NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ST. 13 - LETO 53 - CEUE, 2.4.1998 - CENA 280 SIT SESTRADANE LEPOTICE |več je deklet in mladih žensk, ki stradajo, da bi bile podobne sanjskim lepoticam - S strokovnjakinjo o hujšanju, ki lahko pripelje do hude bolezni. Stran 7. Na sliki sta znameniti dvojčici iz Birminghama, Samantha in Michaela Kendall, le dve izmed mnogih delciet in žensl< moderne dobe. Icaterih telesna podoba se je v razmeroma lV oživljanju mestnega jedra bo morala pomagati tudi občinska oblast,« so prepričani najemniki lokalov v središču Celja »Razlogov za umiranje celjskega mestnega jedra je več, nekatere pa bi zanesljivo lahko odpravili,« so prepri- čani najemniki poslovnih prostorov v središču knežjega mesta. O tem, kako se oživljanja - nekoč že živahnega in prijaznega - Celja lotiti, pa je kakšnih 40 obrtnikov skupaj s predstavniki ob- činske oblasti govorilo v soboto. »Občina mora postaviti vizijo razvoja mesta Celja, zatem pa ustvariti pogoje za njeno uresničevanje. Tako bomo vsi vedeli za usmeritev, lažje bo določiti deficitarne dejavnosti in jih tudi podpira- ti, z ugodnimi krediti ali nižjimi najemni- nami,« so prepričani v Območni obrtni zbornici Celje. Srečanja z obrtniki sta se udeležila celjska podžupana Dušan Burnik in Friderik Polutnik, Jožica Tamše iz Upravne enote Celje in Janko Arnuš iz Stanovanjskega sklada Celje, po razgo- voru pa so sprejeli vrsto sklepov, ki so jih s prošnjo po obravnavi na prvem naslednjem zasedanju, udeležili naj bi se ga tudi najemniki, poslali občinskim svetnikom. Najemniki zahtevajo znižanje najem- nin poslovnih prostorov (prvo peticijo so podpisovali že jeseni leta 1995), čimprejš- njo oddajo praznih poslovnih prostorov v najem, možnost odkupa poslovnega pro- stora vsem tistim najemnikom, ki so v ureditev lokala vložili več kot polovico ocenjene vrednosti lokala, ter povrnitev vloženega denarja v primeru, ko najem- nik zaradi neplačane najemnine zapusti lokal. Ob tem obrtniki še zahtevajo upo- števanje vloženih sredstev pri oblikova- nju najemnine ter ukinitev 40-odstotnega pribitka za najem pritličnih prostorov. Vzroke za tako skromen obisk ljudi v mestnem središču gre po mnenju na- jemnikov iskati tudi v prometni ureditvi. Zavzemajo se za preusmeritev prometa po Gosposki ulici, zagotovitev več par- kirnih mest in izgradnjo garažne hiše ob Aškerčevi. Pozimi je treba poskrbeti za čiščenje cest in odvoz snega, ob tem pa še primerneje razsvetliti mestno jedro. Precej zaprtih lokalov v središču me- sta gre pripisati tudi zakonu o denacio- nalizaciji, zato celjski obrtniki od Upravne enote Celje zahtevajo, naj skladno z zakonom, ki najemnikom priznava vlogo stranke v postopku, ob- novi vse že zaključene denacionaliza- cijske postopke. In kako bi še lahko oživili mestno središče? Prednost in podporo bi morali imeti tisti zasebniki, ki želijo urediti spe- cializirane trgovine, skrajšati bi bilo treba obsežne in dolgotrajne administrativne postopke za pridobivanje lokacij in po- trebnih dovoljenj, pri lastni gradnji - zlasti pri potrebnih, uslužnostnih in deficitarnih dejavnostih - pa bi morali zasebnikom odobriti moratorij na plačilo prispevka za spremembo namembnosti zemljišča ozi- roma komunalnih prispevkov. 1. STAMEJČIČ Množično za varno starost Na Trgu republike nasproti državne parlamentarne stav- be v Ljubljani se je v soboto zbralo preko 20 tisoč ljudi. Protestni shod zoper načrto- vano pokojninsko reformo so pripravili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, udeleži- lo pa se ga je tudi več kot tisoč delavcev s Celjskega. »Bela knjiga je za delavce črna,« so predlog pokojninske reforme označili zbrani delav- ci, za ministra Antona Ropa, ki je bil med glavnimi snovalci reforme in je zdaj tudi njen najbolj goreč zagovornik, pa se je iz množice večkrat sliša- lo, da je Ropar in ne Rop. Prvak svobodnih sindikatov Dušan Semolič je v svojem govoru poudaril, da v sindika- tu podpirajo reformo pokoj- ninskega sistema, vendar mo- rajo biti spremembe takšne, da bodo vsem ljudem zago- tavljale varno starost, ne pa, da bodo varna zadnja leta živ- ljenja zgolj privilegij bogatih. Na Celjskem so v svobod- nih sindikatih poskrbeli za or- ganizirane avtobusne prevo- ze, delavci so napolnili več kot 15 avtobusov. Za posebne pre- voze so poskrbeli tudi v neka- terih večjih podjetjih, med drugim v Cinkarni Celje, Ste- klarni Rogaška Slatina, Montu Kozje, štorskem delu Sloven- skih železarn, laškem Timu, mozirskem Elkroju, polzel- skem Garantu in tovarni noga- vic ter preboldskem Miku. IS Do sobotnega protestnega shoda so o možnosti razpisa zakonodajnega referendu- ma o pokojninski reformi po tihem razmišljali le v neka- terih sindikatih dejavnosti, zdaj pa je postalo to eno od realnih orožij, ki ostaja v rokah sindikatov v njiho- vem boju za varno starost vseh ljudi. Dan zdravja Svetovni dan zdravja, 7. april, bo letos namenjen varnemu materinstvu. Cilj pobude o varnem materins- tvu je, da bi do leta 2000 za polovico zmanjšali mater- nalno umrljivost, ki je še vedno izjemno visoka. Letošnji svetovni dan zdravja naj bi spodbudil dr- žave po vsem svetu, da bi podrobneje proučile polo- žaj žensk v družbi in ugoto- vile, kakšen dostop imajo do zdravstvenega varstva, ko ga najbolj potrebujejo. V torek, 7. aprila, bo v Ljublja- ni, v Grand hotelu Union, strokovno srečanje z naslo- vom Nosečnost je nekaj posebnega - poskrbimo, da bo tudi varna. KL Po asfaltu proti Lučam Iz državnega proračuna za zgornjesavinjske ceste v občini Mozirje, Ljubno-Luče in do Pavličevega sedla Kadar se Zgornjesavinjča- ni pogovarjajo o cestah, naj- prej omenijo cesto Ljubno- Luče, tej takoj sledi uničena regionalka, predvsem na po- dročju mozirske občine, do- stikrat pa zastavljajo tudi vprašanja v zvezi s cesto na Pavličevo sedlo proti mejne- mu prehodu. Zato so še toliko bolj razve- seljive novice, ki jih je sporo- čil mozirski župan in hkrati predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje Jakob Presečnik, ki je zagotovil, da bodo takoj po sprejetju državnega proraču- na preplastili in uredili regio- nalno cesto (torej glavno ce- sto, ki pelje proti Logarski dolini) na področju občine Mozirje. Doslej tega ni bilo mogoče izvesti, saj cesta ni v občinski pristojnosti. Hkrati je Presečnik še pre- pričan, da se bo letos nada- ljevala rekonstrukcija cest Ljubno-Luče in proti Pavliče- vemu sedlu. Za cesto med Ljubnim in Lučami je pri koa- licijskem usklajevanju v dr- žavnem zboru v letošnjem proračunu uspelo zagotoviti 200 milijonov tolarjev. V skladu z zakonom o javnih naročilih je že bil izveden predhodni razpis, predvido- ma maja bo objavljen razpis za izvedbo, ki bo po oprav- ljenem izboru izvajalca že ju- lija omogočil pričetek grad- nje. Pogodba bo dvoletna, obsegala pa bo odsek od km 7,00 do km 10,82, to je odsek od že rekonstruirane ceste do cestarske barake pred Lu- čami. »Od tu naprej do Luč in skozi Luče trasa še ni defini- rana, mislim pa, da bo mora- la tako Direkcija za ceste RS kot občina Luče pohiteti s postopki, da ne bo to razlog za prekinjene aktivnosti,« pravi Presečnik. Glede Pavličevega sedla se postopki ponovno komplici- rajo, in to na avstrijski strani. Kljub temu bodo letos pričeli z rekonstrukcijo ceste, na se- stanku Slovensko-koroškega komiteja pa so se dogovorili, da slovenska stran pripravi študijo možnosti prestavitve mejnega prehoda na Lesniko- vo sedlo. Torej bodo pričeli z gradnjo ceste, kar je pomem- bno za turistični razvoj in do- mačine, sam mejni prehod pa je kljub dogovorom na najviš- ji ravni še vedno zavit v me- glo. URŠKA SELIŠNIK IZ OBČINSKIH SVETO Izjemne slatinske številke ROGAŠKA SLATINA - Slatinski občinski svet je po ^ obravnavi sprejel letošnji občinski proračun brez poj^ razprave. Skupni prihodki njihovega letošnjega pror^j znašajo 1 milijardo in 297 milijonov tolarjev, od česar njajo 501 milijon prihodkov za zagotovljeno porabo. Sledj milijonov ostalih izvirnih prihodkov, nad 640 milijonov p pridobili iz ministrstev ter od soinvestitorjev posaine; projektov, ki jih pripravlja občinska uprava. V občini z bli^ tisoč prebivalci bodo letos iz proračuna namenili za razi naložbe kar 785 milijonov tolarjev. Zavarovana voda SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so v prvi obravnavi sp, odlok o varovanju pitne vode v zajetju Cimerman, ^ zaščitil celotno področje zajetja in reko Žičnico, ki na podtalnico, hkrati pa je odlok osnova za upravljanje z vi vodnimi viri v občini. Za sanacijo gnojnih jam, izgrai kanalizacije, ureditev meteornih vod in zaščito podtalnici občina morala zagotoviti materialna sredstva. Zaradi stanovanj do sporov SLOVENSKE KONJICE - Med konjiško ter občinama Zrti Vitanje še vedno ni sprejeta delitvena bilanca, še več, pq nja so se vrnila na izhodišče. Konjiški župan Janez Ja pravi, da bi, kar se tiče konjiškega usklajevanja in isk kompromisnih rešitev, že lahko zaključili bilanco, za to drugih dveh občinah ni bilo pripravljenosti. Predvsem i zataknilo na področju stanovanjske izgradnje. ^ Sklad stavbnih zemljišč brez sredsh SLOVENSKE KONJICE - Finančno poročilo Sklada staj zemljišč ni usklajeno z zaključnim računom. To je poslej integralnega proračuna, ko se denar od prodaje stavbnih ^ Ijišč steka v proračun, od tu pa se ne vrača v celoti na sklad,i je sklad dobil iz proračuna nekaj manj kot 19 milijonov tola v skladu z zakonodajo pa letos sklad ne bo samostojna pra oseba in ne bo imel več svojih sredstev. ( Največ za vrtec v Kozjem KOZJE - Skupni prihodki letošnjega proračuna občine K naj bi znašali 212 milijonov tolarjev, odhodki pa 224 milijo Razliko nameravajo pokriti z najetjem kredita pri izvajala izvaja dograditev vrtca v Kozjem, letošnjo največjo nalo Sicer pa je v proračunu za zagotovljeno porabo namenj 176 milijonov tolarjev. Svetniki, ki so predlog proračun« ponedeljkovi prvi obravnavi sprejeli, so menili, da je preo denarja za ceste, vendar bo občina znova skušala pride dodatna, demografska sredstva. i Rihtaršic s konkurenčno klavzulo; SLOVENSKE KONJICE - Za novega direktorja Stanovanji ga sklada so svetniki potrdili ing. Tomaža Rihtaršiča. zahtevi svetnikov bo nov direktor podpisal konkureij klavzulo, saj je prvi mož sklada tudi podjetnik na podu gradbeništva. J Del Draže vasi v Tepanju SLOVENSKE KONJICE - Po predhodnem soglasju kraje* skupnosti Draža vas in Tepanje so tudi člani občinskega s soglašali s spremembo meja v obeh KS. Avtocesta f Mariboru je namreč razdelila Krajevno skupnost Draža vs dva dela. Šest družin je tako po desetih letih prizadet doseglo priključitev h Krajevni skupnosti Tepanje in tako I pravno uredilo svoj problem. I Smrt bo dražja ŠENTJUR - V šentjurskem občinskem svetu so v poned« cene pogrebnih storitev povišali za 25 odstotkov, letni najemnine za grobove pa za 51 odstotkov. V komunali f kopičile izgube od leta 1994, ko je vlada cene pog^ storitev omejila. Od letos so cene v občinski pristojnosti.! stane po novem izkop, zasip in prva ureditev klasičnega ^ 26 tisoč tolarjev (za žarni grob 8 tisoč), spremstvo klasi^ pogreba 15 tisoč (žarnega 11 tisoč), dnevna najemnina vežice pa 6 tisoč. ' Kako do stanovanja? KOZJE - V občini Kozje je 28 prosilcev za socialna stan' nja. V občinskem svetu so se zato odločili za najetje kr^ republiškega Stanovanjskega sklada. Z njimi nameravaj" piti 5 dvosobnih stanovanj. ' Dražji vrtec ŠTORE - Z včerajšnjim 1. aprilom je v vrtcu Lipa Štore veljati nova ekonomska cena, ki zdaj mesečno znaša tolarjev za oskrbo otroka. Štorski svetniki so se za podr^^ vrtca odločili zaradi povišanja stroškov, praviloma p^, nomsko ceno za vrtec v Štorah določajo enkrat letno. Plaketa občine Planincu KOZJE - Letošnjo Plaketo občine bodo podelili Jožetu Pl^^j direktorju uspešne Konfekcije Mont. Denarni nagradi j prejela Turistično društvo Kozje in gasilsko društvo Po^ med prejemniki treh priznanj pa so gasilec Alojz Osojnik, ^ niča Karolina Regvat ter podjetnik Martin Čepin. Podelitev ^ aprila, med praznovanjem občinskega praznika. [snopič dogodki 3 Blesk celjskih grbov Najvišja celjska priznanja bodo podelili ob 11. aprilu, občinskem prazniku - Brez častnega meščana jed skupaj 18 predlogi za podelitev ^jih najvišjih občinskih priznanj lQ kar 9 kandidatov za zlati in 6 za 0 celjski grb. Priporočenih krite- P pO katerih naj bi vsako leto pode- li 1 zlati in 2 srebrna grba, tako -o mogli upoštevati,« je v obrazloži- jredloga za podelitev letošnjih naj- jl, občinskih priznanj dejal pred- jjk pristojne komisije celjskega ob- jtega sveta mag. Franc Knafelc. j^nanja - letos bo 8 celjskih grbov, od dva zlata in po trije srebrni in bronasti jlo podelili na osrednji slovesnosti ob inskem prazniku, 11. aprilu. Zlata jka grba bosta prejela Andrej Ka- ^ek, dolgoletni uspešni direktor Cest- ipodjetja Celje, za vrhunske uspehe in ižke, pomembne za razvoj in ugled me občine Celje, in Celjski godalni orkester, ob svoji 50-letnici delovanja, za promocijo glasbene kulture doma in v tujini. Za prejemnike srebrnih celjskih grbov so svetniki potrdili Gospodarsko družbo Emo Orodja in naprave in njene- ga direktorja mag. Stanka Stepišnika (za posebne gospodarske dosežke, ustvarjene v zadnjem nekajletnem obdobju, in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo ter gospodarsko rast). Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje (ob 50-letnici uspešnega delovanja) in Ota Pestnerja (za vrsto odmevnih dosežkov v 30-letni pevski karieri). Bronaste celjske grbe pa bodo prejeli: Komisija za mladin- sko raziskovalno delo Mladi za Celje (za vrsto odmevnih dosežkov v dveh desetlet- jih svojega delovanja). Studio za ples Celje (za pomembne ustvarjalne in vzgoj- ne uspehe na področju sodobnega plesa) in Miha Alujevič (za režijo lastnega teksta Grofica Celjska). V pristojni komisiji občinskega sveta se letos za podelitev naziva častni meš- čan niso odločili, po svoji presoji pa so vsaj delno prilagodili kriterijem pravilni- ka tudi predlagan blesk grbov. »Sam menim, da več priznanj ko daš, manj so vredna,« je opozoril Mirko Fric Krajnc (SDS) in dodal, da bi v Celju morali spoštovati kriterije, po katerih bi letno podelili po en naziv častnega meščana ter zlati celjski grb, 2 srebrna in 3 brona- ste grbe. Željko Cigler (ZLSD) pa je izpostavil pomen mladinskega razisko- valnega dela v Celju v zadnjih dveh desetletjih, ko je preko 5.500 učencev in dijakov ter preko 1.500 mentorjev izde- lalo 1.642 odmevnih raziskovalnih na- log. Zavzel se je, da bi bronasti blesk komisiji namenjenega grba vendarle spremenili v srebrnega, vendar svetniki njegovega predloga niso podprli. ^ ' - ■ ■ I. STAMEJČIČ iguba večja idzorni svet JP Komuna- aško je zavrnil zaključni m in poslovno poročilo unalnega podjetja za le- 597. ibesedah v. d. direktorice le Lipuš mora vodstvo v ;em pripraviti še analizo I terjatev in obveznosti ko- lalnega podjetja, analizo ovanja za nazaj ter pred- za pokritje izgube, saj je iiinala minulo leto pridela- iskoraj trideset milijonov jev izgube, celotna pa iaže več kot 44 milijonov tjev. S M V blagajni tudi letos suša Celjski svetniki so lahko z lanskim poslo- vanjem občine še kar zadovoljni; če pogle- damo le suhoparne številke (brez prenosov obveznosti po programih) so namesto načr- tovanih dobrih 350 milijonov tolarjev »pri- delali« le slabih 87 milijonov tolarjev izgu- be. In kako bo letos? Ob prvem branju predloga letošnjega proračuna so svetniki skupaj s pred- stavniki občinskih strokovnih služb ugotavlja- li, da je položaj podoben lanskemu. Na prihod- kovni strani v Celju računajo na 4 milijarde 657 milijonov tolarjev, porabljenega pa bo skoraj za 200 milijonov več denarja, torej 4 milijarde 856 milijonov tolarjev. V Celju ocenjujejo, da na največje izpade denarja - gre za primanjkljaj v finančni izravnavi z državo - sami ne morejo vplivati, zato si vsaj nekoliko boljši položaj obetajo po spremembi zakona o financiranju lokalnih skupnosti. Skupaj s pripombami pristojnih odborov ter svetnikov so predlog proračuna sprejeli v prvem branju, hkrati so svetniki soglašali z odprodajo nekaterih nepremičnin v občinski lasti, občinski finančni službi pa naložili, da je do sprejema državnega proračuna oziroma izdelave meril za vse programe, razen za tiste porabnike, ki so namensko financirani, dovo- ljena le 95-odstotna proračunska poraba. I. STAMEJČIČ NA KRATKO Skupščina ZTKO Reče - v domu Ljudske tehnike bo v soboto, 4. aprila, ob iri redna letna skupščina Zveze za tehnično kulturo Slove- ■ ki že več kot pet desetletij pomembno prispeva k oblikova- slovenske razvojne zavesti. (US) Za otroke s posebnimi potrebami Reče - v organizaciji Zavoda za šolstvo RS se je včeraj v "i^h Zreče začel 4-dnevni seminar o inovativnih oblikah 'vzavodih za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje otrok mladostnikov s posebnimi potrebami. Seminar bodo zaklju- ^ soboto z okroglo mizo, ob katero bodo ob strokovnjakih sedli še minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, 'ovalka vlade Ivica Matko^ svetovalka ministra za delo, '^'no in socialne zadeve mag. Vida Kovačevič-Slemenšek in '^na sekretarka v ministrstvu za zdravstvo prim, dr. Dunja Kosmač. (IS) Zbori krajanov ^lzela Pred 19. aprilom, dnem referenduma o tem, ali krajani Andraža in Polzele poslej živeti v samostojni občini bo iniciativni odbor za ustanovitev občine Polzela ^^^^'Ijal zbore krajanov v obeh krajevnih skupnostih. Prihod- , ^^rtek, 9. aprila ob 19. uri, bo zadnji za vse vaške skupnosti v ^^nem domu na Polzeli. Na vseh enajstih zborih bodo razloge za ustanovitev nove občine in razčiščevali ^'^'tne dvome, ki taki odločitvi nasprotujejo. (TT) O problematiki trgovine v Celju - Društvo ekonomistov Celje prireja v svojih prostorih ij^i v torek, 7. aprila, ob 17. uri, razgovor o problematiki ^'He v Celju. Uvodničarji v razgovor bodo Emil Koleno, Burnik in Sonja Rejc. (IS) Enakost žensk in moških ^^E - v konferenčni dvorani Zavarovalnice Triglav priprav- ^^•iska mreža LDS Celje danes popoldne ob 17. uri okroglo Uj, ° pokojninski reformi z vidika enakopravne obravnave ,moških. Gostja okrogle mize bo Vera Kozmik, direkto- ^^da za žensko politiko Vlade RS. (IS) Gospodarska in razvojna vprašanja CEUE - Po redni letni skupščini Kluba podjetnikov Zlatorog so sinoči pripravili še klubsko srečanje o aktualnih gospodar- skih in razvojnih vprašanjih Slovenije. V goste so povabili predsednika GZS mag. Jožka Čuka ter predstojnika Centra za evropske študije v okviru Slovenskega inštituta za management prof. dr. Lojzeta Sočana z Ekonomske fakultete v Ljubljani. (IS) Vpis novincev v vrtce CELJE - V vrtcih Mestne občine Celje bodo vpisovali novince za šolsko leto 1998/99 v vse programe med 6. in 20. aprilom oziroma vse do zapolnitve prostih mest v posameznih enotah. Vpis novincev v enote Vrtca Anice Černejeve bo dnevno med 6. in 15. uro v upravi vrtca oziroma enoti Sonce na Kajuhovi, v Vrtcu Tončke Čečeve bodo malčke vpisovali v enotah Gaberje na Mariborski, Hudinja v Ulici frankolovskih žrtev in Center v Kocenovi med 7. in 15. uro, v Vrtcu Zarja pa med 6. in 15. uro v enoti Živ-žav na Zagajškovi ulici. (IS) Nova kotlovnica LAŠKO - V Zdravilišču Laško so začeli graditi novo energet- sko postajo, ki bo omogočala prehod na ogrevanje z zemeljskim plinom. Naložba bo veljala 190 milijonov tolarjev, ob izgradnji centralne kotlovnice za obstoječe zdraviliške komplekse pa bodo predvideli kapacitete tudi za nov hotel na levem bregu Rečice ter zdravihške depandanse v Debru, ki naj bi jih začeH posodabljati še letos. Glavni izvajalec del je Gradiš Celje. (SM) Za razvojni oddelek v vrtcu LAŠKO - Center za socialno delo Laško je v sodelovanju s celjsko pedopsihološko ambulanto na laško občino naslovil pobudo o možnostih za odprtje razvojnega oddelka za otroke z motnjami v razvoju, ki naj bi deloval v okviru laškega vrtca. V občinskem oddelku za družbene dejavnosti so že pristopili k preučitvi prostorskih pogojev in drugih normativov, potrebnih za odprtje tovrstnega oddelka. (SM) Bevc v Nadzornem odboru MOC CELJE - Po smrti Martina Andrejaša so v pristojni komisiji celjskega občinskega sveta za nadomestnega člana Nadzornega odbora Mestne občine Celje predlagali upokojenega politologa, 71-letnega Jožeta Bevca (DeSUS) iz Celja. Bevčevo imenovanje so z večino glasov podprli tudi občinski svetniki. (IS) PO SVETU Začetek širitve Evropske unije »Danes je dan za praznova- nje, saj začenjamo odstranje- vati še zadnje umetne meje v Evropi. Po letih potrpežljive- ga čakanja se za deseterico srednjeevropskih držav in Ci- per odpirajo vrata EU.« S temi besedami je predsedujoči mi- nistrskemu svetu unije, bri- tanski zunanji minister Cook, označil proces širitve petnajsterice, ki se je tudi uradno pričel v ponedeljek. Prvi dan so sodelovah zu- nanji ministri vseh 11 kandi- datk, intenzivnejši proces po- gajanja pa se je začel s šesti- mi najbolje pripravljenimi - Slovenijo, Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Ci- prom. Pogajanja bodo dolgo- trajna, končala pa naj bi se do leta 2002 ali 2003. Prvo ob- dobje pogajanj bo namenje- no analizi usklajenosti nacio- nalnih zakonodaj kandidatk z unijo. Ta je za vsako kandi- datko izdelala pristopno partnerstvo; v njem so dolo- čene prednostne naloge, pa tudi konkretna finančna po- moč. Pri Sloveniji je tako kratkoročno izpostavljeno področje gospodarskih re- form, tržno prestrukturiranje podjetij, bančnega in finanč- nega sektorja in priprava po- kojninske reforme. Na sede- žu unije opozarjajo, da bodo kandidatkam zamrznili fi- nančno pomoč, če sredstva ne bodo učinkovito uporab- ljena za izpolnjevanje pred- nostnih nalog. 11 cianic EU za evro Evropska komisija je obja- vila poročilo, v katerem je za uvedbo evra s 1. januar- jem 1999 priporočila enajst članic EU. To so: Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luk- semburg. Nizozemska, Por- tugalska in Španija. Katere od njih bodo dejan- sko postale ustanovne članice Evropske monetarne unije, bo znano 2. maja na vrhun- skem zasedanju unije v Brus-' lju. Komisija je ugotovila, da razen Grčije vse zainteresira- ne članice izpolnjujejo maa- strichtske kriterije. Ostale tri članice petnajsterice Velika Britanija, Danska in Švedska pa so se same odločile, da se denarni uniji ne bodo pridru- žile med prvimi. Po objavi po- ročila je v nekaterih članicah unije največ negodovanja sprožilo dejstvo, da sta med izbranimi tudi Belgija in Italija. V obeh državah namreč javni dolg dosega vrednost več kot 120 odstotkov, kar je dvakrat več od v maastrichtskem spo- razumu dovoljene 60-odstot- ne vrednosti bruto domačega proizvoda. Evropski denarni inštitut, predhodnik Evropske centralne banke naj bi tako državama dal desetletni rok za znižanje javnega dolga na vrednost predpisanega. Še to: javnomnenjske raziskave ka- žejo, da kljub močni volji 11 držav, da uvedejo evro, prebi- valci v njih ideje ne podpirajo tako močno. Jugoslovani ne popuščajo v Bruslju se je neuspešno končal še en krog pogajanj o nasledstvu nekdanje Ju- goslavije. Tokrat je sloven- sko delegacijo zadnjič vodil dr. Miran Mejak; nadaljnje pogajanje bo prevzelo zuna- nje ministrstvo. Po Mejako- vem mnenju je treba poga- jalsko skupino reorganizi- rati in pripraviti na delo za daljše obdobje. Za jugoslovansko delegaci- jo je še vedno najbolj sporna dehtev (osmih) veleposlani- štev in deviznih rezerv v ba- selski banki. Jugoslovani prav tako vztrajajo pri tem, da SFRJ ni razpadla, temveč da je šlo za odcepitev republik, po- leg tega pa sebe vidijo kot edino naslednico nekdanje skupne države (vztrajajo pri kontinuiteti). Mednarodni po- srednik Arthur Watts je zato pogajalskim skupinam razde- lil osnutek novega sporazu- ma, v prvi polovici aprila pa bo spet obiskal glavna mesta naslednic. V tem osnutku so spet zajeta vprašanja pokoj- nin, državljanstva in arhivov. Sporazum bo za Slovenijo sprejemljiv, če bo vanj vklju- čeno vprašanje veleposlani- štev in kompromis o datumu razpada nekdanje države. Ultimat za rešitev ^ Kosova Predstavniki kontaktne skupine, ki je zasedala v Bonnu, so jugoslovanske- mu predsedniku Miloševiču postavili enomesečen rok, da izpolni zahteve, sicer se bo ZRJ vnovič soočila s sankcijami. Če Miloševič v štirih tednih ne bo začel dialoga s pred- stavniki kosovskih Albancev in če v tem času ne bo prišlo do dogovora glede kosovske krize, bodo članice kontakt- ne skupine zamrznile uradno jugoslovansko premoženje v tujini. Prav tako bodo prene- hali izdajati vizume za jugo- slovanske državljane. Beo- grad mora poleg tega brezpo- gojno izpolniti zahtevo kon- taktne skupine z londonske- ga sestanka v začetku marca, to je umakniti posebne poli- cijske enote s Kosova. Vodjo kosovskih Albancev Rugovo pa so pozvali, naj zavrne na- silje - Rugova je v pismu kon- taktno skupino prosil, da si kosovski Albanci želijo, da Združene države posreduje- jo v dialogu z Beogradom. Sklepna misel z bonnskega sestanka kontaktne skupine pa je bila: večja avtonomija za Kosovo da, vendar le zno- traj meja ZRJ. Piše: DAMJAN KOŠEC, POPtv □ gospodarstvo Sejem, ki ga potrebuje stroka Na razstaviščih Celjskega sejma je od včeraj do nedelje na ogled 9. sejem Avto in vzdrževanje v Mali kongresni dvorani Celjskega sejma je včeraj do- poldne mag. Igor Zaje iz mi- nistrstva za promet in zveze odprl 9. sejem Avto in vzdr- ževanje. Na skupno 13 tisoč kvadratnih metrih razsta- višč se bo do nedelje pred- stavljalo 330 podjetij iz 15 držav, obiskovalcem sejma pa bo ob vrsti obsejemskih strokovnih prireditev name- njen tudi pester program spretnostnih voženj, sreča- nje motoristov ter kaskader- ski nastop Roka Cvetkova. Osrednjo težo sejmu Avto in vzdrževanje, ki ga letos kot novost bogati še sejem Moto boom, daje prav vključenost avtoremontne in servisne stroke. »Sejem je dokazal, da ga naša stroka potrebuje. Na- menjen je avtoremontni de- javnosti v najširšem pomenu, hkrati pa je to sejem, ki nikoli ni skušal biti avtosalon,« pra- vi predsednik Sekcije avtore- montnih dejavnosti pri OZS Janko Močnik in dodaja: »Z nastopom na sejmu pridobi- vamo nove poslovne partner- je, utrjujemo poslovne vezi z obstoječimi, hkrati pa sejem krepi tudi zdravo konkuren- co v avtoremontni stroki. In nenazadnje, pregled celotne dejavnosti na enem mestu je še kako pomemben za stran- ke, saj tako vidijo, komu velja zaupati vzdrževanje vozila.« Generalni pokrovitelj sejma je tudi letos Citroen Slovenije, ki skupaj s svojim pooblašče- nim prodajalcem na Celjskem Avtocentrom Košak, Celjskim sejmom in Banko Celje pri- pravlja za nedeljo popoldne predajo svojega vozila Eva- sion Zdravstvenemu domu Celje. V zdravstvenem domu potrebujejo vozilo za prevoz težjih, zlasti dializnih bolni- kov, v Citroen Slovenija pa s tem začenjajo svojo dejavnost na humanitarnem področju. Opremo za servisno-re- montne delavnice in lakirni- ce, osebne avtomobile, gospo- darska vozila, dodatno opre- mo, rezervne dele in strokov- no literaturo, vezano na se- jemski razstavni program si lahko obiskovalci dnevno og- ledajo med 10. in 19. uro, v nedeljo pa bo sejmišče odprto med 10. in 18. uro. Vstopnice so po 600, za študente, dijake in upokojence po 500 tolar- jev, za obiskovalce pa so pri- pravili tudi sejemski katalog. Iz programa obsejemskih strokovnih prireditev velja omeniti današnjo predstavi- tev novosti zakona o varnosti v cestnem prometu ter pode- litev znakov Celeia in pred- stavitev Avtoservisno re- montne skupnosti Slovenije, jutri bo posvet o poklicnem izobraževanju po dualnem' si- stemu, v soboto pa pripravlja- jo v okviru dneva sovenskih cestnih prevoznikov srečanje na temo Prevozniki v Evropo, sejem pa bo obiskala madžar- ska avtoremontna delegacija. Na zunanjem prostoru ob tenis igriščih bo danes in jutri, med 10. in 19. uro, v organiza- ciji STP Božič in AMD Šlander spretnostna vožnja s skuterji Piaggio, finale pa bo v nedeljo med 10. in 12. uro. V petek po 15. uri bo spretnostna vožnja z avtomobili, v soboto med 10. in 14. uro pa finale v spretnost- ni vožnji z avtomobili. Na zu- nanjem prostoru se bodo v soboto opoldne srečali sloven- ski motoristi, dve uri kasneje pa bodo na vrsti še spretnost- ne vožnje motoristov. In za piko na i - v nedeljo ob 15. uri pripravlja nastop še svetovno znan kaskader Rok Cvetkov. