podnebje. Ceprav se za nje nihče ne zanima, ražen otrok. ki jim polomijo vsako leto nekaj vej, ko jih obirajo. dreveh ne bo, ieprav je poleti krompirja edini važnejši prideAeak našega kmeta za prodaja Tuđi r^pa, nA-padena po gO6enic*ii nadle^p, ne bo k»j prida. Se daj, ko ep zeljnati nasadi uni6eni in se pri bližu je č^as zabubljenja, cutijo Uiave z go^enicami n? samo oni, ki i majo njive, temveč tudd vei, ki imajo bogata ali ted-na stanovanja. Ta golazen se vzpenja po vseh zidovih, najde wako odprtino, se plazi po kuhinjah, shramban in sobah ter postaja prava nadles:a prebivalstva. Dasi so naši pridni kmetovalci dan aa dnim obirali in pokoncevaii gosenice, vendar je bil trud zaman ter bo pač treba najti ufinkovitejših &redstev proti nadležni golazni kapuaove^a belina. Žal, da je letos ves letoSnji priđe!ik uničen in ga ne bo imel nad kmet, ki ga je vsako leto izvažal niti aa »svojo lastno potrebo. V interesa tujskega prometa PospeJSte rek je akoraj neverjetno, da bi bila vtomiika 261etna ženska, ki je Sele pred petimi dnevi povtto. otroka, pa je bilo rea. Detektiv Je preiskal stanovanje in na«o! slednjič tuđi sastavni Hstek Mestne z:^ 4 av!jamice, kjer je Vladislava zastavila ukradeno suknjo in nekaj drugih predmetov. I^etekUv je te poprej zvedel, da Je bila Vladislava £ez daun v mestu in da je že dva dni prej vatala iz otroAke postelje. Ženska je priznala, da je bila včeraj v naestu, trdila pa je, da je ae^la neskam popravit blazine. Zagovor pa ni drzal, kaj-ti iskazalo se je, da je nesla v mesto ukra deno obleko in jo oddala v zastavljalnici. Videč, da ji izgovori ne pomagajo, se je Vlađislava slednjič udala in priznalo vlom, ki ga je izvršila z nekim mladina kljucav-nlcarskizn pomocnikoin. že prej pred po-rodom je Vladislava vlomila tuđi v neko orug-o stanovanje v blizini in ukradi a okrog 2.5O0 din. Ta vk>m je izvršila sama, bres pomoći moškega in se je pri tem po-služila vitrina in dleta. VT&mijala je tuđi po fciški In Trnovem. kjer je stanovala, predno se je preselila v Rožno dolino. Are-tacija mlade ženske je ševe vzbudila v Rožni dolini pravo senzacijo. Srečen konec neprevidne vožnje Ljubljana. 1. septembra. Oni dan smo pomčali o prometnih nevo-Ijah, ki so jim izposUvljen; posestniki ob Stranski poti v Trnovem. Tedaj smo zaključili poročilo z žtljo, naj bi »e pot, da bi •e Se večja ^koda preprečila. vrnila svojemu prvotnemu namenu in zaprla kot pre-hodna med Opekarske cesto in Cesto v Mestni k>g za težke vozove in avtomobile. Skl:cev&li smo se zlasti rm. to, da je pot široka le 3 m in da zato ni mogooe brez Škode za tujo lastnino — gre p& pri tem tuđi za odvodne jarke, ki so tu edina kanalizacija — i7o£iKanje dvema vozovoma, ki se na tej poti srečata. Pot sama ni gra-jena za tako težak promet. V ta namen služi Cesta na Loko in je po njej /ve/:i prot^ Rakovi jelši daljša približno 100 m. Kaže pa, da je naša prošnja naletela na gluha udesa in da bo izpolnjena sele. ko se bo zgodila težja nesreća. Kako upravioena je bila naša želja, dokazuje tuđi dogodek, ki se je pripetil v noči od torka na sredo. Bilo je menda okrog polnoči, ko se je pripeljala po Zeleni poti v avtomobilu vinjena družba. Kako je bMo s šoforjem, se ne ve, toda sodeč po dogodku, tuđi on ni mogel biti povsem tre-zen. Avto je zavi-1 na Stransko pot in vozil morda kakih 100 korakov, ko je nenadoma *avozil v jarek na levi strani. Ker je jarek precej strm, bi se bil avtoroobil gotovo pre-vrnil, da ga ni zadržala živa meja na druj* strani jarka. Tako pa. se je vsa ta nočna avantura konćaU za soferja in njegove pot-nike brez težjih posledic. Manj-šo škodo trpi prizadeti lastnik meje, poleg tega pa je jarek popolnoma razrit, tako da bo sedaj od-tok vode. kar ni majhnega pomena, oviran, dokler jarek ne bodo oč-stili. To pa se bo zgodilo menda sele prihodnjo pomlad. Avtomobil so spravili nazaj na pot sele vćeraj dopoklne z dvigali in konjsko vpre-0o. Ugotoviti je treha se to, da ves čas, ico je ležal avtomobil v jarku, ni bilo mimo nikogar, k/ bi bil dogodek vsaj registri-ral, če se že smejo počenjati take »tvari brez drugih posledic. Iz Trbovelf — Konferenca od*eka za telesno vzgojo naroda. V petek ob 15. uri se je vršila v tukajsnji občinski posvetovalnici konferenca odseka ts. telesno vzgojo naroda, ki yo je sklical predsednik občine. Konference so se udeležili poleg v&eh nastavnikov za telesno vzgojo naroda tuđi predsednik občfne, ki je konferenci predsedoval, ter banovinski in sreski referent za telemio vzgojo naroda. Na konferenci »ta oba referenta ude-ležencem obrazložila pomen in namen organizirane telesne vzgoje mladine za naš narod in driavo. V vseh naprednih državah 9e že sistem organ?iimtie teleane vzgoje s strani državnih 6miteljev z naj već jim uspe-hom iyvaj«, zato je tuđi naša država sedaj pristopiia k sistematični telesni vzgoji mladine, ki v tem pogledu ne srne zaostajat; za mladino drugih držar. Toda todi mladina sama bo imela od te vzgo)e koristi; na, em strani M bo krepiki tek) m s tem utrjevela zdrav)e, na drugi strani pa bo imela zlast' moska mladina koristi pri odsluiitvi vo-ja*k©ga roka, ki bo mladeničem, ki bodo posezali telesno-vzgojn« tećaje, zelo skrajšan. Na konferenci se je koivčno razdelilo tuđi delo za posamezne teoaje, določil; so se prostori za te te ča je in progTam podrobnega dela tukajšnjega odseka. Prvi sestanek v»eh obveznikov za telesno vzgojo bo v nedeljo 12. septembra ob pol 11. dopoldne na ob-činskem športnem igrišču. Na tem sestanku prejmejo obvezniki točna navodila, kdaj in kje se bodo pričeli prvi tedaji tukajšnjega odseka za telesno vzgojo trboveljske mladine. Vs: mladeniči od 12. do 20. leta se opozarj a jo, da so po zakonu o telesni vzgoji navoda obvezani udeleževati se tečajev, ki jih bo organ iziral tukajAnji odsek za telesno vzgojo naroda. — Lahkoatletski miting SK Amater ja. V nedeljo je priredil tukajštiji SK Amater svoj lahkoatletski nvting, katerega so se udeležili atleti SK Jugoslavije iz Celja. SK Tr-bovlja m SK Amaterj« in kakor se je na-povedovalo, bi morali pri ti tuđi atleti SK Primorja, ki so pa iz neznan:h vzrokov izostali. Pohvaliti pa je treba SK Jugoslavijo, ki je poslala v naš revir izredno veliko Ste-vilo »vojih borcev. Rezultati tekmovanja sicer ntso najboljši. zla&t; zato, ker SK Ama-terju manjka primerno tekalisce, tako da je morala biti proga zacrtana kar na tgr&ču, vendar pa kalejo vseeno lep aapredek. Kot prvi trije so se plasirali v vsaki disciplini naslednj: tekmovafci: na 100 m (tek): sen. I. duster Robert 11.9 sek. (Amater), 2. Dob-nik Franc 12.1 (Jugoslavija), 3. Lopan Jože 12.8 (Trbovlje); jun. 1. Hosner Vladko 11.9 (Jugoslavija). 2. Bonač Marko 12.2 (J), 3. Soster Avgust 12.5 (J); tek 400 m: no 1. Dolmik Franc 1.02 (J), 2. Barovič Jože l.Cb (A), 3. Gohif Anton 1.07 (\); jun. 1. Bonač Marko 0.59.1 (J), 2. Soste? /ivgust 0.59.6 (J). 3. VaneH Karl 1.00.3 (A), tek 5000 m: seo. 1. Koritnik Leopold 18.25 (A), 2. Konćan Karei 19.03 (J); met diska: sen. Dobnik Franc 25.2 (J). 2. HUstan Slavko 20.50 (T): jun. 1. Hosner Vladko 30.31 (J), 2. Cosak Martki 29.60 (A), 3. Kos Rafko 26.61 (J); met krogle: sen. 1. Hlastan Slavko 9.49 (T), 2. Dobnik Franc 8.60 (J); jun.: 1. Hosner Vladko 12.52 (J), 2. Rožaj Jože 10.15 (A), 3. Božič Danilo 9.58 (J); skok v dal javo: sen. 1. Dobnik Franc 5.21 m (J). 2. Barovič Jože 4.60 m (A); jun.: 1. Bonač Marko 5.87 m (J), 2. 