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Že včeraj so na sejmišču podelili priznanja za ekološko neoporečno avtoličarsko delavnico, sejemsko popoldne pa je minilo v znamenju okrogle mize o ekološki presoji na področ- ju avtoremontnih dejavnosti in ustrezni zakonodaji. Ponikva ima denar Na Ponikvi pri Grobelnem si že dolgo želijo bančno enoto. V kraju občutijo potrebo zlasti po letošnji omejitvi opravlja- nja storitev na pošti, zato morajo pogosteje v Šentjur. Tako je prišlo v petek na Ponikvi do pogovora med predstavniki KS, občine in Banke Celje, saj so Ponkovljani ter občina našli primerni prostor v kulturnem domu. Kot so povedali, bodo v Banki Celje najprej preučili analize o gospodarnosti naložbe, kar bo znano v.treh mesecih. V približno mesecu dni pa bodo Ponkovljane obvestili o možnosti obnovitve pogodbe s pošto ter morebitni postavitvi bankomata. BJ V Storah brez komentarja Novi predsednik uprave Slovenskih železarn dr. Matic Tasič, ki je včeraj začel svojo funkcijo, je v intervjuju za Večer optimistično napovedoval, da bo država v skladu z novo zakonodajo železarnam v prihodnjih letih namenila približ- no 14 milijard tolarjev, kar je približno toliko, kot bi družbe potrebovale za sanacijo. Izjema je Jeklo Štore, za katerega iščejo strateškega partnerja in ki bi prejel okrog 7,7 milijarde tolarjev za reševanje pretekhh obveznosti. Za njegovo doka- pitalizacijo bi prejeli 150 milijonov, manjši znesek pa bi dobili še Valji. V Štorah teh izjav zaenkrat ne želijo komentirati, priprav- ljajo pa novinarsko konferenco, na kateri bodo podrobneje predstavih rezultate poslovanja. TC O spodn jesavinjskih trgovinah Upravna enota občine Ža- lec je v torek pripravila okro- glo mizo o stanju in proble- matiki trgovinske dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Na okrogli mizi so predsta- vili informacijo o trgovinski dejavnosti, ki so jo pripravili v žalski UE. Iz te informacije je razvidno, da se v žalski obči- ni, kjer delež pravnih oseb v trgovinski dejavnosti znaša 15,3 odstotka vsega dobička v gospodarstvu, umirja odpira- nje novih prodajaln. Žalski tr- govci so nezadovoljni z uredi- tvijo plačilnega prometa in z odpiralnim časom, trgovci na debelo pa so prepričani, da so za izvoznike premajhne sti- mulacije. V grosistični trgovini ne pri- čakujejo večjega zaposlova- nja, hkrati pa že zapirajo neuspešne prodajalne. Zmanjšuje se delež klasičnih postrežnih prodajaln in na- rašča delež večjih samopo- strežnih prodajnih objektov, s tem pa se v tej branži zmanj- šuje zaposlenost. O najnovejših dogodkih na področju trgovine so v Žalcu spregovorili direktorica Ura- da za varstvo potrošnikov dr. Vida Čadonič-Špelič, direktor Urada RS za varstvo konku- rence Andrej Plahutnik in glavni tržni inšpektor Tržne- ga inšpektorata RS Roman Kladošek. US Za 200 tolarjev na uro Celjska območna enota za- voda za zaposlovanje je pre- tekli teden začela izvajati nov program javnih del, in sicer pridelovanje hmelja. Naročnik stotega programa javnih del je ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in goz- darstvo, izvajalec pa Hme- ljarsko združenje Slovenije. Od 770 brezposelnih oseb, prejemnikov denarnega nado- mestila in denarne pomoči ter dodatne socialne pomoči, ki jo nekateri prejemajo na centru za socialno delo, se je vabilu celjskega zavoda za zaposlo- vanje za vključitev v program javnih del - pridelovanje hmelja odzvalo 665 oseb. Od tega je zavod 465 brezposelnih poslal na zdravniški pregled, kjer so ugotovili, da jih 144 ni zmožnih za delo. Tako so na zavodu v nov program javnih del vključi- li 321 brezposelnih, od teh pa je vključitev direktno zavrnilo 56 ljudi, ki bodo zaradi tega že prihodnji mesec izgubili denar- no nadomestilo oziroma de- narno pomoč. V naslednjih dneh bodo preverili še 128 brezposelnih, ki se kljub dogo- voru niso zglasili na hmeljiščih. Na delovišča je dejansko prišlo le 193 ljudi, ki bodo v prihodnje obdržali pomoč, poleg tega pa bodo ob pokri- tih stroških za hrano in pre- voz zaslužili še 200 tolarjev na uro. Z vključitvijo v pro- gram želijo na zavodu spod- buditi brezposelne za njihovo dodatno delovno angažira- nost z možnostjo dodatnega zaslužka, na drugi strani pa se bo zmanjšalo število tujih sezonskih delavcev, ki jih mo- rajo sicer najemati prideloval- ci hmelja v Savinjski dolini. S.M., Foto: T.TAVČAR Dela na hmeljiščih so se že pričela. PO DRŽA SDS proti Drnovšku UUBUANA, 26. ^^ (Delo) - Poslanska sku SDS se je odločila, da parlamentarni posto vložila ustavno obtožbo per predsednika vlade Janeza Drnovška zaradi govornosti za podpis tj ga sporazuma z Izraeloi Avtoceste se daljšajo DIVAČA, 27. rsn (Dnevnik) - Z odprtjem seka od Divače do Kozii dolžini 6,7 kilometra se tocesta približuje sloi skemu morju, pristani Koper, ki jo željno pričal in sploh slovenski Istri,, prska smer je dolga 951 metrov, od tega pa je kilometrov že zgrajenih, Podobnik zopt Mladino UUBUANA, 2Z mj (Dnevnik) - Marjan Poi nik, prvak SLS, je vloži vilno tožbo zoper Mla(J v kateri zahteva zaradi' pada na njegovo čast in bro ime, okrnitve njego^ političnega ugleda in za ševne bolečine odškodj v višini 25 milijonov tolai Sindikati protestirajo UUBUANA, 27. mi (Dnevnik) - Sindikalne| ganizacije Neodvisn Konfederacija 90 in Perj so pripravile protestni i pred vladnim poslopi kjer se je zbralo več j tisoč delavcev. V soboKj protestni shod pripra Zveza svobodnih sindild Slovenije. Dolamic proli Podobniku UUBUANA, 29. mi (Delo) - Na izjave preds nika SLS Marjana Podo^ ka, da naj bi bil zavedeli da se njegova stranM nikoli financirala s fikti' mi naročili slovenskih? jetij, se je odzval D^i Dolamič, direktor pol Magenta in Herties, ki izvajala večino vprašlj! transakcij za potrebe v® ne kampanje SLS v ' 1992. »Podobnik laže,« ga bom tožil,« pravi V mič. Poskusne šolei devetletko LJUBUANA, 30. (Delo) - Ministrstvo šolstvo je izdalo razp'' vključitev slovenskih novnih šol v poski" uvajanje programa " devetletke. Za posk^. uvajanje bodo morale- izpolnjevati kadrovski prostorske pogoje ter'*! urejen šolski okoliš- ' kasneje do 30. aprila bo minister za šolst^'" branim šolam izdal o Ijenje za izvajanje n'''' šolskega programa. • iTSNOPIČ gospodarstvo S Težko l^fičakovane Terme ^r gogaški Slatini težko j^akujejo odprtje kopa- Ijjli Term, ki bi naj v kraj jtegnile tudi številne ko- jje. Slovesno odprtje na- (vedujejo v sredini julija, prejšnji teden so na tiskov- l^onferenci sporočili, da jjijo 7,3 milijona mark jdne Terme brez posebnih jjiud. Sredstva so zagotov- v teh dneh bodo začeli ontirati streho, nameščajo uensko tehniko, v maju pa jfakujejo obrtnike. Kot so pedali predstavniki obči- ter investitor Jože Pipen- itier iz Svita Slovenska Bi- [jca, bo v Termah 833 kva- atnih metrov kopaliških nTŠin (z whirlpooli in [oškimi bazeni), 10 apart- ajev ter 8 lokalov. Objekt lominja na Atomske topli- . pri čemer bo v Rogaški itini še dodatni zunanji izen. Poleg omenjenega zneska ido občina ter lastniki Žnjih objektov vložili 125 aijonov tolarjev v ureditev O parkirišč ter nove, pol lometra dolge, promena- ! med Zdraviliškim par- ni in restavracijo Sonce, rminski plan je povezan z končanjem Term, je po- dal župan mag. Branko :drič. S temi deli bodo za- li v ponedeljek, 6. aprila. BRANE JERANKO Koliko Sotle bo preteklo? Zaradi dolgotrajnih obljub so v Obsotelju nezaupljivi v aprilu naj bi prišlo do prelomne odločitve o prihodnosti Zdravilišča Rogaška Slatina. V razvojni družbi, večinskem lastniku zdravilišča, so namreč napovedali ustanovitev nove družbe, ki naj bi povezala osnovno zdraviliško jedro. V Ljubljani so si zamislili, da bi se za začetek pojavili kot družbeniki razvoj- na družba, banki, ki sta lastnici hotelov Donat in Sava, ter občina Rogaška Slati- na. V razvojni družbi pravijo, da je veliko odvisno od rezultatov pogajanj z lastnicama hotelov, SKB banko ter Ban- ko Celje. Pogajanja z bankama naj bi še trajala, predvsem z lastnico Donata, SKB banko. V drugačnem položaju je slatinska občina, ki je z večinskim lastnikom zdravilišča v rednih stikih. Občina se dobro zaveda pomena zdravilišča za domači kraj, zato si želi sodelovati na lastno željo - po drugi strani pa njeno sofinanciranje javne infrastrukture po- gojujejo tudi v razvojni družbi. V Rogaški Slatini, kjer so navezani na zdravilišče tako po gospodarski kot po čustveni plati, sprejemajo novico s pre- cejšnjim nezaupanjem. Podobnih ob- ljub iz Ljubljane so v zadnjih letih navajeni, pri čemer do ključnih dejanj države v preteklih letih ni prišlo. Ali bo tokrat drugače? O tem so prejšnji teden posebej raz- pravljali v občinskem svetu Rogaške Slatine, kjer so novico o napovedani vključitvi države sicer pozdravili. Svet- niki se obenem, zaradi dosedanjih grenkih izkušenj, vprašujejo ali bo do tega zares prišlo. Prav tako podpirajo vključevanje domače občine, pri vsem skupaj pa zahtevajo ohranitev blagovne znamke pod imenom Rogaška. Marsikdo med mogočimi rešitelji zdravilišča pogreša še eno ime. Ime Kolinske, ki ji mineralna voda iz njenih Rogaških vrelcev prinaša lep dobiček. Vode torej, ki je postala temelj razvoja tega obsoteljskega kraja. Po nekaterih, sicer nepreverjenih informacijah, naj bi pozneje prišlo tudi do njenega vklju- čevanja. ■■■■■■■■■■i BRANE JERANKO Kulinarika na sejmu Alpe Adria V Ljubljani je do nedelje, 5. aprila, odprt sejem Alpe Adria - Kulinarika. Letošnji sejem se kot samostojna pri- reditev predstavlja že tret- jič, zbral pa je vse najpo- membnejše ponudnike pre- hrane in opreme, brez kate- re si gospodinjstva ne more- mo zamisliti. Še zlasti je razširjeno področje prehra- ne. Na sejmu je prisotnih 310 razstavljavcev iz 17 držav, med njimi tudi iz Hrvaške, trije iz Avstrije, dva iz Italije, ter po eden iz Češke, Nemči- je in Nizozemske. Z našega območja prihaja- jo nekateri znani proizvajal- ci kot so Mali gospodinjski aparati iz Nazarij, ki bodo poleg svoje osnovne ponud- be obiskovalce seznanili tu- di z nekaterimi novostmi. Predstavili bodo novi ku- hinjski aparat MUM 7000 s priključki, novo generacijo sesalnikov, nekatere likalni- ke, pa tudi savinjski želo- dec. Mlekarna Celeia priprav- lja prostor v znamenju »Skr- bi za zdravje«. V prvi vrsti bodo predstavili svoj drugi izdelek v paleti probiotičnih fementiranih izdelkov, kakr- šnim pripisujejo v tujini šte- vilne zdravilne lastnosti. Klasje Celje predstavlja tako svoj sladki kot slani program. Na sejmu sodelujejo še Hmezad Trgovina Žalec, Goz- dič, Proizvodnja in trgovina z lesom in divjačino iz Sloven- skih Konjic. Na skoraj 300 m^ površine v hali A Gospodar- skega razstavišča vas na ko- zarček rujnega vabijo Era - Vino Šmartno, Jeruzalem Or- mož, KZ Metlika, Ljutomer- čan, Slovenijavino,Vinag, in Vino Brežice. Na stojnici Po- slovne skupnosti za vino- gradništvo in vinarstvo Slove- nije pa so pripravili tudi pro- gram veselih uric, kjer bodo obiskovalce brezplačno po- gostili z izbranimi jedmi in jim ponudili kozarec vina, ki se dobro ujema z njimi. Sejem je odprt od 10. do 19. ure, cena vstopnic pa je 750 SIT, dijaki, študenti, upokojenci, otroci 550 SIT, invalidi s spremstvom pa imajo brezplačen vstop. MAJDA KLANŠEK NOVONABORZI Vzpon in padec J v zadnjih štirinajstih dneh indeks SBI pospešeno rasel, fi večji vzpon tečaja delnic i^eje bil po objavi nerevidi- ne bilance uspeha. Čisti do- fek podjetja v preteklem I »lovnem letu znaša nekaj s z 5,1 milijarde tolarjev. Ker i liile prvotne napovedi čiste- 1 dobička Krke okoli 4 mili- 1 fde tolarjev, se je trg seveda Mfo odzval. V Leku so po revidiranih podatkih lani 'darili 3,7 milijarde tolarjev ^ega dobička. Prejšnji orek se je na Ljub- ■^ski borzi začela prava na- 'Povalna mrzlica. V ospred- bile še vedno najbolj 'Ji^etne in iskane delnice in Krke. Ta dan so se Južneje podražile še nekate- ^'''^uge delnice, kot so delni- ^■^etrola. Droge in Salusa. V Ijdo se je trend dviganja teča- . "Nadaljeval. Tako so svoje 'ivišje nivoje do sedaj dose- jf delnice Leka, - to je ^50,00 SIT in delnice Krke manj kot 35.000,00 ■ Zelo veliko je bilo po Sem času ponovno povpra- po delnicah Petrola. jl tečaj se je v sredo dvig- 7.4%. Rast teh treh del- Mza seboj potegnila še jJ^^ere druge. Indeks SBI se yredo dvignil za 3,3% in se g. točkami povzpel na raven do sedaj. Že ^nji dan se je navdušenje lavi in SBI počasi drsi Na OTC trgu so pravi cenov- ni preobrat doživele delnice Heliosa iz Domžal. Po objavi čistega dobička, ki znaša za leto 1997 637 milijonov SIT, je tečaj delnice v enem dnevu poskočil za 17%, Color Med- vode pa za 9,5%. Helios iz Domžal se s Colorjem iz Med- vod in Belinko dogovarja o možni združitvi. Sredi marca so bile na prosti trg Ljubljanske borze uvršče- ne delnice pooblaščene inve- sticijske družbe Vipa Invest Nanos, ki ga upravlja DZU Avip iz Nove Gorice. Osnovni kapital PID-a Vipa Invets Nans znaša 3.152.087.000,00 SIT in je razdeljen na 3.152.087 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 1000,00 SIT. Vipa Invest Nanos je vse svoje certi- fikate zamenjala za deleže in druge naložbe. Njihov tečaj je iz dneva v dan rasel, vse do prejšnjega petka, ko je bil naj- višji tečaj oblikovan pri ceni 845 SIT. Ta teden se je prav tako kot pri skoraj vseh delni- cah tudi ta tečaj znižal. Darja Orožim Nova bančna združitev Upravna odbora Banke Celje in žalske Hmezad banke sta sprejela sklep o začetku postopka za pripo- jitev Hmezad banke k Ban- ki Celje. Obe banki že sestavljata bančno skupino, pripojitev pa naj bi izvedli še letos. Banka Celje je že 40 odstotna lastnica Hmezad banke, ki je po lanskem uspešnem obli- kovanju bančne skupine, os- tala samostojna pravna ose- ba. Pobudo za združitev je Banki Celje po besedah direk- torja Nika Kača predlagala Hmezad banka, da bi poceni- la stroške poslovanja, saj je samostojno poslovanje v vse večjem konkurenčem boju postalo drago, zaščita kapita- la in zagotavljanje potrebne likvidnosti in rezerv pa vse težje. Po pripojitvi bo Hmezad banka, ki naj bi, kot je zago- tovil direktor Niko Kač, ohranila ime, postala ena od organizacijskih enot Banke Celje, najverjetneje kot po- družnica. Predlog za združi- tev bo Banka Celje predlagala skupščini delničarjev predvi- doma junija, takrat pa bodo končno odločitev o pripojitvi sprejeli lastniki obeh bank. Soglasje za pripojitev mora pred tem sprejeti tudi Banka Slovenije. SM BAROMETER Odpovedan avtomobilski salon Soorganizatorja Združe- nje avtomobilskih zastopni- kov in proizvajalcev ter Ljubljanski sejem sta se pre- tekli teden odločila, da od- povesta letošnji avtomobil- ski salon. Dobiček V Kovintradeu v celjskem Kovintradeu (na prostem trgu Ljubljan- ske borze vrednostnih papir- jev je uvrščenih 82 odstot- kov delnic tega podjetja) so lani ustvarili 24,3 milijona čistega dobička, kar je sko- raj dvakrat toliko kot predla- ni. Predvidoma bodo 45 od- stotkov dobička namenili za dividende. Letos naj bi v podjetju ustvariU 25,9 mili- jona čistega dobička, so za- pisali v časniku Finance. Čigav bo hotel? v Šentjurju se je pojavila novica, da je domah hotel Alpos prodan. Podjetje Al- pos je pred časom objavilo časopisni oglas o prodaji šentjurskega hotela, ki je bil nazadnje njegova last. Rok za oddajo ponudb je že mi- mo, v Alposu pa so zaenkrat povedali le to, da pogovori z resnim kupcem še niso po- vsem končani. V zvezi s kup- cem je v javnosti največkrat omenjeno ime trnoveljskega prevoznika Marjana Žonte in številka 900 tisoč mark. □ aktualno Diagnoza: meningitis Letošnja prva smrtna žrtev zaradi meningitisa na Celjskem ni povezana z epidemijo v Avstriji Meningokokni meningitis, ki razsaja na Salzburškem v Avstriji, zbuja strah tudi v Sloveniji. Mnoge skrbi, ali nam nevarna bolezen grozi morda bolj kot v prejšnjih letih. Pred desetimi dnevi je bakterijski meningitis terjal na Celjskem prvo žrtev. Umrla je petintridesetletna bančna usluž- benka, mama dveletnega otroka, ki je preživela zimske počitnice na Salzburš- kem, mesec dni po vrnitvi pa je nenadoma zbolela. V komi je bila od 27. februarja in v ljubljanski infekcijski kliniki ji življenja niso mogli rešiti. 11"™........................ »Meningitis žal zahteva vsako leto tudi kakšno smrtno žrtev, vendar pri nas zaenkrat ni prav nobenih razlogov za strah pred raz- širjanjem te bolezni,« pojasnjuje mag. Alen- ka Skaza Maligoj, vodja službe za epide- miologijo v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo, in dodaja, da je pacientka po na- ključju zbolela ravno po vrnitvi iz Avstrije, kjer so razglasili epidemijo meningitisa, ki ga povzroča bakterija, imenovana meningo- kok. Prav je opozoriti na bistveno razliko. Pacientka ni umrla zaradi meningokoknega meningitisa, ampak zaradi pnevmokoknega, torej povsem druge vrste meningitisa, pri katerem je tudi nevarnost okužbe prek doti- ka ali zraka povsem izključena. Teh dveh vrst meningitisa ni mogoče metati v isti koš, saj sta tudi njuna povzročite- lja različna; kot na primer povzročitelja gripe in angi- ne. Pnevmokokni meningitis lahko pri enih povzroči sa- mo blažje vnetje dihalnih poti, pri drugih, kar se je zgodilo tudi v tragičnem pri- meru bančne uslužbenke, pa lahko izbruhne v hujši obliki in se konča celo s smrtjo. Vrste meningitisa Meningitis - vnetje mož- ganskih ovojnic - povzročajo različni mikroorganizmi, in sicer virusi, bakterije ter gli- ve. Vsak mikroorganizem lahko napade katerikoli del telesa oziroma organ, pri če- mer niti centralno živčevje ni izvzeto. Pri bakterijskem meningitisu navadno nasto- pi gnojno vnetje možganskih ovojnic. Če se temu vnetju pridruži še vnetje možgan, bolezen imenujemo bakte- rijski meningoencefalitis. Pri virusnem meningitisu (povzročitelj vnetja možgan- skih ovojnic je virus) zdravi- la ne pomagajo, saj na pov- zročitelja ni mogoče direkt- no učinkovati. Ker proti vi- rusnim boleznim ne pozna- mo zdravil, mora organizem sam premagati bolezen. Naj- pogostejši virusni meningitis v naših krajih je klopni me- ningoencefalitis, ki ga pov- zroča pik okuženega klopa. Proti klopnemu meningitisu. ki prebivalce Slovenije v tem času še vedno bolj ogroža kot na primer meningokokni me- ningitis, se je možno zavaro- vati s cepljenjem. Zdaj je še pravi čas za to. Cepimo se lahko v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo v Ipavčevi ulici 12. Cepivo priporočajo tudi otrokom, starejšim od treh let. Kdaj preti epidemija? Bakterijski (meningokok- ni) meningitis, ki se je pred kratkim epidemično razširil v severni Avstriji, je od drugih vrst meningitisa nevarnejši predvsem zato, ker se z obole- lega zlahka prenaša na druge že z dotikom in na kratko razdaljo prek izdihanega zra- ka. Zato so nujni preventivni ukrepi za zaščito vseh, ki so bili z obolelim v stiku. Možna je preventivna zaščita z dolo- čenimi antibiotiki, ki prepre- čujejo okužbo. Po podatkih Inštituta za va- rovanje zdravja Slovenije so letos pri nas zabeležili en pri- mer meningokoknega menin- gitisa, in to na novomeškem območju. Na Celjskem letos niso zasledih nobenega pri- mera meningitisa, ki bi ga povezovali z epidemijo v Av- striji, zabeležili pa so dva primera bakterijskega me- ningitisa z drugimi povzro- čitelji. V Inštitutu za varovanje zdravja Slovenije smo pov- prašali o številu primerov meningitisa, ki so jih za- sledili v prvem četrtletju le- tos in v enakem obdobju lani. Uradne prijave kaže- jo, da je bilo letos v Sloveni- ji devet primerov bakterij- skega meningitisa, medtem ko jih je bilo v primerjal- nem obdobju lani sedem- najst, med njimi dva prime- ra meningokoknega me- ningitisa. Letos so zasledili osemindvajset primerov vi- rusnega meningitisa, v enakem obdobju lani pa enainštirideset. »Običajno je, da se v času, ko se zima preveša v pomlad, pojavi kakšen primer bakte- rijskega meningitisa, zato te- daj ne govorimo o epidemiji. Če se ta obolenja pojavijo v povečanem obsegu, nena- vadnem za okolje, potem glede na vrsto obolenja in število primerov presodimo, ali so potrebni posebni ukre- pi,« pojasnjuje dr. Alenka Skaza Maligoj. Če bi v celj- ski regiji v tem času zabele- žili dva ali tri primere me- ningokoknega meningitisa, še ne bi razglasili epidemije. Če pa bi vse primere zabele- žili v eni šoli ali enem razre- du, bi morali hitro ukrepati. KSENIJA LEKIČ Opozorilni znaki Za vse vrste meningitisa so značilni podobni bole- zenski znaki: visoka vroči- na, hud glavobol, razdraž- Ijivost, nemir, bruhanje, najzgovornejši znak pa je otrdel tilnik, ki opozarja na bolezensko dogajanje v možganskih ovojnicah. V bolnišnici največkrat diag- nosticirajo povzročitelja vnetja s pomočjo laborato- rijske preiskave možgan- ske tekočine (likvorja), ki jo punktirajo iz hrbtenice. Značilno je, da otroci ne- koliko lažje prebolijo vnet- je možganskih ovojnic kot starejši. Kadar je prizadeta možganovina, lahko bole- zen pusti trajne posledice, možna pa je tudi popolna ozdravitev. »Vsako leto zasledimo tudi na Celjskem posa- mezne primere bakterijskega meningtisa, vendar to še ni razlog za povečano zaskrblje- nost ali celo razmišljanje o možni epidemi- ji,« pravi mag. Alenka Skaza Maligoj. REČENO (ne)STORJENO Meteorološka napoved Menda je že Prešeren napi- sal, da kdor ne ve o čem bi pisal, piše o letnih časih, kdor pa ne ve o čem bi se pogovarjal, se pogovarja o vremenu. No. moj tokratni namen pač nima izvora ne v enem ne v dragem. Povod za naslov je namreč uvodnik v Delovo napoved za bojda zgo- dovinsko rokometno tekmo, ki se je odvijala to soboto v Celju. Glede na pogovore ve- čine ljudi, ki so se prejšnji teden srečevali v Celja in v bližnji okolici, glede na časo- pisne članke, glede na različ- ne komentarje športnih stro- kovnjakov in navadnih ble- betavih vsevedov, je možno sklepati, da je rokomet, v Ce- lju, vsaj za nekaj časa, zasen- čil vse ostalo; celo kakšne po- litične zdrahe, črno kroniko ipd. Kot sem pisal že pred časom, ko so naši vrli roko- metaši izpadli, takrat kot dr- žavna reprezentanca, iz kva- lifikacij za svetovno prvens- tvo. me kot, literarno usmer- jenega človeka rokometno za- nesenjaštvo niti ne prizade- ne preveč. Je pa seveda res, da nam je v Celju, od kar nekaj razvitih športov, ostal samo še rokomet. In treba je priznati, na evropski, če ne celo na svetovni ravni. Am- pak, tudi tukaj je potrebno ohraniti zdrav razum, če ga seveda kaj premoremo. Nekaj je volja, drugo pa je moč. Re- snici na ljubo moram napisa- ti, da sem ob začetku odločil- ne tekme s hrvaškim prva- kom za nastop v finalu evrop- skega ekipnega prvenstva tu- di sam vpil in kričal ob televi- zijskem zaslonu. Ob tem mi je v glavi brenčala naslovni- ca iz Dela o meteorološki na- povedi plus 8. Toda kaj je prav za vremenarje najbolj značilno - to, da se največkrat zmotijo. Tako se je zgodilo, kar se pač je - zagrebški »me- talci žoge« so nas gladko za- mrznili pri minus šestih, go- lih namreč. A. lepo vas pro- sim, kaj je to v primerjavi s kakšno obveščevalno afero, da o piranskem zalivu in Tr- dinovem vrhu sploh ne govori- mo. ZORAN PEVEC Švigelj vztraja Mitja Švigelj, ki je v torek gladovno stavkal že 13. dan, je posredoval dopis, v kate- rem zatrjuje, da se je v hme- ljarski aferi zgodila odločil- na prelomnica. Vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju Milan Birsa je namreč razširil zahtevo po preiskovalnih opravilih. S to zahtevo je, po mnenju Šviglja, Milan Birsa zadel žebljico na glavico, saj je hmeljna komi- sija kot državni organ odigrala ključno vlogo pri »organizira- ni, mafijski goljufiji z meša- njem hmelja, saj je izdajala lažna potrdila o geografskem poreklu hmelja,« je prepričan Švigelj. »Zahteva po preisko- valnih opravilih pomeni, da bo moral na zatožno klop ozi- roma v kazenski postopek ce- loten hmeljarski lobi.« Zaradi te poteze oziroma »korektnega ukrepanja« Mila- na Birse Švigelj umika zahte- vo po iniciranju postopkov za razrešitev vodje celjskega to- žilstva, hkrati pa Švigelj zatr- juje, da bo nadaljeval z gla- dovno stavko vse do izpolni- tve preostalih zahtev, ki so iniciranje postopkov za razre- šitev celjskega tožilca Borisa Ostruha, odgovor na poslan- sko vprašanje Marjana Podob- nika o goljufiji z mešanjem hmelja iz leta 1985 ter svojo popolno materialno, poklic- no in človeško rehabilitacijo. Slednje je temeljna zahteva, ki jo naslavlja na državo, saj so mu državni uradniki dolgih osem let preprečevali rehabi- litacijo v podjetju Hmezad Ex- port. »Z ozirom na popolno neodzivnost vladnih predstav- nikov pričakujem takšen ali drugačen, vsekakor pa drama- tičen razplet šele v krizni, mejni situaciji gladovne stav- ke,« je zapisal Švigelj v dopi- su. Za konec je še navedel, da bo zaradi prepričanja, da hmeljarski lobi obvladuje ves političen in dobršen del gos- podarskega utripa v Žalcu, predlagal, da se kot pristojno določi drugo sodišče in obe- nem zaprosil, da se ga zasliši kot pričo. US Celje ni sofinanciralo Bitchcrafta Na zahtevo svetnika Janeza Lampre- ta je Nadzorni odbor Mestne občine Celje preverjal, ali so v Celju za izdajo zgoščenke Bitchcraft skupine Strelni- koff kakšen tolar primaknili tudi iz občinske blagajne. »Na osnovi pisne izjave iz oddelka za družbene dejavnosti in oddelka za finance in proračun ter na osnovi pregleda za- ključnega računa lanskega proračuna nad- zorni odbor ni ugotovil, da bi bil za izdajo zgoščenke uporabljen tudi proračunski denar,« je v imenu odbora pojasnil njegov predsednik Zdenko Podlesnik. Svetniki pa v ponedeljek niso podprli ponovne zahteve skupin svetnikov SKD in SDS ter svetnika Janeza Černeja, ki jo je podal Janez Lampret (SKD), da bi v okviru posebne točke dnevnega reda sprejemali posebno izjavo o zgoščenki. V besedilu izjave je bilo ob ugotovitvi, da na naslovni- ci zgoščenke upodobljena Brezjanska ma- ti božja s kronano podgano v nar"^ namesto Jezusa žali čustva slovenskih toličanov,je med drugim zapisano of lovanje občinskih svetnikov, da je do'^ dejanja prišlo v knežjem mestu. Ob tei"' še poziv »vsem mestnim kulturnim i'^. tucijam, da s svojimi stvaritvami bog^^ kulturno življenje v občini in ustvaf), nove kulturne vrednote trajnega P'' | na, ki bodo v čast in ponos občanc"''j knežjemu mestu Celju.« PO DRŽAV Kritično V GZs UUBUANA, 24. ma^ (Delo) - Letošnji proraf^ je krepko nasproten ničnim priporočilom, po tika tečaja je za izvoznji uničujoča, pri pokojnin; reformi pa je tršba pred, su dati dokončno obli^ ga sprejeti čimprej, ven(| po rednem, neskrajšan^ postopku; so ugotavljali, seji Gospodarske zbornj Slovenije. ' Jakše je kriv UUBUANA, 24. mat (Delo) - Odbor državne zbora za nadzor proraču je sprejel sklep, da je M; tin Jakše kršil zakonod; in podzakonske akte t prisego člana računsk^ sodišča. Na podlagi te| sklepa je odbor predlag razrešitev Jakšeta s poloz ja najvišjega državnega r vizorja. Dragonja zaniki UUBUANA, 24. mai (Delo) - Minister za gosp darske dejavnosti Meti Dragonja je zanikal, da Lek leta 1992, ko je i njegov generalni direktc posredno aH neposredno! nanciral SLS ali kateroko drugo pohtično usmerite DZ o avtocestah UUBUANA, 25. mari (Delo) - Potem, ko so i poslanci ves dan ukvarjali večinoma dvomljivimi pl čet j i Darsa in Družbe i državne ceste, so zadn uro zasedanja vendarle p trdili letni načrt razvoja' vzdrževanja slovenskih a tocest. S Poljaki O i Kosovu UUBUANA, 25. mait (Delo) - Slovenijo je ob skal poljski premier Jen Buzek. Po njegovih bes dah bo zanimivo in koris no slišati slovenska staliŽi do kosovske krize, saj Pol ska letos predseduje Org nizaciji za varnost in sod lovanje v Evropi (OVSE).i Dražji naftni derivati UUBUANA, 26. mar« (Delo) - Zaradi povišaH prometnega davka in krat višje ekološke takse vlada v povprečju za 5/ odstotka podražila naftu derivate. Podražitev naj' k aprilski inflaciji prisp" vala 0,31 odstotne točke, državno blagajno pa naj " z njo priteklo 12,3 milijo de tolarjev. I. snopič tema tedna B Sestradane lepotice Vse vec je deklet in mladih žensk, ki stradajo, da bi bile podobne sanjskim lepoticam - S strokovnjakinjo o hujšanju, ki lahko pripelje do hude bolezni - Nevarna dvojnost medijskih sporočil Vlaja je srednješolka, stara jtnajst let. Živi v ugledni iijrejeni družini, ki ni nik- ^ okusila pomanjkanja, jjtiica je navajena pohval, j je nadarjena, ubogljiva marljiva ter od prvega (^reda osemletke pa do da- g odličnjakinja. Pohvale v ji, pohvale doma, uspehi pohvale na mnogih inte- sflih področjih. Srečni arši, bi vsakdo pomislil. Pa ^isto tako, kajti življenje v ajini družini je že lep čas I sam pekel, i Še pred dvema letoma mal- 1 debelušna Maja, zdaj že p čas noče jesti, iz tedna v den bolj hira, njeno telo po- jja podobno okostnjaku. Je je v obupu vse bolj tih lazovalec stanja, mamica jo solzami v očeh roti, naj ven- fle začne jesti. Mlajši bratec iz nje norčuje, v prepriče- Bije o škodljivosti hujšanja je vključila tudi šola. Maja I, kot da je s sabo vse bolj dovoljna, srečna in pono- a nase. Ustvarila si je svoj €t in se vanj zaprla. Zdi se. It da je trpljenje staršev lloh ne gane in prepričana F da je še vedno predebela... Je le ena izmed mnogih de- et in žensk moderne dobe, Jterih telesna podoba se je v Emeroma kratkem času tastično spremenila. Zbolela za anoreksijo nervozo, eno i treh najpogostejših oblik lotenj v prehranjevanju, fugi dve sta debelost in buli- !ija. Anoreksija nervoza je zla- 5 v zadnjih letih v izrednem Tastu. Gre za fenomen raz- lega sveta, kjer tradicional- f vrednote izginjajo in se ^reminjajo v nekakšne ne- fepoznavne, popačene obli- ^ obnašanja in čustvovanja, takšnem svetu, ki poraja ^ome, strah ter občutek fi- '^ne in psihične praznine, pa ^je težko znajti in biti uspe- Zlasti to velja za mladega ■'Oveka. Zato si mladi ljudje '^^varjajo svoj svet, v njem se ^''^utijo varne in zato iz njega ■^'o težko stopijo. V mnogih '^iierih je potrebna pomoč 'fokovnjaka, terapevta. Poz- hude bolezni odvisno- '' in anoreksija je le ena iz- njih. Je anoreksija na vznikla bolezen? to ni nova bolezen, je J značilna za ta naš čas. V porastu-je zlasti ^hodnem svetu z Ameriko vse pogostejša pa je J v Sloveniji. Iz leta v leto ^^^ mladih ljudi, ki obole- Za motnjami hranjenja, . temi pa je na prvem prav anoreksija nervo- . Soočamo se tudi z dejs- da obolevajo vse mlaj- pj^^^kleta, deklice,« nam je ^^Povedovala prim. Mojca sL^^'j-Kobe, dr. med., vodja lap otroško psihiatrijo ske ^^i^trični kliniki Ijubljan- , ^^ Kliničnega centra. Duša je neotipljiva in se ne vidi z očmi. A je zelo ranljiva in včasih hudo boli. Duša je v nas vsa tiha in strašno brezdanja. Vse, kar se je dotika, v sebi hrani... To je prva kitica pesmi pe- snika Nika Grafenauerja, ki si jo je prim. Kobetova izbrala kot metaforo na predstavitvi anoreksije nervoze na prvem slovenskem psihiatričnem kongresu, ki je bil lansko je- sen v Ljubljani. Gre pri ano- reksiji nervozi izključno za žensko oziroma dekliško bo- lezen, smo vprašali strokov- njakinjo, ki se na pediatrični kliniki vsak dan ukvarja z anorektičnimi deklicami in se srečuje z njihovimi nesrečni- mi starši. »Večinoma res obolevajo dekleta, teoretično pa lahko zboli vsakdo, ne glede na spol in starost. Anoreksija nervo- za dobesedno pomeni izgubo apetita, vendar ime zavaja. Ni apetit tisto, kar so ti bolniki izgubili, ampak gre za izgubo občutka, da si lahko, seveda v prenesenem pomenu, nekaj privoščijo. V bistvu gre za ne- ko zunanjo manifestacijo globljih psihičnih, čustvenih stisk,« je odgovorila prim. Ko- betova, ki ima na skrbi vsako leto več mladih bolnic s to boleznijo, in poudarila, da se starostna meja obolelih zni- žuje. Tako se anorektične de- khce pojavljajo tudi že pri os- mih letih. Telo v ogledalu duše Sicer pa se anoreksija ner- voza običajno razvije pri mla- dih dekletih v obdobju ado- lescence, med puberteto in po njej. Kot kaže, je to bole- zen zanikanja, ko se anorek- tična deklica nikakor ne more sprijazniti, da se razvija v žen- sko in ko zanika svoje psiho- loške in fiziološke potrebe. Z zanikanjem potreb dobiva občutek, da je nekaj posebne- ga in da je sploh več vredna od tistih, ki svoje potrebe od- krito priznavajo, zlasti tiste potrebe, ki so povezane s hrano. Občutek posebnosti in večvrednosti je pri dekletih, ki jim je večinoma nekoč pri- manjkovalo samozavesti, še močnejši in slajši. Tudi Maja je imela, ob vseh uspehih in pohvalah, slabo mnenje in zlasti slabo podo- bo o sebi. Starši so od nje veliko pričakovali in ona se je teh (pre)velikih pričako- vanj še kako zavedala. Huj- šanje je bilo zanjo enkratna priložnost, da se izkaže, da vsemu svetu pokaže, kaj zmore. Ob šolskem učenju in prebiranju knjig o prehrani ter vsemogočih dietah, je Maja največ časa prebila v fitness klubu in pred ogleda- lom. Je anoreksijo nervozo mogoče zaznati dovolj zgo- daj, da bi se bolezen ne raz- vila v hudo obliko? Kako prepoznati anoreksijo? »Na zunaj se začetek ano- reksije nervoze kaže kot na- merno hujšanje, kot vse večji strah pred debelostjo, značil- na pa je tudi pretirana telesna aktivnost ter v kasnejši fazi morda tudi bruhanje. Vse se začne z dekletovo osebno od- ločitvijo za hujšanje, ta odlo- čitev pa je lahko ostahm dru- žinskim članom zelo dolgo prikrita. V nadaljevanju je to proces, ki ga kot problem ne prepoznajo niti dekle samo niti njena družina. Dekle tega svojega stanja namreč ne do- življa kot problem, ampak prav obratno, kot rešitev za svoje nezavedne stiske. Za- četna faza hujšanja daje de- kletu občutek moči: >prema- gala sem nekaj< in občutek samozavesti,« je povedala prim. Kobetova. Da bi še bolj shujšala, pred- vsem pa iz strahu, da se ne bi zredila, se je Maja branila hra- ne, še posebej krompirja, kruha, testenin, tort in po- dobnih jedi bogatih z ogljiko- vimi hidrati, jedla pa je le sad- je in zelenjavo, in še to v zelo majhnih količinah. Čeprav je bila že vsa slabotna in ves čas utrujena, je še kar naprej vztrajala pri telovadbi in vsa- kodnevnih obiskih fitness centra. Njeno spanje je posta- jalo vse krajše, prebujala se je že ob štirih zjutraj in potem ni mogla več zaspati. Izgubila je tudi menstruacijo. S tem, ko je zanikala svoje osnovne te- lesne potrebe (počitek, hra- na), je njena samozavest le še naraščala. Žal se je Maja sča- soma vse bolj odtujila družini in svojim prijateljem. V tej njeni samoti so rasli občutki obupa ter psihične in fizične praznine, samozavest in ob- čutek moči pa sta plahnela. Zdaj je bil čas, ko se je hotela spremeniti, se vrniti v nekda- nje kolesje, a je bila preveč sama. Ker je bila sama, ni mogla dopustiti, da bi si priz- nala potrebe brez sočasnega močnega občutka krivde. Še huje! Medtem ko so njeni starši trpeli zaradi njenega zdravja in izgleda, se je Maja bala, da je družinski člani ne bodo več ljubili in ji izkazovali pozornosti, če se bo zredila. V ogledalu pa ni našla novega prijatelja, ampak kvečjemu nasprotnika. Ta ji je vsakič, ko se je postavila predenj in ga je vprašala, ali je še vedno predebela, odgovoril pritrdil- no. Huda podhranjenost pov- zroča tudi motnje v zaznava- nju. »Čas adolescence je obdob- je odraščanja, v katerem so razvojne naloge še posebej zahtevne. To je obdobje vpra- šanj, ki si jih mlad človek ne- nehno postavlja: kako vstopi- ti v svet odraslih, kdo sem, kako me vidijo drugi ipd. To- rej je to svet, ki je tudi poln problemov, dieta pa daje ob- čutek navideznega reševanja problemov in pomeni umik od področja, kjer bi naj dekle- ta razvojno napredovala,« je dodala prim. Mojca Brecelj- Kobe. Stradanje do smrti? Je anoreksija neozdravljiva ali celo smrtno nevarna bole- zen? Na to vprašanje je prim. Kobetova odgovorila: »Po da- nes znanih statistikah okoli polovica bolnikov po zdrav- ljenju ozdravi, so pa tudi pri- meri spontanega ozdravlje- nja. Seveda pri tej bolezni ne gre, da bi človek hazardiral in eksperimentiral. Med preo- stalo polovico jih je polovica, ki ostanejo kronično bolni, med kronično bolnimi pa jih je deset odstotkov, ki umrejo. To pove, da je anoreksija ner- voza potencialno življenje ogrožujoča bolezen. Najpo- gosteje je neposredni vzrok smrti samomor, smrt pa na- stopi tudi zaradi zelo resnih komplikacij, ki jih prinese dolgoletno stradanje, ko na- stanejo hude posledice na no- tranjih organih, ko začne telo odpovedovati. Na naši kliniki se trenutno zdravi šest bol- nic.« Kje je meja med zdravim hujšanjem in takšnim, ki pov- zroči bolezen? »Anoreksija nervoza je bo- lezen, ki ima svoje bio-psiho- socialne vzroke. Univerzalni fenomen uporabe diet še ne pomeni, da vsi, ki stopijo na pot hujšanja, zbolijo. Nekateri avtorji trdijo, da je to tisti mej- nik, ko je vse odvisno od oseb- nosti. Z dieto se namreč sreča marsikdo, zboli pa malokdo. Torej morajo biti prisotni še drugi faktorji, na primer glo- balne travme v psihološkem smislu pri deklicah, ki še ni- majo menstruacije. Med njimi so tudi take, ki so doživele spolno zlorabo. Zaradi tega upravičeno sklepamo, da so pri deklicah, ki zgodaj obolijo, posredi globlje psihološke travme iz ranega otroštva. Ob- stajajo tudi raziskave, ki pove- zujejo direktno spolno zlora- bo in kasnejšo motnjo hranje- nja. Lahko so vzrok močno disfunkcionalni družinski od- nosi, so pa tudi primeri amo- reksije nervoze, ko kakšnih dramatičnih vzrokov zanjo sploh ni mogoče odkriti.« Uspešen model zdravljenja Najpogostejša pot do zdravljenja na ljubljanski pe- diatrični kliniki je napotnica, ki jo napiše šolski zdravnik. »Deklica je napotena na en- dokrinološko ambulanto na- še klinike, kjer postavijo diagnozo po telesnih kriteri- jih: telesna ogroženost, se- stradanost, kronični potek bolezni. Če so indikacije za sprejem v bolnišnico, je de- klica sprejeta na endokrino- loški oddelek klinike in po diferencialno-diagnostični obravnavi izključimo telesne vzroke hujšanja. Potem se- stavimo čimbolj individuali- ziran program ponovnega pridobivanja na telesni teži po dogovoru z deklico in nje- nimi starši. Z deklico sklene- mo neke vrste dogovor, kate- ra je tista teža, ki je po krite- rijih medicine primerna za nas in sprejemljiva tudi za- njo. Tu smo zelo previdni glede na dotedanje trajanje bolezni in izgubo telesne te- že. Nasilna in hitra spre- memba v prehranjevanju bi bila lahko stresna tako za bolničino telo kot za njeno duševnost. Smo previdni in nepopustljivi. Značilnost za ta dekleta je, da svojo bole- zen zanikajo in da si spre- membe ne želijo, ker je nji- hova želja po suhosti ek- stremna. Smo torej na dveh različnih bregovih intere- sov,« je o načinu zdravljenja na Pediatrični kliniki Klinič- nega centra v Ljubljani pripo- vedovala predstojnica službe za otroško psihiatrijo. Ko je dosežena dogovorjena teža, se prične zdravljenje dekle- tove duše, ko z njo sodeluje vrsta strokovnjakov, ki se- stavljajo team. Rezultati, ki jih dosegajo i^ri zdravljenju anoreksije nervoze, so dobri in prav noč ne zaostajajo za tistimi v podobnih bolnišni- cah najbolj razvitega sveta. Dvojnost medijskih sporočil Maja se je hujšanja lotila tako kot večina njenih vrstnic, ki so vsak dan občudovale Naomi, Claudio, Nadio in druge zvezde z manekenskih stez, ter se ob tem krepko zavedala lastnih okroglin in viškov telesne teže. Njen na- men je bil preprost: z izgubo nekaj kilogramov doseči le- poto telesa, popolnost v zu- nanjem izgledu, ugajati. A zgodilo se je, da se je ta njena povsem običajna in razumlji- va želja sprevrgla v bolezen in nato v dolgotrajno zdravlje- nje. Nihče od strokovnjakov ni mogel ugotovili tistega čini- telja, ki je pri njej pogojeval anoreksijo nervozo. Tudi druge njene prijateljice in so- šolke so hujšale, a ni nobena zbolela. Če o anoreksiji nervozi go- vorimo kot o fenomenu so- dobnih razvitih družb, ne moremo obiti kulturoloških pritiskov na zunanji videz člo- veka, vključno z univerzal- nim fenomenom ponudbe in uporabe vsemogočih shujše- valnih diet. In prav tu odigra- vajo mediji in oglaševalske agencije pomembno, žal mnogokrat kvarno vlogo. Kdo je danes uspešen? Če imamo v mislih žensko, je to peresno lahko brezdušno in anemično bitje, ki zlahka zmore vse, ali pa je to brezdu- šni, toda agresivni suhljati ženski stvor s prepoznavnimi simboli blagostanja, ki želi osmešiti ali celo ponižati moško vrsto. Na drugi strani pa nas isti medijski prostor nenehno bombardira s spo- ročili o slasteh prehranjeva- nja, o kulinaričnih dobrotah, novostih s področja (pogoj- no) zdrave prehrane, bonbo- nih in čokoladah, ki jih uživa- mo zato, da tolažimo sebe in osrečujemo tiste, ki jih ljubi- mo... Ta neprestana dvojnost sporočil je lahko problematič- na z vidika ohranjanja notra- njega ravnotežja odraslega človeka, za zdrav duševni razvoj otroka in mladostnika pa še toliko bolj. In morda je tudi v tem odgovor na vpraša- nje, zakaj je anoreksija (in druge motnje v prehranjeva- nju) bolezen bogatih, ki so v dirki za dobički in lažnimi ideali pozabili na srce. MARJELA AGREŽ Prim. Mojca Brecelj-Kobe: »Iz začaranega kroga anorektične- ga obnašanja, ki postane avtomatično, je težko sestopiti.« □ kronika s ceuske6a Kulturni Laščani Na laskih prireditvah ploskajo ljudje od blizu in daleč Laško, pretekli petek zve- čer. V čudoviti dvorani kul- turnega doma sta nastopila violinist Jernej Brence in pianist Aci Bertoncelj. Ne- smrtne zvoke Mozarta, Brahmsa, Paganinija, Cho- pina, Kreka in drugih je ob- činstvo nagradilo z navdu- šenim ploskanjem... Dan prej so v isti dvorani ploskali igralcem trnoveljske Zarje, ki so uprizorili Ženitno mešetarko. V dvoranah Laš- kega se namreč vedno veliko dogaja. V kulturnem domu se zvrsti v eni sami sezoni več kot osemdeset kulturnih pri- reditev, v dvorani Tri lilije jih je skupaj s športnimi več kot sto, živahno je v zdravilišču... V Prireditvenem centru, jav- nem podjetju kjer je ravnatelj Jure Jan, nudijo kar dva raz- lična abonmaja... Kultura v Laškem je že de- setletje in pol tesno povezana z delom Jureta Jana. Nekda- nji Celjan, ponosni Gabrčan, živi že 27 let v Lahomnem pri Laškem. Začel je z zbiranjem starin, igranjem harmonike ter športno dejavnostjo, na- kar je prevladala ljubezen do kulturnega področja. Pri se- stavljanju prireditvenega pro- grama sodeluje Jan s pro- gramskim svetom. Za po- dročje klasične glasbe je spe- cializiran Laščan Benjamin Govže (pianist, ki nadaljuje glasbeni študij v ugledni usta- novi v Budimpešti). V ljub- ljanski akademiji je bil Govže- tov profesor Bertoncelj, ki je v petek ogrel občinstvo v kul- turnem domu. Ljubitelji klasične glasbe z laškega konca so seveda tudi med udeleženci Dunajskega abonmaja. Z Vesno Lukanc iz celjskega Kompasa redno odhajajo na prireditve po vsej srednji Evropi. Posebna ljubezen Jureta Ja- na in laškega občinstva je na- menjena prireditvam na gradu Tabor. Letošnji vrhunec bo 21. avgusta, ko bodo zagotovo nastopili Dunajski pojoči dečki (letos praznujejo 500-letnico ustanovitve), julija pridejo v Laško brazilski Alegre Correa Sekstet (etno-jazz glasba) ter Gregor Avsenik, septembra pa pričakujejo monokomedijo Mojce Partljič. xNi odveč pripomniti, da Laščani za svoj bogat pro- gram iz kulturnega ministrs- tva ne dobijo nobenih sred- stev. Zato jim priskočijo na pomoč pokrovitelji, med nji- mi seveda največ Pivovarna Laško. To podjetje je tudi bis- tveno pripomoglo k obnovi prečudovite dvorane kultur- nega hrama. BRANE JERANKO Jure Jan. Njegovo delo je že desetletje in pol tesno povezano z laško kulturo. Zur bodočih izobražencev »Veliki« študent Boštjan Korošec je z veliko črko »B« minulo soboto označeval ro- čice tistih brhkih mladenk (in mladcev), ki so letošnjo jesen prvič zakoračili v svet študentskega življenja. O tem, kaj je razen priznanja, da je bilo med študenti, ki so se minulo soboto zbrali na bruco- vanju, (tega so zanje že tretjič pripravili pri Klubu študentov celjske regije) kar nekaj »prvo- šolčkov«, ta oznaka še pomeni- la, nam kaj več sicer ni uspelo izvedeti, dejstvo pa je, da so dogajanje v nabito polni modri dvorani Celjanke uspešno po- pestrili člani vse bolj uveljavlje- nih (in kakovostnih) skupin Nude ter Horse Control. Razpon udeležencev bru- covanja je bil zelo zanimiv, saj je bilo med najmlajšimi, malo starejšimi in tistimi večnimi študenti mogoče opaziti tudi še kar nekaj drugih zanimivih gostov; med drugim tudi ne- kaj rokometnih navijačev. Ti so prišli svojo žalost nad so- botno tekmo tešiti na žur bo- dočih celjskih izobražencev, od katerih bodo morda vsaj nekateri znanje, ki ga sedaj nabirajo v teh, za marsikoga od njih najlepših letih življe- nja, nekoč pripravljeni vnov- čiti tudi v domačem mestu. N.-M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ Pregrete strasti Srečanju celjskih in zagrebških rokometašev ob rob Opis dogodkov na dan tek- me bi lahko pojasnjevali s tistimi iz Zagreba, toda o tem je bilo že veliko napisa- nega. Zrevoltirani navijači (in seveda vsi ostali), ki seve- da dobro razumejo hrvaški jezik, so prav tako prizadeti oziroma če hočete, so bila (u)žaljena njihova športna in nacionalna čustva. Ali je ponovljeno skandira- nje privržencev hrvaškega kluba sredi celjske dvorane »Ubij, ubij Janeza!«, »Ovo je Hrvatska!«, »Slovenske pič- ke!«, - če izvzamemo le nekaj najbolj izvirnih - res dopust- no? To smo slišali že v hrvaš- ki prestolnici, v Celju pa smo dobili domači odmev na vse to. Dogodki nekaj ur pred tek- mo so bili zgolj v znamenju iskanja težav, ki so pred dvo- rano nastale že dopoldne, ko jo je skupil nek zagrebški na- vijač. Dva (na vsaki strani) so po tekmi vklenili. Policisti so »modre« avtobuse spretno prepeljali mimo čakajočih celjskih kordonov, ob povrat- ku je nekaj kilometrov pred mejo v odpravo priletelo več trdih predmetov. Policijska statistika zaradi teh dogod- kov ni prav nič bogatejša. Usahnjeno navijanje in zato le neznatna pomoč s tribun je morda posledica preutruje- nosti množice, ki se je na Golovcu zbirala že dopoldne, potem^pa stisnjena in vsa iz- mučena komaj pričakala; četek tekme, takrat pa so g že pojenjala. Tiskovno predstavništ RK CPL je sporočilo, da ograjuje od neokusni skandiranja celjskih mw čev, metanja predmetov igrišče, žaljivih transparent^ kakor tudi podpihovanja strani nekaterih medijev pii povratno tekmo. Ocenjujej da so igrali pod pričakovi in da je v finale napredo) boljša ekipa. Podrobnejše govore bo dala stroka. Ek ki je že drugič zapored ( najboljšega evropskega k teta, bo moči zdaj usmeri DP in pokal, kjer želi zma še sedmič. PŠ, Foto; Celjski navijač je ostal brez »rekvizitov«. »Poglejte raje njih!« Čakajoča množica 3 ure pred tekmo. iTsnopič reportaža □ Radio gre v »Hoiiywood« Ali kako so celjski radijci snemali radijski reklamni TV spot jjlad poslovnež besno išče piinacijo. V časniku je ni. Internetu tudi ne. Na tele- jji? Ne! Nato pogleda v luč Seveda! Eureka! Posve- jse mu je. Vzame daljin- iupravljavec, prižge radio zasliši: Radio Celje: Poro- j. Na javnem razpisu je o za najboljšega ponudni- izbrano podjetje Eureka. ,!« zakriči olajšano mla- jič in se blaženo sprosti v ijlonjaču. J Zakaj imate Radio Celje raje iradio F..., radio G..., radio in ostale? Seveda! Ker le na diu Celje dobite lokalno in- macijo, ki jo potrebujete. V D je naša prednost, ki smo jo !eli poudariti v radijskem re- mnem spotu, ki ga bodo že IV kmalu vrteli na Pop TV, A wlu in še kje. Ideja za vsebi- no spota je vzniknila v glavi prekaljene radijke Mateje Pod- jed. Kdo je mladi poslovnež v TV spotu? Igralec SLG Celje Mario Šelih, ki je nastopov pred ka- mero dobro vajen. Zakaj igra- lec? Ker smo hoteli, da je spot narejen profesionalno, tako kot se tudi sami trudimo za to, da bi bili čim bolj profesionalni. Za- kaj Mario Šelih? Preprosto: ker je dober, ker ga ima kamera rada, ker dobro izgleda in ker je profesionalec. Čigava je produkcija spota? Studia Naj iz Celja. Režiser: Janko Sopar, snemalec: Matej Križnik. Sami profesionalci to- rej. In čigavo dnevno sobo smo za snemanje spota okupirali? Kar k našemu tonskemu tehni- ku Sašu Mateliču domov smo se ugnezdili. In kako je poteka- lo snemanje? Brezhibno. Ker so bili na delu profesionalci, se ni zgodilo nič pretresljivega, nič, kar bi posebej zanimalo jav- nost. Razen izdelka, seveda. Po- tem smo nekaj spili, se zabavali ob zgovorni Sašovi drugošolki Alji, Janko in Matej sta drvela že na drugo lokacijo, kjer sta bila dogovorjena za snemanje, mi pa... Vsak po svoje. Sedaj je treba posneti še ton- ski del v radijskem studiu, to bo opravil Sašo, nato sledi monta- ža in potem dokončni dogovor z vodstvi obeh televizij za vrte- nje spota. Saj ne, da bi si obeta- li, da nam bo ta prinesel več poslušalcev. Morda pa bo ven- darle koga zamikalo, da bi »pre- veril«, kaj pravzaprav počno na frekvencah 95,1; 95,9 in 100,3, če so si umislili dober TV spot. Torej: poslušajte in (že kmalu) glejte nas! Hvala Mariu, Jan- ku, Mateju in Sašu za sodelo- vanje. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Foto: GREGOR KATIČ ^ Šelih se je za snemanje radijskega spota odrekel svojemu siceršnjemu imidžu, kamor obvezno kavbojke in usnjena jakna. Tokrat se je prelevil v poslovneža in malo za šalo •b zares povedal, da obleka zares spremeni človeka. Snemalec Matej je poslušal Jankova hodila, Sašo pa ne le da je odstopil svojo dnevno sobo za snemanje spota, ampak je tudi I pridno asistiral snemalcu. Janko Šopar je dajal navodila. »Časopis kar na hitro odvrzi, ni ga potrebno zlagati.« Pri reklami so namreč dragocene sekunde. Celotno zgodbo smo morali »povedati« v največ dvajsetih sekundah. »Kamera!« »Teče!« »Akcija!« sta komunicirala Janko in Matej, ostali pa smo radovedno opazovali snemanje kadrov. 10 NASI KRAJI IN UUDJE TEDNIKOVI DVOJČKI Obe vrtita frizerske šicarje Sestri skrbita za ženske in moške pričeske v Rimskih Tophcah Slavica in Rudi Zalokar iz Laškega sta pred triintridesetimi leti postala starša drobcenih dvojčic. Minko in Marto je v zgodnjih otroških letih brez odvečnih zadreg ločila le mama, oče pa ju danes razlikuje predvsem po njunih možeh in otrocih. »Mama je želela, da sva bili zmeraj enako oblečeni, a v občutljivih najstniš- kih letih sva temu naredili konec. Nisva marali biti povsem enaki, še zlasti naju je jezilo, ko so radovedneži za nama celo s prstom kazali. Zdaj naju podob- nost ne moti več, saj večkrat botruje duhovitim ko^ nerodnim situacijam,« meni Minka Teršek. Pri petnajstih sta šli od doma in v času šolanja v frizerski šoli sta stanovali v skupni podnajemniški sobi v Laškem. Prvič sta se razšli, ko je Marta postala mama in se je poročila, a že se je z družino po dveh letih vrnila k sestri, zopet v skupno stanovanje. Kakšno leto zatem pa se je Minka z družino presehla v drug kraj. Še naprej ju je družilo delo, saj sta bili zaposleni v istem frizerskem salonu, kjer sta pridobili tudi prve po- klicne izkušnje. Obe radi strižeta in obli- kujeta pričeske, ki za razliko od navija- nja in ostalih bolj pustih frizerskih opra- vil dopuščajo domiselnost. Marta Gričar je pred štirimi leti v Rimskih Toplicah odprla frizerski salon in kmalu se ji je pri delu pridružila še sestra. Nimata nobe- nih pomočnic, le štirje vajenci, učenci frizerske šole, jima občasno priskočijo na pomoč. Salona v času poletnih počit- nic ne moreta zapreti, zato Terškovi in Gričarjevi dopustov ne preživljajo sku- paj. Pa bi jih radi, pravita dvojčici. KL Marta Gričar iz Laškega in Minka Teršek iz Hrastnika. Prva je lastnica enega izmed treh frizerskih salonov v Rimskih Toplicah. Srečen izlet, kmečke žene! v petek in soboto bo sto kmečkih žensk s Celjskega na tradicionalnem, 26. izletu na morju. Idejo za največjo akcijo NT&RC je dala Anica Pevec s Ponikve pri Grobel- nem, doslej pa smo na morje prepeljali že 2500 kmečkih žensk, ki se jim jih bo letos pridružilo še nadaljnjih sto. Izlet se bo začel v petek zju- traj, ko bosta z Izletnikove av- tobusne postaje odpeljala dva avtobusa. Prvi postanek bo v gostišču Štorman v Šempetru v Savinjski dolini, drugi pa v Po- stojnski jami. Tudi letos bo osrednji dogodek dvodnevne- ga izleta v Luciji pri Portort kjer bodo za dobro voljo večerni prireditvi poskrbel tet Studenček, trio Vikija Aš čarodej Jani Jošovc, harin karja Mitja Gobec in Janko j gu ter ansambel Braneta K žarja. Kmečkim ženam pravljajo v hotelu Lucija lep sprejem s šopki sredozeni! ga zelenja. Kmečke žene si do ogledale tudi Piran, p vsem pa se bodo v nekaj u naužile vsaj malo drugačn življenja, kot jih sicer sprea na domačih kmetijah. Letošnji izlet so omogo Zavarovalnica Triglav, obu na enota Celje; STC Celje; B lik Celje; Alpeks Celje; K2l ko; KZ Celje; Etol Celje; Agi Žalec; ERA Velenje; SM S« ska trgovska družba Žaleq vama krmil Žalec; KIV Vi sko in Droga Portorož. Mladi in kmetijstvo Laško bo v soboto v zna- menju državnega tekmova- nja Mladi in kmetijstvo. Laš- čani so si gostiteljstvo pribo- rili lani z doseženim prvim mestom na tekmovanju v Vidmu ob Ščavnici, zmago- valci pa so bili Herbert Blat- nik, Janko Deželak in Bošt- jan Bezgovšek. Namen tekmovanja, ki ga letos organizira Društvo po- deželske mladine Laško-Ra- deče v sodelovanju s celjskim Zavodom za živinorejo in ve- terinarstvo, Oddelkom za kmetijsko svetovanje ter eno- to Kmetijske svetovalne služ- be Laško, je preverjanje zna- nja mladih s podeželja s po- dročja kmetijstva. Pod ge- slom kdor se učenju posveča, se iz dneva v dan veča, se bodo tričlanske ekipe pome- rile v znanju iz zadružništva, smernicah za ekološko kme- tovanje, slovenskem kmetijs- tvu in Evropski uniji ter'var- nem delu pri sečnji. Mladi kmetovalci se bodo ob 11. uri zbraU na Osnovni šoli Primoža Trubarja v Laš- kem, kjer bo predstavitev po- sameznih ekip in organizator- jev, po predstavitvi Laškega in ogledu pivovarne pa se bo ob 15. 30 uri v laškem Kultur- nem centru začelo državno tekmovanje Mladi in Kmetijs- tvo. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo predvi- doma ob 20. uri, na državno tekmovanje pa so povabili ministra za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano Cirila Smrkolja, direktorja Uprave za pospeševanje kmetijstva Borisa Ježa in predstavnike Zveze slovenske podeželske mladine. SM Očistimo Celje v okviru programa Ce- Ije-zdravo mesto bo v so- boto, 4. aprila, že tradicio- nalna akcija Očistimo Ce- lje. K čiščenju okolja, zlasti pa nabrežij Savinje, mestnega parka in okolice Šmartin- skega jezera, vabijo vse ob- čane in predstavnike podje- tij, organizatorji pa bodo poskrbeli za postavitev kontejnerjev, zaščitno opre- mo ter najmlajšim čistilcem okolja zagotovili tudi peda- goško vodstvo. Člani Ribiš- ke družine Celje bodo čistili nabrežja Savinje in okolico Šmartinskega jezera, zbirna mesta pa imajo ob 9. uri pri Splavarju v mestnem parku ter pri gostišču Jezero, Ri- biškem domu na polotoku Brezova in pri Gradu ob Šmartinskem jezeru. Že te dni in v začetku pri- hodnjega tedna pa bodo okolico in poti do svojih šol čistili otroci iz vrtcev ter os- novnošolci in srednješolci. Zlasti srednješolci naj bi ju- tri po 10. uri temeljito poči- stili mestni mark in nabrež- je Savinje med železniškim mostom in mostom v Lis- cah. IS Med Zrečami in Roglo Pohorske krajevne skupnosti povezuje turizem - Gorenje, Skomarje in Resnik so ustanovili Turistično olepševalno društvo Ploja v občini Zreče, kjer je po zaslugi Uniorja že pred leti zaživel turizem, ljudje v njem vse bolj vidijo svojo prihod- nost. Po množičnem obisku na ustanovnem občnem zbo- ru Hiristično-olepševalnega društva na Stranicah, se je prejšnji teden v Gostišču Smo- gavc v Gorenju zbralo približ- no sto krajanov Gorenja, Sko- marja in Resnika, da so usta- novili tudi svoje društvo, ki so ga poimenovali Ploja. Kot so poudarili predsedni- ki vseh treh krajevnih skup- nosti: Ludvik Smogavc iz Go- renja, Jože Hartman s Sko- marja in Ivan Kovše Kočnik iz Resnika, so sedaj, ko je tod zgrajena osnovna infrastruk- tura, velike možnosti za raz- voj turizma, pri tem pa so njihovi cilji skupni. Zato so se odločili, da prizadevanj za ohranitev lepote narave in obogatitev turistične ponud- be ne bodo drobili, temveč dopolnjevali. Maks Brečko, direktor Unior Turizma in predsednik komisije za razvoj turizma v občini Zreče, je ob podatku, da sedaj občino Zreče obišče letno že preko 500 tisoč obi- skovalcev, izpostavil velik gospodarski pomen turizma, v katerem vidi vse več ljudi svojo prihodnost. Tudi zal kratkem v občini pričakuj ustanovitev še četrtega t stičnega društva in oblike nje občinske zveze. Zr( župan Jože Košir pa jel najpomembnejše v turiz ocenil ljudi. »RazviU smo 2 če in Roglo, vmes pa so ki tije, so ljudje...« Na občnem zboru so di tvo poimenovali Ploja Planji), za predsedc upravnega odbora izv( prim. dr. Marijana Močivni krajana Resnika, za tajfl Tjašo Smogavc iz Gorenja, blagajnika pa Konrada Ari terja s Skomarja. Kmečke ženske iz vseh treh krajevnih skupnosti s prikazom kmečkih običajev, fo-^^^^. Gorenja s pesmijo in otroci iz Osnovne šole Gorenje s predstavitvami pohorskih zanimivo^^^ v petek imeli obilo poslušalcev in gledalcev. 1. SNOPIČ NAŠI KRAJI IN UUDJE 11 O zdravju dijakov v domu ^[j 7. aprilu, svetovnem dnevu zdrav- ja v celjskem dijaškem domu pri- j^^jli teden predavanj, na katerih bo- ■ overili o bolj zdravem in kakovost- jeni življenju. fgjavanja, ki so namenjena dijakom, jgni in zaposlenim v domu, so se Ijgla minuli petek, ko je medicinska jifa Olga Nezman staršem predavala o ■jifgksiji in bulimiji - vse pogostejših jinjah prehranjevanja, ki tarejo pred- J01 mlada dekleta in ženske. Nezmano- je govorila o tem, kako lahko starši obe Ifzni prepoznajo in kaj storiti, ko se lažejo znaki, da otrok postaja anorekti- 5. da torej hrano vse bolj drastično odklanja - ali pa bulimičen - da poje ogromne količine hrane, ki jo potem iz- bruha. Da sta obe bolezni predvsem posle- dica nepravilnih prehranjevalnih navad iz otroštva, težav, ki jih ima mladostnica s sabo in z okoljem ter predvsem strahu pred debelostjo oziroma želje po tem, da bi bile vitke, je še povedala Nezmanova in staršem predlagala tudi nekaj možnosti, ki jih imajo, da otroku pomagajo prebroditi tovrstne težave, ki se lahko razvijejo v zelo resno psihično motnjo. V ponedeljek je psiholog Radovan Zu- pančič predaval o vplivu stresov in hitre- ga tehnološkega razvoja na zdravje, vče- raj pa je z dijaki razpravljal o tem, kateri so vzroki, ki lahko človeka pripeljejo do tega, da začne razmišljati o samomoru. Danes, v četrtek ob 20.00, bo dr. Alenka Skaza predavala o spolno nalezljivih bo- leznih ter odnosu do obolelih z aidsom, jutri, v petek, pa bo dr. Nuša Konec najprej zaposlenim, potem pa še dijakom, preda- vala o možnosti zgodnjega odkrivanja ra- kastih bolezni in o zdravljenju le teh. Teden, namenjen zdravju, ki ga v di- jaškem domu vodi vzgojiteljica Anka Ristova-Bukovec, bo zaključila psiholo- ginja Bernarda Dobnik s predavanjem na temo Telo človeka - tempelj duhovno- sti - odraz zdravega odnosa do življenja. N.-M. SEDLAR Evropa V celjski šoli Si oš Frana Krajnca v flju so se letos na povabi- Evropske hiše iz Mari- ora vključili v projekt fTopa v šoli, katerega na- en je osvestiti mlade o jgajanju v Evropi, v kakr- li bodo današnji sloven- li šolarji nekoč živeli. V projektu, ki so ga izvajali inulo sredo, so sodelovali i učenci šole, razdelili pa so IV različne delavnice, v okvi- 1 katerih so se lotevali obrav- ivanja različnih tem s po- BČja povezovanja Evrope. Skupina prvo in drugošol- V je raziskovala denar iTopskih držav, v drugi sku- ni so učenci raziskovali ku- larične posebnosti nekate- 1 narodov, učenci so pripra- i predstavitev najbolj zna- li evropskih avtomobilov, ttlturnih spomenikov. V lortni skupini so učenci od- livali naj športnike Evrope r športne značilnosti, spoz- avali so narodne noše dru- h narodov, v okviru likovne flavnice pa so pripravili iTopsko razglednico. Delavnicam je sledila raz.