2aubi Anton 4.95 m (A), 3. Kos Rafko 4.90 m (J). Metenje kopja je moralo odjMMti mdi velike nOTihte, ki je priJht OMd | tekmovanjem nad doiiao. V »plošnero to lahko udeleženi klubi, zlasti pa naši domaći, zadovoljni z doseženimi uspehi. Iz Zagotja — Deiovnth dni bo psi rudniku m«aeca septembra pr«dvidoina to Luko Icakor avgu-ata. naniree 17. ZapoaUtev j« zdaj ĐAkaj č&sa na isti vjdini in •» prajanujejo aobo-ta, nedelja, potiedeljek im morebitnl prax-niki. V bližnji bodocaoati bo rudnik zadel a prelamanjem struje potoka Kotredeiioe, resiti j© pa treba še nekaj tehničnih vprar danj. S tem delom bo mo^oOe zaposliti već je fttevilo brezposelnfh. Torej ao pogledi v zimsko dobo dovotj dobri, a ugodno »tanje bi moralo tratiti nekaj let, da bi se zlagoma. zacelile rane. katerf je priat-dejala do Igra doba najabupnejše krize. — Rudarji si građe hlSice. Svoj 6aa smo poročali. da je dala TPT> na razpoLagro breaobreetna posojila svojim rudkrjem. Doslej se je te ugodnosti po»hi£l)o enajrt ruđarjev. ki «o pretJoli px>«ojila do 9O.OOO din na mesrfna odplačila. do 3O0 din. Vai so z gTadnjo že priveli in si bodo nekateri postavili prav prijetna domovanja. Rudnik jljn gre pri gradnji na vse naćlne na roko. Tako jim daje gra-dbeni matenal brezplaPod skalom. Velika cev prest reza potočno voao tako. da jo izkoristen padec, zaradi t-esar je urejtm zadosten dotok v tri manjše cevi. ki so vdelane v oštećuje velike betonirane jame, ki predstavlja pralnico. Voila seve-da ni higlenaka, vendar pa predstavlja naprava veliko olaj-danje rudarskim ženam, ki bo se doslerj morale mutiti s pranjem v sami stru^fi. Iz Poljčan — Iz ob^innke plsame, Občinski urad razglaša: Ker ^>e vsako leto ponavlja jo tatvine grozdja. odreja banska uprava, da mora imeti vsak prodajalec groztija jx>-trdilo od obćine, da je res lastnik gTozdja. Vai. ki se ne bi mogli izkaza^i s takim po-trdilom, jim bo groedje odvzeto in bodo obćutno kaznovani. — V soboto 4. septembra se bo vršil kamisionelnl ogled asaradi regulacije Ličnioe. Vsd lastniki parcel od km 1.300 navzgor se zato pozlvajo, da se ta dan razprave udelež^*, sicer se bo smatralo, da. se a kasneje izdano odloćbo »tri-nja>Jo. -— Lasrtniki orožnih listov naj s\roje arožne liste takoi pnedložijo obćdni ter naj plačajo letno baivovinsko takso, v na-»protn-em primea-u bodo pozvani na odgovornost po paragrafu ^* pravilnika o banovinskih davSftinah. - Dne 29. septembra so bo ob 8. uri vr&lla v Slov. Bistrici dražba hlse 5tev. 29 v Sp. Poljčanah, lajsrt Severja Stefana. Natanćna navodila so na občinski razg:lasni deaki. Prea to vrrel delno zamftAiti s predetavatni v poletnem Času na pro^t«*m. Tako je v nedeljo vprizorila na vrtii Nrata Mahori^a znano 5 dejansko ljudsko igro r petjem >Razhojnik Guzaj«. Ker je GuzaJ«-vo pofletfcv pri na« 5e v Žriv^m spominu, je seveda vladak) za i^ro vHiko »m i ma nj«. Prostor za ffledalce je bil do zadnjega kota Mjeden. Gl^lialo; eo iffri sledili s v*M-kim laffrimanjpm. Iffralri ao bfli dele&ni to-pfe^a ploskaiiia. Tffro. ki zahteva M^vilnih G9eb in nmo|yo truda je zretiral br. Zmago uMohorii?, pevske to?ke pa je naMudiral br. Alojz Živko. Nekatore (*cene so ljudstvu posebno segle do srra, za kar i majo za>lutre predvB^m nosilci vloc GuzaJ, Rarbka in Gnaajeva mati. Pa tuđi ostali i&iralei brat|# in sestre Kukovi?, ^itnik. Pet i Me, Pristo-nik, Mesartt Andrej in Iv., Heric, Podj?OT-Sek, Tu3, rvid, Medved in dru}e pripornogn k nspehu. Zdravo! Iz Maribora — Generalni direktor Putnika v Mariboru. V Maribor je prlspel generalni direktor Putnika g. Nikoia Kuaević iz Beocnada. OgledjaJ si je postojanke mairiboTs^* TuJ-sfcoprometne zvez^ in pxav rako tuđi do-lovanje centrale. Generalni direktor je bil poln hvale o vzornem poslovanju ta je it-rekel ravnatelju Tujpkopram&tne xvs«e (?. Loosu vse pmzn&DJe. — StndenŠkl rmmpk ittledto. Nedavno Je mtburil 9budeofiane \*&>v vanapirja, kl je 17. aprOa napade] nako 19*«trw> derkiieo in ator&I gnusen «lodin. DaUka l**l tefko ranjen« v maraborski berfniod, kj^r m «irav-nilci ugt)tovfli, da je nevamo olou€©na. 9fcuden*kl cnrnivAi so nvedUi strofo pireis-kavo. ki ni ostala hrez uepcija. Ue, kakor njopova fr-tew. Držarno piav4ni4tvo je takoj odredilo aretactfo pobotoeža v oserji dOdetnefra br««-poBelnepa Ktograla F. C. h Madbom. — Lool... Po prepii* a svoja isoo m je odetrandl 9GletnI mtea«kl pomo*ifkBo-goenir R. fa StrHarjeve rfiee v svojo sobo. V obupu je mo4 iz.pij ve^k> koiifioo liaoi« tašto, da js nmavceten obieAsi. Ka pomoč so poklicali nukriborske rf^svaloe, U «o otnipoĐca prepe*>irl r boteioo, k^sr ^e R. bori s smrtjo. — Skrivnostnl dogodi v pmkm. Pr«i#klo noć so Ijudje sHsmli Uiee o» pomoć. Ne-SMO41 i&mka je dbopno WicJa. Kliki to prifaajali n i«pe«a av^omotriU, ki >b bil brez lu&i. Ko «o vrim IJodja, > avtonoNl cribnei. Zsdevo preiski^e poiso^. — Od dom jt prtm* 1» lb. aipiu 14letni učenec Anton MagdA« k tle pf4 Poljčanah. Vi« potzTedov&nja s •trani <*-U#ti so ostaJa bresnspsfea. tis^Aft, 4b m Sfran 3 »SLOVENSKI NKRODt ****. X. Mptanoln 1037. Sfev. 200 DNEVNE VESTI — Vojrt** lnvojvodin]* Kaottka v Cavtatu. V6wj ^iotno je prtpluU jahta »Tiha« pred Split, kjer oeUoe do Jutri, ko prispe n BeneUt vt* jodnih An^leiev, ki seod-p^lieio * jahto v Cavtat, kjer poeetijo vojvodo in vojvodinjo Kentako. Visoka gosta oetaneta t Cavtatu še nekaj Saaa na od-dihn. — Uradnikom bodo irišane plaće? V ti-nančnem miniatntvo ae pripravlja uredba o zviš&nju oradniSkih plač odnosno doklad. S to uredbo naj bi bile vrnjene državnim uatažbencem fiače, ki so jih imen pred zad> njim unžacjem, toda z nekaterimi omeji-tvami Plaćo bođb povišane eamo uradni-kom Službenih Novin«. — Nove uniforme 'etalskih fcastnikov. Službeni >Vojni liatt priobeuje odiok o novih uniforman letalskih častnikov. Nova uniforma bo močrvo podobna, uniformi častnikov nade mornarice. K paradni uniformi bodo nosili letalski Castniki bele erajce s črnimi kravatajni, k navadnim uniform&m pa svetlomodre srajce in sa-moveznice late barve kak: ine bodo bluze. Letal&ki častniki bodo nosili tuđi bodala podobna onim, Ki jih nosijo mornariski častniki in tuđi njihove Itape bodo podoto-ne kapaan znornariških ćajgtnikov. Docent Dr.Jos. CHOLEWA Ordinira od 1. IX. TAVCARJEVA q-l. od 11—la in od a—4 tire - Odli£ni gostje v Dalmaciji. V Koto* je prfepel g svojo jahto monaški princ b evojim spremitvom. V kotorsko prietanišče je priepel s evejo jabto tuđi bivši franco-■iki miniflter in narodni poelanec Ravinond Peternotie, e katerim potuj^ lft uglednib Franooiov. Večja »kupina an^liških minj-etrov in polit i kov ge udeleži sport nega ri-bolova ob na.%i jadraneJti ob&li, ki bo tra-jal do 6. septembra, ko *e t»tavijo Angile-zi v Cavtatiu, da obiftčejo vojvodo in voj-voiinjo Kentaka. V Kotor je priepe! tuđi biv^i norveški sunanji miniKer Ewang. — Belgijski paraik »LeopoMville« v Dalmaciji. Včeraj zjutraj je priphil v split ako priatanifiče veUc lukausni belgijski paraik »Leopolđville« na pot! do Krfa In Alftira. Na njem je 183 potnikov većlnoma Belgijcev. Izpred Splita je krenil parnik v Dubrovnik. Snoći 90 8 paraika prvić od-dajaii po radiju nekaj glasbenih točk in kratkih predavanj v svrfao propagande, zbUŠanj* med Bel^ijo Ma Jugoelavijo. — FtaDlnoi, kl ae nameravajo udelcŽlU kongresa Zveze planinskih druitev v No* vem Sadu 5. septembra t, L ter «W1eJHh izletov na FniAko goro in po Donavi iko-d 2elecoa vrata do Prahova ki dalje do Nifla s povratkom preko Oplenca, naj se pri^avijo v pisara! SPD, Ljubljana, Aleksandrova c. 4/L najkaaneje do ćetrtka 2. septembra popokkie. Ob priliki kongresa bo tuđi planinska foto razstava, kjer bo razstavljenih okrog 600 prvovrstnih po-snetkov U vseh gorakili krajev nade države. VUOUNE sa iolo kopajte samo pri strokovnjakii Dorjath Jakoba STARI TRG 15. — Nove skladbe. Zbirka slovenskih zbo-rw. Qb 70 letnici skladatelja Petra Jereha. 2ialožila in ialaLa Hubadova župa JPS, lito-gTafija Ćemažar in drug, komisijska zaloga knjigarne Glasbene Matice na Konjrresneni trgu v Ljubljani. Cena partituri na 14 etra-neh le 10 dinarjev. — Slovenska osrednja pevska organizacija je je v prvem tvezku evojih novih edioij Bpomnila 70 letnice pri-ljMbljeneora l)iids.ke^a skladatelj« Petra Je-reba in je izdaia njegovih 6 moških in 2 mesara zbora, po većini Sc netkskanih ^ v li?nem zvezku. čedno lrtogrrafiran-ph. ki jih bodo naši zbori neđvomno veseli. Pevni bo, melodijozni in ne bodo za i^vajanj^ de%H pevcem nobenih težav. PriporoČam jih! Zbori HuHadove župe nai zbirko naroda}o na-ravnost na naslov uprave. Z P. — Zadnja pot Dragice Roškarje^'e. Iz Koprivnice poroćajo. da so se širile ob ne-nadni smrti ućiteljioe telovadbe Dragice RoSkarjeve razme neutemljene vesti. CeS, da se je zastrupila z močnim mamilom. Obdukcija je pa pokazala, da je nastala smrt zaradi izliva krvi v možgane. Vče-raj popoldne je velika množiea občinstva z mladino in profesorji spremila pokojni-co do pokopališča, kjer se je v ganljivih besedah poslovil od nje v imenu profesor-skegn zbora prof. Adam Marin, v imenu Sokola pa uCitelj Joso Kraljič. Pri poko-pališcu je čakal avtofurgon, ki je prepe-ljal krsto z zemskimi ostanki Roskarjeve v Maribor, kjer bo pogTeb danes ob 16. Ana.zbudD Sjć Čž2še .ft6U§J ,?>( uda — Prijavite se za dvodnevni iiM v Tr9t od 5. do 6. septembra, dvodnevni izlet v Gorico in Trst od 7. do 8. septembra, ter tridnevni izlet v Vipavo od 6. do 8. septembra. E*rijave sprejema Izletna pisama M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon št. 26-45. Vborl 17 PrcSernove ulipo. — Primo Carnera na Sušaku. Bivši prvak v boksu Prima Carnera se je imiđil v ponedeljek na SuSaku, kjer je vzbujal veliko pozornost. Mož je viaok 210 csm, torej pravi orjak. Temu primerne so tuđi niegove nogre, saj nosi čevlje številka 56. Bog ne daj. da bi stopil človeku na nogo ali ćelo na kurje oko. Novinarjem je Carnera pravil, da nanierava odpotovati v Ameriko, kjer so bo spoprijel b prvaki v rokoborstvu. Dr. Božidar Lavrič ne or«Uoira od 1. septembra do Ti. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, precej stalno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Beogradu, Sarajevu, Skoplju in Splitu. Naj vis ja temperatura je znaSala v Skoplju in Zagre-bu 28, v Mariboru in Splitu 26. v Ljubljani 23.1, v BeogTadu 19, v Sarajevu 18. Davi je kazal barameter v Ljubljani 703.4, temperatura je znasala 15.1. — 60 kg teftkega "oma so ujeli v Mari. Iz Čakovca porocajo, da so ujeli ribiči v ponedeljek v Muri 60 kg težkega soma, Graničarji so opazili, da plava po reki velika riba, pa so opoaorih na to ribice, ki so brž odveslali s čolni za somom in ga. ujeli. Vse kaže, da je bil som omamljen od konoplje, ki jo perejo v pritoku Mure reki Trnavi. — Slovenac utonil v Savi na Hrvatskem. Pri va^i Mi^evac na Hrvatekem je Sava naplavila truplo n^znanega utopljencA, ki fio v njem spoznali mizarakegra pomočnika Josipa Petka iz Most pri Ljubljani. Petek je utonil že 28. av^ueta, njepovo obleko so na^Ji na obali Save med Gredico in Ja-runo. V žepih so našli dokument« na im« Josipa Petka. Petkovo tniplo je že ra^-pa orestopu na kak zavod izveo Ljubljane ? banovini učiti le nem^čine in da todo morali opraviti tofttvanu dopoUutni ispit ob preetopu. Kajti anfild&ine ee bodo mogli učiti ufcenci v dravski banovini edano le v Ljubljani, firer pa na nobenen sradnješot-skem zavodu. Obenem sporoom kraljevska baneka uprava, da se bodo na II. državni rsalni gimnaziji v Ljubljani (FolJAaska ce-sta) sprejemali utenci samo v IV. in VIIL razred. —lj Dt« «e£kosloTaiki letali na ljabljaa-skem letališf«. Včeraj okrog 18. sts se sđu-sUli na letaliste pri D. M. v Polju dve hs-ikoslovaški letali, ki eta ae udeleiili med-nafrodnih letalskOi tekem v Italiji, kjer so C«hoslovaki ▼ skupni ooani dn»WaMerc aopet dvignili t iračoe viiave, CeđuahmAd leksici ao ae rrnili do- —lj Selskim «prmriteljBtT«m, Letošnji je-seoski ljuMjanaki vdlesejem od 1. do 12. septembra bo obaegal raastave industrije in obrti, izdelke naSita pohisivenih moj-strov, razstavo male domače obrti, razsta-vo >Živalce<, etnogralsko-mLsijonsko rs»ta-vo >Indijac ter veliko 'ubilejno raartavo elovenskaga novinarstva. Ta razstava bx> prirejena v proslavo 1401etnice Vodnikovih >Lublanskih Noviz« ob 901etniel organizacije slovenskih poklienih novinarjetv in bo da jala jesenske«nu ljubi ianskerau velesej-mu glavno obeležje. RaaBtava bo obsegala 4 paviljone z glavnimi panogssni novinarstva, taorej s pieanimi in tiskanimi novina-mi, z novinama v podoti, z govorjenimi in petimj novina mi ter z nov i na mi v ti vi sli-ki. Na lazsiavi bo izhajal poseben dnev-nUc, urejevan m tiskan pred ofcmi obisko-valcev razstave. Obiskovalei bodo videli tuđi vse reprodukcijska tehnike. Skratka, razstava bo pokazala ve« razvoj na§eea novinarstva od najstarejsih Časov pa do današnjih dni. s poročevalstvom in vsemi pripomočki, da bo poučna in zaniiniva za vse sloje prebtvalstva. Tako bo ogl^i našega leiodnjega velesejma tuđi za šoisko mladino relo poučen, zanimiv in korusten. Zato bolskim vodstvom nujno priporocamo, naj T>ripel)ejo mladino na vele^ejem, da si vse to ogleda. —1) VM vaaib od «1 otrvamjete le z op-UCno eistiml tmisenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaJsu Fr. P. Zajcu, izprasaziezD optiku. Stari trg 9, LJubljajia- —lj Živalski vrt zoološkega društva v Tivoliju tik velesejma bo odprt tuđi v ča-6u jesenskoga ljuhljanskega veleeejnia od 1. do 12. septembra nepretrgoma od 8. zju-traj do 7. zvecer. Na opled bo vsa dlaka-sta in pernata divjad naših gazdov. V le-po urejenem parku se živali prav dobro počutijo. Prednjači medved-sladkosneđ, ki tehta že tri stare centa. V njegovem so-sedstvu prebiva jelen, divje svinje, srnjaki in srne, volkovi, šakali, lisice, jazbeci, ve-verk*e, podlaeioe, dihurji itd. M3d pernato divjačino si delita oblast kraljevski in planinski orel. V soseščini «0 uharice, sove, postolke, kragulji, kanje, krokarji, vrane, Soje, srake, §karnjak in beloglavi jastreb. Ob ribniku pa najdemo raci, Štorklje, razne čaplje in druge vodne ptice. Velika ^o-Hjera ptić pevk in jerebic, prepelice, grlice, fazani, divji golobi in druga eorodna druščina oživi ja jo živalski vrt. lj— Slovenske evangeličane, kakor tu*li tište Slovenca, ki &e za\-2emajo ^a nauvedi v Ljubljani in okolici prosim, Ce bi bili tako dobri in z đo-picnico javili svoje naslove na naslov V©-koslav J. Koro&en evanff. miisijonar Ljub-ljana-Moate Prešernova 96/1. —lj AU je to prav? Pri renoviranju šentpetrske cerkve bodo potrebna tuđi mi-zarska dela, ki so bila kakor vsa druga razpisana. Ponudbe je vzelo već znizarjev, za delo sta se pa potegovala samo dva. In zg-od,Uo se je nekaj, kar bi bilo čudno, če bi se zgodilo kje drugje ne pri nas. Dela je dobU namrec mizar z višjo poaudbo. Proračun zrva&a 50.000 in njegtjva ponud-ba je bila. za celih 11.000 višja od ponud-be drugega mizarja, pa je vendar delo do-bil on. Kdor pozna razmere pri nas in oba mizarja, bo tuđi vedel, zakaj se je to zgodilo. Mi amo zabele&ili to £axxu> po svoji dolžnosti in pa v vednost davkoplaČeval-cem žentpetrske župnije, ki bodo morali prispevati £a popravilo cerkve. —lj Ordo ra>ium|e z umobolnlml na Sta dencu. V umobolnici na Studenimnik v D. M. v Polju, kanior pripeljejo pokojnikove zemske ostanke iz mrtvažnice splošn? bolnice, da jih polože k večnemu počitku Aa tamo^nlem pokopaliMu. Oblastni odbor UJN2B, Ljubljana. —lj šola Glasbene matiee sprejema gojence od 1. do 4. septembra dopoldne in popoldne v pisarni v Gosposki ulici. Pou-čujejo se na Soli voi plasbeni predmeti, dola ima pravico javnosti in izda jati v*-liavna fepriJevala. V interesu rednega po-teka pouka je, da se gojenci pri javi jo ta-koj, ker se bo začet pouk v vseh oddelkih in razredih v torek 7. »?ptembra. —lj Konserratoriste, »tare in nove, opo-zarjamo, da je vpiaovanje od 1. do 7. sei> temhra vsak dan od 9. do 12. Vsi podrobni razglasi eo nabiti v veži poslopja. —lj Sokole in Sokolite, ?lane Ha rodne sta-rokatoli>ke cerkva obveččamo, da bo v proslavo roj&tnega dne nažeca pnrega staroste Nj. VeL kralja Petra II-, riovesna alužt« božja v ponedeljek 6. t. m. ob pol 9. uri v kapeli narodne etarokatoli^fce cerkve na Go-sposvetski časti 9. Bratje in sestre «e vabi-jo, da se udeleie te svečanosti v pol ne ni številu. Zdravo! —lj Promenadai koncert. Turisiični odbor za Izubijano priredi drevi ob 20. promenad-ni koncert za Bežigra-dom. Igrala bo delav- ska godba >Zarjac pod vodstvom kapelnika g. Iva Grudni. —lj Odbrmieu! V nedeljo 5. t. itl ob poi 16. uri ocrkrije Rakek spomenik kralju nw-čeniku. Narodna odbrana poziva ovoje San-stvo, naj se udelezi te pietetne manifestacije. rVav tako «e udeležimo ođkritja «pome-nilca gorišk-ga slav«ka Shnona Gregortiča na praznile 8. i m. v Ljubljani. Oblartni odbor NO v Ljubljani. —lj Driarai konservatorij sprejema stare in nove gojence od danes do vkljuino 7. t. m. Vpisovanje je vaako dopcfckte od 9.