- ava nastalih del v avli šole, 1 okrogla miza, med kate- iso učenci in učitelji oceni- opravljeno delo ter pripra- vi načrt prihodnjega dela v projektu. NMS V Radečah se je humanost ponovno potrdila Dvaindvajsetega januarja letos je tričlansko družino Pe- šič iz Radeč doletela nesreča, ko je 22. januarja letos v poža- ru zgorel velik del njihovega imetja. Ker bi bila sanacija škode za družino s šibkim gmotnim stanjem preveliko breme, je v Radečah stekla humanitarna akcija zbiranja pomoči za prizadeto družino. Kot smo že poročali, je hu- manitarno akcijo spodbudila Območna organizacija Rdeče- ga križa Laško, nosilka akcije pa je bila krajevna organizacija Rdečega križa Radeče. V obeh organizacijah so se odločili, da bodo na nesrečno družino opozorili javnost in jo pozvali k zbiranju sredstev za odpravo nastale škode na Pešičevem pogorelem objektu, ki pred po- žarom ni bil zavarovan pri za- varovalnici. Do zaključka akcije (15. ma- rec 1998) se je na posebnem žiro računu nabralo 238.500 to- larjev. Največ so darovali kra- jevna organizacija RK Radeče, Občina Radeče, sindikat pod- jetja Radeče papir iz Radeč, Center Radeče d.d. in mnogi občani-posamezniki. Poleg te- ga so se v akcijo vključili še posamezni darovalci v proda- jalni Borovo, s svojimi storitva- mi pa se je vključilo še javno podjetje Komunala Radeče. Celotna pomoč družini Pešič tako znaša 382.521 tolarjev, v tem znesku pa ni všteta znatna pomoč sosedov, prijateljev, znancev, ki so prispevali vsak po svojih močeh. S tem v območni organizaciji RK Laško zaključujejo še eno humanitarno akcijo, ki so jo operativno speljali v krajevni organizaciji RK v Radečah. Ta- ko v Laškem kot v Radečah z zadovoljstvom ugotavljajo, da je tudi ta akcija lepo uspela in da solidarnost med ljudmi, kljub njihovim neštetim sti- skam, še vedno ni splahnela. Obenem se v obeh organizaci- jah RK iskreno zahvaljujejo vsem znanim in anonimnim darovalcem finančnih in dru- gih sredstev, prav tako za nji- hova spodbudna dejanja, ki so pripomogla, da je akcija dose- gla svoj namen. M.A. Spremljevalci šolske košarke v športni dvorani na Polzeli bodo v soboto, 4. aprila, med 9.30 in 16. uro četrtfinalna, takoj zatem pa še polfinalna tekmovanja plesnih in navijaških skupin v Šolski košarkarski ligi. Veliko sodelujočih ekip, gimnastične in akrobatske skupi- ne, dekleta in fantje, ki bodo pokazali plesno znanje, izbor miss simpatičnosti, glasbene skupine - vse to obeta razgibano in pestro prireditev. US Nagrada za desetega novorojenca Anton Žunter, zdravnik v Lučah ob Savinji je že dvaind- vajset let, je predlani obljubil, da bo podaril tisoč nemških mark desetemu novorojencu v letu 1997. Obljubo je izpol- nil ob materinskem dnevu in na prireditvi v osnovni šoli Blaža Arniča izročil mami petmesečnega Žana Resnika 94 tisoč tolarjev. »Ko sem pričel službovati, se je v Lučah vsako leto rodilo za približno dva razreda otrok, z leti pa je število roj- stev upadalo še veliko bolj kot v drugih slovenskih pode- želskih krajih. Leta 1996 se je rodilo le šest otrok in takrat sem se odločil, da bom poda- ril tisoč mark desetemu novo- rojencu v naslednjem letu. Lani se je v Lučah rodilo dva- najst otrok in Žan je bil dese- ti,« je povedal dr. Anton Žun- ter, planinec in gorski reševa- lec, ki je oče štirih otrok. Nje- gova ideja je spodbudila novo zamisel. Lučki župan Mirko Zamernik je namreč ravno ta- ko obljubil, da bo podaril 94 tisoč tolarjev oziroma protivrednost tisoč mark vsa- kemu desetemu novorojen- cu, rojenemu leta 1998, občin- ski svetniki pa so odločili, naj odslej prav vsak novorojen- ček v vasi dobi bančno knjiži- co z deset tisoč tolarji. V Lu- čah je bilo konec prejšnjega leta 1679 prebivalcev. KL, Foto: CIRIL SEM Petrol Ženskam Na Petrolovih bencinskih servisih so 25. marca še po- sebno pozornost posvetili ženskemu delu potrošniške publike in jim ponudili ne- katere ugodnosti. Čestitka, roža ali brezplačna kava je marsikateri ženski po- lepšala nedeljski dan, pri tem pa pri Petrolu niso delaU razlik; pozornost so ne glede na ma- terinski dan posvetili vsem ženskam. Na Celjskem so se v akcijo vključili na črpalkah na Hudinji, Bežigrajski in Lanovžu pri Avtu Celje, v Laškem, Šem- petru, Slovenskih Konjicah in Mozirju. US, Foto: SHERPA Šolenček Mass v Laškem Trubarjevem nabrežju Ib so v soboto dopoldne odprli prenovljeno prodajalno ^^'^ček Mass. }j '^jej poleg razširjene ponudbe obutve kupcem ponujajo tudi nogavice in usnjeno ^1^'^terijo, seveda pa tudi obutev za najmlajše. »Za dobro počutje vaših nog obiščite prodajalni ^^^'^^ek Mass v Laškem in Celju, kjer obujemo tudi vas,« vabijo v svoji prodajalni na ^Hevem nabrežju v Laškem in v Ozki ulici v Celju. IS, Foto: VM Brez omejitev Petkovo popoldne v celjskem mestnem središču, natančneje v Stanetovi ulici, so popestrih s prireditvijo ob odprtju butika Unlimited Store in praznovanjem 2. obletnice butika No Limit. Gledalcem, ki so se v precejšnjem številu nabrali ob robu mestne zvezde, so se predstavile tudi članice skupine 2 Alive. IS, Foto: GK 12 NASI KRAJI IN UUDJE V raju je nevarno Slovenski planinci so se zbrali v Celju Vedno večje število nesreč v gorah je skrb zbujajoče, tako med običajnimi planin- ci kot vrhunskimi alpinisti. V slovenskih gorah, ki jih obišče letno po milijon pla- nincev, je zato nujno posve- titi več pozornosti varnosti. Preteklo leto je bilo v zna- menju tragedije gorskih reše- valcev v ostenju Turške gore, po drugi plati pa tudi krepitve mednarodnega ugleda sloven- skega planinstva. Med sobot- no skupščino Planinske zveze Slovenije, ki so jo letos pri- pravili v celjskem Narodnem domu, so počastili spomin na žrtve v ostenju Turške gore z minuto molka. Andrej Brvar, ki predseduje organizaciji z 81 tisoč člani, je opozoril, da je bilo v naših planinah lani prvič več kot 200 nesreč. Za predsednika Planinske zveze Slovenije so v Celju znova izvolili Andreja Br- varja. Med izvoljenimi iz naše regije je med podpred- sedniki Adi Vidmajer (Pre- bold), med člani upravnega odbora pa Jože Kodre (Celje) in Jože Melanšek (Velenje). Med omenjanjem planin- skih uspehov so se spomnili oktobrske generalne skupšči- ne UIAA v Kranjski Gori, sku- paj s predstavniki planinskih zvez iz 38. držav. Omeniti je treba, da je slovenska planin- ska organizacija šesta največja na svetu ter ima zato velik vpliv. Med planinci je prav tako veliko zadovoljstvo zara- di sprejetja Združenja gorskih vodnikov v mednarodno po- vezavo, razočaranje pa zaradi osamosvojitve štirih postaj gorskih reševalcev. Predsed- nik Brvar je še opozoril na pojave strankarstva v okviru nepolitične Planinske zveze Slovenije. Na skupščini v mestu ob Savinji so se zbrali številni planinci iz različnih krajev dr- žave. Ti so med razpravo pre- cej pozornosti namenili pre- moženjskim zadevam. Gre za postojanke predvojne SPD, ki so v zemljiških knjigah v lasti planinske zveze, v posameznih društvih, pa si želijo postati lastniki. Tako so na lanski skupščini sprejeli odločitev, da rešujejo primer od primera, za vzor pa želijo primer Zoisove koče. V planinski organizaciji se namreč bojijo, da bi prišlo premoženje v last tretjih, kar se že dogaja. Zato menijo, da so potrebne primerne »varo- valke«. Med skupščino v Celju pa so začeli tudi s postopkom sprejemanja vodil organizaci- je, vendar z odločitvijo, da bo- do z razpravo nadaljevali do prihodnjega leta. Številnim gostom je pred- stavil Celje župan Jože Zim- šek, ki je spomnil, da je v mestu namesto nekdanjih 40 tisoč le še 15 tisoč delovnih mest. Jože Kodre iz Planin- skega društva Celje je omenjal bogato lokalno planinsko zgo- dovino ter tudi nerešena pre- moženjska vprašanja v zvezi s kočo na Molički planini. Pla- nincem je zapel celjski oktet Studenček. ' BRANE JERANKO -MM Foto: GREGOR KATIČ Andrej Brvar (na fotografiji prvi z desne strani), predsednik šeste največje planinske organizacije na svetu. Skrbi ga. saj smo lani prvič našteli več kot dvesto nesreč v gorah. _ ^ Zbor Gasilske zveze Žalec Na 43. občnem zboru Ga- silske zveze Žalec so se v Letušu zbrali delegati 39 prostovoljnih gasilskih dru- štev, štirih prostovoljnih in- dustrijskih gasilskih dru- štev in drugi gostje. Novi predsednik je Vinko Debe- lak. Iz poročil predsednika GZ Žalec Franca Oseta, poveljni- ka Franca Naraksa, referenta za mladino Janija Šaleja in referentke za žene Silve Šte- fančič je razvidno, da so v preteklem obdobju uspešno delali tako na področju pre- ventivne dejavnosti, strokov- nega usposabljanja in tekmo- vanja ter učinkovito posredo- vali v reševalnih akcijah. Stro- kovnemu usposabljanju vse- skozi posvečajo posebno po- zornost. Usposobljenost zago- tavljajo skozi permanentno usposabljanje, za strokovna usposabljanja pa skrbijo z raz- nimi seminarji in tečaji. Pri- pravljenost članstva preverja- jo tudi na tekmovanjih, ki se jih je lani udeležilo 1400 ga- silcev. Zares pa se je šlo pri 73 požarnih intervencijah in šte- vilnih drugih, ko so občane reševali iz zaprtih dvigal in pomagali ob raznih nesrečah. Po razpravi so izvolili nov odbor, predsednik zveze je Vinko Debelak, poveljstvo bo še naprej v rokah Francija Na- raksa, tajnik ostaja Anton Gros. Po sprejemu plana za leto 1998 so podelili prizna- nja GZ Žalec in odlikovanja GZ Slovenije. Priznanja GZ Žalec 1. stop- nje je prejel Pavel Matko, 11. stopnje Avgust Piki, 111. stop- nje Stanislava Borštner, Zvonko Podčepan, Anton Piki in Janko Vranič. Odliko- vanja GZ Slovenije 11. stopnje so prejeli Ivan Prislan, Vojko Ramšak, Jože Ramšak, Dušan Jelen in Ivan Koler, gasilska odlikovanja 111. stopnje so prejeli Džoni Marovt, Alojz Narat in Aleksander Škrabar, gasilsko plemenico 111. stop- nje pa je prejel Slavko Trat- nik. T. TAVČAR Novi predsednik Gasilske zveze Žalec Vinko Debelak. Predsednik Franc Verdel Zveza šoferjev in avtomehanikov Slovenske Konjice je izvolila novo vodstvo. Društvu, ki samo v konjiški občini združuje več kot 250 članov, sedaj predseduje Franc Verdel, podpredsednik je Žare Punčuh, tajnica pa Marija Koštomaj. Na nedavni seji, ko je novoizvoljeni izvršni odbor izbral še predsedstvo, so se zahvalili dosedanjemu predsedniku Francu Janžiču, ki je konjiški ZŠAM vodil kar dvanajst let, sedaj pa je na čelu nadzornega odbora društva. Poglavitna naloga ZŠAM je preventiva in vzgoja v cestnem prometu, sicer pa se nameravajo letos posvetiti še pridobivanju potrebnih dovoljenj za gradnjo novega doma šoferjev. Starega, katerega delni lastnik je še občina, želijo namreč podreti in na istem mestu postaviti bolj primernega. B.Z. Nova kmetijska trgovina v soboto so v Šmartnu ob Paki odprli novo veliko kmetijsko trgovino pri Vi- nu Šmartno. Sočasno odpi- ranje upravnih prostorov enote kmetijske zadruge in kmečke hranilno kreditne službe v istem poslovnem centru je dalo vedeti, da so kmetijci tod dobro poveza- ni. Člani društva Kmetijske zadruge Šaleška dolina so v soboto na letnem zboru v Šmartnu ob Paki obravnava- li problematiko kmetovanja, in trženja kmetijskih pridel- kov, pri tem pa se jim je pridružil še minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj. Spregovoril je stanju na po- dročju kmetijstva in o prila- gajanju Evropski uniji. Po- vedal ni nič spodbudnega, obenem pa je ocenil, da je prav KZ Šaleška dolina ena boljših pri nas. JOŽE MIKLAVC Darujte kri! Rdeči križ Slovenije bo aprila na celjskem območju pripravil več krvodajalskih akcij. Jutri, v petek, 3. aprila, bo mogoče darovati kri v Sloven- skih Konjicah, 9. v Ravnah nad Šoštanjem, 17. v Zrečah, 22., 23. in 24. v Velenju, 23. na Planini pri Sevnici ter 28. aprila v Žalcu. Kje so kadrovske štipendije? Po analizi ankete, ki jo je celjska območna enoj zavoda za zaposlovanje izvedla med podjetji v celjd regiji, nameravajo podjetja za prihodnje šolsko u razpisati skupaj le 124 štipendij. Čeprav smo zatonu kadrovskega štipendiranja na Ce| skem priča že nekaj zadnjih let, je zaskrbljujoče, da bo; prihodnje šolsko leto razpisanih najmanj kadrovskih štipe, dij doslej. Na celjskem zavodu za zaposlovanje glavni vzrj za zmanjšanje kadrovskega štipendiranja ne pripisujej zgolj slabi gospodarski situaciji in stečajem podjetij, temvf se sprašujejo, kje so tista podjetja, ki slovijo po uspešna poslovanju, toda v skupnem razpisu ne nastopajo. Podobi je tudi z delodajalci v zasebnem sektorju. Za razpis kadrovskih štipendij se je odločilo najvf, podjetij v celjski upravni enoti, ki bodo skupaj razpisala (j štipendij, 33 v Šmarju pri Jelšah, po 21 kadrovskih štipeni bodo razpisala podjetja v Slovenskih Konjicah in v Žalcu, Šentjurju šest in najmanj, le dve kadrovski štipendiji, v ki upravni enoti. V zadnjih treh letih se je število razpisan kadrovskih štipendij na Celjskem zmanjšalo za tretjino. Savinjski vinogradniki zborovflli Na 4. rednem občnem zbo- ru so se člani Društva Sa- vinjskih vinogradnikov zbrali v dvorani Zadružne- ga doma v Petrovčah. Društvo ima 130 članov. Z vinogradništvom se večina ukvarja ljubiteljsko, društvo pa skuša s tem, da nudi svo- jim članom izobraževanje in strokovno pomoč doseči, da bi imelo vinogradništvo v Spodnji Savinjski dolini tudi gospodarski pomen. Značil- no je, da so vinogradi v glav- nem majhni, zato skušajo po- vršine povečati, zavedajo pa se, da imajo možnost uvelja- viti se med pridelovalci vin le z visoko kakovostjo. Na zbo- ru so govorili o delu in nalo- gah, ki jih čakajo, o preregi- straciji društva na osnovi o vega zakona o društvih! sprejeli sklep o spremen svojega znaka, ki je po nove razpoznaven po stari stisfc niči, ki je upodobljena i njem. Ob koncu so objavili rezi tate ocenjevanja vzorcev? letnik 1997 in podelili pis priznanja in praktične nag de. Komisija je v ocenjeval prejela 67 vzorcev. Za sori rdeča vina so največ točk p jeli Edi Omladič, Edvardi ternel in Ivan Poteko. Zasf no belo Rudi Cevzar, St« Jakše in Edvard Peternel belo mešano Stane Jurjev^ Edi Omladič in Milan Kra^ vec. T. TAVL^ Prva mesta so osvojili od leve proti desni Rudi Cevzar Andraža, Stane Jurjevec iz Petrovč in Edi Omladič z Ložn pri Žalcu. Prenova Mariborske oktobK »Mariborska cesta v Celju je z več kot 30 tisoč vo dnevno med petimi najbolj obremenjenimi tovrstnimi ces mi v državi. Rekonstrukcija v sodobno 4-pasovnico je * kot potrebna, obnovitvena dela pa se bodo začela 1. bra,« je na ponedeljkovem zasedanju občinskega poudaril celjski župan Jože Zimšek. Iz dnevnega reda tokratnega zasedanja so namreč umak' obravnavo pisma o nameri Direkcije za državne ceste v rekonstrukcijo Mariborske ceste. »Gradiva za to točko ni'^' uspeli pripraviti, ker se je sprejemanje rebalansa direkcij^^ programa v parlamentu zavleklo, vseeno pa je znan terini'^' plan prenove. Z rekonstrukcijo Mariborske od Hudin)^ križišča z Dečkovo ulico se bo začelo 1. oktobra, z od^^ zemljišč pa takoj, ko bo rebalans sprejet. Predvidoma avg'*' in septembra naj bi opravili rušenja tistih objektov, ki jih ^^ širitev ceste potrebno odstraniti, z deli v prvi fazi rekonstr^ je Mariborske pa naj bi končali do jeseni prihodnjega leta,«) pojasnil župan Zimšek. ^SNOPIČ ŠPORT 13 Iračan z zlatimi rokami Khalid Nasif želi v Atomskih toplicah ustvariti rehabilitacijski center jlovenski Iračan Khalid .^jif je že dolga leta prebi- Podčetrtka in Atom- |.j[j toplic. Pozna ga ogrom- |p športnikov vseh panog. V jjdnjem času se ga je prijelo ijjf slovenskega Peharca - po j,jneni stomatopedu iz Hr- : jške, ki je pozdravil že veli- •0 težje poškodovanih šport- nikov. : To ima za seboj tudi Khalid, ., je sicer leta 1987 končal i ^rebško fakulteto za šport, 0 kinezioterapija in se iste- j J leta preselil na službeno jesto v Atomske toplice, v ^jdčetrtku pa si je ustvaril S fužino z dvema sinovoma, i Kako se je Iračan znašel v . loven i j i? Iz Iraka sem odšel študirat v ^greb, ker pa se na služenje ojaškega roka nisem vrnil, tin na črni listi in se v svojo I jomovino ne smem vrniti 25 Pt. V Atomskih toplicah sem ezaposlil kot vodja kinezio- irapije, kar vsebuje vse vrste Egibavanj, v zadnjih letih la tudi zdravljenje športnih loškodb. Katerim klubom ste že po- lagali in s kom delate v tem [enutku? Pričel sem pri NK Steklar iz ogaške Slatine, ko je ta še p-al v prvi in drugi ligi. Po- rJm sem delal pri nogometa- ših Šentjurja in košarkarjih logaške Donata Mg. V zad- ijem času sem angažiran pri lokometni in Atletski Zvezi ilovenije, občasno tudi pri okometaših Celja Pivovarne iško. Poklical me je celo fone Vogrinec in me želel ■ ingažirati v smučarski repre- ientanci. Kdo so bili vaši pacienti v zadnjem obdobju? Od atletov sem pomagal ■fedikaki, Cankarju, Umni- ^^ in Primcu, trenutno po- lagam Publikumovem nogo- metašu Romihu, največ pa ^ naredil z rokometnim reprezentantom Stojakovi- čem, ki ga nisem pustil na operacijo, po terapiji pri me- ni pa je po dveh tednih spet igral. Kakšen je vaš recept pri pomoči športnikom? Ni ga. Osnovno je, da šport- niku prisluhneš in se z njim podrobno pogovoriš, kako je do poškodbe sploh prišlo. Od tega je odvisna tudi terapija. Uporabljam metode mobili- zacije, manipulacije in kiro- praktike. S pacientom se vse- skozi pogovarjam o trenut- nem stanju - malenkosti lah- ko veliko pomenijo pri obravnavi poškodbe. Katere vrste športniki so najbolj izpostavljeni poš- kodbam? Najbolj so na udaru roko- metaši, takoj za njimi pa no- gometaši. Pri teh športih je veliko kontaktov, zato so poš- kodbe pogostejše in težje. Pri individualnih športih so poš- kodbe bolj specifične in na- stanejo ob nepravilnem gibu. Prav zato je potrebno vsake- mu pacientu nameniti čas za pogovor. Kako sodelujete z zdravs- tvenim osebjem v Atomskih toplicah? Strokovno sodelujem z vodjo zdravstva dr. Flisovo, moram pa reči, da imam veli- ko podporo prav vseh. Odlo- čili smo se, da je perspektiva našega zdravilišča tudi v špor- tu in aktivnem oddihu, poš- kodbe pa so žal sestavni del tega. S prihodom znanih športnikov pridobivamo na veljavi. Nekateri vas primerjajo z znanim stomatopedom Pe- harcem. Te primerjave mi vsekakor godijo, čeprav so pretirane, kajti Peharec je znan po vsem svetu, sam pa se v Sloveniji šele prebijam. Dnevno se iz- popolnjujem predvsem na področju diagnostike, vse v želji, da pomagam čim večje- mu številu športnikov vseh zvrsti. Dobri dosedanji rezul- tati mi dajejo še več vzpodbu- de. Delo opravljam z vese- ljem in voljo, zato sem pre- pričan, da bom s pomočjo zdravilišča uspel narediti pravi rehabilitacijski center - prvi v Sloveniji, ki bo kmalu znan tudi izven meja naše države. JANEZ TERBOVC Foto: IZTOK KODRIČ Khalid Nasif Kostajnšek in Poklepovic ostajata Prva zmaga Rudarja in zoprn poraz Publikuma Nogometaši velenjskega Rudarja so v 23. krogu I. SNL zabeležili prvo letoš- njo zmago v državnem pr- venstvu, povsem pa so od- povedali igralci celjskega Protonavta Publikuma, ki so gostovali pri zadnjeu- vrščenem moštvu in izgu- bili kar z 1:4. SET Vevče so v letošnjem prvenstvu slavile le trikrat, nazadnje so ugnali Celjane, ki so odigrali katastrofalno. Trener Stanko Poklepovic je bil po srečanju silno razoča- ran in na redni tiskovni kon- ferenci ocenil, da je igra sra- motna. »Ne vem zakaj so moji fantje na gostovanjih brez prave volje. Cel teden treniramo in uigravamo do- ločene inačice, na tekmi pa jih ne uspemo izvesti. Borbe- nost je na nezavidljivi ravni, edini, ki je v nedeljo zadovo- ljil, je Somalia,« je pripove- doval Poklepovič in prista- vil: »Sem vodja ekipe, zato sem krivec za slabe rezultate in neprepoznavno igro. Toda poudarjam, da nisem blefer! Delam pošteno, trudim se in upam, da bo v najkrajšem času prišlo do zasuka. O od- stopu ne razmišljam!« Med- tem ko je direktor Brane Florjanič nakazal, da bo vodstvo kluba že aprila spre- jelo odločitev o tem, kdo bo v prihodnje še branil celjske barve, je »Špaco« napovedal spremembe v moštvu. Med vratnicami bo stal Mujčino- vič, tako da bo za enega iz- med tujcev v polju zmanjka- lo prostora. Ker je Somalia zadovoljil, bo mesto v prvi enajsterici verjetno izgubil Boi, ali celo najboljši strelec državnega prvenstva Faik Kamberovič. Ob jezeru so velenjski lju- bitelji nogometa vendarle dočakali prvo spomladansko zmago. Po nesrečnem remi- ju z Vevčani v prvem letoš- njem krogu so bili »rudarji« silno razočarani, kar se jim je poznalo tudi v igri. Trener Drago Kostajnšek je že med zimskimi pripravami opo- zarjal na skromen igralski kader in imel je še kako prav. Izvenserijska sta pravzaprav le Dabanovič in Javornik. Slednji je po poškodbi še malce izven forme, Brezič se lovi, od Chauslarija smo pri- čakovali več. Zmaga s Koro- tanom je prišla kot naroče- na. Bolj kot 3 točke je spod- buden izid - 2:0, kar je dokaj prepričljivo. Velenjski stra- teg Drago Kostajnšek je v pri- meru neuspeha s Prevaljčani razmišljal o odstopu, kar bi zagotovo pomenilo konec »evropskih sanj« Velenjča- nov. Tako obstajajo še majh- ne možnosti v slovenskem pokalu, kjer bo nasprotnik vodilna Mura. Morda pa bo- do prišli Prekmurci na noge Velenjčanom ravno ob pra- vem času. Njihove zmago- valne serije je konec. Rudar pa kaže znake prebujanja. T.L. Ob koncu še državno prvenstvo z OP na Rogli so domačo sezono zaključili alpski smučarji. Odlikovali so se mlajši re- prezentanti, medtem ko predstavniki klubov s celjskega vidnejših mest niso dosegli. Največje presenečenje je gotovo prva slalom- ska zmaga Novomeščana Matjaža Vrhovnika, ki je za seboj pustil vsa znana imena. Slalomski vrh pri dekletih se ni veliko menjal. Škofjelo- čanka Nataša Bokal je bila tokrat boljša od reprezentančne kolegice Urške Hrovat (Olim- pija). Veleslalomski primat je zadržal Jure Košir (Kranjska Gora), v ženski konkurenci pa so pri vrhu prav tako znana imena: Špela Pretnar (Bled), Alenka Dovžan (Jesnice) in Urška Hro- vat. Prvenstvo je štelo tudi za točke FIS. Med deseterico so se v skupni razvrstitvi pogosto uvrščali tekmovalci iz držav, kot so Nizozem- ska, Poljska in Češka, nad čimer bi se naši smučarski delavci lahko počasi zamislili. Se nekdaj nedotakljivi slovenski smučarski vrh zdaj primerja z eksotiko? PŠ, Foto: MATEJ NAREKS Na vrhu zdaj mladi: Vrhovnih. Grubelnik in Valenčič. Bokalova se je v družbi Hrovatove in Japonke Ikeda še drugič veselila naslova. Rednak in Ceplakova in Rokometni klub Gorenje Balinarski svetovni mladinski prvak v zbijanju Zoran Rednak, državna rekorderka v teku na 800 metrov Jolan- da Čeplak in rokometaši Gorenja so športniki Velenja za leto 1997. Tako je odločila posebna strokovna komisija, ki je letos podelila številna priznanja. Športnik invalid je tako postala Jolanda Belavič, športna pedagoga Zvone Smonkar in Toni Lipuš, najboljše šolsko športno društvo je lani imela OŠ Livada. Nagrade, namenjene športnim organizatorjem so poleg rokometašev, ki praznujejo 40 letnico, dobili še NK Rudar (50 let), KK Velenje (30 let), Društvo invalidov (25 let) in Planinsko društvo (50 let). Za delo v športu so nagradili Hermana Arliča, Bega Tabakoviča in Jožeta Ograjenška, za odlične dosežke pa Petra Polesa, Matjaža Krajnca, Jano Pugelj, Mitjo Gavrilovskega in Branka Tamšeta.' D.T. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 4.4. mr: im ^ - '-jm: Košarka l.B SKL (M) od 1. do 4. mesta, 6. krog - Slovenske Konjice: Comet-Zagorje. 2.SKL (M) od 1. do 8. me- sta, 8. krog - Nova Gorica: Nova Gorica-Rogla Atras, Cerknica: Cerknica-Elektra (obe ob 19). 2.SKL (M) od 9. do 16. me- sta, 8. krog - Celje: Celje-Črno- melj. Polzela: Plima Prebold- Snežnik Kočevska Reka (16). SKL (Ž), finale (2. tekma) - Celje: Ingrad Celje-Imos Ježi- ca (18). ŠKL - Polzela: Tekmovanje navijaških skupin OŠ (8) in SŠ (11.30). Odbojka ^ l.B DOL (M), 28. krog - Šoštanj Šoštanj Topolšica- Granit. 1.A DOL (Ž), 28. krog - Koper. Kemiplas-B&L Utrip Prebold. l.B DOL (M), 28. krog - Šoštanj: Kajuh Šoštanj-Špe- cerija Bled. Nogomet l.SNL, 24. krog - Maribor: Maribor Teatanic-Rudar (18). 2.SNL, 19. krog - Šentjur: Šentjur-BST Domžale, Črnu- če: Factor Črnuče-Esotech Šmartno (obe ob 16). 3.SNL vzhod, 16. krog - Zreče Unior-Turnišče Ba- kovci: Bakovci-Dravinja, Ru- še Pohorje-Usnjar (vse ob 16). MZN Celje, 10. krog - Laš- ko: TIM Laško-Šmarje pri Jel- šah (16). Karate Žalec: Mednarodni turnir članskih reprezentanc (11). NEDEUA,5.4. Nogomet l.SNL, 24. krog - Celje: PA Publikum-Potrošnik (16). MZN Celje, 10. krog - Mari- bor: Kovinar-Steklar (16). Rokomet Velenje: 2. dan slovenskega rokometa. 14 ŠPORT Plavalci zadovoljiti Neptunovi plavalci Ajda ValcI, Urška Roš in Matjaž Kolčan so se udeležili zadnjih tekem svetovne- ga pokala in se odrezali zelo solidno. V italijanski Imperiji in Parizu so med svetovno elito dosegli ne- kaj vidnih uvrstitev. 12. mesto Ajde Valcl, 13. Urške Roš in 14. Matjaža Kolčana so vsekakor do- sežki vredni pohvale, ob koncu pa je bil zavoljo do- brih nastopov zadovoljen tudi njihov trener Mijo Zorko. »Lahko smo veseli, da so se moji varovanci solidno odrezah na tek- mah najvišjega ranga, kajti tako v Imperiji, kot na fina- lu v francoski prestolnici je bila prisotna vsa svetovna smetana. Dodatna izkuš- nja in dobri časi nam zago- tovo lahko le koristijo, še posebej, če vemo, da so naši predstavniki odlično plavali v dopoldanskem času, kar je sicer težje,« je pojasnil Neptunov trener, ki upa na uspešen prehod v velike bazene: »Zimska sezona je za nami, z dose- ženim smo lahko zado- voljni, pomemben pa bo prehod v poletno sezono. Upam, da bomo imeh boljše pogoje dela in do- volj finančnih sredstev. Prepričan sem, da lahko v tem primeru pričakujem vrhunske rezultate, ne sa- mo s strani Kolčana, Valc- love in Roševe, temveč tu- di od ostalih naših plaval- cev.« T.L. Zdovc v Olimpijo, klubi že v končnici Košarkarsko prvenstvo je tik pred vreliščem. Medtem, ko se iščejo še zadnji potni- ki, ki bodo v prihodnji sezo- ni potovali navzgor ali navz- dol, je Jure Zdovc znova za- prisegel Ljubljančanom. Dokaj neopazno in tudi brez presenečenj se je pričelo četrtfinale končnice domače- ga košarkarskega prvenstva za moške. Polzelane in Lašča- ne tako vsi že vidijo v polfina- lu, kjer bosta tudi nasprotni- ka in bo vrelišče celjske peri- ferije hkrati doseglo najvišjo točko - morda celo višjo kot kasneje v finalu, kjer bo ena od ekip skušala ljubljanskim prvakom sneti krono z glave. Za razburjenje je medtem poskrbel Jure Zdovc in s tre- nerske klopi konjiškega Co- meta, kjer je v kvalifikacijah za l.A ligo že potolčen, pre- sedlal v zeleni šampijonski dres. Reaktiviranje enega naj- boljših playev vseh časov pri nas si poleg navedenih urad- nih razlogov v smislu dobre- ga okrevanja po poškodbi, denarja in ambicij, ki gotovo presegajo pehanje za povra- tek v družbo najboljših, lahko razložimo še z nekakšnim zbiranjem stare jate pri Olim- piji, kajti tja naj bi se vrnil tudi mariborski center Slavko Kot- nik, ki trenutno teka pod grš- kimi obroči. Prestopni rok je torej postal silno zanimiv, še preden se je sploh pričel. Prvoligaški košarkarski zemljevid se bo v prihodnji sezoni razširil na Gorenjsko (Triglav, morda tudi Loka ka- va), podrazred pa bo gotovo temeljil prav na Celjskem. Ob Kemoplastu in Cometu se v B ligo vrača šoštanjska Elektra, to soboto pa si možnosti za isto pot lahko znatno poveča še zreška Rogla Atras, ki v Novi Gorici ne sme izgubiti, nato pa v kvalifikacijah poka- zati, da je boljša od ljubljan- ske Ježice. Ekipi Celja je po zmagi v slabši skupini usoje- no še najmanj enoletno igra- nje v 2.SKL, kjer bodo mirno počakali na lepše košarkar- ske čase v mestu ob Savinji. Dekleta bodo prvaka dobi- le morda že v soboto, ko bo Ingrad Celje v drugi tekmi finala gostil ljubljansko Ježico (prva tekma v sredo po zaklj. redak.). Kljub vidni prednosti aktualnih prvakinj se vseeno spodobi, da svoje slavje opra- vijo v Ljubljani in ne v Celju. Cometova dekliščina bo še le- to dni loščila drugoligaške parkete, v elito se namreč vračajo Prekmurke in Sežan- ke. mmmmmm primož škerl V Žalcu tudi nosilci medalj Karate zveza Slovenije pripravlja v soboto, 4. aprila (ob 11. uri) v telovadnici OŠ Žalec mednarodni turnir član- skih reprezentanc Avstrije, Bavarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Jugoslavije in Slovenije. Na turnirju, ki je eden zadnjih pred Evropskim prvens- tvom, bodo nastopili številni nosilci medalj iz svetovnih in evropskih prvenstev. Med najzanimivejšimi bosta nedvom- no Daniel DeVigeli iz Avstrije, svetovni prvak iz Malezije 94, Firat Nurhan iz Bavarske, večkratna svetovna in evropska prvakinja in Predrag Stojadinov iz ZRJ, ki je na svetovnem prvenstvu v Manili 97 osvojil tretje mesto. Tekmovalci slovenske reprezentance so tudi člani žalskega karate kluba: Damir Vrbanič, ki je bil sedmi na svetovnem prvens- tvu v Sun cityu ter Rok Gajšek in Matjaž Končina, ki sta osvojila peto mesto na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu v Atenah. T.TAVČAR Za judoistkami uspešno obdobje Predstavnice Sankakuja Maja Frece, Petra Nareks in Urška Žolnir so po seriji na- stopov na tekmovanjih A ka- tegorije zadovoljne z doseže- nim, saj so zabeležile kar ne- kaj odmevnih zmag. Še naj- slabše se je odrezala Urška Žolnir, ni pa razočarala, saj je bil osnovni cilj sodelova- nja na elitnih turnirjih pred- vsem nabiranje izkušenj. Trener Marjan Fabjan je pred odhodom na pomem- bne tekme v članski kategoriji poudarjal, da celjske 16-letni- ce niso sposobne zmag ali česa podobnega, temveč, da ga le zanima, kakšna je razli- ka med svetovnim vrhom in mladimi judoistkami Sanka- kuja. »Na trenutke se mi je celo zdelo, da velikih razlik ni, čeprav seveda obstajajo. Pohvalno je, da so moje varo- vanke premagovale renomi- rane nasprotnice, se jim do- bro upirale, skratka pozitivno so presenetile. Predvsem to velja za Frecetovo in Narek- sovo, Žolnirjeva očitno ni v pravi formi, a ji ne gre zameri- ti in ni razočarala, na trenutke so bile njene borbe zelo do- padljive,« meni Fabjan. Mlade Celjanke so na tekmovanjih tudi izpolnile normo za na- stop na Olimpijskih igrah mladih v Moskvi, žal pa je pri nas tako, da so včasih merila za udeležbo na največjih pri- reditvah presenetljiva. »Imam zagotovilo odgovornih, da bosta dve naši judoistki od- potovali v Moskvo, toda nor- mo so izpolnile vse tri. Ne vem, kaj razmišljajo, toda mi- nuli teden, ko bi morala biti znana imena potnic, sem ja- sno povedal, da se naj odloči- jo tako kot se morajo. Torej bi med reprezentantkami naj bi- le Frecetova, Žolnirjeva in Na- reksova. Upam, da bo odloči- tev, ki je preložena, razumna in v skladu z našim pričako- vanjem,« je pojasnil Fabjan ter dodal, da je od bodočih nastopov odvisen tudi način treninga in tempiranja forme za prihodnje pomembne tek- me. Predstavnice Sankakuja imajo namreč izjemen poten- cial, ki ga je potrebno izkori- stiti in jim, ko je potrebno, stopiti na pomoč... T.L. „ ...s s;. ... NA KRATKO Žalec: V zadnjem krogu pokalnega občinskega tek- movanja v pospešenem šahu veteranov nad 55 let je zma- gal Stane Skok. Škofja Loka: Na pokalu te- ga mesta v streljanju s stan- dardno zračno pištolo je Alojz Trstenjak (Celje) zase- del 2. mesto, uspeh je v ekipni konkurenci ponovila še SD Dušan Poženel. Ljubljana: Finale pokala Strelske zveze Slovenije s stan- dardnima zračno pištolo in puško. Rezultati pištola: 3. Cve- to Ljubič 571 krogov (Slov. Ko- njice), 5. Peter Tkalec 568 (D. Poženel), 8. Alojz Trstenjak 564 (Celje), 9. Renato Štorman 564 (Velenje), 10. Damjan Sajo- vic 562 (D. Poženel). Sedraž: V 3. krogu občinske lige v streljanju s serijsko zrač- no puško je ekipno slavila SD Tone Bostič Zid. Most pred SD D. Poženel in SD T. Bostič II. Posamezno: 1. Vojka Matek 275 (T Bostič), 2. Zdenka Pu- šnik 269 (D. Poženel), 3. Si- mon Matek 269 (T. Bostič). Žalec: Na regijskem tek- movanju osnovnih in srednjih šol z zračno puško je nastopi- lo 125 tekmovalcev. Med učenkami je zmagala Mojca Lebeničnik (OŠ T. Orogarja Zagorje), ekipno OŠ Heroja Rajka Hrastnik, med učenci Mladen Čulibrk (1. OŠ Žalec), ekipno 1. OŠ Žalec. Med dija- kinjami je slavila Vojka Matek (1. Gimnazija Celje), ekipno Srednja trgovska šola Celje, med dijaki Andrej Trifunovič s 376 krogi, ekipno Srednja trgovska šole Celje. Sp. Savinjska: Na OŠ Bra- slovče, Prebold in Šempeter je bilo področno prvenstvo za učenke in učence v odbojki. Pri mlajših učenkah in učen- cih je zmagala OŠ Šempeter, pri starejših učenkalT OŠ Pre- bold in pri starejših učencih OŠ Braslovče. Skupaj je na- stopilo 22 ekip. Petrovče: Na četrtfinalnem tekmovanju v namiznem te- nisu za učenke in učence os- novnih šol Slovenije je ekipa OŠ Petrovče dosegla 3. mesto, med učenci pa je zmagal do- mačin Matic Golavšek in se uvrstil na polfinalni turnir. PANORAMA NOGOMET 1.SNL 23. krog: SET Vevče-Proto- navto Publikum 4:1 (3:1) So- malia 4. Rudar (V)-Korotan 2:0 (0:0) Caushllari 74, Pod- vinski 83. Vrstni red: Mura 47, Maribor Teatanic 43, Pri- morje 39, SCT Olimpija 36, HIT Gorica 34, Protonavto Publikum 33, Rudar 28, Koro- tan 25, Potrošnik 22, SET Vev- če 13. 