—12. v komervatorijaki pisami v Gosposki ulici &t 8-L V«e podrobnosti ao razvidne z rai-glaane deake ▼ n& zavoda. —lj P«T»ki BbM- Olasbeae Matiee prične z redAimi vajami v eetrtek dne 2. L m. ot> 20. Pol ure pred to vajo ««ega raešanega zbora naj te zglate novi, dobri pevri in oni čUni, ki lansko seiono nišo poaeeali vaj. Vaje ae bodo vriUe redno ob terkia 2a eaMkia ob 20. uri. —lj Daae« se prHbe TpItoTasJ« ▼ 5olo Glaafcaat Matica in aioer od 9. do 12. dop. in od 15. do 17. pop. Vpdaovanje bo fe jutri in pojutri^njem, v eoboto popoldne pa je ie razdeHtev in doiočit^v urnika. Gojenoi naj 6e oglase v «preanetvu starSev v piaartii Glaa-bene Matice v Gosposki ulici St. 8-1. —lj Tamne. U atanovanja Tererije Jen-ko na Erjtvfevi ceati 12 je nekdo odnesel 700 din v bcnkoTcth po 100 din. Z dvorišna hiše St. 7 na Omkarjev?m nabreiju, je tat odpeljal Oroelavu Kraigberiu 800 din vredEo kolo, znamke >Steyer«. Iz stanovanja Antona lica v Florjanski ulici je nekdo odneeel 200 din vreden euknji* in telovnik. Iz meficice Rudolta Potkopa v diđci po je n-3kdo ukradel za 100 din mesnine. Iz Celja —c li feljsko statistike. V avgustu je ob-iskalo Celje 1557 tujcev (1146 Jugosloveuov in 412 inocemeav, med njimi 556 izletnikov), nasproti 1447 v letošnjem Juliju in 1782 v lanakem avgustu. V pretekiem meeecu je umrlo v Celju 40 oseb in eicer 16 v mestu in 24 v javni bolnici. —c Sokolske iapne tekme ▼ odbojki za članstvo in naraSčaj 93 bodo privele na praznik 8. t. m. ob 9. dopoidne na Glaziji v C^-lju. Tekem se bo udeleiilo okrog 20 postav. Prvaki teh tekem bodo nastopili pri oblast-nih tetamah, ki todo 12. t. m. v Celju med prvaki kranjske, ljubljanske, maribonak^ in celjske sokolske župe. —c Ne>r©*a n© poriva. V nedeljo je krava brcUila *241etueiia posestnikovega sina Ludvika Podhra^ketra v Bremui pri Humu ob Sotli m mu zlomila l?vo kljucuico. V Lo-ki pri Žumiiu si je llletni delavc>v sin Ignac Artnak pri padru zloniil levo ključnico, v nedeljo pa si je 481etni toN^arni&ki delavec Ivan Arzen^ek iz Gaberja pri Celju pri pad-eu zlomil desno nocro v členku. Ko je inka-sant ma^tne elektrarne Goleš iz Crela p^ljal v soboto svo}€*iza triletne^a sinSka na kolt^u, je kolo zgrabilo otroka za levo nopo in mu jo zlomilo nad kolenam. Poneerefenci se zdravi jo v celjski bolnici. —c Dve »rtvi napadaleev. V nedeljo je po-ftestnikov sin Anton Banov53k v Razbor ju pri fekofji vaši v prepiru napadel svojega l41etnega brata Rudolfa in mu zasadil nož v desno stran prei. Isteka dne je neki mo^ki v prepiru udaril 591etno ženo upokojenetra rudarja Marijo Kranj^evo na 2ek*znam pri Veliki Pire^ici s tako silo, da ji je zlomil desno roko v zapestju. Oba po§kodovanra i«o oddali v celjsko bolnico. —c Tetka prometna ne»reča v Kolnici. V nedeljo okrog 15 30 sta se peljala po-aestnikov sin Prarnjo Turnšek z Rečice ob Savinji in Slavko Liojk iz Celja z motornim kolesom iz Celja v LaSko. Ko sta pri-vozila do ovinka / Košnici pri Cel)u, sta se pojavila pred njima na cesti 281etni de-lavec Ivan Konjar iz Nakla in 341etna služkinja Maiija Lamu tova 9 ToLstega vrha pri Konjicah. Kon)ar in Lamutova sta bila moćno vin jena. Ko se jima je približaio motorno kolo, je stopil Kon-jar pred motorno kolo. Nesreća je bila neizogibna. Motorno kolo je podrlo Konjarja in La-mutovo na tla. Konjar si je zlomil levo nogo, Lamutova pa je dobila pretres rmo-žganov. Oba so prepeljali z reSevalnim avtomobilom v celjsko bolnišnicO. —c Z drevesa je padel v petek 121etni poaestaikov sin Alojz Dergajner v Sooki pri Novi cerXvi in ari zJomil levo roko v zapeotju. Dečok »e zdravi v celjski bolni&-nici. Z Jesenic — PoroKa. Porodi se je gT- Tufefc#ld Aleksander, nameSćexiec KID z gdć. Sla-vico I^apajnetovo, bivšo načelnico Jeaeni-škega Sokola. Mlađemu simpatićnemu so-kolskemu paru na5e iskrene čestitke: — Sport. V nedeljo je kombinirano mo-Stvo SK »Bratstvo« po daljšem času zo-pet gostovalo v Kranju, kjer je a I. moštvom SK »Kranja« odigrralo nogometno tekmo, ki >e končala z zasluženo zznago ^Kranja« Z rezultatom. -4 : 1. Sprejem jeseniških sportnikov v Kranju je bil to pot zelo lep in prisrčen. Lepo in korektno ponašanje kranjskega medčanstva in sportnikov na-pnam jeđenidkim nogometašem je nanje napravit zelo dober vtis. To daje upravi-čeno upanje, da se bodo stara nasprotstva kmalu lepo izgladila, in da se bo v sport-nih organizacijah morda res kmalu uve-Ijavil pravi vitedki duh. Iz Lf ntomera — MHh se j« potopil. Narasla Mura je potopila v svojem močnem toku nilin, la«t 2. Stanka Gregorinčiča iz Razkrižja. Z veliko težavo se je posrećilo domaćinom in casil->ki ?eti r^iti nekaj žita, moke in nekaj glavnih delov mlina, dofini je mnojro inv«»n-tarja odplavalo po Muri, da trpi lastnik za 60.0C0 dm škode, ker ni imel mlina zava-rovane^a proti nezgodi. — Prri ahsolvent tečaja za tele*jio \ytgo-jo. Enonieseini tet'aj za telesno vztrojo v Beogradu je abeolviral in poloiil izpit za &a-mostojnepa n^ustavaika telesne vzjjoje znani sokolski delavec g. Alionz 7ailhofer, šolski upravitelj na Cvenu pri Ljirtomeru. On je prvi absolvent tega tečaja v nađeni srezu. Čestitamo! — Smrt radi poškođbe na kolesu. Po»est-nikov sin Ernpit Fajfer iz okolice štrikove se je vozil niuilo 6 kolesom ter se zaletel v oje nekega voza. Pri teni je dobil tako moćno počkodbo na prebavnih organib, da je Še iste noči umri. — Noto ŠoUko leto. Na meščanški k>li bo vpisovanie v prvi raared 1. septeu*t>ra, za we ostale razrede pa 2. septembra, vsa-kokrat od 7.30 dalje. Popravni izpit i bodo 4. septembra. Več na šotekih vratih. — Ka glasbeni Soli bo vpisovanja v ^ototo 4. septembra od 8. do 12. in od 13. 16. v glazbeni Soli. Vprsniua znaea 5 din. Učni predmeti eo: poslanje, klavir, kromatična har-nKmika, čelo, teorija, mladinsko in solit>tic-no petje. Na strokovno nadalievalni ^oli bo vpieovanje učencev v nedeljo 5. septembra ob 10. uri. Vpieati se niorajo vei vajenci in vajenke, ki se u£e pri mojstrih v Lfutonieru, Ijutomerski okolici, na Kamenjaku, Oza-njevcih. Lukivcib in ftalincih. — Zopel irtev noia. V Petanjcih je bil pri posestniku Brajkovi^u za hlape« Josip Seres, ki je imeJ ljubavno rann^rje z go-spodinjo, ženo po*e«tnika Brajkoviča. To je doznal tuđi mož Brajkovtfeve, ki je račel zasledovati «vo|ega hlapca in svojo »etio. Ko ju je nekega dne zalotil v koruzi, ja za?el Brajkovi&i pretepati. pri ?emer je hlap^v Seree po^rabil noi, da bi zabodel Brajkovi-ča. Isto je atoril Brajkovič in uubodel v vrat Sere«*, ki je izkrrarveL Br»jko»i£ •» |e mn jftvil orofaikom. Razstava da!?j in vrtnic Ljubljana, 1. septembra. OotovD «e Se vaakdo apomni na lansko letno razatavo >Sodobni vrt« v G paviljonu na sejmid6u. Zanimanje za to odlično in drago poiredltev je bilo vsestran&ko tako, da ae je velesejmska uprava odloćila na sploteo teJjo tuđi letos priroditi v G paviljonu okusno raxst&vstilni Sokol, I. nadstropje. Pridite v čim večjean fite\ilu! A mire j Ključenko Iz Kranfa — Gimnazijske vesti. Pri ponavljalnih \t-pitih. ki so St? vršili prejšnji tedon, je iz-delalo 779/» učencev in uOenk, 23°/© pa je reprohiranih za eno leto. lTspeh je torej Ae nekoliko boljci rvd normalnih re/ultatov, zato ne more biti govora ne n pretirani strogosti, ne o preveliki popustljivosti. Popravne izpite pri višji kot ni/ji maturi so napravili vsi kandidat je. Višii tečajni izpit je napravilo v s^ptcmhr*kem roku 5 učen-cer: Murnik Ciril, Murnik Franc, KcržiSnik Stano, Kmet Mirko in Henedik Pave-1; ntŽH tečajni irpit je pa delalo m napravio 15 učencev in u^enk. \fpiso\*-inje bo jutri 1. sept. za I. fiimn. razr., 2. sept. za II. razred, 3. sept. za III. in IV. razr. in 4 sept. za vse ostale razrede. Plačevanje Solnine je leto* preurejeno. Starži. ki plačajo Ao 800 din davka, ne bodo plaćali >olnine, od te viote naprei sta pa določeni 2 stopnji: za nižje razrede se bo plaćalo rruinj, za višje pa več. Koliko bo letos oddelkov se 5« ne ve. Lan! jih je bilo 17. Tuđi še ni doloĆeno, kdaj bo šol&La mala in prič-ettk pouka. Najlepie bi pač bilo, da bi se šolska masa vršila v ponedeljek na rojstnu dan Nj. VeL kralja Petra II.. da bi bila ta dan že vsa mladina zbrana. — Šola in dani, to je društ\o, ki