2.SNL 18. krog: Elan-Šentjur 2:0 (0:0). Esotech Šmartno-Nafta 1:1 (0:1) Smajlovič 54. Vrstni red: Koper 43, Živila Triglav (- 1) 42, BST Domžale 35, Elan 33, Železničar 31, Šentjur 25, Aluminij 23, Drava in Rudar 20, Nafta (-1), Dravograd in Jadran Šepič 19, Esotech Šmartno 17, Zagorje 16, Go- riške Opekarne 13, Factor Čr- nuče 11. 3.SNL-vzhod 15. krog: Goričanka-Unior 3:2 (1:1), Dravinja-Varis 3:3 (1:2), Usnjar-Paloma Šega 0:4 (0:1). Vrstni red: Pohorje 36, Bakovci 34, Črenšovci 28, Pa- loma in Goričanka 25, Unior 24, Odranci 22, Dravinja 18, Usnjar 16, Kungota 15, Po- brežje 14, Variš 13, Turnišče 12, Kovinar 11. MNZ Celje 9. krog: Steklar-TIM Laško 0:1, Šmarje pri Jelšah-Odred 0:3. Vrstni red: TIM Laško 24, Mons Claudius 21, Krško 13, Steklar 12, Kovinar 11, Brežice in Odred 10, Šmarje pri Jelšah 3. 'Mmim^ I ■ - ■ I ■ 1.A SKL (M) Polfinale (1. tekma): PIL- Slovan 97:74 (46:39) Lisica 24, Tovornik 15, Goljovič in Kune 13, Bečirovič 12, Dragšič 8, THnger 6, Dončič 4, Jurak 2. KSP-Postojna 92:76 (54:38) Ja- godnik 16, Petranovič 15, Ko- bale 13, Jeklin 10, Horvat 9, Rituper in Cizej 7, Šamanič in Udrih 6, Zaletel 3. 1.B SKL (M) Od 1. do 4. mesta - 3. krog: Zagorje-Comet 81:71 (36:34) Novak 30, Ravnihar 16, Lu- šenc 13, Kožar 6, Železnikar 4, Sivka 2. 4. kr(^ Triglav- Comet 71:64 (34:32) Ravnihar 19, Sivka 17, Novak 16, Lu- šenc in Pavlin 6. Vrstni red: Triglav 17, Loka Kava 16, Co- met 14, Zagorje 13. 2.SKL (M)-od l.doS. mesta 7. krog: Rogla Atras-Yurij Plava Laguna 87:89 (79:79, 41:30), Elektra-Proton Medvo- de 114:81 (57:47). Vrstni red: Elektra 24, Rogla Atras 22, No- va Gorica 21, Cerknica 20, BP 93 Kamnik 19, Proton Medvo- de in Yurij Plava Laguna 17, RE Relastan Maribor 16. 2.SKL (M) - od 9. do 16. mesta 7. krog: Snežnik Kočevska Reka-Celje 75:77 (34:32), Eki- pa Janče-Plima Prebold 70:61 (35:30). Vrstni red: Celje 24, Snežnik Kočevska Reka in Portorož 21, Črnomelj 20, Pli- ma Prebold in Ekipa Janče 19, Bistrica 18, Slivnica 7. SKL (Ž) - od 7. do mesta 9. krog Comet-Šent« 83:51 (33:26) Ramšak 25.^ beiter 19, L. Ribič 12, K^ 8, Ajdnik in Sodržnik 6, cin 3, Hercog in B. Ribič 2,1 krog: Domžale-Comet 62' (32:29) Arbeiter 24, Ramj 22, L. Ribič 10, Hren in So^ nik 5, B. Ribič 3, Hercog Koželj in Štrcin 1. Vrstni BTC Terminal 20, Pomu, Skiny 18, Comet 16, Jeseni (-1) 12, Šentvid (-1) 11, Do, Žale 10. ./•...•JajjajlJ ROKOMET Liga prvakov (M) Polfinale (povratna te| ma): Celje Pivovarna Badel Zagreb 1862 25J (10:10) Šerbec7,Jelčič in P« gartnik 4, Stefanovič 3, Puci Pajovič 2, Načinovič, TomJ inVugrinecl. 1. DRL (M) 19. kr(g Krško-Goreij 23:24 (9:12) Rozman 7, Bedi kovič 5, Tamše in Sovič; Cvetko 2, Ojsteršek, Plaski Khimtchenko in Tome Vrstni red: PIL (-1) 34, Pi vent 27, Trebnje 25, And« Gorenje in Prule 67 23, Al Dobova 18, Krško 15, Slovj 12, MARC Škofljica (-1) 1 Delmar 9, Sevnica 5. 1. DRL (Ž) 18. krog: M-Degro Pira Juteks Žalec 21:17 (10: Volk in Drčar 4, Randl, Jaj in Zidar 3, Kline 2, Majerle Mlinotest-Vegrad 23:, (10:11) Rodič 10, Nojinovič Notersberg 4, Krajnc 3, Ibi lič 2, Jukič, Osmanovič i Dešman 1. Vrstni red pn končnico: Krim Electa 31 Robit Olimpija 32, M-Degi Piran 27, Juteks 25, Bel Viola 18, Gramiz 14, Izola! Burja in Vegrad 8, Mlinote 3. Pokal RS (Ž) četrtfinale (1. tekmi): i Degro Piran-Juteks 22:2 (9:10) Derčar 7, Zidar 6, RaiJ in Majerle 4, Dolar 2. Vegrai Mlinotest 27:19 (14:8) NoteC berg9,Ibralič7,Rodič4,Juli 3, Nojinovič 2, Dešman inOl manovič 1. 1.B DOL (M) 27. krog: Kočevje-ŠošUi Topolšica 1:3 (14:16, 15:1' 9:15, 8:15). Vrstni red: Kij 26, Granit 20, Šoštanj Top šica 14, Hoteli Simonov 12, Brezovica 10, Ljutom' in Termo Lubnik 8, Koče^' 6. 1.A DOL (Ž) 2Z krog: B&L Utrip bold-ZM Ljutomer 0:3 (2:'' 11:15, 6:15). Vrstni red: H fond Branik 24, TPV Mesto 20, Kemiplas 18, ^ Ljutomer 16, Sobota 14, P 8, Marsel Ptuj 4, B&L Prebold 0. 1.B DOL (Ž) 27. krog: Tabor-Kajuh ^ štanj 3:0 (15:11, 15:12, Vrstni red: Špecerija 26, Šentvid 20, ŠOU in Nova Gorica 14, Tabor J Prevalje 8, Meltal 6, Ka!" Šoštanj 4. I. SNOPIČ INFORMACIJE 15 Dolenjske Toplice ^r dolini Krke pod poraslimi pobočji Kočev- jjga Roga leži Zdravilišče Dolenjske Topli- , eno izmed treh Krkinih zdravilišč. V treh kaviliščih Strunjan, Šmarješke Toplice, jlenjske Toplice in na Otočcu prav zdaj -Ijira moči skoraj tisoč gostov. Tli sta doma jfin tišina, ki skupaj s termalno vodo gosta olče prepričajo k ponovnemu obisku. zdravilišče Dolenjske Toplice je bilo prvič jienjeno že v 13. stoletju, zatem so skozi !jijnji vek tod gospodovali grofi Auerspergi, J moderno urejenega in sodobno opremlje- iga zdravilišča pa je preteklo sedem stoletij, zdravilišču posvečajo največ pozornosti fokovnemu razvoju rehabilitacijskih progra- lov, razvijajo pa tudi preventivne zdravstve- fprograme za krepitev in utrjevanja zdravja, rugo najstarejše zdravilišče v Sloveniji je jjbolj znano po zdravljenju revmatoloških jolenj in rehabilitaciji po poškodbah na lo- jinotornem aparatu. V Krkinih zdraviliščih, kjer so v dvajsetih jh v izgradnjo in obnovo hotelov vložila lOg 20 milijonov mark, so lani popolnoma tnovili hotela Kopališki in Zdraviliški dom, i ju nameravajo v kratkem preimenovati, ed dvema tednoma pa so zaključili z obno- ihotela v Šmarjeških Toplicah. V Dolenjskih iplicah so veseli domačih gostov, ki zapol- jjejo pretežni del hotelskih zmogljivosti, ijih gostov, predvsem Italijanov in Avstrijcev okrog 12 odstotkov, zato nameravajo v ihodnje svoje sile usmeriti predvsem na tuje žišče. Krkina zdravilišča so ena izmed treh liavilišč, ki so pridobila za svojo dejavnost (Ttifikat kakovosti ISO 9001. »Certifikat je priznanje, ki hkrati nalaga ne- prestano spremljanje področja turizma in ne- nehno uvajanje novosti. Turistični delavci si zato nikoli ne moremo oddahniti, je ob obisku terenske ekipe Radia Celje povedal direktor- Zdravilišča Dolenjske Toplice Brane Krevs. Kljub temu, da so po zasedenosti med sloven- skimi zdravilišči v samem vrhu, že načrtujejo spremembe v samem zdraviliškem kompleksu in dodatno ponudbo z goste. V treh zdraviliš- čih in na Otočcu je skupaj 1250 ležišč, priprav- ljajo pa projekt za apartmajsko naselje z 230 ležišči. Investitor projekta sicer ne bodo Krka Zdravilišča, naselje pa bo imelo zanesljivo precejšen vpliv na zdraviliške zmogljivosti. V Zdravilišču Dolenjske Toplice pričakujejo predvsem večje povpraševanje po zdravniš- kih storitvah, prav v kratkem pa bodo morali povečati tudi bazene, saj naj bi bilo apartmaj- sko naselje zgrajeno do konca novembra. Zdravilišče živi s krajem v mirnem in ustvar- jalnem sožitju zato so tudi uspešno zastavili koncept skupnega razvoja. Gostje pa, ki so si prišli sem nabrati novih moči in poiskati stik z naravo, to začutijo že ob prihodu in se radi vračajo. Dan začnejo s terapijami, po kosilu pa si neredko zaželijo izletov v Kostanjevico in Pleterje, ah pa obiščejo Belokranjski muzej, pokusijo med, medico in si ogledajo domačo tkalsko obrt. Najlepši zaključek dneva pa je prav gotovo obisk zidanice, kjer postrežejo s tradicionalnim kmečkim narezkom in cvič- kom. Proč od naglice in vrveža človek pozabi na čas in vsakodnevno hitenje, najde čas samo zase, svoje misli in sanje. Zato pride sem znova, ko se nasiti polnih ulic in sivega vsakdana. EP 16 ŠPORT Barka nasedla na lastnih čereh Celje Pivovarna Laško z zmago nad Badlom Zagrebom s 25:24 (10:10) zaključila evropsko sezono - Poraženi skoraj na vseh bojiščih Porazi nikakor niso prijetna stvar, še toliko manj, če gre za občutek, da bi se vendarle dalo storiti več. Toda tokrat je bilo kljub začetnemu naboju ja- sno, da zagrebškega komplek- sa v Celju še zdaleč nismo preskočili, kaj šele uničili. Ob ponavljanju takšnih napak ga še dolgo ne bomo. Vendarle je treba Zagrebčanom priznati, kar jim gre, lastno pot pa gle- dati iz dveh vidikov: osnovni cilj pred sezono je dosežen, šlo bi tudi korak višje. Toda napak je bilo preveč. Popolnoma je jasno, da nih- če razen igralcev na igrišču hrvaškemu prvaku ne more zabijati golov, pa naj si tega še tako želi. Vse, kar ni na par- ketu, lahko le pomaga akter- jem, za kar si vzornike lahko poiščemo kar pri novemu (in staremu) finalistu Lige prva- kov iz Zagreba. Hrvati pa so nas v teh elementih porazili. Šola drago stane in zato ne čudi, da so se mnogi spraše- vali, če se bodo celjski roko- metaši šolali še naprej oziro- ma z drugimi besedami: »Kaj bo z rokometom v Celju?« Katera opcija? Prvi odgovor je na dlani: »Rokomet bo!« In dopolnilo odgovora: »Vendar v drugi obli- ki in z nekaterimi drugimi ljud- mi.« Katerimi in kdaj, je še veli- ko prezgodaj govoriti. V urah po tekmi, ko se razočaranja ni dalo skriti, so krožile neštete izpeljanke o prihodnosti naj- močnejšega celjskega športne- ga kolektiva. Vzamemo jih lah- ko kot posledico nerazumljive- ga ponavljanja enih in istih na- pak, če hočete - tudi v zelo kratkih časovnih presledkih. Srbsko-ruska opcija... Kaj še lahko dolije tisto zadnjo kaplji- co, ki zmanjka v trenutkih, ko nasproti stoji Badlov kolektiv? Obnemelost Igralcem ne gre očitati niče- sar. Pred prihodom na igrišče je iz njihovih oči žarela odloč- nost in težko bi jim oporekali borbenost ali odločnost. Ob slabi psihološki pripravi so ostali sami. Odpovedali sta taktika in publika. Zakulisje je bilo izgubljeno že prej. Celjani so eni redkih, ki ima- jo prav za vsako igralno mesto dva enakovredna igralca. In za- kaj potem ne mobilizirati vseh moči? Odgovor ve najbrž le trener Zdravko Zovko. »Nare- dili smo vse, kar je bilo v naših močeh, ostalo vprašajte stro- ko,« je bil najpogostejši stavek na ustnicah rumeno-zelenih po končani tekmi. »Znameni- ta« celjska publika je v odločil- nih trenutkih obnemela - vsa čast izjemam. V dvorani so za- vladali hrvaški kričači, ki so se po spletu okoliščin (beri: po- puščanju celjske uprave) znašli v dvorani. Igralci niso imeli več vetra v jadrih in namesto da bi barka plula dalje, je nasedla na lastnih čereh. Kapitan krmari v ** • cen Gremo po vrsti! Da Zagreb ne glede na imena in da ni naključno zbrana druščina pubertetnikov, ve vsa Evropa. Njihova igra se je po prihodu trenerja Velimira Kljaiča ne- nehno vzpenjala. Vodstvo klu- ba je poleg tega, da se požviž- ga na vse dogovore, namaza- no s toliko zvijačami, da so sposobni doseči finale, kadar se jim zahoče. Navijači kluba, četudi v obliki balkanskih pri- mitivcev, ki so jim vzor angleš- ke nogometne bande, ekipe ne zapustijo, četudi izgublja. Kljaič je Zovka žejnega dva- krat prenesel preko vode. Zovko je s svojo taktiko enega zamaha letos znal potolči Goteborg, Akureyri, Generali, Ademar Leon in v začetku ja- nuarja tudi Badel Zagreb. Zdaj se je izgubljal na rdeče-beli šahovnici. Vztrajal je na izku- šenih igralcih, pa čeprav bi tu- di oni raje videli, da bi jih za nekaj trenutkov posadil na klop. Igralec po napaki ne bo prosil za menjavo, saj bi se osmešil. To je naloga trenerja. Tako pa Šafarič, Vugrinec, Pa- jovič, Tomšič, Lapajne, Lika- vec itn. svojih motorjev niti niso utegnili ogreti. »Prvotim- ci« z izjemo kapetana Šerbca, ki je do onemoglosti poskako- val pred zagrebškim bunker- jem, niso znali poiskati rešitev, sveže moči so izostale. Časa za čakanje pa preprosto ni bi- lo. Zadnji obupni poskusi: Pa- jovič (spet odločno prepozno) zaigra v napadu in dvakrat prestreli Pušnika. Likavec se po kdo ve katerem načrtu znajde na levem krilu in ra- zumljivo sili v sredino. Vugrin- cu je vsega zadosti in Goluži (medtem je že podpisal za nemški TUS Nettelstedt) po- streže s komolcem. Rdeči kar- ton! Gostje ob koncu celo vo- dijo, domači zmorejo še toliko volje, da rezultatska zmaga ostane v Golovcu. Brez podpore Navijanja 3 tisoč glave mno- žice je bilo po 20 minutah pri izidu 9:5 nepreklicno konec. Razlaga o izgubi volje in slabi igri domačih je, milo rečeno, neumna. Navijači morajo pod- pirati svoje ljubljence prav do zadnjih minut in ne le takrat, ko je črno na belem, da je zmaga tu. In prav te podpore ni bilo od nikoder. Je torej bila zavrnitev navijaških skupin iz Ljubljane in Maribora upravi- čena? Morda le iz bojazni, da bi utegnili domačim odčitati pravo lekcijo iz navijanja. Ta- ko pa so to nalogo temeljito opravili Bad Blue Boysi. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Novinarska konferenca po tekmi: Zdravko Zovko, Rado Pantelič in Velimir Kljaič. Po nasmejanih obrazih prepoznamo zagrebške novinarje v ozadju. Ko strelja Aleš Pajovič, je obramba brez vsakega smisla. A če to počne le nekaj minut... REKLI SO: Slavko Goluža, RK Badel Zagreb: »Že osmo leto zapo- red me Celjani snubijo. Zato so me hoteli spraviti s tira, vendar se je zgodilo prav obratno. V Celju morajo še veliko delati, da bi naredili še ta korak k vrhu, ki smo ga mi že dvakrat osvojili.« Božidar Jovič, RK Badel Zagreb: »V pravem trenutku smo dosegali gole. Jamčim, da bomo letos še tretjič osvo- jili vrh Evrope.« Velimir Kljaič, trener RK Badel Zagreb: »V takšnih tek- mah odločajo živci. Celjani dobra ekipa, vendar nirf razlogov za žalovanje, saj izgubili z boljšo ekipo. Moi se bomo prihodnje leto se li v finalu. Publika je bil redu, z izjemo dveh ali tj ki pijani ne sodijo v dvora 14 dni sem sovražil celji klub, zdaj ga imam rad.« Zdravko Zovko, trener 1 CPL: »Čestitam mojim fa tom iz Zagreba. Celje Pivovi na Laško je po četrtfinalu f( mo izgubila, zato razlike § rih golov nismo znali zadrj ti. Zdaj se bomo posvetili! žavnemu prvenstvu in poli lu. Publika v Celju je naredi korak naprej.« Dan rokometa j v nedeljo bodo velenjski rokometni delavci v Rde" dvorani pripravili 2. dan slovenskega rokometa. Na spe' taklu se bodo predstavile vse selekcije, osrednja pozornO; pa bo namenjena merjenju moči domačih in tujih igrale v obeh konkurencah. ^ Celodnevni prikaz se bo pričel s tekmami pionirjev, nad; Ijevali bodo kadeti in mladinci. Razdeljeni bodo na vzhodi] in zahodno reprezentanco. Sledila bo tekma ženskih čl^j skih selekcij, kjer ima žalski Juteks 5 predstavnic. Za Slove^ jo bodo igrale Tina Randl, Mojca Derčar in Sonja Zidar.] tujke pa Ljubov Korotneva in Olivera Oroz. Pred vrhuncfj se bosta pomerili še ekipi medijskih zvezd in novinarjev veteranov Gorenja in Zagorja. Osrednji dogodek bo tek'" med moško reprezentanco Slovenije in tujci. Izbrano vrsj bo prvič vodil novi selekto" Leopold Jeras, v ekipo p^j poleg drugih izbral Bena Lapajneta, Robija Šafariča, Ale; Pajoviča, Janija Likavca, Tomaža Tomšiča, Romana Pung^^ nika, Renata Vugrinca, Uroša Šerbca, Gregorja Cvijiča ('i CPL) in Branka Bedekoviča (Gorenje), medtem ko barve tujcev pod taktirko Zdravka Zovka in Josipa Šoi'^' branili Dejan Perič, Rastko Stefanovič, Alvaro Načinov^' Vladimir Jelčič (vsi CPL) in Aleksander Khimtchenko nje). Spektakel, na katerem bodo hkrati proslavili 40 letnici^ ^ Gorenje, bo popestrila skupina Agropop, izvedli bodo žre^ nje bogatih nagrad, te pa bodo podelili člani nordi)- smučarkske reprezentance na čelu s Primožem Peterko- DtUAN TA'^'-, SNOPIČ KULTURA 17 Vrvež za /stopnice svetovno znana in pri- ^jjena flavtistka Irena jfgnauer sodi v sam vrh ^jčSih in tujih glasbenih jstvarjalcev našega ča- po šestih letih bo v to- 7, marca, skupaj z mla- 'klarinetistom Matejem jvcem nastopila na pe- , abonmajskem koncer- 2avoda za kulturne pri- ^e Celje. jpgat umetniški prispe- ; Irene Grafenauei slo- gl(i glasbeni kulturi je potrditve v številnih ,radah in priznanjih ^tnici, ki je redna profe- ,ca na Visoki šoli za glas- Mozarteum v Salzburgu j sodeluje s številnimi zna- ni umetniki. fCelju bomo umetnico sli- igrati skupaj z mladim finetistom Matejem Be- item, diplomantom Viso- jole za glasbo v Gradcu, ki »naziv magistra umetnosti fe)bil že pri devetnajstih I na Visoki šoli za glasbo Mrteum v Salzburgu, v redu profesorja Aloisa fldhoferja. Igrala bosta de- Olievera Messiaena, Wolf- ^ Amadeusa Mozarta, |ena Bozza, Charlesa tchlina in drugih avtorjev, animanje za koncert je mno. MATEJA PODJED Upoštevanja vreden smeh Na letošnji Borzi humorja o vseh svojih ljubeznih V Rogaški Slatini so letos že tretjič pripravili Borzo humorja. Gre za literarni natečaj z zaključno priredi- tvijo, ki je bila včeraj, 1. apri- la. Na letošnjem natečaju je sodelovalo 140 avtorjev iz vse Slovenije. Pisali so na temo Vse moje ljubezni. V Rogaški Slatini so se od- ločili za Borzo humorja, ker so menili, da je takšnih hu- morističnih prireditev na Slo- venskem premalo. Kot opo- zarja predsednica organiza- cijskega odbora Kristina Kampuš, to dokazujejo od- ziv ter spodbude iz vseh kon- cev države. Med tridesetimi prispevki v knjižici Borze humorja so tudi besedila nekaterih av- torjev s Celjskega: Ivana Ša- lamona (Podčetrtek), Ivana Johana (Rogaška Slatina), Irine Kralj (Velenje), Slavka Topliška (Lesično), Dubrav- ke Berc-Prah (Rogaška Slati- na) in Danijela Daneta Debi- ča (Žalec). Sicer pa so literarni natečaj razpisali že decembra lani. Prispevke, ki so bili prepoz- navni pod šiframi, je ocenje- vala komisija pod vodstvom predsednice mag. Jane Kvas (člana sta bila Tone Šepetavc in Jože Upnik). Imena nagra- jencev objavijo šele na za- ključni prireditvi, 30 najbolj- ših prispevkov pa natisnejo v posebni knjižici. Knjižico prejmejo brezplačno vsi obi- skovalci zaključne prireditve. Na letošnjo zaključno priredi- tev so povabili Jerneja Šug- mana, Zvonko Makuc in An- dreja Šifrerja. Za prvonagrajeni literarni prispevek so namenili avtori- ci 100 tisoč tolarjev, druga na- grada znaša 80 tisoč ter tretja 50 tisoč. I. nagrado letošnje Borze humorja je prejela Sa- bina Ozmec iz Maribora, II. Damjan J. Ovsec iz Ljubljane ter III. Uroš Vošnjak iz Brezo- vice. Med dobitniki posebnih priznanj so avtorji iz Ljublja- ne, Slovenske Bistrice in Tr- novske vasi. BRANE JERANKO Življenje, vredno borbe Nova knjiga Ivane Klepec iz Šentjurja ina in druge zgodbe je že y knjiga šentjurske av- ice Ivane Klepec. Prvo, pe- ^ko zbirko Razkošje hipa, »bjavila leta 1991, druga, v I ifri prevladuje njena pro- je izšla prejšnji teden. k ■ ^'knjigi je opisano življenje polpreteklosti, drugačno I' ga poznamo danes, pa '^no po svoje lepo in zani- ! JO' V zgodbah Ivane Kle- ! ^.nastopajo resnične osebe Htjurja ter okolice. V no- Zgodbi o Ani opisuje nje- '^žavno življenje ter večno končnost. Klepčeva tako da je vredno živeti boriti za življenje, .novi knjigi iz Šentjurja so ' Zgodbe o Voglajni naše JJosti (tudi o doživljanju ^"^nega kota). Slovesu od y Srečanju, Ferdu,_Bilo je % o Mladostnem razpot- ij") Oporoki. Zgodbe pove- avtoričine pesmi ter sli- J^fitjurskega slikarja Go- j| '^^lajdžiskega. Knjiga je ^ ^ samozaložbi, po orga- nizacijski plati pa je izdajatelj Knjižnica Šentjur. Tam bo knjigo mogoče tudi kupiti. Ivana Klepec, upokojena učiteljica iz šentjurskega Hru- ševca, je začela pisati že zgo- daj, za izdajo knjige pa ji je poguma zmanjkalo. Njeno prvo delo, V razkošju hipa, so bralci lepo sprejeli, tako kot bodo gotovo tudi njene zgod- be iz šentjurskega konca. To nakazuje četrtkova javna predstavitev v šentjurski knjižnici. Četrtkov program je pove- zovala ravnateljica knjižnice Tatjana Cmok, odlomke iz knjige je brala Sonja Mlejnik, iz glasbene šole pa so novo knjigo počastili mladi kitaristi in harmonikar. Zbralo se je veliko udeležencev, ki jih je pritegnilo tako novo delo kot avtorica, ki jo večinoma poz- najo. Ob tej priložnosti so pripra- vili v knjižnici tudi razstavo tistih del Kalajdžiskega, s ka- terimi je opremil zanimivo knjigo. BRANE JERANKO Maša in David finalista "državnem prvenstvu v latinsko ameriških plesih, ki je ^ Jl^inulo soboto v Novi Gorici, sta mlada Celjana Maša in David Kozmus, plesalca iz ljubljanskega plesnega Fredi med mladinci osvojila 6. mesto. Mlada plesalca 13. aprila odšla v Blackpool v Anglijo na največje prvenstvo plesa. US Kakovost malih pevskih skupin v petek je bila na Dobrni tradicionalna revija malih pevskih skupin, ki delujejo na območjih celjske, štorske in vojniške občine. Po vzoru revije odraslih zborov se srečajo pevski sestavi, ki s primernim sporedom treh pesmi predstavijo svoje dfelo in sposobnosti. Tokratna revija je predsta- vila šest malih pevskih sku- pin, med katerimi pa je bila le ena ženska. Predstavili so se vokalni sekstet Vigred iz Do- brne, nonet Petrol, ženska vokalna skupina Cvet, oktet Podoglarji, oktet Studenček in Celjski oktet, vsi iz Celja. Zanimivim pevskim nasto- pom je prisluhnilo lepo števi- lo poslušalcev, po koncu revi- je pa sta nekaj splošnih vtisov in napotkov sodelujočim an- samblom posredovala stro- kovna ocenjevalca revije prof. Marjan Lebič in podpisani. Revija je pokazala, da tudi manjši vokalni sestavi v šir- šem celjskem okolju podob- no kot pevski zbori negujejo lepo petje s smiselnimi inter- pretacijami in primerno gla- sovno tehniko. Vokalna teh- nika je še posebej občutljiv element pri manjših skupi- nah, zlasti še, ker jih sestav- ljajo ljubiteljski pevci brez po- sebne pevske šole. S primer- nim strokovnim vodenjem so na petkovi reviji vsi ansambli dokazali, da kljub vsem teža- vam lahko ubrano zapojejo sebi in poslušalcem v zado- voljstvo. Revija je pokazala, da na tem območju mali vo- kalni ansambli dobro delajo, da pa bo treba veliko pozor- nosti v prihodnje posvetiti predvsem izbiri pevskega programa. Pri tem so namreč strokovni vodje bolj ali manj zatajili in pokazali vse prema- lo inventivnosti. Revija je tudi po organiza- cijski plati lepo uspela, kljub sedanji slabši organiziranosti Zveze kulturnih društev. Mor- da je manjkala le še kakšna skupna pesem vseh nastopa- jočih. mmmmmmmmmm e. goršič V Braslovcah je pelo 23 zborov Zveza kulturnih društev Žalec in prosvetno društvo Braslovče sta ob 110-letnici Prosvetne- ga društva Braslovče in 130-Ietnici II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili občinsko revijo pevskih zborov in vokalnih skupin. Prvi del revije je bil v soboto, nastopili pa so moški pevski zbori Prebold, Prosvetnega društva Tabor, Polzela, Braslovče in Kulturnega društva Tabor, ženski pevski zbor Griže, Mešani pevski zbori iz Polzele, Andraža in Tabora, kvintet Lastovka, dekliški pevski zbor Galicija in dekliška vokalna skupina Vrtnica iz Šempetra. V nedeljskem programu pa so nastopili kvintet Dobrovelj- ski fantje, dekliški sekstet Vransko (na posnetku), moški pevski zbori Ponikva, Gotovlje, Petrovče in Šempeter, dekliški pevski zbor Gomilsko, ženski pevski zbor Gotovlje, Mešani pevski zbor Oljka, Polzela in Vransko ter Mešani pevski zbor A Cappella Petrovče. Revija je dokazala priljubljenost zborovskega petja. T. TAVČAR ZAPISOVANJA V bosanslco-slovenslcem loncu Ja, prejšnji teden seje iztekel festival, ki v sodobni zgodovini festivalskih prireditev, nima primerjave: Sarajevska zima. Festival, ki svojih vrat ni zaprl niti med najhujšim oblega- njem mesta, ki je na stezi med ostrostrelci na eni in bombar- derji s hribov na drugi strani, skušal prisiliti ljudi, da so to tudi ostali. Da niso izgubili svojega človeškega bistva in meščanskega fluida, ki so jim ga tisti s šajkačo na glavi sku- šali izbiti. Nekoliko poenostav- ljeno, pa vendar; prejšnji teden se je iztekla festivalska manife- stacija, ki je bila po dolgem času spet izvedena in priprav- ljena v miru. Na njej pa je sodelovalo tudi nekaj sloven- skih umetnikov in kulturni- kov. Še več, ljubljanski festival Ex-Ponto, je del svojega izvedel tudi v Sarajevu. In tam bolj promoviral, predstavljal slo- vensko neodvisno produkcijo. In obratno, v Slovenijo pripe- ljal bosanske umetnike, ki niso »tesnjeni« v institucijah. Ja, ce- lo predstavnike neodvisnih medijev je festival Ex-Ponto go- stil v Ljubljani. Jih »vtaknil« v kultumo-umetniški program in pri tem grdo zgrešil. Pa ne zato, ker mediji, recimo neod- visni, nimajo nikakršne zveze s sodobno umetnostjo, pod ka- tere nalepko se festival skriva, pač pa zato, ker so časi medse- bojnega spoznavanja in pred- stavljanja tematskih sklopov v zvezi z neodvisnostjo že zdav- naj minili. Ker, dragi moji, kdo pa da- nes še naseda neodvisnosti? Kdo pa je danes sploh še neod- visen? Časopis, ki ga financira Soros? Lepo vas prosim! Časo- pis, ki ga financira Soros je odvisen časopis. Pa čeprav od Sorosa. Teme, ki so jih nekoč objavljali takoimenovani neodvisni časopisi, pa so tako in tako že popolnoma detabui- zirane. Pravljice, pa čeprav v obliki okrogle mize in strokov- ne debate na temo neodvisno- sti. je mogoče pripovedovati le še zelenim študentom, ki si prizadevajo oziroma hrepeni- jo po tem, da bi nekaj spreme- nili. Vsaj svet, v katerem živi- jo. Ex-Ponto pa je festival, ki cilja na širše občinstvo. Ki pro- dira izven študentskega nase- lja, pa čeprav je tam nastal. In se tam rodil. Oziroma druga- če; tudi festivali so živi orga- nizmi, ki se spreminjajo in pri- lagajajo življenjskim okolišči- nam. In, ki rastejo. Se razvija- jo. Ex-Ponto pa je žal ostal še vedno mladoleten. In moker pod nosom. Pa, da ne bo po- mote, nimam nič proti festiva- lom. Še najmanj proti Ex-Pon- tu. Sem popolnoma na strani organizatorjev pričujočega fe- stivala. Toda blefiranje s so- dobnim, ki se menda zrcali v neodvisnem, je stvar, ki je šla čez vsako mejo. Ki je zavrela iz tistega pločevinastega lonca. Ker, kdo pa pravi, da mora biti umetnik, ki se ukvarja s sodobnimi temami, neodvi- sen? In kot tak obsojen na fi- nančne drobtinice, ki mu jih blagovolijo izplačati raznoraz- ni dobrotniki tipa Georg Soros. In, paradoksalno; mar se ne gredo taki umetniki dvojne morale, ko se skušajo prodati denimo televizijskim posta- jam, ki svoj program uravna- vajo izključno pod diktatom kapitala? Ne. ne, dragi moji. tovrstno razmišljanje je mogo- če nastaniti zgolj v glavah ti- stih, ki še vedno menijo, da bodo s svojim idealizmom spremenili svet. Ki še vedno nasedajo Marxovi II. tezi o Feuerbachu. Žalostno pa je, da to počne festival, ki si je svojo pozicijo v tukajšnji kulturni za- vesti počasi že pridobil. Piše: TADEJ ČATER Revija folklornih skupin V Laškem Kulturnem cen- tru bo jutri ob 17. uri občin- ska revija folklornih skupin, ki jo pripravljata Kulturni center in Zveza kulturnih organizacij občine Laško. Predstavile se bodo tri fol- klorne skupine iz vrtcev Laško, Sedraž in Rimske To- plice, otroške folklorne sku- pine iz osnovne šole Jurklo- šter, KUD Anton Tanc Marija Gradec. Lipe Rečica in os- novne šole Sedraž, mladin- ska skupina KUD Lipa Reči- ca in starejši folklorni skupi- ni Antona Tanca iz Marija Gradca ter KUD Lipa Rečica. M. MAROT 18 KULTURA V Makedonijo, ■I v«* • Turčijo in Italijo Plesalci Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje bodo prihodnji teden odpo- tovali v Makedonijo, kjer bo v Gevgeliji med 8. in 12. aprilom 7. festival Kalinka. Celjani bodo na festivalu Kalinka gostovali že tretjič, tokrat s koreografijo Spo- min na Evo Peron. Le dva dni po zaključku makedon- skega festivala pa se v turški Ankari začenja 12-dnevni 20. svetovni festival plesa in ljudskega izročila, na kate- rem se bo med udeleženci iz več kot petdesetih držav predstavilo 10 plesalcev Ig- na s predstavo Človek po- zor. Glasbo za predstavo je napisal Lado Jakša, Mojca Vočko je oblikovala drama- turgijo, koreograf pa je Igor Jelen. V spremljajočem programu festivala pa se bo- do plesalci Igna predstavili še s plesno slikanico Vidko- va srajčica. Konec meseca pa Plesni teater Igen s koreografijo Spomin na Evo Peron gostu- je še v italijanskem mestu Fagana. IS Ljudje, ne jezile se Sodobno gledališče na šmarskem odru v Šmarju pri Jelšah imajo dve različni gledališki sku- pini. Starejše Gledališče Bo navdušuje z uspešnico Ho- tel svobodne menjave, v so- boto pa je bila še premiera skupine Center pozornosti. V skupini Center pozorno- sti so zbrani mlajši gledališč- niki, ki jih povezuje ljube- zen do sodobnega gledališča. V zadnji predstavi, nevsak- danji povezavi sodobnega li- kovno-gibalnega gledališča, igra vsakdo v bistvu samega sebe. Predstava Človek, ne jezi se (ki je brez literarne predloge) se odvija za omiz- jem, kjer igrajo istoimensko družabno igro, se pogovarja- jo o odnosih med ljudmi, snemanju človeških mask in podobnem. Zaplete, ki na- stajajo, povezujejo s posa- meznimi slikami. Med zad- njim od štirih zapletov je, na primer, prišlo do umora, kar so povezali z vojno, na plat- nu pa se je pojavilo cvetje s sarajevskega pokopališča. V šestih letih od ustanovi- tve je skupina Center pozor- nosti pripravila šest gledališ- kih predstav. Lani so igrali delo Dnevnik neke norosti, Mariborčanke Ksenije Jus. Mlade šmarske gledališčnike vodi Andreja Jug, tokratna predstava pa je zamisel An- dreje Džakušič. Na sceni, ki je prav tako njeno delo (tako kot kostumi), je bilo veliko platno ter precej industrij- skih kovinskih posod, na ka- terih so posedli igralci za mizo. Gledalci so spremljali šest mladih ljudi iz Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine, Šentjurja in Celja - med nji- mi študentko, novinarko, fotografa, strelskega organi- zatorja, profesorico in eko- nomistko. To so Karmen Vo- lavšek, Andreja Jug, Alek- sander S. Jurkovič, Rok Štu- par, Milena Haramija in An- dreja Džakušič. Džakušiče- va, ki se je pojavila v različ- nih nalogah, končuje podi- plomski študij grafičnega obhkovanja ter se je med drugim izpopolnjevala v Bratislavi. .Rojena je bila v Celju, vendar jo na obsotelj- ski kraj vežejo sorodstvene vezi ter številni obiski. Gledališčnikom iz Centra pozornosti, ki so igrali zah- tevno delo pred skoraj polno dvorano Kulturnega doma, so ploskah gledalci od blizu in daleč - celo iz Slovaške. Predstavo bodo ponovili ju- tri, v petek, pripravljajo pa se tudi na gostovanja po raz- Učnih krajih Slovenije. BRANE JERANKO Foto: MIRO Novo rojstvo Karla Mehleta v Pokrajinskem muzeju v Celju bodo v sklopu prireditev ob celjskem občinskem prazniku v torek, 7. aprila ob 18. uri, odprli razstavo slik dvaindevetdesetletnega celjskega slikarja Karla Mehleta, ki je v mestu ob Savinji živel v letih od 1936 do 1954, sicer pa živi v Masseni ob reki Svetega Lovrenca v ZDA. Največ slikarjevih del je ohranjenih iz medvojnega časa in v njih je tudi največ ustvarjalnega žara. Slogovno ga prepozna- vamo kot realista z impresionističnimi vplivi. Ob razstavi, ki bo prvič dokaj celovito predstavila umetnikovo delo, je izšel tudi obsežen katalog s študijo umetnostnega zgodovinarja Aleša Stoparja, ki je tudi avtor razstave in šestinštiridesetimi barvnimi reprodukcijami. Oblikoval ga je dipl. arhitekt Matija Golner, tudi soavtor razstave. Ves projekt izvedbe razstave in nastanka kataloga je vodil Drago Medved na pobudo avtorja projekta Draga Mehleta, Karlovega sina, ki je hotel s tem dejanjem spomniti na že skoraj pozabljeno očetovo ime v celjski in slovenski likovni srenji. Razstavo bo ob navzočnosti predstavnika ambasade ZDA odprl župan Mestne občine Celje Jože Zimšek. V glasbenem sporedu bosta sodelovala violinist dr. Marko Zupan ob klavirski spremljavi prof. Irene Kralj. D. M. Pygmalion se je izkazal Premierna predstava Pygmalion, ki so jo člani Have Fun Cluba Gimnazije Celje-Center v nedeljo v angleškem jeziku zaigrali na deskah Slovenskega ljudskega gledališča, je dokazala, da lahko tudi gimnazijci ob rednem pouku naredijo marsikaj izvirnega. V uprizoritvi Pygmaliona, ki jo je kot letošnjo predstavo izbrala profesorica angleškega jezika Karen Polimac Dobo vi- šek, se je odlično izkazalo devet mladih igralcev, ki so Pygma- liona pripravili pod režijskim vodstvom Zijaha Sokoloviča. Za koreografijo je poskrbel Miha Lampič, za glasbo Bojan Jurjev- čič, za kostume te, že tretje predstave, ki so jo gimnazijci pod vodstvom Karen Polimac Dobovišek zaigrali v angleškem jeziku, pa je poskrbela Barbara Kapelj. N.-M.S. Odprla vrata pri Mišku Knjižku Današnji 2. april je med- narodni dan knjig za otroke in združuje mlade in neko- liko starejše bralce širom po svetu. Proslavili ga bodo tu- di v celjski Knjižnici pri Mišku Knjižku. Ljubitelji otroške knjige praznujejo na dan, ko se je rodil pravljičar vseh časov - H. C. Andersen. Vsako leto ob tej priložno- sti obide svet sporočilo, na- menjeno otrokom in odra- slim, vsem, ki so na nek način povezani z otroško knjiga. Le- tos je svoje misli zbral pesnik Bart Moeyaert pod naslovom Praznik se začenja s prvim stavkom. V Knjižnici pri Mišku Knjiž- ku so za danes pripravili zani- miv program pod skupnim na- slovim Dan odprtih vrat. Do- poldne bo gost knjižnice Vitan Mal. Predstavili bodo sloven- ski knjižni kviz Oton Zupan- čič in Bela krajina, ki bo pote- kal vse do septembra ter bral- no akciji Moja najljubša knji- ga, s katero se iDodo otroci aktivno vključili k izboru naj knjige leta. Pravljični kviz za najmlajše bo pritegnil male šolarje ter učence 1. in 2. razredov. Kak- šni so pravljični junaki v nji- hovih očeh, bodo izrazili v likovnem podoživljanju pred knjižnico. Popoldne bodo pripravili igralno uro s knjigo za otroke stare od 7 do 9 let, najmlajšim pa bo Gozdne pravljice pripo- vedovala Rdeča kapica. Lahko jih bodo podoživljali pod vodstvom vzgojiteljice in ob- likovalke Nade Mlinarevič. Prav gotovo bo za vse zelo privlačna mala knjižna stojni- ca, ki bo ves dan ponujala pisan izbor tujih leposlovnih in poučnih knjig, ki si jih bodo obiskovalci lahko izbrali in jih zamenjali za svoje izdelke (ris- bice, lutke idr.). TC PRIREDITVE eiEDAlIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes ob 17. uri zaključena predsta- va Minister v škripcih. Jutri ob 15.30 bodo za Tekstilno šolo Metlika in izven uprizorili Ukročeno trmoglavko, v so- boto ob 17. uri pa za Abonma sobota popoldan in izven Svatbo. V torek ob 11. uri bo zaključena predstava Hiša iz kart. V Domu kulture v Velenju bo jutri ob 17. uri za Pikin abonma in izven gostovalo Lutkovno gledališče iz Mari- bora z lutkovno predstavo Pe- karna Miš Maš. KONCERTI V Zdravilišču Atomske to- plice v Podčetrtku bo jutri ob 20. uri koncert Mešanega pev- skega zbora iz Celja, pod vodstvom Cirila Bukovca. V Glasbeni šoli v Velenju bo jutri ob 16.30 in 18. uri medobčinska revija otroških in ob 19.30 še mladinskih pev- skih zborov. V dvorani Kulturnega do- ma v Rogatcu bo v soboto ob 19. uri 2. samostojni koncert kvarteta Rogatec. RAZSTAVE V galeriji Riemer v Sloven- skih Konjicah bo jutri ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del Stopinje v srečoi slikarke Dore Plestenjak. Odprtje bo glasbeno popestril slikarkin sin Jan Plestenjak. V galeriji Kulturnega cen- tra Laško so v času prireditev in vsak dan od 8. do 14. ure na ogled likovna dela na svili ar- hitektke Marjete Zajec iz Ljubljane in skulpture kiparja Bernarda Sešla. V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu je odprta razsta- va skulptur iz cikla Conceptus vividus akademske likovne umetnice Alenke Vidrgar. V pritličju Stare grofije bo v torek ob 18. uri otvoritev raz- stave Kari Mehle - tiha duša s plemenitim značajem V galeriji v Velenju je do 22. aprila odprta razstava re- hefov Alenke Viceho. V Galeriji sodobne umet- nosti - Hodnik si lahko ogle- date razstavo Baptisterij, in- stalacijo Željka Opačaka iz Žalca. V Muzeju novejše vine je stalna razstava grafskega ateljeja Josipa kana, v Hermanovem bri pa otroška razstava Hit višje, močneje. V Galeriji Keleia je naj razstava X. Celjskih rodnih slikarskih tednov V avli študijske knji^ v Celju je do 9. aprila nao razstava »Prešernovanja Celjskem«. V prodajalni Čebelarnj 15. aprila razstavlja Štefai; banič. V menjalnici Eko poo] konca aprila ob 100-le| Narodnega doma razstav likovna dela učenci 3. os ne šole. V Galeriji Mozaik je ogled skupinska razstava dobne škotske grafike. V razstavišču Gorenj Velenju razstavlja Klenu na Golija. V Gimnaziji Center O do 10. aprila razstavlja u narodna likovna revija Li ni svet iz Štor likovna otrok iz 15 držav iz lasti arhiva na prosto temo. OSTALO V Kulturnem centru U bo v torek ob 18. uri 12. pk revija glasbenih šol Zasavji V Zdravilišču Laško t| ponedeljek ob 20. uri domačih pesmi, plesov in rodnih običajev - velika nih šeg v izvedbi folkli skupine Antona Tanca iz' rija Gradca. V veliki dvorani Naroi ga doma bo danes ob IZ predavanje Jelene de Bel| Kovačič o drevesih in gd nicah za mestne nasade, i V Hermanovem brl| Muzeja novejše zgodoti bodo v soboto ter v toi sredo in četrtek ob 10. velikonočne delavnice, I boste s pomočjo MiheleJe nik izdelovali vaze za vel nočni šopek narcis. V Domu n. sIovensK tabora v Žalcu bo v torek 18. uri gostoval sloviti moj animacije iz Firenc Clai Cinelli, z uspešnico Sere« V okviru Univerze življenjsko obdobje bo v nedelj ek ob 17. uri v Levst vi sobi Osrednje knjižc predavanje z diapozitivi z slovom S poti po Bra2 Gost bo Marjan Marinšek. rSNOPIČ KULTURA 19 Stik s preteklostjo, spomini na prihodnost logdana Herman in Vladek Kreslin - vsak na svojem koncu mesta - Naključij ni! i 3 jtno galeriji Celeana v j^se ob priložnostnih ve- li razlije pesem, beseda pfipoved o naši bogati iijčini dedkov in babic, minuli četrtek, ko se je I ob svetlobi sveč in v ^nem vzdušju poslušal- (prišlo jih je ravno toli- liot jih prostor prenese), gjedo zlila še ljudska pe- iBogdane Herman. rara že ambient. Etno ga- lav dveh nivojih, pod sta- jvnim križnim obokom ie, kjer se zvok zvonko jv domačnost in nostalgi- ,Stik s preteklostjo in spo- j na prihodnost!«je to aJje označila gostja, pev- tkalka lepe slovenske be- !, Bogdana Herman, ko je idovala in se dotikala iz- Dv iz gline, lesa, voska, 1... gdana Herman, ki že vr- let zbira in ohranja slo- ike ljudske pesmi naše sle in zamejstva in jih sa- ludi prepeva, je bila oča- I, in to svojo pozitivno rgijo je zlila v večer, mnila se je, da mineva s dvajset let njenega dela. »Čas sicer ni moj gospodar, in če mi ga je včasih primanjko- valo, zdaj vidim, da ga imam ravno prav za vse, kar mi je storiti, in da se vse, kar se časa tiče, tudi izide,« je razgr- nila svojo modrost. »Po drugi strani pa občutim, mnogo bolj kot kdajkoli prej, časov- no zbliževanje minulih in pri- hodnjih obdobij. Čutim pre- lom dveh tisočletij!« S svojim zbirateljskim de- lom je Bogdana Herman za- čela v Prekmurju, v Prlekiji, potem je bolj podrobno spoz- navala zamejstvo na zahodu, zdaj preučuje ljudsko izročilo Koroške. Bogdana Herman ni terenska delavka, pač pa preučuje arhivirane notne za- pise in besedila. Tega ne spre- minja. »Kar je moje, je prav- zaprav interpretacija.« To pa je že tisto, kar Bogdano Her- man ločuje od ljudskega pet- ja. Ljudski pevci nikoli ne in- terpretirajo besedila, ga ne ponazarjajo, ne z glasom, ne z dinamiko. Bogdana pa se- veda to počne. Veliko potuje. V svet s svoji- mi nastopi nosi bogato izroči- lo tega majhnega koščka sve- ta in »vse te pesmi prinašam nazaj,« pove Bogdana, »obo- gatene še z drugimi zvoki in drugimi kulturami. Namreč; če enkrat poješ pesem v dru- gem okolju, se obogati, dobi širše dimenzije. Mene vselej zanima, kako zunaj, v svetu, razumejo to, kar mi prepeva- mo doma. In navsezadnje vi- dim, da je ljudsko petje po- vsod enako. To pa pomeni, peti takrat, kadar čutiš potre- bo, peti enostavno, peti z ma- lo toni in si nekako oddahniti ob petju.« Do vseh teh spoz- nanj je prišla Bogdana Her- man skozi čas, ko se ukvarja z ljudskim izročilom. In nikoli v svojih pripovedovanjih ne pozabi položiti na srce star- šem, naj pojo, naj pripovedu- jejo svojim otrokom zgodbe iz preteklosti, naj jim burijo domišljijo, ki nam je Sloven- cem pogosto manjka. »Res bi bili bogatejši v vseh smislih, če bi pustili domišljiji malo več kril. Mislim celo na take stvari, kot so podjetništvo, osvajanje novih tržišč... Pre- več strahu pred neznankami je v ljudeh in premalo domiš- ljije.« Tistega lepega večera pa je v Celju, na drugem koncu me- sta, v Narodnem domu, na prvem pevskem nastopu vzgojiteljic Zarje, pel in čaral intimen večer Vladek Kreslin, s katerim je Bogdana Herman tesno povezana in z njim so- deluje kot pevka. Je vedela za njegov nastop v Celju? Ali je bilo to zgolj naključje? »Z Vla- dekom sva velika prijatelja, čeprav se vidiva samo takrat, ko pojeva, sicer ne. Najina gla- sova in duši gresta lepo sku- paj. In ker ne verjamem v na- ključja, ker naključij v življenju preprosto ni, se mi zdi kar logično, da je Vladek ta večer tudi v Celju, čeprav tega nisem vedela. Prav gotovo bo zapel kaj, kar naju ta večer lahko poveže...« In tako je tudi bilo. Bogdana Herman je bila z obiskovalci v Etno galeriji Ce- leana še pozno v noč. Sedli so na stopnice in skupaj »peli navzdol«. Učila jih je peti. Vlado Kreslin je v Narod- nem domu s svojimi gostite- ljicami in poslušalci tudi ostal pozno v noč... povezan z Bogdano na drugem koncu mesta, ne da bi vedel, da je Bogdana v Celju! MATEJA PODJED Foto: SHERPA Občinskemu prazniku v pozdrav tugi teden meseca aprila v znamenju zborovskega ia in kulturnega sodelo- ija dveh celjskih gimna- kih pevskih zborov, fe za projekt »Celjski inješolski zbori se pred- ajo«, ki so ga pričeli že lani nameravajo nadaljevati tv bodoče. Njegov namen popularizacija zborovske- Petja med srednješolci. So- 10 pa je to ena redkih ob- hlturnega sodelovanja ^celjskimi gimnazijami. Na koncertu se bosta pred- stavila Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje, pod vodstvom prof. Metke Jagodič- Pogačar ter Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje Center, pod vodstvom prof. Barbare Ar- lič. Oba zbora se bosta predsta- vila tako z umetno kot tudi ljudsko pesmijo in sicer vsak s samostojnim nastopom, ob za- ključku koncerta pa bosta za- pela tudi skupni program. Koncertni program obeh zborov se vključuje v program prireditev ob letošnjem praz- niku Mestne občine Celje. Iz- vedli ga bodo na koncertih v Narodnem domu in sicer v sredo, 8. aprila, ob 10. in 11.30 uri za dijake celjskih srednjih šol ter v četrtek, 9. aprila, ob 18. uri za ostale ljubitelje zbo- rovskega petja. Svoje družno prepevanje pa bodo pevci obeh zborov zaključili s spon- tanim nastopom na prostem v centru mesta (na »zvezdi«) v petek, 10. aprila, ob 10.30 in 11.30. B.A. Bolero za nakup dvigala Izkupiček devete tradicio- nalne dobrodelne prireditve Bolero v Velenju je bil letos namenjen zbiranju denarja za nakup posebnega dvigala v velenjskem kulturnem do- mu, ki bo koristilo invali- dom na invalidskih vozič- kih. Na prireditvi, ki jo je ob materinskem dnevu tudi le- tos organiziral Marjan Marin- šek, obiskalo pa jo je manj ljudi kot prejšnja leta, so zbrali več kot 300 tisoč tolar- jev, z zbiranjem denarja za dvigalo pa naj bi zaključili v približno dveh letih. Nastopili so člani Plesnega studia N iz Velenja, Jerca Mrzel s sple- tom ljudskih pesmi, evropski prvak v igranju na orglice Mi- ro Božič in vokalna solistka s 35-letno pevsko kariero Lidija Kodrič (na sUki), ki je izdala 25 plošč in nastopila na več kot 2500 koncertih doma in v tujini. Umetnike je spremljal klaviaturist in skladatelj Emil Glavnik, program pa je za- ključila priljubljena operna pevka Norina Radovan. KL, Foto: GK Peta generacifa klasične baletne šole •^viru Harlekinove šole, ki jo vodi i Vovk Pezdir, je v marcu debitirala |®ta generacija učencev programa J baletne šole. Osem deklet (starost J® 12 let) je z izpitom pred komisijo '''ianske klasično baletne šole uspe- ,^3ključilo program prvega razre- "^v teh dneh že nadaljujejo s pro- '"loiTi za drugi razred, ^flekinova šola za plesno vzgojo, balet in sodobni ples, kjer se klasično baletni program, ne spre- Vsako leto novih učencev v pro- ^ klasično baletne šole (za to ni ne |/°vskih, ne finančnih in ne prostor- ^ Pogojev), zato je vsak izpit sleherne jj^^acije praznični dogodek. je ta šola usposobila za nadalje- j ^ baletnega šolanja na srednji stop- il Mubljani, Mariboru) že šest Ce- p,- letos obe slovenski poklicni šoli vrata kar trem novim učenkam f inove šole. ij^^S klasičnega baletnega šolanja pa ^^lekinu skrbijo tudi za druge obli- Minuli teden je revitalizacijo Uspešnica izpred nekaj let, to je ° glasbena pravljica O žabicah v Rdečih kapicah, ki so si jo ogledali mladi Velenjčani na odru Kulturnega doma v Velenju, v aprilu pa si jo bodo lahko ogledali tudi najmlajši Celjani. »Žabice« plešejo otroci Otroškega plesnega gleda- lišča Mah Harlekin. AP Učenke klasične baletne šole. ki so zaključile prvi razred: Iza Vivod, Katja Hannš, Marija Kokalj, Sandra Jazbec, Špela Lesjak, Katja Terglav, Ana Kokalj in Maja Kolarič. Uspel glasbeni seminar za tolkala Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Sklad Republi- ke Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti sta ob sodelovanju Zveze kulturnih društev Celje pretekli vi- kend v Celju pripravila republiški seminar za tolkaliste. Seminarja se je udeležilo 25 udeležencev iz vse Slovenije in zamejstva, pogrešali pa so tolkaliste celjskih sestavov. Semi- nar sta na visoki strokovni ravni vodila priznana slovenska strokovnjaka: Ratko Divjak iz Ljubljane in Nino Mureškič iz Maribora. Prvi je eden naših najboljših jazz in fusion bobnar- jev, drugi pa je strokovnjak za latinske ritme in afriško bobnanje, saj je med drugim znanje prinesel tudi od svojega učitelja afriškega bobnanja, mojstra Mamady Keita, ki ima tovrstne šole po vsem svetu. Ž.B. Učiteljski pevski zbor ponovno v Celju V soboto, 4. aprila, bo po ne polnih treh letih v Celju ponovno prepeval Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič. Na koncertu ob 20. uri v cerkvi Sv. Duha v Novi vasi bo pod vodstvom dr. Mirka Slosarja predstavil sakralne pesmi. Ž.B. Pesem ob prazniku Moško pevsko društvo Pod gradom iz Celja je pripravilo v soboto, 28. marca, prireditev za matere, žene in njihove druži- ne. Nastopili so mali šolarji iz vrtca Anice Černejeve, prvošolci iz Osnovne šole Frana Kranjca Polule, harmonikarja Jurček Lešek in Marko Ferlič, trio Tremerski Dukat in Moško pevsko društvo iz Zagrada pod vodstvom Matjaža Železnika. KL Mladi bodo plesali v domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo v soboto, 4. aprila, medobčinsko srečanje otroških in mladinskih plesnih skupin iz Žalca, Celja, Velenja in Nazarij. Prva predstava bo ob 10., druga pa ob 13. uri. Gre za pregledno revijo, na kateri bodo izbrali najboljše, ki bodo sodelovali na zaključnem republiš- kem srečanju. US 20 NASI KRAJI - PISMA BRALCEV Nazarski šolski dan Sobotni dan je bil eden najpomembnejših v zgodo- vini občine Nazarje, saj so postavili temeljni kamen za gradnjo dolgo pričakovane osnovne šole. masrnrneim^mmam^^mimm Prizidek k prenovljeni stari šoli in telovadnica bosta velja- la 543 milijonov tolarjev, od tega pa bo ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo 46 odstotkov. »Za šolo, ki bo iz- polnjevala pogoje za 9-letko, smo si tako vztrajno prizade- vali zaradi zahtev vseh obča- nov,« je poudaril župan obči- ne Nazarje Ivan Purnat, ki je v govoru preletel zgodovino šolstva v nazarski občini ter omenil, da si pri gradnji želijo pomoči industrije. Za gradnjo prizidka so se v Nazarjah odločili pred tremi leti, šolo pa bo v treh fazah gradilo podjetje Pluton. Naj- prej bodo zgradili vezni hod- nik in prizidek, kjer bo v dru- gem nadstropju našla svoje mesto Glasbena šola Nazarje (ta gostuje kot najemnik v prostorih gradu Vrbovec), na- to bodo zgradili telovadnico. nazadnje pa še obnovili pro- store sedanje 4-letke. Šolo naj bi dokončah prihodnje leto. r- , US, Foto: CIRIL SEM Med polaganjem temeljnega kamna i; Nazarjah so se v kulturnem programu predstavili učenci osnovne in Glasbene šole Nazarje. Jelena de Belder v Celju v Celju je te dni na obisku Jelena de Belder-Kovačič, svetovno znana dendrologi- nja slovenskega rodu, ki že desetletja živi in dela v Bel- giji, kjer je za svoje zasluge od belgijskega kralja prejela častni naslov baronice. Agronomijo je študirala v Zagrebu in se kmalu po diplo- mi odpravila v svet na izpo- polnjevanje s področja horti- kulture. Leta 1950 je v Belgiji s soprogom Robertom de Bel- derjem postavila arborteum v Kalmthoutu, kmalu za tem pa sta začela snovati še okrog 110 hektarov velik arboretum v Hemelrijku. Oba sta svetov- no znana zaradi izjemno bo- gatih kolekcij dreves in gr- movnic. Jelena de Belder je napisala ogromno člankov, razprav in nekaj knjig ter pre- davala po vsem svetu. Veliko zaslug ima tudi pri osvešča- nju belgijske in svetovne jav- nosti o položaju in priznanju Slovenije v času njenega osa- mosvajanja, pa tudi sedaj, ko jo seznanja z našimi mož- nostmi in lepotami dežele. Baronico de Belder bo da- nes, v četrtek, sprejel župan Jože Zimšek, nato si bo ogle- dala Pokrajinski muzej in Opatijsko cerkev ter na celj- skem gradu zasadila drevo. Popoldne ob 17. uri bo imela v Narodnem domu predavanje o novih trendih na področju mestnih nasadov. Jutri, v petek, bo obiskala Medlog in tamkajšnje Vrt- narstvo ter Vrtnarsko srednjo šolo, popoldne bo obiskala Dobrno, nato si bo ogledala celjski park in bodoči Sončni park na Lavi, proti večeru pa še Laško. TC Kako do nekadilskih generacij? Na drugi nacionalni kon- ferenci o nekajenju, ki je bila na Dobrni v ponede- ljek, 30. marca, so strokov- njaki iz različnih organi- zacij in društev, ki si priza- devajo za ohranjanje zdravja, obravnavali mož- ne poti in načine, ki bi v prihodnosti privedli do ne- kadilskih generacij. Vsem, ki jim cigarete pov- zročajo težave, so ponudili tudi praktične nasvete o opuščanju in odvajanju od kajenja. V Ljubljani pa so v torek, 31. marca, predstavili tudi mednarodno kampa- njo, imenovano »Opusti ka- jenje - zmagaj!«, ki se prične aprila v dvainpetdesetih dr- žavah hkrati. V to medna- rodno akcijo, ki jo bodo za- ključili v maju, je Slovenija prek ministrstva za zdravs- tvo vključena že tretje leto. KL Almice napadajo! V KLjUBu pripravlja Ženska sekcija KUD Alme Karlin nocoj ob 19. uri okroglo mizo »Almice napadajo - celjske ženske v javnem življenju«. O ženskah v javnem življenju, znanih ženskah javno in zasebno, prednostih in pomanjkljivostih spolnih vlog (možno- sti uveljavljanja), vprašanju družina ali kariera in tem, kakšna - superženska ali gospodinja - bo Celjanka 21. stoletja, bodo ob okrogli mizi, ki jo bo vodila Nina M. Sedlar, razmišljale vodja občinskega protokola mag. Aleksa Gajšek Krajnc, gledališka igralka Milada Kalezič, svobodna novinarka in direktorica Studia NAJ Nada Kumer, predsednica Zveze tajnic Slovenije Dragana Jusupovič in direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Andreja Rihter. IS Management v zdravstvu V Splošni bolnišnici Celje so prejšnjo sredo zaključili enoletni program usposab- ljanja vodilnih in vodstve- nih delavcev v bolnišnici. Usposabljanje na temo Ma- nagement v zdravstvu je bilo organizirano v okviru sodelo- vanja s Slovensko-Bavarskim centrom in Inštitutom za pro- jektni management pri Eko- nomsko poslovni fakulteti, katerega predstojnik je prof. dr. Anton Hauc. Usposabljanje, ki je bilo or- ganizirano v 22 dneh, so izva- jali strokovnjaki SANA Fort- und Weiterbildungsgesellsc- haft mbH iz Miinchna v sode- lovanju in organizaciji prof. dr. Antona Hauca in doc. dr. Jureta Kovača iz Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Udeležilo se ga je okoli 80 zaposlenih v celjski bolnišni- ci. Program usposabljanja je obsegal pridobivanje znanj iz ekonomike v zdravstvu, načr- tovanja in uresničevanja stra- tegije bolnišnice, načrtovanja in obvladovanja stroškov v zdravstvu, uvajanje manage- menta celovite kakovosti, vo- denja sodelavcev in informa- cijskega managementa. Posa- mezni segmenti navedenega izobraževalnega ciklusa so bili namenjeni širšemu vods- tvu bolnišnice, predstojni- kom in glavnim sestram od- delkov in služb ter drugim odgovornim s posameznih področij dejavnosti. Člani poslovnega in stro- kovnega vodstva Splošne bol- nišnice Celje, ki so sodelovali v celotnem programu uspo- sabljanja, so prejeli od vod- stev Slovensko-Bavarskega centra za razvoj managemen- ta, Ekonomsko poslovne fa- kultete in Inštituta za projekt- ni management potrdila o us- pešno zaključenem usposab- ljanju. SP I PREJELI i... SMO strpni, drugačni, enakopravni Bratje in sestre, verujete v edinega in vsemogočnega Bo- ga; državljanke in državljani, verujete v državo (oblast), v politične stranke v civilno družbo in cedila se bosta mle- ko in med. Bodite strpni do drugačnih, ki so pokradli in še kradejo vaše premoženje, spo- štujte neposredne odgovorne politike in menedžerje, cenite sodnike, ki sodijo in burijo le tiste, ki že nič več nimajo, hranite policijo in tožilce, ki preganjajo tiste, ki kriminalce in zločince ovajajo. Poslušajte radio in gledajte televizijo, saj smejo v teh nastopati le tisti, ki jih določi uredniška politi- ka oblastnih časopisov... Vse našteto je ena sama pac- karija in demagogija in dela- nje megle. Kot predsednik dr- žave bi storil naslednje: vse, na predsedniški urad prispele pritožbe, bi prečital javno pred državnim zborom, zah- teval poleg ustanovljene po- sebne predsedniške preisko- valne komisije še posebno parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bi ugotovila, kate- ri državni uradnik, sodnik, po- licist, tožilec, direktor... je zlo- rabil oblast ali prekoračil pooblastila. Tisti, ki ni spošto- val zakona pri svojem delu in bi to ugotovilo tudi sodišče na javnem sojenju ob prisotnosti javnih glasil in prič civilne družbe ob sodelovanju razšir- jene civilne porote, bi moral nemudoma zapustiti^ državno plačano službo in še plačati primerno odškodnino tistim, ki so bili diskriminirani. Tako se dela, če se misli kdo iti državotvorne in demokra- tične govore in nujna sprem- ljajoča dejanja, ne pa tudi tako kot naš varuh človekovih pra- vic, ki še vedno misli, da ima premalo pooblastil za zaščito človekovih pravic. Predsednik države ima pravico, da skliče tolikokrat izredno sejo držav- nega zbora, dokler ne bo do- segel narodotvorno delovanje članov državnega zbora, tudi za ceno predčasnih volitev, če kot predsednik države ugoto- vi, da se razmere v družbi še naprej poslabšujejo. Za vsako družbeno stanje so odgovorni konkretni ljudje in tudi vlada, pregona odgovornosti pa se v teh časih ne moremo iti več izključno z moralno-politični- mi nagovori in pozivi... JOŽEF JARH, predsednik SED Čemu nepotrebna anketa? »v statutu Krajevne skupno- sti Šentjur-mesto je opredelje- no, da ima KS Šentjur-mesto tudi svoj krajevni praznik. Do sprejetja novega statuta KS Šentjur-mesto je bil določen datum praznika, 18. marec.« To izhodišče za anketo je tri- kratna anomalija, ki kaže lažno demokracijo in vodi v nepotreb- no birokratizacijo oblasti. Po evropskem standardu je najnižja oblastna instanca ob- čina, ki deluje po principu de- mokratične države na lokal- nem nivoju. Žargon in oprede- litev je še čisto realsocialistična - v skladu z lepim slovenskim jezikom, bi se lahko govorilo in pisalo o mestni skupnosti. 18. marec je bil vsiljen praznik, ki ni nikoli resnično zaživel. Dejstvo je, da je bil kraj Šentjur leta 1990, po prvih demokra- tičnih volitvah, razglašen za mesto in da je takratna demo- kratična skupščina leta 1991 sprejela odlok, da je nov občin- ski praznik utemeljen z razgla- sitvijo Šentjurja za mesto, to je 24. september. S tem je bila dana stvarna vsebina občinskega praznova- nja, ki je v rojstnem datumu mesta Šentjur, občinskega sre- dišča takratne in še sedanje občine. Torej je datum 24. september že določen kot mestni praznik Šentjurja in je datum pridobitve mestnih pravic in meščanske zoritve prebivalcev. Poleg tega je to datum smrti svetniškega škofa A.M. Slomška, ki izhaja iz so- sednje fare, ki je v sklopu ob- čine Šentjur. Krona temu dogajanju bi moralo biti tudi botrstvo me- sta Celja. Ob razglasitvi kraja Šentjur za mesto je bilo boter mesto Celje. Takratni pred- sednik mestne skupščine Ce- lje Anton Roječ je podaril šentjurskemu mestu župan- sko ovratnico in listino o botr- skem sodelovanju. Torej je v datumu 24. sep- tember bogata in lepa vsebina in že znana dejstva, ki oprede- ljujejo praznovanje šentjur- skih meščanov in občanov. Čemu torej ta nepotrebna anketa? Zakaj nepotrebno tro- šenje denarja davkoplačeval- cev? Zakaj to oblastniško spre- nevedanje in zavajanje Šent- jurčanov? Kakšna je 0(j nost ljudi, ki pri tem so® jo? Za tiste, ki mislijo s^ glavo, je odgovor sariio^ nekaterih po ohranjanjui cionarskih privilegijev kratske realsocialistična selnosti in prakse, ki J vodi naprej, ampak bolj J V ignoranci dejstev J poštovanju naravnih, stvJ zakonitosti ne bomo j dosegli evropskih standj dela in organiziranosti. 