druii profesorje s starši, bo tuđi letos imelo redne mesočne sestanke, ki so do/daj pokazali prav lepe uspehe. Na teh sestiJnkih i majo starii priliko raz-ložiti prutes*>rjcm svoje želje, »lednji pa dajo staršem navodila /a kontrolo otrok doma. Ker je to res nepoMrd-den, prisrčen stik med solo in domom, pri-poroćamo star>em, da se bodo teh sestan-kov udeleževali polnoštevilno. — Na počitnice na Cekko iz. dva meseca je agilna kranjska Jč liga poslala n« svoje stro^ke 4 dijake, 1 je pa imel državno pod-poro. DijaJci so si ogledali Prago. v«o okolico in rudi Brno ter *o se vrnili vsi vzhičc-ni nad lepoto če>»ke zemlje in gostoltubnost-jo českega ljudstva. Ti diiaki bodo na'vnc-tejsi propag-atorji mcdsebo>neija bratstva, ker poznajo če^ko državo in njeno ljudfttvo od blizu. Najhitrejši avto grade Kapitan (^-»r^ Eaoton jt- liaroćil v tO-varni avt onu »bilo v v Woive.i»tonu velfk 'lirkalni avt4> po bitnih otnutkih. s katerim hoif prekriti svet4>vni hitruetni rekorti hira Maloolma C&mplieUa iia > Modri ptici«. Ea^ton tnli, da 5i^> km na uro ne «ne ve-Ijati za hitroturio m^jo v avtomotoLizjna. kakor «e y& zlelo ob wrdcjih Cainpbrtlovih ;K»ku^ih, E^tonov avto bo vottf. b»je s hitrori»>> ft*o km na uro. Kapitan Kanton je pii moral vso knn-Htruk'i>» uvoje^a avtomobila prilair^liTi tako ve-tiki hitro*ti. Meliti je moral zla*»ti n.i obrežitev kole* in na obralto pnevmatik. pa iiaj bo dirkakia proea ic t*ko idealna. Njegov HVto lm dvakrat daljAi od oJ>i'aj-nih modernih dirknlnih nvtnmohilov. I>f>l^ ho lt m in nnel bo (^em ko^e^ nann+ni štirih. Prvi par koJ«vs ho manjci ol ostalih ka-kor je to pri mo^prnlb lo-komotivah. Avto ho peveda strnjro aerodinamič^n, «1ji ^ra ne bo oviral zračni pnHuk. Im^l ^>o dva n»otorja po S.rtnO HP. POZNA SVOJTA MO7.A Gospa v L-o«*eh: Prosim vas. k)e J*» t*to lepo 4ekl€, ki je nosilo na mm» pijafnV Gn^ivw1inja: AH W radi ^ kaj pili? — Ne. vedela hi namo rada, kje naj iV^m fvojepa mo>ža. <1a i«p vrnev^ »iknpa' lomoT. V IMENTTN1 RBRTAVR\( I JI Gost: Te Juhe n« morem Jeati Natakar: Takoj pokli^*?«m plft^ilneffa. PUičilni: Takoj pokličem kuhar ja. Kubar: Oprostite go^od, kaj pa manjka toj juhi? Stev. 200 >SLOVBNSKI NAROD«, sređa, 1. mrt lerntca 1»*.. Stro S Morilni prstan ^' - cesarja Trajana Bolgarska služkinja Ira Vasova je hotela z n}lm umoriti svojega nezvestega ljubčka Sluškinja je jM»>ki*ila umoriti eloveka 7. začTru)»ijtkiiini jirs'ainMn rini^ktira ee^arja. To je r>u<> uza i je istine uaraviiave, ki .-o jo imeli te ilni pred eotlUccui v ^»fiji. Glavnu zanimanje pa ili bilo a*retai; « pfnjp"!ii. C^ar Trajan, etltMi najzitaui'tiitej-ili rim- skih vla-larjev, ji> z.-t(*i«ti| Boliariji trujne 8le«1<»ve fivojejrji vladanja, kajri sklanja Boljrarija j« *pa'lala takrat k rimak: ilr/.avi kot ;>rovinca L»a<-ia. Sofi>*ki narodni nm- 2ej hrani Uoirate hiiomino na to . pa tuđi v privatnih mkah je iimo^o nu'čev, **?a-L \erizi«- tu j-rr-'anov. ki 1*0 jih ne>koč »o^ili rimski re* i ^0 ieti advokat Tif*>v i^nturinjinv irrol> in na.^el v njom prsati /. (johro nhranjenini napisom. lvom-no j* hila sinrtfMioršn.i itrla n^kor napoje-na <; Ft rupom, ftol^ rm^f^anca. pn*tana. sp -rvrda po Inbrih "200O ]pt.\h n~ -Li iisrotnvrti. Holj uporno jo bilo to \>n n«1v*ikafu Ti|>ovu. Po nj**£"Ov' ^mrti J* IV* * Tuknjira v prstanu prarn.i in tu fc prav za prav raronja porinu obravnava. SJužkUija advokati* ve^ra vnuka ugovra Ivana Trpova Ira Va*ova je bila xa-roč€na a iK»kim davCnim uradnikom, k| ji je obljubi! z-akuu. Poznejt- je [*n ob]juf»o prelo-uiii in »« oieml z dru^o. Ira Vrtova guje pružila in rotila. grozila mu je. t4>La vp© zairum. IV»tem >* pa kazalo, da ho je spri-ja'/Jiila s bvoj«) t»ridko i»o jK^Ula »voj©mu bivšemu laroirncu p<»roOno »iarilo v oblik! starin-akofru prstana. BU je i^ti prstan. ki fra je bi: i*>larii r^sar Trajan ivojem-u centurionu. [*>znoje ga je pa na^l advokat Tip«>v pri Haškovu. Ira Vasova je \~i\*°jo prožnopt, pojmila 17. profana tenko i^rlo, da ?e je za-pirila /orrimi v pnF*. To-l^j jo /onin f^pn-znal. da je bil v pTiPtarm Gtnin. Odbiti je n.i kliniko. kjer sn j*\ uiroiovili. da in^tan ni več nev;wen. ^>n<]a^ )f> na Trn Va^ovn f>^a':!fl policiji, -la «io jo aro'imli in f>o-*a-vili pr*d fiodišče. ^bfožpnka j*» priznala, da ie "kradia >tarirtt=ik; pr^tan. -H V 7 n:mi umorila ^vo-jesra no7.vp*>toira lrub«Uva. Ker po pa stro-kovnjak? uirotovrli. da profan ni bvl vr<* npvarr»n. kor ?trupa ni bilo v^ v nj^m. j? izroklo sodišro mnpn)p. da i> Vabova za-krivih« rv\«ktis "mora t nourinTcnvjf?rn oro/.-icm Niti 7arn
  • '-inov i»nptan. j*> r«1ai vi=ak 'lan • poln radovednežov. Astrolog! o septembru Za september napovedujejo več slabega kakor dobrega — Tri je zelo kritični dne vi Mlaj dne 4. septembra, pravijo astrolozi. Je važen datum v mesecu in kaže na dobre in slabe dogodke ter obeta zlasti v politiki dokaj novela. Kaže tuđi na uspevanje velikih podjetij in trgovin. Toda pbnet A\ars »toj: ves mesec zelo neugodno v znamenju Strelca ter kvari dobre mednarodne odno-šaje. Tuđi za pomorstvo konstelacija Marsa ni ugodna. V dneh 10., 11. in 12. septembra bodo dnevi zelo kritični Aspekti teh dni kažejo na prometne nesreće in na veliko razburjenie, ki g;i utegne povzročiti gibanje mno/'c. Od 17. do 20. septembra Lahko pri-čakujemo važne nove odlocbe in odredbe oblast:. Proti koncu meseca, in sicer 25. septembra, napoveduje zc!o slab aspekt ne-sreCc 'n ra/burljive dogodke. Glede vremena napovedujejo astrologi v septembru nevarne viharje in poplave tn druge elementarne katastrofe. \rremensko kritični dneci v mesecu bodo I.. 9.. 19,. 20.. 26. in 28. september. Dne 2. septembra se planet Merkur obrne v svojem kroženju, kar pomeni, da so sle» deči dnevi skoraj do konca meseca neugodni za vsakr>no pisanje. Sicer je pa ta dan dober za umetnost in za šport. 5. september je neugoden za trgovino In promet. 6. september je zelo neugoden za politiko in za gospodarstvo. 7. september nam utegne pri-nesii kaj novega v politiki. 8. september je neugoden za važne posle. Dne 9. septembra se 7aČne seriju /elo kritičnih dni. 10. september bo dober samo za politiko. krit;čen pa ih promet in za vladajoče osebe. Dne II. >eptcmbra bo Ve-nera v kvadraturi s planetom Urinom. Ta slab aspekt povzro-ča navadno elementarne katastrofe in raz-buria mnozice ter je slab za industrijo in za promet. Na ta dan ni priporočljivo sklepati pogodbe, ki naj bi veljale za dljc časa. i*ud: sledeči 12. september je zelo kritičen Mars stopi v kvadraturo 2 Ncptunom okrog 21. ure. Ta aspekt povzroča razburjenje. ćeprav ne traja dolgo. Taka konstelacija kaže na velike požare in na katastrofe v pomorskem prometu. Doma in na tujera se utegnejo pripetiti velike nesreće in nastati velik nemiri. Ogroženo je življenje vi.sok;h oseb. Dan je kritičen tuđi za šport. Po v sploinem dobrem 14 septembru priđe zupet kritičen 15. september s kvadraturo med Merkurjcm in Marsom, ki kaže na nemire, na nesreče v prometu in na sla-bo dispozicijo za vse duševne delavce. Tuđi 16. september ni kdo ve kaj ugoden. Dobri pa vo sledeči 17.. 