1 FRANC ZABUKoj Šeij Praznični šopek v nizu prazničnih prirej dneva žena in materin^ dne nikakor ne gre prq prisrčnega nastopa p^j skupine Društva upokojej Ostrožno. Čeprav se pog srečujemo z njihovimi nj pi, so tokrat presenetili si jim prisrčnim programon v smislu domiselnosti inj loške domačnosti preseg cer običajne okvirje per nastopov. Prireditev je pričela peti ljubkih deklic iz vrtca Zarj so z recitacijami čestitale nam, materam in deklel Melodija iz flavte Conradi so pričarale zasanjanost! nih trat, bistrih potočb belih brez... Večina poslušalcev je f slišala pesem, ki je nastala predvojnem Celju, lahkol kli celjsko himno, ki jf svojstven humorni načii pričala že takratne ekoli slabe razmere, v katerih j velo Celje in s katerimi s do današnjih dni spopadj še knežje mesto. Sledile so pesmi, ki so i le navdih iz življenja pre| stih in veselih ljudi. Te pt so vzbudile navdušenje vodji pevske skupine, p tvovalni in delovni Franjil binšek, ki ima največ U za uspešno delovanje ste ne. Pri tem ji nudita vsof poro prizadevni predsel pevske skupine Štefan Gl in stalna napovedovalkah na Srebočan. Ob tem pa S da vse priznanje pevkac pevcem te skupine, ki s sv neutrudnim prizadeval prispevajo svoj delež. Zaključil bi z mislijo, ll razveseljivo je, da take pf ki smo jih poslušaU, še niso pozabo. Želim si, da bi se o njale in prenašale na mlad' dove, da bi jim ohranili s« naravo in vedre pomlad'; poslanstvo nam posreduj? bodo posredovali takšne pi ne in preproste domače p^ STANE LOVREN! PODVODNI HOKEJ je šport z zelo zabavnim imenom in še* zabavnim in privlačnim potekom igre. Zaradi nenaravnega okoli' katerem poteka čisto posebna igra, je podvodni hokej izziv za vse P^ in fante. Igranje podvodnega hokeja v našem klubu ti najprej nudi di'' rekreacijo in zanimivo igro, ki kasneje preraste v nova prijateljst^ dobro zabavo, da bi se po nekem času počutil član sposobne in ekipe, ki potuje po Evropi na različne turnirje, spoznava ljudi s Kat^ ima veliko skupnega. Da bi treniranje tega športa imelo glavo in rep, smo se odločil'j^ organiziramo tečaj podvodnega hokeja, ki bi se kasneje nada^ kot trening. Želena starost tečajnikov je od 14. do 20. leta, kar Pl pogoj za udeležbo na tečaju. Tečaj bodo vodili naši najboljši igralke. j Oprema podvodnega hokejista ne presega 150 DEM, za tečaj P^ potrebno plačati le stroške bazena. Tečaja se lahko udeležijo punce kot fantje. Potekal bo v celjskem bazenu. j Tečaj se prične v sredo ali petek ob 20. uri. Dodatne infon^^ vsako sredo pri blagajni bazena Golovec ob 20. uri. Vabi ATLANTIDA - Društvo za podvodni hokej C rSNOPIČ RADIO - INFORMACIJE 21 RADIO CEUE OD 2. DO 8.4. ^gtrtek, 2.4.: 5.00 Z glasbo qvo jutro, 6.00 Poročilo ^^ Celje, 6.10 Halo AMZS, j5 Domača melodija tedna. Horoskop, 7.00 Novice, ,c 2imzelen, 8.00 Poročila, Poročilo OKC Celje, 8.30 jslušalci poslušalcem, 9.00 •^gtek dopoldanskega pro- jtna. 10.00, 11.00 Novice, lO Poslušalci izbirajo splo- ijga zdravnika leta, 12.00 jvice, 13.00 Poročila, 13.15 J volanom, 14.00 Pričetek opoldanskega sporeda, 15 Jack pot, 14.20 Greš v pO?, 15.15 Podalpski biser, I30 Dogodki in odmevi Ra- 5^17.00 Kronika, 17.30 Bingo jlgo, 18.00 20 vročih, 20.00 lute surmadi, 21.00 Ročk jk, 22.00 Zaključek sporeda priključitev RaSlo. Petek, 3.4.: 5.00 Z glasbo v ivo jutro, 6.00 Poročilo OKC ilje, 6.10 Halo AMZS, 6.15 Binača melodija tedna, 6.45 oroskop, 7.00 Novice, 7.15 flizelen, 8.00 Poročila, 8.30 islušalci poslušalcem, 9.00 ifetek dopoldanskega spo- ii, 9.10 Halo Atomske To- ice, 10.00, 11.00 Novice, .10 Vedeževanje - komer- ilna oddaja, 12.00 Novice, i.OO Poročila, 13.20 Halo Ter- e Laško, 14.00 Pričetek po- ildanskega sporeda, 14.15 ck pot, 14.20 Greš v kino?, .15 Podalpski biser, 15.30 )godki in odmevi RaSlo, ,00 Kronika, 17.30 Bingo igo, 18.30 Jutr' se pa res s!nem učit. Študentski ser- i, 20.15 Javljanja Toneta abla z izleta 100 kmečkih nsk na morje, 22.00 Zaklju- i programa in priključitev iSlo. Sobota, 4.4.: 5.00 Z glasbo v Jvo jutro, 6.00 Poročilo OKC (Ije, 6.10 Halo AMZS, 6.15 »mača melodija tedna, 6.20 egled dnevnega tiska, 6.45 sroskop, Z00 Novice, 7.15 ^zelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Točila, 8.25 Poročilo OKC flje, 9.00 Pričetek dopoldan- ega sporeda, 10.00, 11.00, 200,13.00 Novice, 14.00 Pri- "fk popoldanskega spore- 14.15 Jack pot, 15.15 Po- ^Ipski biser,15.30 Dogodki in ^nievi RaSlo, 16.00 Čestitke ' pozdravi, 17.00 Kronika, '00 Športno glasbeni večer 'kadiu Celje, 22.00 Zaklju- programa in priključitev ^Slo. Nedelja, 5.4.: 5.00 Z glasbo Jovo jutro, 6.10 Halo AMZS, Domača melodija tedna. Horoskop, Z00 Novice, Zimzelen, 8.00 Poročila, Poročilo OKC Celje, 9.00 Jetek dopoldanskega spo- 9.15 Luč sveti v temi. Novice, 10.15 Reportaža 100 kmečkih žensk na 11.00 Novice, U.IO Do- J^Jh 5, 12.00 Novice, 12.30 ^omačih logov-oddaja Ju- Krašovca, 13.00 Čestitke Pozdravi, 15.30 Dogodki in Jevi RaSlo, 16.00 Nadalje- ij® čestitk in pozdravov. Pod slovensko lipo. Zaključek programa in %čitev RaSlo. Il^^jj^edeljek, 6.4.: 5.00 Z 'J, o v novo jutro, 6.00 Po- OKC Celje, 6.10 Halo w ^ 6.15 Domača melodija 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, ZOO No- vice, Z15 Zimzelen, Z30 Tečaj- nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.30 Poslušalci poslušalcem, 9.00 Pričetek dopoldanskega programa, 10.00 Novice, 10.15 Športno dopoldne, 11.00, 12.00 Novi- ce, 12.10 Vedeževanje-komer- cialna oddaja, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odme- vi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Bingo bango, 18.00 Podalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev Ra- Slo. Torek, 7.4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro. 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, ZOO Novice, Z15 Zimzelen, Z30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.30 Poslušalci poslu- šalcem, 9.00 Pričetek dopol- danskega sporeda-dopoldne z Matejo Podjed, 10.00, 10.10 Četrta mreža - Unichem - vi sprašujete, Slavko Zgonc od- govarja, 11.00, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi, IZOO Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali. Zimzelen, 20.00 Rezervirano za vedeževanje, 21.00 BBC top pop, 22.00 Za- ključek programa in priključi- tev RaSlo. Sreda, 8.4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, ZOO Novice, Z15 Zimzelen, Z30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.30 Poslušalci poslu- šalcem, 9.00 Pričetek dopol- danskega sporeda-dopoldne z Ivico Burnik, 10.00, 11.00, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.15 Mali O, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino, 15.30 Dogodki in odme- vi RaSlo, 16.15 Pop loto, IZOO Kronika, 1Z30 Bingo bango, 18.00 Full cool, 20.00 Glasbeni ex-press, 22.00 Zaključek pro- grama in priključitev RaSlo. Radie Celje eddaja ed 5.00 do 22.00 PROSTA DELOVNA MESTA Območna enota Celje Celje: delavec v trgovini, pomožni klepar, ključavničar, stavbni klepar, šivilja, tiskar za tisk s ploskve, lesar tapet- nik, železokrivec, zidar, pro- dajalec (3), natakar (3), foto- graf in zdravnik. Laško: delavec brez pokli- ca, strojni mehanik, voznik avtomehanik, natakar, pred- metni učitelj tehnične vzgoje in zdravnik. Slovenske Konjice: gradbe- ni delavec ((6), pomožni dela- vec (3), obdelovalec lesa (6), mizar (4), ključavničar, freza- lec, kamnosek, slikopleskar, avtoličar, zidar, strojni tehnik, računalniški tehnik, ekonom- sko komercialni tehnik in di- plomirani inženir strojništva. Šentjur pri Celju: natakar (2). Šmarje pri Jelšah: pomožni delavec (3), mizar, avtomeha- nik, kuhar, natakar (2), raču- nalniški tehnik, administrativ- ni tehnik, predmetni učitelj telesne vzgoje in diplomirani inženir farmacije. Žalec: pomožni delavec, pek, zidar (3), voznik avtome- hanik, ekonomsko komercial- ni tehnik, gimnazijski matu- rant (2) in diplomirani inženir farmacije. Podrobnejše informacije po telefonu, številka 442-630, Območna enota Velenje Zidar za zidanje in ometava- nje, strugar, varilec (3), avto- mehanik (2), konfekcionar tekstilij, šivilja (4), voznik av- tomehanik, skladiščnik, pro- dajalec, prodajalec živilskih- prehramb. artiklov, kuhar, na- takar (3), trgovinski poslovod- ja, komercialni tehnik, ekono- mist in diplomirani ekono- mist. Podrobnejše informacije po telefonu, številka 855-421. ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 23. 3.: Marija GRADIŠEK iz Buč - dečka in Janja FIRŠT iz Rečice - deklico; 24. 3.: Brigita KROPIVŠEK z Vranskega - deklico in Melita FIJAVŽ s Stranic - deklico; 25. 3.: Irena SKLEDAR iz Velenja - dečka, dvojčka, Su- zana VOMBEK iz Griž - dekli- co, Danijela MERDANOVIČ iz Celja - deklico, Milena LAH iz Draže vasi - deklico, Brigita TOVORNIK iz Podčetrtka - deklico, Tatjana KUNST iz Ce- lja - dečka in Marija LEPAN iz Rogaške Slatine - deklico; 26. 3.: Sonja VUKOVIČ iz Vitanja - dečka, Simona PA- JENK iz Žalca - dečka. Roma- na GRM iz Vitanja - deklico in Marija JUG iz Buč - deklico. POROKE Celje Poročili so se trije pari, od teh: Igor VODEB iz Celja in Mirjana ZOKIČ iz ZRJ ter Jer- nej GROBIN in Saška ŠTOR, oba iz Celja. Šentjur pri Celju Poročila sta se 2 para in sicer Martin KRIŽNIK iz Zgor- njih Selc in Andreja KROFL iz Tratne pri Grobelnem ter Igor ŽNIDAREC iz Štor in Zvezda- na ZRINŠČAK iz Zagreba. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se Roman ŠP- RAJC iz Zg. Gabernika in Kri- stina ŽURMAN iz Kristan Vr- ha. ' Žalec Poročila sta se Matjaž HLU- PIČ iz Zabukovice in Milena PEČNIK iz Železna. SMRTI Celje Umrli so: Ivana KOVAČIČ iz Rogaške Slatine, 88 let, Karoli- na KRANJEC iz Celja, 89 let, Marija PAJMAN iz Celja, 65 let, Anica GRLIČ iz Štor, 66 let, Bernarda ŠPILER iz Škofje vasi, 68 let, Marija LESJAK iz Turnega, 87 let, Dragotin CE- SAR iz Celja, 65 let, Frančiška KESIČ iz Slovenskih Konjic, 88 let, Genovefa KOZOLE iz Žalca, 82 let, Juraj DJURAS iz Velike Pirešice, 72 let, Alojzija COLNER iz Ljubije, 71 let, Sta- nislav KRUMPAK iz Vojnika, 77 let, Leopold HREN iz Do- brovelj, 68 let, Edvard Karol SLATINEK iz Celja, 70 let, Ka- rol NOVAK iz Dobovca pri Po- nikvi, Angela OČKO iz Bezov- ja nad Zrečami, 78 let, Janez JAZBEC iz Kozjega, 75 let in Martin SEME iz Javornika, 91 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Jožef MALOVRH iz Podgrada, 94 let, Vladimir KOLAR iz Trnovca pri Dram- Ijah, 59 let, Jožef ČRETNIK iz Okroga, 65 let, Terezija JEV- ŠINEK iz Vodul, 56 let in Ana MLINARIČ iz Repuša, 83 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Frančiška FLU- CHER iz Rogaške Slatine, 92 let, Ignacij GORJANC iz Šmar- ja, 61 let, Štefanija DROVENIK iz Rogaške Slatine, 78 let, An- ton PENIČ iz Gorjan, 65 let, Janez BEK iz Velikih Rodn, 68 let. Veronika ROŽANC iz Vr- ha. 77 let. Silvestra DAGARIN iz Škofje Loke, 44 let in Ludo- vik MATKO iz Rogaške Slati- ne, 63 let. Žalec Umrli so: Franc ČULK iz Gomilskega, 84 let, Ludvik DOLINAR iz Zabukovice, 43 let, Marija VASLE iz Gotovelj, 84 let, Bernarda PODPEČAN iz Andraža nad Polzelo, 66 let, Marija PODRIŽNIK iz Sp. Kraš, 67 let, Terezija MAČEK iz Zabukovice, 90 let, Božidar Matevž ZAKRAJŠEK iz Lačje vasi, 59 let in Marijan BU- TINAR iz Celja, 73 let. IZBOR IZ SPOREDA Petek 20.15, Nedelja 10.15: Izlet 100 kmečkih žensk na morje Tudi letos se na morje odpravlja stotnija kmečkih žena, ki so se prijavile za žrebanje sto kmečkih žensk na morje. Akcijo vrsto let vodi Tone Vrabl in tudi letos bo tako. Po 20. uri se bo v petek zvečer oglašal iz Lucije pri Portorožu, kjer se bo stotnija žensk v petek zvečer zabavala, v nedeljo dopoldne pa boste lahko prisluhnili še reportaži, ki jo bo pripravil z izleta Tone Vrabl. TRŽNICA Cene na celjski tržnici 30. marca 1998 22 MALI OGLASI - INFORMACIJE ž, SNOPIČ TV VODIC 23 24 TV VODIČ žTsnopič tv vodič 25 26 TV VODIC ^SNOPIČ MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGUSI - INFORMACIJE ^SNOPIČ MAH OGLASI - INFORMACIJE 29 30 INFORMACIJE fSNOPIČ KRONIKA 31 PROMETNE NEZGODE Nesreča s traktorjem lokalni cesti zunaj naselja Konjiška vas se je v petek, , p,arca popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta se dve ^Ijj hudo telesno poškodovali, gmotna škoda na vozilu pa ^jj okoli 550 tisoč tolarjev. ^pton B. (65) iz Konjiške vasi je vozil traktor iz smeri j-tega Vrha proti Konjiški vasi. Med vožnjo po klancu '^^dol je v ostrem levem ovinku zapeljal desno z vozišča in se 5trmem pobočju obrnil na levi bok. Pri tem sta se voznik iton B. in potnica, 64-letna Berta B., tudi iz Konjiške vasi, i(jo telesno poškodovala. Prehiteval v smrt 1(3 magistralni cesti v naselju Velika Pirešica se je v 28. marca ob 9.33 uri, pripetila nezgoda, v kateri je udeleženec umrl. Marjan M. (40) s Ptuja je vozil osebni avtomobil iz smeri Arje si proti Velenju. V Veliki Pirešici je nameraval zaviti levo na blno cesto proti Ložnici in se za trenutek ustavil, ker je gledal nasproti vozeče vozilo. Takrat je za voznikom Marja- ® M. pripeljal voznik motornega kolesa, 47-letni Andrej P. iz ilicije pri Žalcu, in začel prehitevati po levi strani v času, ko je fbno vozilo že zavijalo v levo. Med voziloma je prišlo do šnja, v katerem je voznik motornega kolesa padel po vozišču 'na kraju nesreče umrl. Voznik osebnega avtomobila je utrpel kke telesne poškodbe. Foto: GREGOR KATIČ Umrl voznik traktorja Smrtna nesreča se je zgodila tudi v ponedeljek, 30. marca '20.20 uri na lokalni cesti v kraju Tešova na Žalskem. ^ože P. (34) iz Jeronima je vozil neevidentirani kmetijski Jktor (brez varnostne kabine ali loka) po lokalni cesti iz smeri ^^nskega proti Čreti, na levem blatniku je peljal znanca f^neta G. Med vožnjo po ovinkastem klancu navzgor se je ^čal z voznikom osebnega avtomobila in zapeljal na desno "^kino, po nekaj metrih vožnje po bankini pa se je traktor 'zvrnil. Sopotnik je skočil z vozila, voznik pa je pri prevrača- li utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče mrl. Povozila neznanko ^tnrtna nesreča se je pripetila tudi v torek, 31. marca, ob ponoči na magistralni cesti zunaj naselja Čeplje. V ^•^eči je življenje izgubila peška. "omana B. (19) iz Črnega Vrha je vozila osebni avtomobil iz Vranskega proti Gomilskem. Ko je v Čepljah pripeljala slabo preglednega levega ovinka, je na kratki razdalji Wala neznano žensko (manjše in močnejše postave ter sivih valovitih las, oblečeno pa v črna oblačila) in potem ■jjzilom silovito trčila vanjo. Peška je bila na mestu mrtva. ^ Zaključka redakcije smo izvedeli, da je bila to 55-letna H. iz Stopnika. M.A. Prehitevanje s tragičnim koncem. Kaj se je zgodilo polcojnemii? V soboto, 29. marca dopoldne, je v celjski bolnišnici umrl 48-letni Stanko Založnik iz Velenja, njegova smrt pa je še zavita v temo. Policisti in kriminalistu UNZ Celje so doslej ugotovili, da so pokojnega Stanka Založnika našli v petek zvečer, ko je ležal hudo telesno poškodovan na Jenkovi cesti v Velenju. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v velenjski zdravstveni dom, od tam pa v celjsko bolnišnico, kjer je naslednji dan poškodbam podlegel. Ker ni znano, kdaj, kje ter na kakšen način je Stanko Založnik utrpel smrtne poškodbe, na UNZ Celje naprošajo vse, ki v zvezi s tem karkoli vedo, da pokličejo na tel. št. 113. MINI KRIMIČI Tolarji iz pisarne v torek, 24. marca med 13. in 14. uro, je neznani storilec vstopil v podjetje Klasje na Pre- šernovi ulici v Celju in iz odkle- njene pisarne ukradel usnjeno denarnico, v kateri je bilo 26 tisoč tolarjev denarja. Denarni- co in tolarje pogreša Helena J. Čudna zabava Nenavadne vrste zabavo si je v noči na 25. marec privoš- čil nekdo, ki je na odseku av- toceste med Žalcem in Ce- ljem, po dolžini okoli 80 me- trov, namerno poškodoval va- rovalno ograjo. Javno podjetje za vzdrževanje avtocest iz Ljubljane je oškodovano za okoh pol milijona tolarjev. Tatici na pohodu v torek, 24. marca okoli 10.45 ure, sta neznani ženski vstopili v stanovanjsko hišo Ivane M. v Verpetah pri Frankolovem ter izkoristili nepazljivost oškodo- vanke ter ji iz denarnice ukradli 50 tisoč tolarjev. Ženski sta srednjih let, v času tatvine sta bili oblečeni v temni jakni, na glavah pa sta nosili ruti. Nekaj podobnega se je iste- ga dne med 12. in 12.30 uro zgodilo v Ločici ob Savinji. Dve neznani ženski, stari od 20 do 25 let, oblečeni v modre jeans hlače in temnejše jakne, sta brez dovoljenja oziroma povabila vstopili v stanovanj- sko hišo Marije K. Takrat ju je presenetila lastnica hiše, ki je prijela za telefonsko slušalko, da bi zadevo prijavila policiji. To namero pa sta ji neznanki na silo preprečili in potem na- glo pobegnili s kraja dejanja. Ženski je do hiše pripeljal nek voznik osebnega avtomobila Renault 18 temnomodre barve in z mariborsko registrsko oz- nako. Ko sta ženski odšli, je Marija K. ugotovila, da je z njima izginil tudi nakit, več kosov zlatnine v skupni vred- nosti okoli 110 tisoč tolarjev. Oropana Tina v torek, 24. marca zvečer, sta v samopostrežno prodajalno Ti- na v Žalcu vstopila dva zamaski- rana moška, ki sta v prodajalko uperila kuhinjski nož ter jo na tak način prisilila, da jima je pokazala, kje ima spravljen de- nar. Ko sta denar zagledala, sta ga seveda na hitro pobrala, na varnem pa preštela okoli 40 tisoč tolarjev. Zbežala sta proti želez- niški progi in tovarni Feralit. Trobental bo v času od 8. do 24. marca je neznani storilec vlomil v sta- novanjsko hišo Mariborčanke Marte B. v Spodnjem Gaberni- ku. Iz hiše je odnesel dve ma- keti starega orožja in troben- to. Lastnica je oškodovana za približno 130 tisoč tolarjev. Metek v glavo v sredo, 25. marca zvečer, je nekdo nameril v odprto okno modnega studia Schneider na Kidričevi cesti v Velenju in pri- tisnil na petelina, metek pa je zadel glavo Bernarde K., ki je takrat sedela na stolu v ome- njenem salonu. Na srečo je bila poškodba blage narave, velenj- ski policisti pa so naslednji dan ugotovili, da je z zračno pištolo streljal mladoletni Alen Š. Glasni Mozart v noči na 26. marec je nek- do vlornil v prodajalno Mozart na Razlagovi ulici v Celju, last Ota Ž. Med tatinsko vnemo pa se je sprožila alarmna napra- va, ki je vlomilca, še preden je utegnil kar koli ukrasti, prisili- la v panični beg. Dve drzni tatvini Prejšnji četrtek dopoldne je 34-letni M. K. iz Celja stopil do police Delovega kioska in kar v prisotnosti prodajalca ukra- del po 2 zavoja cigaret Marlbo- ro in Boss ter dva plinska vži- galnika v skupni vrednosti 1.400 tolarjev. Policisti PP Ce- lje storilca izsledili v pol ure. Neznani storilec pa je 26. mar- ca zvečer dohitel 82-letno Fran- čiško M. iz Celja, ki je šla peš po Ljubljanski cesti proti naselju Otok. Tam jo je presenetil in prestrašil, ji iztrgal torbico ter pobegnil v smeri Malgajeve uli- ce. Frančiška M. je oškodovana za okoh 15 tisoč tolarjev. Skododelec Prejšnji četrtek okrog dveh ponoči se je pri zunanjem delu skladišča podjetja Glin v Na- zarjah (ta prostor ima v naje- mu podjetje Viva Trade) mudil neznani lump, ki je zažgal vre- če, v katerih je bila plastična masa polipropilen. Ogenj je pogasil dežurni gasilec, kljub temu pa je nastalo za okoli 350 tisoč tolarjev gmotne škode. 5 radijskih postaj v četrtek, 26. marca zvečer, je neznani storilec prišel v od- klenjeno pisarno tehnične ba- ze žičničarjev in reševalcev na KTC Rogla. Iz pisarne je odne- sel 5 radijskih postaj znamke Yaesu, s tem pa podjetje Unior Turizem d.d. iz Zreč oškodoval za približno 450 tisoč tolarjev. Lotil se je busov v noči na 27. marec je nezna- ni storilec stopil do parkirišča pri stanovanjski hiši v Letušu in tam razbil vetrobranski stekli na dveh avtobusih, na enem pa poškodoval še žaromet in vez- no steno. Lastnik avtobusov Mi- ha M. iz Letuša je oškodovan za približno 500 tisoč tolarjev. Ukradeno orodje v noči na 27. marec je neznani storilec vlomil v skladišče pod- jetja Avto servisna oprema na Ipavčevi uUci v Celju. Ko je prei- skal notranjost, je ukradel več kosov orodja znamke Usag in dva industrijska sesalca znamke Portotehnica. S tem je omenjeno podjetje oškodoval za približno pol milijona tolarjev. V noči na 29. marec je nek- do kradel v gostinskih prosto- rih (v adaptaciji) na Nad vozni cesti v Celju. Odpeljal je več kosov ročnega in električnega orodja in kavni mlinček. S tem je Darka P. oškodoval za okoli 400 tisoč tolarjev. Zmikavti v kleteh v času od 21. do 28. marca je nekdo, iz odklenjene kleti stanovanjske hiše v vasi Polja- ne pri Rečici ob Savinji, ukra- del motorno žago Tomos Hus- quarna, kotno brusilko in ključe (gedore). S tem je last- nika Franca M. oškodoval za okoli 35 tisoč tolarjev. V noči na 28. marec pa je nekdo vlomil v dve kleti v stanovanjskem bloku Na oto- ku v Celju. Zanimale so ga le alkoholne pijače, oba lastnika pa sta oškodovana za okoli 35 tisoč tolarjev. M.A. Najboljši so poklicni vozniki v Rogaški Slatini so imeli minulo soboto člani ZŠAM Rogaška Slatina letni občini zbor, ki so se ga udeležili tudi številni gostje iz sosednjih šoferskih združenj in slatinski župan mag. Branko Kidrič. Njihovo delo je ocenil kot pomemben prispevek k varnosti v cestnem prometu in dejal, da so poklicni vozniki še vedno najboljši vozniki. J.M. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Jože Cerovšek. poslovni sekretar: Suzana Rober I\)djetje opravlja časopisno- založiiiško, radijsko in agencijd kompl^ov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1,800 obiskovaic^j DAF in njegovi lovomjaici serije CF Nizozemska tovarna tovornjakov DAF je bila nekoč dobro znana tudi pri nas, v zadnjih letih pa so dafi tako rekoč izginili s slovenskih cest. To seveda še ne pomeni, da tovarne ni več. Dejstvo namreč je, da je njen lastnik postal ameriški Paccar, ob tem pa je pomembno tudi to, da je DAF lani posloval zelo dobro. Prodali so namreč 23.700 vozil, kar naj bi bila garancija, da se težki časi izpred let ne bodo vet vrnili. DAF je na nedavnem sejmu gospodarskih vozil v Amsterdamu pripravil nekaj novosti pri svoji seriji srednjetežkih tovornjakov CF (compact forte). Novi so motorji, spremenili so tudi kabino, ob tem pa je treba omeniti, da je tako DAF 75 CF zdaj na voljo tudi z 9,2-litrskim vrstnim šestvaljnim motorjem, ki lahko ponuja 250, 290 ali pa 320 KM. Na sliki: tovornjaki DAF serije CF. Previdnost pri naicupu hyundaijev Vodstvo Hyundaija Avto Trade, ki je uradni predstavnik južnokorejske avtomobilske tovarne Hyundai pri nas, je pred nedavnim objavilo zanimivo opozorilo. Kot pravijo pri omenjenem zastopniku, sta dve ljubljanski podjetji pred nedavnim začeli slovenskim kupcem ponujati nekatere hyundaije, ki pa so bili narejeni za južnokorejski in ameriški trg. To med drugim pomeni, da je njihova specifikacija opreme drugačna kot evropska, kar znova pomeni, da uradni zastopnik za takšne avtomobile ne bo mogel izdati homologacije, kar je osnova za registracijo vozila. Po drugi strani, pravijo pri Hyundaiju Avto Trade, tako uvožena vozila v Slovenijo tudi nimajo servisne garancije, saj je matična tovarna ne priznava. Mazda in različice 323 Slovenskim kupcem ponuj, japonska Mazda nekaj no\i| izvedenk mazde 323. Pre^ vsem gre za izvedenko z itn« nom safety klima, pri čemer s nove izvedenke na voljo i vseh karoserijskih variantak (model P, pa sedan in F),i vsakem primeru pa opremlje! ne z znanim l,5-litrsWm mo.' torjem z močjo 88 KM. Vsi modeli so serijska opremljeni z dvema zračnimj varnostnima blazinama, i protiblokirnim zavornim si stemom ABS, ročno klimat sko napravo, električnim po mikom stekel, pa daljinskin zapiranjem vrat ipd. Avtomo bili so na voljo za naj man maloprodajnih 26.990 mark kolikor stane 323 P l,5i 16V, ali pa za največ 28.490 mark kohkor hočejo za 323 F 16V. Ob tem ponuja MMS, uradni predstavnik Mazde pri nas, tudi ugodnejša posojili za nakup mazde 61i (TOM+2,9 odstotka), pole? tega pa bodo njihove avtomo- bile po novem začeli prodaja- ti tudi v Mariboru ( Avtoceit- ter Škerbinek). ! BETICA ZA AVTOMOBILISTE 41 Debata med Oplom in VW tmški Opel in prav tako 'iJlii Volksvvagen sta si ' et malo v laseh. Zakaj? I je v sodelovanju z iJkim avtomobilistič- klubom ADAC v nekem kusnem centru v Nem- preskušal vse tiste avto- 1 lile, ki bi utegnili biti B konkurent njihovi no- itri. I» : ed temi avtomobili je bil I da tudi novi golf ali golf I "reskusni voznik omenje- II centra je med popular- 1 losovim testom - vijuga- ; med keglji - golfa prevrnil. ' pravijo pri Oplu, so o tem , Kiku molčali in niso imeli I ma javno o tem govoriti. , 1 o dogodku je med dru- govoril dr. Ferdinand ii, najpomembnejši člo- VW, ki je med drugim i, da se je »našemu konku- lu posrečilo prevrniti gol- 'i) tem pa iz Opla sporoča- so pred nedavnim izde- lali milijonto vectro. To je bila izvedenka magma rdeče barve z bencinskim V6 motorjem z močjo 170 KM, izdelali pa so jo v nemškem Russelsheimu. Sicer pa v različnih Oplovih tovarnah naredijo na dan prib- ližno 2000 vecter, avto pa ob tem nastaja še v Lutnu v Veliki Brirtaniji, v Turtiji (Torbah), belgijskem Antvverpnu. V Evropi letno prodajo nekako 400 tisoč vecter, vse drugo pa na drugih trgih. Omenjena avtomobilska hi- ša pa se te dni na trgih pojavlja z obnovljenim terencem mo- tereyjem. Od poletja naprej bodo ponujali tri modelske va- riante (tri in petvratna izve- denka ter petvratni limited), ki bodo na voljo bodisi z roč- nim petstopenjskim ali štiri- stopenjskim samodejnim me- njalnikom, zraven pa bodo do- dajali dva motorja. Prvi je 3,5- litrski bencinski agregat, ki ima po novem za nekako 20 odstotkov več moči (158 kW/ 215 KM pri 5200 vrtljajih v minuti), medtem ko je navora za 19 odstotkov več (310 Nm pri 3000 vrtljajih v minuti), tovarna pa napoveduje porabo 13,7 litra goriva na prevoženih 100 kilometrov poti. Zdi se, da bo ob tem avtomobilu ustrezal tudi 3,0-litrski turbodizelski šestvaljni motor s tako imeno- vanim common rail vbrizgava- njem goriva (skupni vod). Moč tega motorja je v primer- javi s prejšnjo različico (posre- den! vbrizg goriva) večja kar za 40 odstotkov in jo je za 159 KM, medtem ko se je navor povečal za 28 odstotkov (333 Nm pri 2000 vrtljajih v minu- ti). Omenjeni motor izdeluje japonski Isuzu, ki je tako ah tako že precej časa dobavitelj zmogljivejših motorjev za av- tomobile GM in seveda tudi za Opel. Novi oziroma obnovljeni Opel moterey. Priznanje ustvarjalcem mercedesa A Nemški avtomobilski kon- cem Daimler Benz je bil lani zelo uspešen, o čemer smo ne- kaj že pisali, imel pa je obilo težav s svojim najmanjšim av- tomobilom, to je razredom A. Za osvežitev spomina: vozilo se je med preskušanjem tako imenovanega losovega testa (gre za hitro vijuganje med stožci) prevrnilo, kar je pov- zročilo, da je tovarna začasno avtomobil prenehala prodajati, ga dopolnila in nato znova po- slala na trg. Po lanskih ocenah bo ta »operacija« avtomobilsko tovarno stala kar 400 do 500 milijonov mark, še večja pa naj bi bila moralna škoda. Kakor- koli že, med drugim so v tovar- ni mnenja, da je bila reakcija medijev ob »nesreči« mercede- sa A pretirana. Morda so tudi zaradi tega pred nedavnim skupini sno- valcev omenjenega avtomobi- la podelili letošnjo nagrado za najboljši inovativni dosežek v Daimler Benzu. Priznanje je namenjeno predvsem dejstvu. da je avtomobil zelo varen (za- radi posebne namestitve mo- torja, ki se v primeru trčenja pomakne proti dnu vozila, ne pa v potniški prostor). Pri od- ločitvi za nagrado so upošte- vali tudi to, da je bil omenjeni razvojni dosežek zelo hitro »zrel« za prodajo, kar pomeni, da bo tovarna vloženi denar v investicijo kmalu dobila na- zaj. Sedaj ostane samo še neodgovorjeno vprašanje, ka- ko se bo »obnovljeni« merce- des A razreda prodajal. Mercedes resno razmišlja o maybachu Mercedes Benz je na lanskem tokijskem salonu predstavil maybacha, v zgodovino zazrto (po obliki, ne pa po tehniki) limuzino, z imenom človeka, ki je v sredi dvajsetih in tridesetih let tega stoletja sodeloval s tovarno. Maybach je več kot pet metrov dolg avtomobil, ki naj bi konkuriral vozilom, ki jih denimo izdeluje Rolls Royce. Sedaj tovarna sporoča, da je resno upoštevala dober odziv, ki ga je avtomobil doživel v Tokiu in da resno razmišljajo o njegovi serijski izdelavi, če se bodo odločili za izdelavo, naj bi v letu dni izdelali od 800 do 1000 maybachov po domnevni ceni nekako pol milijona mark. Vse kaže, da so možnosti za izdelavo polovične, kajti pri Mercedes Benzu so prepričani, da je možno v letu dni na trgu luksuznih avtomobi- lov prodati od 2000 do 3000 vozil. Kot kaže, se v tovarni ne bojijo, da bi z maybachom konkurirali sami sebi oziroma svoji hmuzini razreda S. Na sliki: maybach. Dobri časi za Slcodo češka avtomobilska tovarna Škoda je lani poslovala izjem- no dobro. Tako je prodajo povečala za 53 odstotkov, promet pa je bil vreden nekaj več kot 90 milijard kron, medtem ko je bilo čistega dobitka za skoraj tri milijarde kron. Lani so tako izdelah 336 tisoč osebnih avtomobilov, pri čemer je bilo največ felicij, pa tudi 47 tisoč octavij. Tako dobro poslovanje bo seveda razveselilo predvsem delničarje (večinski lastnik Škode je nemški koncem VW), saj naj bi letos prvič dobili dividende. Ob tem pa gre tovarni dobro tudi v letošnjih mesecih. Njena dvomesečna prodaja je bila namreč od lanske v tem času večja za 36 odstotkov, skupaj pa so prodali kar 55 tisoč avtomobilov. Po sedanjih načrtih naj bi letos naredih kar 420 tisoč avtomobilov, od tega 300 tisoč felicij, hkrati pa bo letos stekla tudi prodaja karavanske izvedenke octavie. 42 v MODNEM VRTINCU Visoke pete - novo odkritje ženskosti? Pred sedemsto leti je rim- ski pripovednik Elien napi- sal prvo inačico Pepelke, po kateri je orel ukradel čeveljc deklici z imenom Rodopis. Odnesel ga je k faraonu, ki je po videzu obuvala sklepal, da sodi vanj lepa nožica. De- kle je poiskal in se z njo poročil... Čevelj je tudi dandanašnji poleg vseh praktičnih lastno- sti del človeške intimnosti, pesniški, če ne celo erotični navdih. Poleg tega, da simbo- hzira stik telesa z zemljo, je še simbol moči, družbene avto- ritete. Se je potem sploh čudi- ti, če čevelj podleže tako po- gostim lepotnih oziroma modnim spremembam? Dejstvo je, da bi se veliko žensk na vprašanje, katere- mu modnemu dodatku se v trgovini najtežje uprejo, ozrlo proti tlom in zavzdihnilo: »Čevljem.« No, in tu se začne današnja modna zgodba, kot iztočnica zanjo pa naj bo kratek dialog med avtorico tega zapisa in prodajalko v eni izmed pro- dajaln obutve sredi največje- ga slovenskega mesta: »Kako, niti enega modela čevljev z visoko, tanko zaši- ljeno peto nimate? Boste še kaj dobili?« »Gotovo ne, pa saj takšni čevlji sploh niso moderni. Zdaj se najbolje prodajajo takšnile...