18. in 19. september. Tem pa sled'ta dva neugodna dneva, 20. In 21. september. Posebno 20 september je kritičen za promet. Dne 2~*>. septembra stopi Sonce v znamenje Tehtn:ce. kjer bo do 23 oktobra. Na ta dan se prične astronomska jesen, dan in noć bo^ta enako dolga. Od tega dne naprej se utegnejo dogoditi v življenju pomembni dogodki za vse, ki so rojeni od 23. septembra do 22 oktobra, od 21. januarja do 19. februar ja ter od 21. maja do 20 juni ja. Kritičen dan prvegti reda je zopet 25. september. ko st.a Sonce ;n Satum v opoziciji. Konstelacija ie zelo kritična, čeprav ne traja dolgo, in kaže na nesreće v rudnikih, v to-varnah in velikih podjetjih. Nevarna je ta konstelacija tuđi za visoke osebe. Pod vpli-vom opozicije med Soncem in Saturnom se razvnemajo politične strasti in se kaj rade pojavijo elementarne katastrofe. Od teea 7elo kritičnega 25. septembra do konca meseca nam zvezde ne obetajo nič dobre-ga. Le 29. septembra, ko bosta Merkur in Tupiter v dobrem aspektu, bodo imele osebe v visokih položajih dober dan. Tud; za politiko je ta dan dober. Zadnji dan v mesecu dne 30. septembra je zopet kritičen za velika nodjetja. Mars stopi tega dne v znamenje Kozoroga, kar pomeni začetek kritične periode za vse, ki so rojeni med 23. decembrom ;n 20. januarjem, ter tuđi za vse države Balkana- ALI SI ROJEN V SEPTEMBRU? Za vse. ki so rojeni med 3. in 13. septembrom v znamenju Device stoji planet Jupiter letos večkrat zelo ugodno in jim prinese zboljšanje v pokliču in sploh. Obenem pa vplivajo drugi aspekti slabo na njih bit-je 'n žitje, zlasti za vse, ki so rojeni med 9. in 13. septembrom, ter jim delijo skrbi polno leto. Za vse stoji Mars ugodno od 16. do 2° oktobra ter jim daje moč za uve-Ijavljanjc. Med 14. in 23. septembrom rojeni ntso uživali naklonjenost zvezd v prvih mesecih letošnicga leta Uspehi in zadovljstvo se jim obeta od 26. oktobra do konca leta. Mars jim ne bo naklonjen od 16. do 29. t. m. Med 24. septembrom Jn 3. oktobrom v Tehtnici rojenim letos zvezde nišo naklonjene. Premagovati morajo razne težkoće v družini ;n v pokliču. Ogroženo je tuđi njih zdravje. Do srede oktobra ne smejo priča-kovati srečnih dnevov. Med 24. in 26. septembrom rojeni bodo ;meli uspehe in pomoć v drugi polovici decembra. Mars bo vse podžignl v delu in podjetnosti od 30. septembra do 15 oktobra. roZNA LJUDI Povcj mi no, kako moreš neprestano de-lati dol^ove, ne da bi jih poravnal? ■— Izposojam si denar samo od pesLmi-atov Ti namreć nikoli ne raćunajo s po-vračilom. Loois ]e zmagal po tođcah V poaedel)ćk ponoči te je vriila med znamenitim crncem Louieom in Angiežem Tominvem Farrom borba za naslov eve-tovoega prvaka v bokau, ki jo je Louk po točk«ii odiočij v svojo korist. 2il*vi in od-prni Anplei je vz^irtal c«Hh 15 koi, k« ee doelej napram crncu ^e ni DJkomur posrećilo in malo je manjkalo, da ni postal zmaprovalec. Borba me! ujima je bila pre-cej izenačena in ko so sodniki pro^rlaeiii Ix>ui^a x,i zmairovalca, je pwWika prec«j bučno protestirala, ker »i ni BtrinjjUa s to odlo6itvik>, čeprav *o biie nj*ne simpatije n« stmri Anneričana. Bor! 'u ,e 1 1.4 ^:cct'j uapo-ta ili prvih 8 kol je bi] Farr Louis {:«opolnotna enako-vreden naeprotnik, nato ;e pa prišla do ve-Ijave večja črnčeva. rutina, evojega nP. Tommv Farr pa 2O4.."i funta. BorUi V* pri^ostvovalo kakih 40.000 srledalrev mpd njimi jp bil tuli Max SrKmelin?, hiv>i sv^tovn! bokfta«s-Ui prvak, ki fwv jra pre<"Pj arvlo i7i«rrali, pai l>i rp mom! črnec najprpj pomeritj v rpvan/.ni borh"! 7 n.;im in notflm je . porobi! 7. !cp° Horofpjo. Ta^oj po poro-k| so (=p pa 7afila tož^-o in 7akAn je bil lol"*. ker io ženo zapn^tTl. Afor ie n-re-1 su>dišrpm p-ropade!. ^■pni ie ^odi^e n-ripodilo O'i-kodnino v 7ne-sku 200.000 'lolarjev. kar pomen! v našem "lenarJTi f.r leno milijone. 7..iknn iV trajal samn 1\ <1 n' in tako ie vel.iala Poro-tpja Bvojejra n\o?\ vsakn nrn v našem »lomi^u okroir r>".rK¥) din Tako draTP žene menda še noben mož na ?vefu ni imel. Novine, ki jih nišo tiskali na papirju Sto let je že tega, kar so izhajale v Parizu čudne novine pod imenom »Političen žepni robec«. Bile so tiskane na platnu in ne na običajnem papirju Te zanimive novine pa nišo nastale iz čudastva ali vrtogla-vosti. Na papirju jih nišo tiskali samo zato. ker je bi! papir tako visoko obdavčen, da ga nišo moijl: rabiti za novine. Ta primer ni osamljen. Tuđi velik format mnogih an-Slc^kih novin je posledica visokega obdav-Cenja papirja odnosno samih novin. V An-gliji so namreč svoj čas obdavčil: novine po štev;lu strani in odtod prizadevanje. da bi imele novine čim mani strani, da bi pa obenem ne bile pri vseb'ni nič prikrr.jšane. Pod tem pritiskom davčnega vijaka se je založil parišk: izdajatelj s platnom po taki ceni, da «a je lahko rabil namestu papirja in č* *la je ta «lo-mneva xmotna. Ne frlele na to. da ee o*>-8«g tele«« poCetvoTi. teža pa poosmeri. ^ &G njfCOVA veliko**t ?amo podvoji, nioranno upo^tevati turH to, *la je moo miJie odvis-na s&mo od prereza vlaken. Zato bi noa &e ve.\ Pri povečanem tek*u moramo upoS*ovati. da ne ? tem pove^ tud! zračni orlpor. ki i2Ta važno vloiro pri ekakanju kakor ttidi pri hitri vo?.n>i. Zato ni točna »plitev. <1a >e bolha srlede na svoj« t^lo najbolji skakač na svet«. Bolha pkooi 18 cm \-lsoko, v dal javo pa do 32 '^m. Poznamo pa holj^^ skakače rnl bolhe. Viemimo kar /nrm, ki ima tuH- temu o<1iro-varjajoče ime. Ta ^ka?e 1n 90 cm daW\ v visino pa samo 7 cm. Konj 7 je7derrm skoči do 7.50 dale?, v visino pa 90 cm. Xa sportnera polju Inhko zahclefcimo pH človeku najialj^i t-k^k v daljavo 810 m. v visino ptf 1°" Pm- ^e d.11^ skori ni, onn-ki visini th$ in eicor (\n P.?." m. Psa pre-koM kpnruru, ki skače do s.5r> m v drtlja-vo in 1.? ra v visino. Nnj^o1!^ p^ pV^"*1 krali 7K-ali. lev. \r, e'rPr v visino na*1 l.^ m. v daljavo pa do 9.15 m. Lord Rotschild umri Anjrležki urenjak lord Lion A Walter Rot-sohild je umri v petek, star 69 let. Rojen je bil 8. februar ja 1868 v Londonu kot e?in lor-olitic'no na^ledstvo, *o-ia brez ca-tih!o[>nosti. Hil jo tuđi pmked-nik društva za zatiranje antisemitizma. Leta 1932 je proda! svojo slavno 500.000 nai-različnejsih ptić obse^ajočo zbirko muzoiu v Newyorku. Pokojni je bil ludi član kura-torija Angleskeija muzeja ip častni doktor univdrze v Diessenu. Odpor proti novemu bračnemu pravu V Ang-liji stopi 1. januarja 1938 v veljavo novo Uračno pravo, ki naj nadomesti zdaj že močno zaetareli zakon iz leta 1857. Po normah iz pedesetih let pretekle^a stojet-ja je bila mogoča v Anuliji ločitev lakona samo \t razlo^ov ženinept ali kvalifioira-ne^ra moževejra zakonolometvu. Po novem zakonu se pa pridruzijo t-emu looitvenemu raz.]ogu še Srup, kakor jih 7.ahtevaj<) moderni znanstveni nazori jrleie konca eožit-ja moŽH in žene. nazori, ki &o ge že davno iiveljavili v mnoerih evropskih državah. Tožbo na loCit-ev^ zakona r>o laHko v bodo-če v Anjrliji vložena ražen v primeru za-konolom?tva tuđi. ee en zakonec brez ute-meljene^ra razloga za tri leta ali ve<~ zapusti drujieg'a. če kruto ravna z njim ali če je neozdravljivo W>lan. Ka7.en teira prinaša novi zakon Še eno ranimivo novost, da namreč tožba na ločitev 7,akona ne more biti vložena, do4d©r ne minejo tri leta po poroki. Anirleski kler pa stoji seveda ftfroco na konservativnem toe 7.agovarja pred javnoMjo ?Vof v Chelemsfordu dr. Henrv Wii^ou. An-srleška cerkev se boji, da W T^konci ne 7,;Orabljali nove doloobe, da je podan razlog /a ločitev zakona, če en zakonce neutemeljeno zapusti 'iru^resra in če živita tako lo-čeno nad tri leta. Glede kruteqra ravnan ja je pa anirle.ški kler iimenja. da je lahko tndi pofiledi^a na^le jeze. Cerkveni tink &e boji tuđi velike rarmnožitve ločitev zakona, č-e 3topi v veljavo novo hračtio pravo. Objektivno vzeto je pa z novim zakonom nujno zlo zmanjšano. bPtnia _ Goscničnji nadloga. V ptujiki okoJid po se pojavile n* poijih velik© mootln« prosenic, ki povarofiajo oboutuo ŠJiodo. Go-senioe bo ee pojavile ćelo v m«P4u n* vrto-vih. Tuđi »a poljih ptujske hinalnice to te pojavile v ogrouiui množini ter obrale pe-so, zelje in drugo. V»>«kakor bo treba ne-kaj ukreniti, da se /atre SkodJjivk*. — Vreme se je iadnje dnd f«lo poslab->a!o. Dei To?i kakor jeseni. Mokrota bo zla*ti fckodlla kroiniMrju. ki Že »edaj ffiii-je. Tu*li grtmije je že MČeJo do*oreratt ▼ nekatorih vino^Tidih in bo za^eJo taradi nepre^ta^e-:* deževj;l irnitL — Vptso\"anje na dri. realni gimn*xljl bo od 1- do 5 septembra, in sicer 1, xa dijake I. razr., od 2. do 4. pa za \*»e do-sedanje dijake viijlh razmior 5- septembra pa *a dijake iz drugrO» zavcKlov, Vrt podrohnejSi podatki so razvidni na fc>l»ki tabli. Služba božja bo dne 12. »«ptem%»ra, naslednjegfa dne pa bo te reden pouk. — Novo kopalt$6e t Ptuju. MeMnn obči-na je z vso rc»no*T.