« Tragikomičen odraz stanja v naših (z častnimi izjemami seveda) trgovinah in »stro- kovnosti« prodajalcev, od ka- terih bi človek pričakoval vsaj osnovno poučenost o mod- nih gibanjih, če jim je že veli- kodušno pripravljen oprosti- ti, da še vedno capljajo leto ah dve za aktualnimi smernica- mi. Seveda se bodo še naprej najbolje prodajali udobni čev- lji z nizko ali polvisoko peto. Kajti današnji prezaposleni ženski, ki vsak dan teka iz službe v trgovino in še po sto opravkih, ni najbolj simpatič- na misel na opletanje v ozkih, koničastih čevljih z vratolom- no visoko peto. Ne da bi ji takšno indolentnost do nove mode zamerili, na tihem ji damo kar prav, vendar... V naših trgovinah je žal opaziti vse preveč nepozna- valskega zavajanja kupcev s strani prodajalcev. Kako je že rekel španski slikar Pablo Pi- casso? »Če ne obvladam an- gleškega jezika, to še ne po- meni, da ta jezik ne obsta- ja...« Torej, če se boste v prihod- njih dneh pred nakupom no- ve spomladansko-poletne obutve znašli pred dilemo, kakšno obuvalo si sploh žeh- te, naj vam kot navdih služijo tele novomodne ideje. V višave na kovinskih in steklenih petah Kaj se je zgodilo z modnimi ustvarjalci, da so s petami na čevljih poleteli v takšne viša- ve? Morda menijo, da je z višine svet videti lepši, da ga bodo ženske lažje obvladale, če se bodo s čevlji dvignile za nekaj krepkih centimetrov. Morda pa je to le žalovanje za nepozabno Marlyn Monroe nad prezračevalnikom pod- zemne železnice... Bi bil na- mreč ta filmski prizor tako zanimiv brez špičakov, koni- častih salonarjev s tanko viso- ko peto? Prav takšni, z osem do dvanajst in večcentimetr- sko peto so letošnji modi naj- bolj všeč, saj so jih polna iz- ložbena okna vseh evropskih prestolnic, od Milana do Pari- za. Seveda se ne priporočajo le za slavnostne večerne pri- ložnosti, tudi v dnevno modo so pripetkali - s sporočilom, da so minili časi, ko se je ženska morala oblačiti kot Ivana Orleanska - po moško, če je želela uspeti v moškem poslovnem svetu. No, pa če pustimo ob strani psihološka sporočila tovrstne obutve in si ogledamo le praktične lastnosti, je kot na dlani - noge so videti v njih lepše, le pritožbe bolečih gležnjev in hrbtenice mora- mo skupaj s samimi krasnimi lastnostmi vzeti v »zakup«. Najbolj modne med mod- nimi petkami na letošnjih sa- lonarjih in sandalih so kovin- ske, ali - tako kot pri junakinji pravljice v Pepelki - steklene. Seveda to ni pravo steklo, tu- di usnje se včasih pusti zame- njati z blagom, prosojno pla- stiko ali naravnimi, slamnati- mi materiali. Kot zanimiva podrobnost - v modo se vra- čajo vezalke. Mnogo najno- vejših modelov čevljev, nati- kačev ali poletnih škornjev potrebuje vezalke kot najbolj trden »most« med nogo in obuvalom. Nekoliko več vi- zualne trdnosti nudi tudi če- velj s malce debelejšim pod- platom, ki prehaja v polno peto. Natika« Veliko krivico bi naredili modi, če ne bi tik pod vrhom njenih novosti omenili hita le- tošnje sezone - natikača, ki spominja na plesalko Josep- hine Baker in njene W ne zlate natikače iz leta i ki jih je posebej zanjo slavni Andre Perugia. Tako, zdaj pa se z vis pet spustimo bližje rea tlom: moda namreč pr va tudi čevlje brez ali^ ko peto, predvsem za i ne in bolj športne prilo sti. In zopet se vsa poj zgodba plete okrog nj čev. Ozki so, spredaj s ko sto ali odrezano konico, pogosteje v vzorcu rep Ti mrzlokrvni plazilski tenčarji s kačami in kuš na čelu naj bi znova v o čevljev razveseljevali \ ženske duše in krasili nji noge... Smo kaj pozabili? Ja, kasini - klasični ali odn v simpatične, nenavadne tikače vas nemara tudii nejo navdušiti. Še posel če spadate v tisto skuj ljudi, ki pravijo: »Čez ud ga ni, pa naj moda reče, hoče!« Pripravila: VLASTa CAH-ŽEROVNIK Anketno nagradno vprašanje april VRNITEV ČEVUEV Z OZKO KONICO IN TANKO VIS PETO V MODO JE ZNAK: a) želje, da bi se ženska znova bolj razlikovala od moši b) zapeljevanja, znak samozavesti in želje po ugajanju; c) poskus vrnitve v modo izpred nekaj desetletij; d) ..................................................................................H pETICA NASVETI 43 PHRANAZAZDRAVJE Regrat za spomladansko v« M M • očiščenje jgrat (Taraxacum offi- ijle) raste na sončnih in j„iti legah, na globokih fjajveč ga je na travni- ip njivah. Pri nas upo- Ijjino predvsem liste in jnino. Zaradi suličastih ijzobčanih listov je nje- jprvotno ime levji zobje jgleonis). jjar regrat nabiramo na J ali vrtu, se prej prepri- 10, da ni bil škropljen s icidi in drugimi kemikali- jin da travniki niso bili jtiz umetnim gnojilom, ibiramo predvsem tiste, ;o najnežnejši in najbolj [i zgodaj spomladi, ko pr- oplejše vreme zbudi kore- !,da poženejo nove listke, atove liste pripravimo i v obliki solate, kar je D ena izmed spomladan- očiščevalnih kur. Regra- listi veljajo za učinkovito Etično sredstvo, vsebujejo :ej kalija, grenke glikozi- karotenoide, terpenoide, zo in druge minerale, vita- eA, B, C in D. Krepčilno ^ejo na jetra in prebavo, oročajo pa se tudi pri za- nju tekočin v telesu, pri igah v delovanju sečil, pri uh s srcem - vsebuje veli- alija (predvsem tinktura), jdl regratovo korenino ivamo spomladi. Ta spod- Idelovanje jeter in izloča- žolča in deluje kot čistilni iipri različnih težavah kot so kamni v mehurju in zlateni- ca. Pomaga lahko tudi pri za- prtju, ekcemu, aknah, vnetju sklepov, revmi. Korenina vse- buje tanine, grenke glikozide, triterpene, sterole, inulin, as- paragin... Belkast mleček iz stebel in korenine nekateri uporabljajo za odstranjevanje bradavic. Iz posušenih listov regrata si lahko pripravimo čaj zelo aro- matičnega, grenkastega oku- sa. Pripravimo ga kot poparek - prelijemo ga z vrelo vodo, pustimo 10 minut in precedi- mo. Uporabljajo ga kot očiš- čevalno sredstvo pri kronič- nih toksičnih stanjih kot sta protin in ecem, pa tudi kot blažje spodbujevalo delova- nja jeter in prebave. S stiskanjem listov lahko dobimo tudi sok. Pravijo, da 1 žlica tega soka zaužita vsak dan, preprečuje poapnenje žil in upočasni staranje. Drugače pa sok iz stisnjenih listov upo- rabljajo za pospeševanje izlo- čanja urina (trikrat dnevno po 20 ml soka). Sirup iz rumenega regrato- vega cvetja je odličen pri lajša- nju neprijetnega kašlja. Iz regrata pripravimo tudi odličen regratov med. Dvesto lepih regratovih cvetov skuha- mo v litru in pol vode. Pusti- mo, da vre približno eno uro. Potem tekočino precedimo skozi gazo, ji dodamo poldru- gi kilogram sladkorja in sok dveh limon. Sirup naj vre približno pol ure. Vročega vli- jemo v tople kozarce ali ste- klenice in jih zapremo s ko- vinskimi ali gumijastimi za- maški. Ko sirup vre, lonec pokrijemo s pokrovko, ko pa mu dodamo sladkor, ga kuha- mo odkritega. Regrat na naši mizi Regrat lahko pripravimo na več načinov. Zbrali smo nekaj nasvetov radijskih poslušal- cev. Špehovi regrat Skuhamo štiri krompirje in štiri jajca. V ponvi segrejemo ocvirke z mastjo (približno 15 do 20 dag). Deciliter kisa in ustrezno količino vode poso- limo in prevremo. Ko je oboje vroče, s to zabelo prelijemo opran regrat, ki smo mu doda- li kuhan krompir in narezana jajca. Ocvirke lahko zamenja- mo tudi s prepraženo slanino. Če vam je všeč, lahko takemu regratu dodate tudi česen. Regrat Z oljem Pripravimo ga kot špehovi regrat, le, da namesto ocvir- kov segrejemo olje. Uporabi- mo tudi vročo krompirjevko, v katero vlijemo primerno ko- ličino kisa. Regrat naj bo na drobno narezan, lahko pa ga zmešamo kar z rokami. Kako regrat shranimo? Regrat očistimo in opere- mo. Odcejenega razgrnemo na kuhinjsko servieto in ga pustimo čez noč, da se posuši. V toplem stanovanju bo do- volj, da ga pustimo tako samo nekaj ur. Potem ga nadevamo v vrečke, zapremo z gumico in damo v hladilnik. Tako shranjen bo ostal svež nekaj dni. Kaj dodamo regratovi solati? Za popestritev lahko regratu v solati dodamo tudi cvetove trobentic, ne zavržemo pa niti še nerazcvetenih regratovih cvetnih popkov. Ko regrat poi- de, lahko na travniku namesto njega nabiramo cikorijo, ki ji ponekod pravijo tudi potro- šnik. Je malo grenkejša kot regrat, toda zelo zdravilna. NATAŠA JAN IVICA BURNIK KUHAJMO PO DOMAČE Velikonočni jedilnik šunka v aspiku s trdo kuha- nimi jajci Špinačna kremna juha, puran z zelenim poprom, ocvrt kozliček, riž s korenč- kom in porom, pečen krom- pir z maslom in kumino, stročji fižol v solati Velikonočni zajček Špinacna kremna juha Potrebujemo: 1 srednjo če- bulo, 2 glavici česna, 30 dag špinače, 3 dag masla, 2 dag moke, liter kurje juhe, 1/8 1 sladke smetane, 2 žUci kisle smetane, sol, poper. Priprava: špinačo operemo, narežemo na rezance in skuha- mo v slani vodi. Drobno nase- kljano čebulo in česen popraži- mo, da postekleni. Potrosimo z moko, da dobimo svetlo prež- ganje. Zalijemo z juho in kuha- mo 20 minut. Dodamo špina- čo, sladko smetano, posolimo, popopramo in preden postreže- mo zamešamo kislo smetano. Šunka V aspiku S trdo kuhanimi jajci Potrebujemo: čebulo, malo gorčice estragon, 3/4 1 nemast- ne mesne juhe, 1 korenček, 3 velike kose šunke, 6 trdo kuha- nih jajc, 8 zelenih oliv polnje- nih s papriko, zavojček želatine v prahu, 3 žlice hladne vode, 1/ 8 1 šerija, sol, poper, 2-3 liste solate. Priprava: Očiščeno čebulo kuhaj mo deset minut z gorčico in korenčkom v 1/41 juhe, nato jo precedimo skozi gosto cedi- lo. Korenček narežemo na ko- lobarčke, želatino raztopimo v 3 žlicah hladne vode in pustimo 10 minut, da nabrekne.V prece- jeno juho zakuhamo želatino in neprestano mešamo, da se po- polnoma raztopi. Nato doda- mo preostalo juho, šeri, sol in poper. Model za aspik splahne- mo s hladno vodo, napolnimo z juho, toliko, da pokrije dno, nato postavimo v zamrzoval- nik. Šunko prepolovimo in jo napolnimo z jajcem, nato jo zložimo v model in zalijemo s preostalo juho. Ponovno posta- vimo v zamrzovalnik za nekaj ur, šele potem aspik položimo na krožnik, okrašen z opranimi listi solate. Še nasvet: aspik bomo lažje prevrnili na krožnik nepoško- dovan, če bomo model pred tem potopili za nekaj časa v vročo vodo. Aspik ponudimo s prepečencem in maslom. Puranji zrezki Z zelenim poprom Potrebujemo: 60 dag belega puranjega mesa, 30 dag šampi- njonov, sok limone, malo mo- ke, Idi sladke smetane, 1/2 del belega vina, 4 dag masla, 1 žlico zelenega popra, sol. Priprava: meso narežemo najprej na zrezke, nato še na rezance. Šampinjone speremo pod hladno vodo, odcedimo, narežemo in pokapljamo z li- monin sokom, da ne potemni- jo. Stopimo maslo, pražimo 5 minut, zraven zalivamo z vi- nom. Nato dodamo puranje re- zance in skupaj kuhamo še 5 minut, dodamo sol, malo mo- ke, premešamo in nazadnje vmešamo smetano in zelen po- per. Riž S korenčkom in porom Potrebujemo: 40 dag riža, 30 dag korenčka, 30 dag pora, 6 dag masla, 1 del belega vina (najboljše rizling), 8 dag nari- banega sira, 1 juhe, sol in poper. Priprava: por očistimo in operemo, odrežemo zeleni del in belega narežemo na kolo- barčke, prav tako korenček. Na nizki temperaturi segrejemo polovico masla in 10 minut du- šimo por in korenček.Dodamo riž, premešamo in zalijemo z vinom. Ponovno postavimo na ogenj in ko riž »popije« vino, postopoma dolivamo vročo ju- ho. Posolimo pred koncem ku- hanja in preden postrežemo, dodamo preostalo maslo in na- riban sir ter dobro premešamo. Ocvrt kozliček Potrebujemo: prsa, pleča in vrat kozlička, moko, jajce in drobtine za paniranje, maščobo za cvrenje in limonine rezine. Prq*ava: narezano meso obrišemo z vlažno krpo, osoli- mo, povaljamo v moki, razte- penem jajcu in drobtinah. Na vroči maščobi cvremo 15 mi- nut, položimo na ogret krožnik in okrasimo z narezano limoni- co. Pečen krompir Z maslom in kumino Potrebujemo: kg krompirja, maščobo, sol, kumino. Priprava: olupljen krompir narežemo na kolobarje, damo na cedilo, da se posuši in odce- di. Pečico segrejemo na 250 stopinj C, stresemo krompir v pekač, dodamo rezine masla in potrosimo s kumino. Tempera- turo znižamo na 200 stopinj C. Napol mehek krompir solimo in premešamo ter zlatorumeno zapečemo. Velikonočni zajček Potrebujemo: za biskvitno testo: 3 jajca, 17 dag sladkorja, 13 dag moke, 3 žlice vode, pol pecilnega praška; marelični džem, malo maraskina; za pre- liv: 25 dag sladkorja v prahu, 4 žlice vode in barvo za pecivo. Priprava: stepemo trd sneg s tremi žlicami vode, postopoma dodajamo rumenjake, nato še moko s pecilnim praškom. Biskvitno testo damo v pomaš- čen pekač za torte in pečemo 10 minut pri 180 stopinj C. Ohla- jen biskvit prerežemo, pokap- ljamo z maraskinom, namaže- mo z džemom in pokrijemo z drugim delom. Z ostrim nožem izrežemo ušesa. Sladkor zme- šamo z vodo, dodamo barvo za pecivo in mešamo toliko časa, da dobimo gladko gosto zmes. S tem enakomerno prelijemo zajčka in ga poljubno okrasi- mo. Velikonočni zajček piše: MAJDA KLANŠEK BK) KOLEDAR POTROŠMKJEKF^ Posebne vrste prodaje Zakon o varstvu potro- šnikov, sprejet pred dobrim mesecem dni v državnem zboru, namenja posebno pozornost tudi tako imeno- vanim posebnim vrstam prodaje, kamor sodita pred- vsem prodaja od vrat do vrat ter prodaja po pošti. V zadnjem času nas na do- mu vse pogosteje obiskujejo prodajalci najrazličnejšega blaga, ki ponujajo blago pro- ti takojšnjemu ali obročne- mu plačilu. Pogosto opazi- mo, da takšen nakup večkrat ni najbolj ugoden. Kaj stori- ti? Če ugotovimo, da nam ta- ko kupljeno blago ne ustre- za, imamo pravico v osmih dneh po prejemu trgovcu pi- sno sporočiti, da odstopamo od pogodbe, blago pa nepoš- kodovano in v nespremenjeni količini odpošljemo podjetju v roku 15 dni po prejemu oz. poslanem sporočilu o odstopu od pogodbe (nakupa). Vrnitev takega blaga v roku osem dni od prejema pa se obravnava tudi kot sporočilo o odstopu od pogodbe in ni potrebno posebno pisno spo- ročilo. Pogodba o prodaji po prin- cipu od vrat do vrat mora biti sklenjena v pisni obliki in mo- ra vsebovati vse potrebne po- datke o prodajalcu ter kupcu, vrsto in ceno blaga ter določi- la o pravicah potrošnika po zakonu o varstvu potrošnikov. Močno se je uveljavila tudi prodaja po pošti, kjer ima po- trošnik praktično enake mož- nosti zavrnitve nakuplj enega blaga kot pri prodaji od vrat do vrat. Podjetje je dolžno kupcu, ki odstopa od nakupne pogodbe, takoj vrniti že plačano kupni- no. Če pa tega ne stori v roku 15 dni, mora kupcu poleg vplačanega zneska z zakoniti- mi zamudnimi obrestmi pla- čati še eno desetino kupnine za vsakih dopolnjenih trideset dni zamude pri vračanju. Celjska svetovalna pisar- na Varstva potrošnikov bo aprila izdala posebno brošu- ro oz. zgibanko s celotnim tekstom Zakona o varstvu potrošnikov, ki bo brezplač- no na razpolago v vseh trgo- vinah in na drugih primer- nih mestih. Brošura bo na- tisnjena v zadostnem številu izvodov, da jo bo lahko dobi- lo vsako gospodinjstvo. Pogosto se nam dogaja, da nam kakšno podjetje pošlje blago, ki ga nismo naročili. Takšno pošiljko lahko šteje- mo za reklamno darilo in je nismo dolžni vrniti ali plačati. Pisarna Varstva potrošnikov Celje 44 ZA RAZVEDRILO PETICA ZA RAZVEDRILO 45 46 f EUTON ■ ROMAN Na Alpamayo v vasi Cashapampa smo bi- li dogovorjeni za transport naše opreme z osli do vznož- ja naslednjega načrtovanega vzpona. Vodnik nam je ušel za nekaj ur z drugo odpravo in morali smo ga počakati. Ni nam bilo dolgčas, ker smo se lahko dobro okrepčali pred dolgo potjo, okoli nas pa se je zbrala kopica indijanskih otrok. Zvedavo so nas opazo- vali. Ponudil sem jim bonbo- ne in veselo so se zahvaljeva- li, nato pa razbežali po vasi. V bližini sem opazil moža, ki je iz blata izdeloval zidake. Prijazno mi je pojasnil posto- pek izdelave. Po žetvi Indijan- ci namakajo polja. Ko je zem- lja dovolj mokra, jo prekop- Ijejo in pomešajo s žitnimi koreninami ter slamo. S to maso napolnijo štirioglate ka- lupe, ki jih postavijo na sonce, da se vsebina strdi. Tako na- stanejo značilni andski zida- ki. Medtem se je vrnil naš vod- nik in mala karavana je odri- nila na pot. Po dokaj strmem vzpenjanju po ozkem grlu ka- njona se je le-ta razprl v prele- po podolgovato dohno, pre- pleteno z ledeniškimi potoki in jezeri. Obiskovalca prevza- me neokrnjeno naravno oko- lje, dolina pa je tudi oaza mi- ru, ker vanjo še ni prispelo nobeno motorno vozilo. Za ribiče so pravi mali raj lede- niška jezera, v katerih je veli- ko truč - rib, podobnih postr- vem. Lahko vam zauparri, da so pečene zelo okusne. V bazi pod gorama Alpa- mayo in Quitarayu smo izve- deli za tragičen dogodek prejšnjega dne. Starejša polj- ska alpinista sta plezala v eni od smeri na Alpamayo Nad njima se je odlomil kos lede- nika in sprožil snežni plaz, ki je oba zasul. En alpinist je nesrečo preživel s hudimi poškodbami, drugi pa je v plazu umrl. Pretreseni smo opazovah žalostni sprevod - reševalce s pokojnim Polja- kom na nosilih. Nesreča in smrt v gorah se vedno za dolgo in globoko zasidrata v dušo gornikov. Sprememba načrta z grenkimi občutki smo se naslednji dan povzpeli do drugega tabora na sedlu med Alpamayo in Quitarayem. Ker sem med potjo do drugega tabora dobil rahle ozebline na konicah prstov na levi roki, predvsem pa zaradi tragične- ga dogodka, so moje želje po vzponu na Alpamayo do- končno splahnele. Po premi- sleku sem se odločil le za vzpon na Quitarayu (6050 m). Medtem, ko je polovica od- prave naslednji dan počivala in nabirala moči za nove pod- vige, sta se dve navezi kljub tveganju podali proti vrhu Al- pamaye. Prva v smeri, ki je med alpinisti poznana kot smer Kanada - Peru, druga naveza pa v Slovensko - fran- coski smeri. Vsi štirje alpinisti so uspešno preplezali načrto- vane smeri in se srečno vrnili v tabor. Tretjega dne sem tudi sam okusil slast vzpona na Quitara- yu. Pred zoro smo se vsi člani odprave iz tabora odpravili v stene, skupaj z Aritzo in Jerne- jem pa sem popoldne priplezal na višino 6050 metrov. Vrh - točka velike želje, občutek sre- če, zagon za nove cilje... V taboru sta se nam spet pridružila Dušan Debelak in Tomaž Žirovnik, ki sta posku- šala splezati na Huandoy po svoji prvenstveni smeri. Zara- di krušenja ledu in skalovja sta morala vzpon prekiniti, kajti tveganje je bilo preveli- ko. Zato sta pohitela na Alpa- mayo in ponovila smer Kana- da - Peru, drugi trije člani pa še novo smer Ferari. V Cashapampi smo ob po- vratku srečali nekaj sloven- skih alpinistov, ki so se od- pravljali proti nesrečni lepoti- ci in že nestrpno čakali naše- ga vodnika z nosači tovora. Vrvež v Huarazu v Galaxiji se je med našo odsotnostjo nastanilo več slo- venskih odprav in mama Ines je imela precej preglavic glede našega prenočevanja. Z eno od odprav je v Huaraz prispel invalid Mirko, ki ga poznamo po vzponu na Mont Blanc. S svojimi spremljevalci je to- krat načrtoval vzpon na goro Pisco (5762. m) , kar mu je kasneje tudi uspel. V tem času je v mesto prišlo veliko tujcev. Prednjačili so Izraelci. Postal sem malce lju- bosumen nanje, ker so bili trenutno deležni večje pozor- nosti in naklonjenosti, pred- vsem domačih deklet. Kljub temu pa trdim, da smo slo- venski fantje še vedno med najbolj priljubljenimi gosti v teh krajih. Mnogi tuji alpinisti so me namreč pogosto spra- ševali, zakaj smo prav mi v središču pozornosti v Peruj- skih Andih. Če mi ne verja- mete, se boste o tem morali sami prepričati... Po besedah domačinov se je naval tujcev v Perujske An- de pričel šele pred desetlet- jem. Pred tem je bila ta juž- noameriška država po svetu predstavljena v slabi luči za- radi mnogih notranjih pretre- sov, državnih udarov in tero- rizma. Pestile so jo epidemije zahrbtne kolere, ki je po de- želi razsajala več let. Po Peru- ju je pred leti ropala tudi t ristična tolpa zloglasn Sendera Limonosa, ki jepi vsem v okolici Cuzca inj quipe napadala avtobuse vlake. Razmere so se izbolji šele v zadnjih letih, ko vodenje države prevzel pi sednik Fudji Mori. Z voj in policijo je zatrl terorij in pričel urejati poruš razmerja v perujski drii; Vlado je hitro prepričal o nosnosti turizma, ki zdaj življa nove razvojne kora Pozitivne spremembe vedno dobrodošle, ven smo najprej prepoznali tujce neugodne posledic občutno višje cene, s kat mi sem se sam težko spri nil zaradi primerjave iz[ dveh let. Jezero Titicaca. »Ali pa, če bi ti ne bila pridna, bi tudi ne bil« Igrala sva Človek ne jezi se, a pri igri nisem imel pravega užitka; saj se ni jezila, če sem ji kegeljček vrgel iz igre, le razočarana je bila vsakič. Dolgo pa nisva igrala; morala sva se umakniti materi, ki se je na mizi lotila likanja moje srajce, hlač in suknjiča. Ko sem se oblekel, sem bil kot iz škatlice. Ivanka je zapela: Jaz sem Krajnčičev Jurij, Marička, odpri duri, sem zavber fant, mam čist nov gvant. Odpela je vseh pet kitic. Čeprav je pesmica vedra in napev tudi, me je njeno petje ganilo, da mi je stiskalo grlo, kot bi vedel, da jo slišim peti zadnjikrat. Pred hišo sva obstala, prijela me je pod roko. Dež je ponehal; nad gorami, vzdolž cele doline se je zjasnil ozek trak neba in sonce je pravkar zahajalo. Rob temne in debele gmote oblakov je zlato žarel Kosi, nizko poletavanje okoli hiše, so žgoleli svoje večerne napeve in poskakovanje s svojimi drobnimi nožicami iskali večerjo. Na cvetu mlade breskve seje mala dežna kapljica vedno bolj debelila, bleščeče odsevala prelestno večerno zarjo in se kot solza utrnila z nežnega cveta. Moral sem se posloviti. Zvonček je zapel Ave Marijo, ko sva si dala poljub. Ko je vlak prispel sem videl izstopiti Heclovo in Marjana. Bila je manj debela. Oblečena ni bila prav nič vpadljivo, skoraj elegantno in brez slovitega klobuka, s frizuro, ki ji je zelo pristajala. Marjan je še zrasel v rame je postal širši in bil je brezhibno oblečen; bila sta lep par Starostna razlika zaradi njenega mladostnega videza skoraj ni bila opazna. Bila sta zatopljena v pogovor in me nista opazila, čeprav sta šla le dva, tri korake mimo mene. V Laškem je bilo nebo jasno, le nad Maličem je bilo nekaj večjih oblakov. Nad Žikovškim brdom je lebdel še ne čisto poln mesec. Zdel se mi je kot mastna, plešasta glava debeluha, ki se svetu pod njim škodoželjno reži. Pred postajo me je čakal Gabrijel Po pozdravu je brez uvoda rekel »Novico imam. ampak zelo neprijetno. Pojdiva proti Žegna- nemu studencu.« Bila sva že pri Črnem mostu, ko je izstrelil: »Fassermanov Karli mi je danes povedal da boste morali ti. Rafasinov Ivan, Koršetov Jože in Mažekov Rudi za eno leto v Nemčijo na delo h kmetom, v tako imenovani Landdienst.« »Si nor!« »Na žalost ne.« »Kdaj pa?« »Še ta teden boste prejeli pozive.« »Zakaj prav mi in predvsem, zakaj samo mi?« »Nekaj je mencal da zato, ker ne hodite k Hitlerjugend Apelom.« »Takšnih je še nekaj! Rad bi vedel čemu ti je počvekal - in prav tebi. Se tebi kaj svita?« Niti do ženskega kopališča nisva prišla, ko sem se obrnil in rekel: »Domov grem! Prav nič me ne mika ta sprehod; povej mi le še, kako da ti ni prišlo na misel da bi mi vso stvar zamolčal« »Bodi vendar pameten in pomisli, kakšno mnenje bi si o meni ustvaril če bi kdaj zvedel da sem o zadevi vedel pa sem ti jo zamolčal« »Kaj pa Ivana si obvestil?« »Nisem. Povej mu, če se ti zdi.« Ničesar mu nisem nameraval praviti. Menil sem. da mu s predhodno vestjo ne bom ničesar olajšal Naj dela in živi še tistih nekaj dni in morda kako nedeljo v miru in mislih na Hildo. Cilko, Ančko in Karlo, s katerimi je ob nedeljskih popoldnevih tako rad hodil proti Žegnanemu studencu, na Stari grad ali h kozolcu Komesove. na katerem je za šalo visela velika tabla z napisom Hotel Kozolec. Komesova je bila v marsičem podobna Heclovi, le da je bila veliko starejša ■ mogla bi ji biti mati. H kozolcu je hodila od zgodnje pomladi do pozne jeseni, toda le ob lepih nedeljah. Točila je jabolčnik, včasih pravo kislico. Znamenitost kozolca, s katero se je ponašala in jo vsakemu rada pokazala, je bila velika, stara, hrastova krsta, izdelana zanjo in že močno načeta od lesnih črvov. Na Slomškovem trgu sva se razšla. Spal nisem vso noč. Pred očmi so se mi vrstile slike, pr^vsem pravkar doživete nedelje z njo. Z bridkostjo v srcu sem razmišljal o najini nenadoma t neznani prihodnosti. Spomnil sem se besed tistega berača peronu celjske postaje, njegovih začudenih oči ko sem m klobuk položil celotedensko plačo, kot sem se zaradi ogi zaobljubil in njegovih besed, da sem dober dečko, toda, (e zaradi česarkoli peče vest. mi tudi to ne more pomagati Spon sem se očetovih besed, da ženske niso angeli, na nje^ pripoved o nekem Tinetu, kije tulil kot volk, ko seje poslavljal svojega dekleta, na Gabrijelovo filozofiranje o spolirani vesti besede, vsi lepi dogodki vse sanjarjenje, ki mi je s si sladkostjo polnilo življenje, ki sicer ni bilo zavidanja vredno, i tako hitro sprevrglo v nesluteno bolečino. Proti jutru sem zadremal ampak tisto ni bil krepilni spai temveč blodenje. Videl sem Ivanko v lepi beli obleki, z og^ okoli vratu, na kateri so bile nanizane rdeče korale, veliki otroška pest, z vencem na glavi, spletenim iz koprivam po^ nega zelenja - groteskna podoba. Nato pa spet čisto golo, ko. razprostrtimi rokami hitela proti meni, ko pa sem jo 1» objeti, se je razblinila. Prikazal se je njen obraz, ki je segal neba in so ga bile same oči; zrle so vame z nedopovedi milino. Stala sva na robu prepada, ko je hotela sesti, je pd strašnim krikom v globino. Zakričal sem od groze in se zbi »Kaj noriš ali kaj?« se je oče obregnil »Ne še,« sem mu odgovoril in vstal kljub temu, da f" lahko kakšno uro poležal, pospravil nedeljsko obleko, se of vil za delo in tiho odprl vrata v kuhinjo. Tam sem nekaj ^^ ždelza mizo, nesposoben kakršnihkoli misli. Kot mesečen^ zakuril štedilnik in si pripravil skromen zajtrk - črno knaj? kavo ter kruh z margarino, toda jesti nisem mogel Vstopa oče, sedel za mizo, me pogledoval in rekel »Mirko! S teboj nekaj ni v redu. Kaj ti je? Bel si kot smrt noč si se premetaval« Na vprašanje nisem odgovoril Vstal je in se vrnil s fro-k^ kom temno rdečega borovničevca in mi ga ponudil »Na, srkni ga! Bolje ti bo!« »Oče, ne more mi pomagati, saj me ne boli želodec. MoJ'^^ mi olajšal težko počutje, če bi ga spil vsaj pol litra.« »Kaj ti je?« »V Nemčijo moram, morda že ta teden. Tulim pa takO' tisti Tine, o katerem si pravil le da me nihče ne sliši« »Zakaj bi moral iti?« Povedal sem mu vse, kar mi je Gabrijel sporočil Nekaj ^^^ molčal potem pa je rekel: j »Pri tem ti ne znam in ne morem ničesar svetovati. Mot'^^ prestati, rad ali nerad, kar ti je namenjeno. Usode ne Jt^^^ prelisičiti Morda ti bo to koristilo, kajti nobena stvar ni slaba, da bi hkrati ne bila tudi za nekaj dobra. O odsotno^ ^ pravijo, da je za ljubezen to. kar je veter ognju: maj^ ugasi, velikega razplamtl« PETICA INFORMACIJE 47 48^ PUMENA STRAN TRAČNICE Ploja za boljši kontakt Na ustanovnem občnem zboru turističnega društva pohorskih krajevnih skupnosti Gorenje, Skomarje in Resnik, na katerem niso manjkali pomembni predstavniki občine Zreče, so se najbolj kresala mnenja o imenu društva. Nazadnje je zmagal (prvotni) predlog Ploja. Beseda terja razlago: izhaja iz besede planja, izgovorjene po pohorsko. Črka »o« v besedi ploja pa se izgovori nekje med »a« in »o« in to čimbolj široko. Glede gostov pa, ki bodo spraševali, kaj beseda pomeni, velja misel prvega predsednika društva (stoji), primarija dr. Marijana Močivnika: »Tako boste lahko takoj vzpostavili stik z njimi...« Izvirno. Dva Šerbca Celjski rokometaš Uroš Šerbec Agropopovki Barbari Šerbec- Šerbi: »Če bi imeli tebe v ekipi, se nam ne bi bilo treba spraševati, kdo bo steber obrambe proti Hrvatom!« Jurkova utekočinjena jabolka Predlog celjskega svetnika Božidarja Jurka, da bi na- mreč svetnikom med zaseda- nji za vzgled mladim name- sto kaloričnih in s holestero- lom nabitih sendvičev ponu- dili za malico bolj zdrava jabolka, je vodstvo celjskega občinskega sveta odločno za- vrnilo. Bolj na roko pa mu gredo pri »šanku«, kjer po- skrbijo za kavico, osvežilni sok in ob posebnih priložno- stih celo za kozarec vina. V ponedeljek je bilo namreč za razliko od prejšnjih zasedanj jabolčnega soka dovolj za vse žejne. Mar Celje res ne da nič nase? Ob predlogu, da iz prora- čuna za praznovanje celjske- ga občinskega praznika 11. aprila v knežjem mestu na- menijo 650.000 tolarjev, se je svetnik Borut Alujevič raz- hudil: »Tako pa res ne gre! Vsako mesto, ki kaj da nase, bi moralo za izvedbo osred- nje slovesnosti nameniti vsaj milijon tolarjev. Saj ni treba potem vsega zapraviti, če bi kaj prihranili, bi bilo toliko lepše!« NASMEH, PROSIM! Tokrat smo se odločili, da z izletom nagradimo Marijo Kronovšek iz Pariželj 65, Braslovče, ki nam je poslala tri šale. Dve vrsti v nebesih so se moški mora- li postaviti v dve vrsti. V prvi so bili tisti, ki so vse življenje ubogali svoje žene, v drugi pa možje, katerih beseda je bila v hiši glavna. Vendar je bil v tej vrsti le Pepi. Sveti Peter ga vpraša: »Ka- ko pa je tebi uspelo priti v to vrsto?« »Me je žena poslala!« pono- sno pove Pepi. Pri psihiatru Psihiater pregleduje bodoče- ga voznika in vpraša: »Ali imate v družini primer dušev- ne bolezni?« »Ja. Moja sestra se lani ni hotela poročiti z milijonarjem.« Kozarčki Mici se prilizuje Janezu: »Neverjetno, dragi, kako te pet kozarčkov spremeni.« »Saj jih nisem popil pet!« se brani Janez. »Sem jih pa jaz!« (Od)kloiii Ankete kažejo poštenost strank, pomladni čas s tem nima zveze, kdor potrebuje, mu ne manjka bank, kapital pa vedno le navzgor mu leze. No, tu pri nas je tema rokomet, kdo, koga, kje je, kdaj, kako, zakaj, vedno dovolj ni le duha polet, na konec vsega pač spada zaklepaj. POPEVKAR ZANIMn^T Telečji trojčki v Založali Na kmetiji Ivana in Marije Žgank v Založah pri Polzd krava, za katero je bilo rečeno, da po vsej verjetnosti ne bo telila, povrgla trojčke. Telički so lepo razviti in krepki, take se jim skoraj ne pozna, kako na tesnem so se razvijali. Sice' se Žgankovi ukvarjajo z mlekarstvom, imajo 16 molzniC; tudi z vzrejo prašičev. T. TA^^^ VITEZI BELEGA MESTA