}o prič«l* ratxraišlj»ti © novini kopali^iu, ker je ©edanje oh Dravi mnoL'o premajhno in tudn neprimerno Drava j»» skoraj vse poletje umarana tn mnla. Sedai se je obftna resno zavrela za to, da zaradi na svojem tfav. Adel*fc*»r€roveirn jx>-«f*»tvu. kjer <*o bile nekdaj vojake hawikp, rik ob CJrajeni reliko moderno kop.ili^e. VotLi so bo orpala v ba7ene 17 bli/nj^tja \okem vFtu. Planirajo 5e ofro^ko icTTii^*1. — Na zadnji svinjski «ej^n je bilo i*ri-poljanih 158 s^-in;;. prodanih pa jr bilo le 45. Proda ina cena je Vrila 7.r\ rmlenke stare od 6 do 12 tednov S0 do 130 din 'Debele svinje so prodali po fi do 7 din ple-meno svinje pa po ,Y7r> do fi din kpr žive teže. — Pod voi je p»i*el Po nesreći je prt-§rl pod voz I3!etni posostniko-\* sin Tvan Plohi iz Sv. Marka pri Ptuju Voz mu je Sel čez nopo in mu jo zlomil nad kolenom Prepeljan je bi! v ptujslto bolnico. — Naplavljeno truplo, pri S»v Marku pri Ptuju fe Drava na plavila moSko truplo, v katerem so spoasnali lSletnepa spla-varja F*ranca Zafrana iz Selnice. ki se je pred dnevi nonosre^il Pokojni je bil pokopan na pokopališću pri Sv Marku K pogreibu ao ražen sorodnikov priSlj tudl njegovi tovariSl. ki so se z venci pripolia-li do Sv. Marka s stplavi- — Kinoobiskovaloi so v zadnjem ^as-.j zelo pritožujejo, da dvorana med predsta-vami ni zadoatno prezračena. Uprava kina prlporo6amo. da dvorano za vsa^o predstavo temeljito prezra^i, ker je za to dovolj časa. — Avtomobilistova nezgoda. V ponedMjek popoldan je v07.il po o^trib serpentinah na Ptuj^ki jrori avtomohil la^t ff. Kuharifa i* Ormoža in ua jo sofi ral njegov ^in. Od dru-sjo strani je privozi! nek motoriklist, tako da fta #ve sretala baš na o\'inku. Sofer pa :<* nenadoma iztriil► i 1 prisotnosrt duha ter eno-stavno za vozi 1 v jarek in podrl ob robu ce<*te stofero d^kliro, ki 10 je vlekel dalef rit *e-Hoj. Deklira fe ko tekmo doka/ali, da se bodo prav kmalu uvrstili med najholj^e provincionalne šahovske klube. Čeprav %e je nedcljska tekma končala 1 zmago §0-štanjčanov z oz-kim rezultatom 8 in pol : 7 in pol, je klub »Savinja« postavi! za šahovske miže enakovredne nasprotnike, na neka-terih deskah pa je bil ćelo moćnejSi. Tekma je bila zelo napeta, borba oštra. Sele zadnje partije so prnesle našemu klubu pičlo zmago. Pred prićetkom igre j« pozdra-vil šahiste predsednik »Savinje« g. Družko-vič, potem pa se je otvoril nruitch na o«min desJcah. ki je dal naslednje rezultate: Kovač : Majcenovič 1 : 1 (prvo imenovani so šoštanjčani). Kosi : Druško\r'č 1:1, Toter : Part 1 : 1. Scharner : Redko 2 : 0. Koren : Ermcnc pol : 1 in pol, Majer : Majccnović 2 : 0, Sovič : Kampjut 1 : 1, Arzenšok : Predan 0 : 2. Po tekmi se je v :menu so-štanjskega kluba /-ahvalil gostom za !ep sprejem q. Koren. Revan/na te^kma se bo vršila v Šoštanju. — Pomočniški izpiii. Pred fzpraJevalno komisijo Zdru/enja obrtniJcov *o minulo nedeljo polagali pomoćniške izpite vajenci iz kovaši.c, mi/arske in sl;karske strokc. Izpite so napravili: kovača ŠaJoven Ivan in 2eleznik Ivan, mizarja Petek Martin in Če-kon Ivan in slikar Ciril Prislan. Ancfere Antnaiidy: , 79 Princesa Symianoua Roman — Če vse dobro promislimo, ali je vse to samo sTolo naključje? Tako poseganje v dogodke bi gotovo dišalo temu slavnomu baronu, čeprav bi bilo to prvič. da bi mog-la kaj t^kega ugotoviti... — Zdi se. da ga zelo dobro poznate, — je pri-ponrnil pažljivo poslušajoči grof. — Poznala sem gr.* zelo dobro. Zroć na Raberta je naglasila zadnjo besedo. — Poznala sem deloma tuđi njegovo ženo... je pripoannlla, sledeč učinku svojih besed. Grof je samo troni] z ocrni, iady Helena se je pa delala naenkrat veselo. — Toda vi me spominjate, njegove žene... Glej, kaj bi moglo pojasniti marsikaj. Kolikor se spo-minjam, je lady Stasa Kawkstocavm Rusinja — bela Rusinja, kar je razumljivo, saj je princesa... — Ne razumem zveze, — je pripomnil grof hla dno pod njenim posrledom. — Zares ? ... Gospod de Mervent je pravkar de-jalt da se omejuje na ugibanje. To se mi zdi mi-tavno. Castihiepna žena izrablja svojo lepoto, da postane žena edsnega moža na svetu, ki more njegova moč odtehtati moč oelega naroda. V vlogi junakinje ga pripravi do tega, da deli z njo njeno mržnjo in vrže ga liki ogromen tank proti tištim, ki so jo pripra\TJli ob vse... Prekriža njihove račune, izpođkopava njihov vpliv in napravi iz svojega moža orodje obnovitve strmoglavljenega režima ... Pravijo, da so Prancozi po navadi rnman-tični. Evo, goapodje, domneve, ki bi jo morali obr-niti Jean de Mervent, ki je bil že nekaj easa nesfcr-pen, je odgovori! z vso svojo vJjudnostjo: — Vaša hipoteza je zares romaneskna, gosp^. Poznam pa dmigo, ki njem. pozitivizem gotovo ne bo neljoib anglosaškemu otkusu. — Na to sem pa res radovedna. -— Prosim! čeprav je na Kitajskem uživanje opija v načelu prepovedano. ni nobema taina. da je na vsem svetu baA Kitajeka tista, ki por^- -ajveč opija__ — Do tu se strinjem z vami. — Zeto me veeeli. No, torej Sovjeti au l^-ni v marcu podkupili kitajske oblasti in desegli, da je bilo zaplenjenih dvajset tisoč unČ opija angkdke-ga izvora. Ves U opij ao ob svokih tmđar sežgaK na javnem ta^u v Pekingu. — Kakor da bi Sovjeti ie nikoli ne storfli nič hujšega! — je pripomni] oče Dkfier. — Pardon, nikar se ne prenaglite s sodlho. Ce nastopajo Sovjeti proti opiju, deiajo to 7&te>, ker mak v Busiji noče rasti. Najspratno pa iadehijejo njihovi sibirski laboratoriji mnogo kokaina in heroina. V teh razmerah so prišli do na&Lednjega za-kljuoka: — Ce že Kitajci potrebujejo mamila, jim je malo ležeče na tem, kakšiia so. Nasprotno je pa Rusom mnogo ležece na tem. da jim oni dobavljaju mamila. Prvič jim to donaša lepe denarce, drugič je pa zopet močno oakodovana AngMja. — Pravilna utemeljitev, — je priznala ladv Helena, — toda kaj ima s tem opraviti sir Hawk-stone ? — Taikoj pHdem na to. Dejal sem torej, da ao poskusili Sovjeti uvesti na Kitajskem uživanje svojih msinil v nadomeetilo za opij. Pripoaminjam, da je potreben za kajo opija čas in ceia oj>renia, do-čim za i»žiranje pilul ni potrebno ne eno. ne drogo. No, torej kuli ne sme izgubljati Časa, 6e »e hoće skromno preživijati. Tako je en uineten raj gTozil nadomestiti drugega. •. — Začeojani rasumeti... ae je zaaznejal mUi-jonar. — Tako torej, Velika Britanija izvaža vsako leto na Kitajako za sedemsto minjooov dolarjev tovar-niško iadeiajiega opija. — Sedemsto mitijocov dolarjev! — je vaflcMknil grof de Brmcelin. — Govorim pa samo o kontređirani množini. Saj je vendar lahko razumljivo, đa skusamo ^*bdržati tako dobn** klijentu, kakor je KiUjec, če ga že imamo — Toda... sir H^wkstone ? — je vztrajala lady Helena na avojem. — Toda, toda, gospa, čućftm se, da vas moram poučeva/ti o tem, prav vn&, ki menda dobro veste, da ima sir Hawkstone na breg-u Ganga v Ghazi-pooru največjo tovarno opija v Angleški Indiji in da je ta opij, čigar uživanje je Indom najstrožje prepcATedano, i2ikljućno rezerviran za kitajeko po-rabo. če pomifllimo na drugi strani, da iadelajo v Ghazipooru nad polovico na Kitajako uvažaneg*a opija, je razumljiva domneva, tuđi če ne govorimo o njegovih simpertijah do njegove žene, da je imel sir Ismail Haw*kstone že dovolj razlogov, da je na-pel vsa sredstva in vso svojo moč, da bi iztrgal svojega klijenta iz krempljev sovjetake konkure-nec. — Temu pravijo v diplomaciji »zasčita interesnih srfer« —^ je pripomnil oče Diđier. — Ta hipoteaa ne nasprotuje drugi, — je vatr«^ jala ladv Helena na svojem. — Nasprotno, prva drugo izpopolnjuje in utrjuje vezi tega zakona... Opazila je, kako je Robert stisnil zobe in ker si je že bila svesta uspefca, je pogovor ni več aanimaJ. — Oprostite, gospoda, svoje kovčege moram sa« kleniiti. Po njenem odhođu 5e ^ofiet zavladala sadrega, — Uh, — je i^đihnil misijonar, — moram se na-dihati srvežega zraka. Prijel je Roberta pod roko in ga o<*vedel na iz. prohod po krovn. Jean de Iferant jhna jo m*d£L Stru * »SLOVENSKI NAROD«, sred*. 1. septembra. 1037. StCV. 200 MIHAEL, ZOeCENKO: Ugodna kombinacija V naših časih se nekako začenja za silo Živeti. Na eni strani vse straino poceni — igla stane tri kopejke, — na drugi strani pa neprestano prihajajo nekakSne ugodne kombinacije. Bodisi to ali ono. Đodfsl da česa ne kupiš ali pa ne ješ Toda nedavno sem zaslužil 20 kopejk. Zakaj? Kar tako. Stal sem dobre tri ure in zaslužil sem jih. V začetku se mi je obetala čista izguba. Teta iz Tamkova mi je pisala strašno ganliivo pismo: *Pošlji. za božjo voljo Te prosim, pošlji mi svojo fotografijo. Saj sem Te vendar pestovala in hranila z dudko. Zdaj Te pa že devetindvajset let nisem videla. Gotovo si se v tem času močno izpremenil. Pošlji mi svojo sliko— zelo rada bi Te videla.« Tu se seveda ni dalo nič storiti. Napisal setn svoji teti primeren odgovor, položil v kiiverto svojo fotografijo v profil in odnese! pismo na pošto priporočeno, Prihitel sem na pošto — toda pri vseh okencih so stale dolge vrste. »Čujte, sem dejal, — kje sprejemajo tu priporočeno?« »Tamle pri ooem okencu, kar stopi vi vrsto. I Vrsta pa šega tja do vrat, vrag jo vze-| mi! | Stopil sem v vrsto. Jel sem seveda misliti na tetko. Potem pa na vse sorodnike. Končno se na znance. Kar se je odprlo okence. Izročil sem pismo. PoStni uradnik, svetlolasec, je dejal: »Kje imate pa znamke?« Odgovoril sem mu: »Znamke imate vi. Vi ste pošta, ne pa jaz. Tu je denar. On mi je pa dejal: »Denarja mi ni treba vsiljevati. Tu s€ sprejemajo priporočena pisma, ne pa denar. Znamke dobite pri drugem okencu na levi strani. Lahko bi se že spoznali v enaj-stih letih na take stvari. Hotel sem se spoprijeti s tem svetlolas-cem, pa so me žal zadnje vrste v nasled-njem hipu potisnile od okenca. »Ta je pa dobra, sem razmišljah Zaman sem stal v vrsti. Toda storiti se ne da nič. Stopil sem k drugemu okencu. Stopil sem zopet v vrsto, da bi dobil znamke. Seveda sem jel misliti na znance, potem še na babico in potem sploh na ureditev države. In naenkrat sem bil pri kencu. Kupil setn za šestnajst kopejk znamk, tem sem pa hitel k svoji priporočilni vrti. Pogledal sem — podaljšala se je bila Še precej. Poskusil sem priti do okenca brez vrstnega reda, pa mi nišo dovolili, potisnili so me nazaj. Tako sem hočeš nočeš stopil v vrsto. Jel sem razmišljati o vseh mogočih glupostih. Ne vem, zakaj mi je zopet ležla v glavo babica. Sploh so mi jele rojiti po glavi razne starke. In naenkrat je bilo okence tu. Uradnik, svetlolasec, Je vrgel pismo na tehtnico, rekoč: »To pismo je težje od običajnega. Mar ste natlačili vanj kamenja? Kupite Se za pet kopejk znamk.« Hotel sem se zopet spoprijeti s tem sve-tlolascem, pa so me zopet odrinili. Odhitel sem k okencu po znamke. Stopil sem v vrsto in kupil za petak znamk. i In zopet sem hitel z znamkami v svojo ! p-iporočilno vrsto. Stopil sem na konec. ! ?:ojim. Težko sopem. Stal sem in stal. Na-| enkrat je pa med državljani pred menoj zavrtalo. Kaj m }• zgodilo? Večer m bliža, so dejali. Uradniki končujejo delo. Ne smemo jih ves dan izkoriičati. In kdor tz občinstva pošilja priporočeno pismo, naj ga izroči na brzojavu, trrtje okence na desni strani. Občinstvo je planilo tja, Samo jaz edini nisem planil k brzojavu. Spravil sem priporočeno pismo v žep, preračunal v glavi čisti zaslužek od dana-5nje kombinacije in se vrnil domov. čevljarji, pozor!! ALI VESTE, KAJ JE NOVEOA? NOVA TRGOVINA Z USNJEM in vsemi čevljarskimi potrebščinami se je ođprla ua Sv. Petra c. 22, pri Antonu Merharju t nobenliD drugim reklamnim sredstvom ne morete doseći eos* kega adlnlut ttakor • časoplsnim oglasom, ćigar delokrog je neomeđen. Časopis priđe v vsako hlfto In govori dnevno desetttaočem *ltateljev. Redno ogla-ftanje v velikeno dnev* nlko Je najuspesnejia investicija, kl prinese korist trgovcu In kupeu. VELU VAR1ETE NA LJVBLJANSKEM VELESEJMU" — PAVILJON »K« (oh Slov. Naroda«. '2050 Beseda 50 par, davek posebej Najmanjšl znesek 5 Din STROJEI'ISNI POUK Novi vecerni tečaj za začetnike in izvežtance. Sprejme ee že nekai učencev v oddelek ob 6. in v oddelek od pol 8. do 9. ure zvečer. Poučuie €ie po naj-modernej^i metodi, po deset-prstneni sistemu. Ypi<£ovanje in prifetek pouka 3. septembra od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer. Učna ura samo 2 din. Christofov učni zavod. Domobranska c .15. 2022 TECAJI NEMSCINE v Delavski zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče, pritličje. levo. (Tz Co-pove ulice, pred kavarno). 2055 Bcoeđa 90 par. davek posebe] Najmanji znesek S Din KNOSOBNt) STANOVANJE ivent. s kabinetom, kuhinje in nritiklin išče mirna stranka hrez otrok za oktober. Sisruren plačnik l'onudbe na upr. >Slov. Naroda« pod >Cisto in snažnoc 19SS DIJAKINJO sprejmem v lepo Čieto in zraČ no sobo v neposredni blizini ffiranarije na Poljanski ce*tL Cena zmerna, strogo nadzor-stvo. Vprašati Poljanska 20-111. d^sno. 2059 Seaeđa 50 par. davek posebej NajmanjSI znesek 8 Dto Za šolarje obleke, perilo. ilubertus pla^€* itd. Dober nakup. PEESKER St. Petra cesta 14. SVEŽE BRESKVE I-a, 50 kg 160 din. 2ive pttčan-ce kg 12 din v za boj ih 20 kg ne tlo franko vozni na razpožilja G. Drechsler, Tuzla- 2O59 Naslove malih oglasov posiljamo samo onitn, Iri DO&iteto znamke *n ^ iln. Beneda 50 par, davek posebej Najmanji znesek S Din 54) V\H ENTLANJB ažurirani*, vezenje Mve*. p*wL ta. nionoiiraniov. jfumbnic- Veli# ka «alojfa perja Po fi-75 Din ».lulMsna«. Gosposvetska 12. « • KLIŠEJE ■• vecracVne JOdOCtAFIKA SVKtTilANAcJp;3 VRTNE OGRAJE razne oblike, hitra đot«va. Fasade trpežne, speciehio proti vlagi od zunaj. Vsa stavtma d»-la ceno in solidno izvrši Stavb-00 podjetje Rudolf Teroelj, Ljub ljana pn novi cerkvi, &«ka. 2011 KATERA DAMA posodi :-581etnemu uradniku Din 1000.- proti sigurni vrnitvi. ev. jamstvo. Ponudbe na upravo Slov. Naroda c pod ^Dohroerč-na<. 2Ofi<) Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjži znesek 8 Din VIJOLINE ta. Solo kupujte pri strokovnjaku- Dorjath Jakob. Stari trg 15. 206G GRAMOFONSKE PLOSCE in gramofone bivše tvrdkf A. Rasb^rg^r, dobite po razprodaj-nih cenah. Dalmatinova ul. 10, Pečnflc. 2044 Beseda 00 par, đavek poeebej. NajnuuijSJ sneselc 8 Dto PRODAJALKO vsestransko venirano v modni =froki sprejme takoj M. Pirnat, Sv. Petra cesta 24. 20R3 Orient Karpet — Zipkin Ljubljana, Beethovnova ni. 14 II. — Telefon 88-27 Oglejte st razstavo v paviljonu F 119-12S. Perzijske in turike preproge se dobijo po izredno nizki ceni. Ob priliki jubileja 151etnice obatoja gostilne RAŽ EM na Žabjaku TELEFON 28-57 sporoćam cenjenim gostom, da bom točil od ravnokar došle vagonake pošiljke izbranega dalmatinskega vina najodlićnejie kvalitete: zdravilno crnino po Din 10.— specialno bek) po Din 10.— kakor tuđi Štajerska in dolenjska izbrana vina. Priznano izvrstna kuhinja nudi vedno razne posebnosti: Vsak torek in četrtek praženi vampi na tržaSki naCin Vsako sredo in soboto lovski golaž vsak četrtek in petek sveže morske ribe Vsako nedeljo izbran menu Abonenti se sprejemajo na dobro tečno domačo hrano. Za obilen obisk se priporoča ZORAN RA2EM Pozor! Pozor! Za časa velesejma igra V KAVARNI »STRITAR« v Ljubljani že priljubljena damska kapela pod vodstvom kapelnika g. Gojaka. Zaigrali Vam bodo najnovej**1 «Ja- gerje, kakor tuđi slovenske In sevdalinske pesmi. Za časa velesejma ođprta kavama vso noć! Za obilen obisk se priporoća kavama »Pri Sritarju«. Halo! Halo! V KAVARNI »CENTRAL« zopet dnevni k o n'c e r t priljubljene damske kapele. Potrebni ste razvedrila, zato pridite vsi, da ob zvokih godbe in petja pozabite na vse skrbi. Za časa velesejma odprto \*so noć! Makulaturni papir proda uprava „SlOTettskcga Narod«44 Lioblfana, Knaflleva unca itcv. s Novi na zraku prevetreni puder »resenetljiva Izfiajdba pariškoga komika mm koimotlko Puder desetkrat fin^ii in U*ri kakor )• bilo docJei sploh mo^oč« misliti. Satno puder, ki je lahak kakor p«ro, >• odbrmn za> uporabo. To je pre*«Đetljxv nov npjfia pro* iivajanja, ki ([a je Lrnal«l neki parnici k< in ki gt sedaj izvaja Tokakm, Zaradi tega e« pudor Tok a Ion iako tf lađico ir enakomerno oprkn« lica, pokriTajoČ koio s tankim, ne vidnim ovojem lepot«. Rezultat tega ie popolna naravna lepota, tako raz-lična od staromodnih telkih pudrov, ki »o daiali samo videz oleplanja. Pol*f t«ga v*o-buj« puder Toka I on tuđi Ksetano^ro peno, zaradi katere s« obdrii na licu o««cn ur. T;kli v najtoplefii restavraciii o« m treba pudrati. če uporablfat« puder Tokalon Ob koncu <3ol^ih plesnih večerov bo ostala Vaia pclt ie vedno sveza in brez vsakega bl*ska. JUGOGRAFIKA-sv petra nasipu Dvajnje Jortp gatpanttč — JBa »NarodDO Ustamo" rima Jerma — 2a opravo In tnseratni đel Uata Oton ChriatoC — Val r Ljubljana.