15 5 3 C.30 ST. C I TY
^Biacgs-iuujujju-....... =
. Kupujte
IQJNE BONDEl
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
gyv
rrAT««
M^AR
ONDS
■Oglasi V tem listu so uspešni
EN AKOPRAVN O
NEODVISEN DNEVNI:
%E XXV. — LETO XXV.
4 L I T Y
VENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEl
The Oldest Slovene Daily in Ohio
"I
Best Advertising Medium
CI.EVELAND. OHIO, THUnSUAf (ČETRTEK), NOVEMBER 12, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 266
%IKI PREDSEDNIK V BELI HIŠI I Lepo uspela
prireditev v
Iz Afrike prihajajo razveseljive vesti. Prav tako iz ^^i^gtona, kakor tudi iz Londona. Vsa obala Severne je že v oblasti Amerikancev, ki bodo izvedli od bližnici skozi Italijo napad na evropski nazi-
Winston Churchill je izjavil pred angleškim parla-11^^, da pride zdaj Italija na vrsto, ki bo dobila to, gre. Dan poprej pa je povedal še nekaj drugega.
je, da se je ta bril j anten načrt za okupacijo porodil že skoro pred letom dni v glavi našega .Sa predsednika Roosevelta, ki je ta načrt pozneje Churchillom in ameriškim ter angleškim general-/ štabom razvil v podrobnostih.
Apet je bil podan nadaFjen dokaz, kako velik mož v Beli hiši. Preteklo je komaj nekaj dni od / ^ v katerih je bila predsednikova stranka tepena, ^ ljudstvo ne odobrava načina, kakršnega se po-administracija v vojnih prizadevanjih. Modro "Panje predsednika Roosevelta je zdaj opravičeno, ^^Valci v volitvah pa naj zahvalijo Boga, da t:e niso ^ Volitve teden dni pozneje.
^ ,Roosevelt ni moledoval za glasove ter ni namigaval, priti, če bi bil to storil, bi bil izpostavil nevar-! 1 ^^eriško vojaštvo, ki se je baš takrat nahajalo na \ Veliki Roosevelt je rajši sprejel in vzdržal politič-kakor pa da bi izpostavil nevarnosti življenja
'I ličkov.
PRCHILL OBETA ITALUj SKORAJŠNJE SKELEČE UDARCE
S. N. Domu
V Maroku ubitih dvanajst članov nemške komisije
1,500 milj dolg polet ameriških padalcev v Afriko
Glavni govornik večera je Ubili so jih francoski patri-; bil clevelandski župan oti, ko so prišli Nemci s
Frank J. Lausche. — Govorili so tudi častniki in podčastniki mornarice, ,
Snočnja prireditev v Sloven-
seje v nekemu hotelu v Ca-sablanci.
LONDON, četrtek, vembra.
12. no-
Razen njihovega poveljnika ni nihče padalcev vedel, kam gre njihova pot. — Polet je trajal osem ur.
skem narodnem domu na St.; poroča po vesteh iz Tangiera, Clair Ave., prirejena v pospeše- da je bilo v Prajicoskem Maro-vanje rekrutacije za ameriško I ku ubitih iz zasede dvanajst vojno mornarico, je zelo lepo u-, članov neke nemške komisije.
Zavezniški glavni stan v Se-Lisl;. Daily Express verni Afriki, 11. novembra. — Ameriški padalci so izvršili najdaljši polet v zgodovini, ko so
SVET MAJAJOČI DOGODKI DRVE BLISKOVITO SVOJO POT
Osišce je v omotici, v katero ga je vrgla ameriško-angleška ofenziva. - Iz Francije še ni jasne slike.
Invazija Afrike po ameriških četah, je povzročila največjo
preleteli v transportnih letalih i zmešnjavo v Evropi, zlasti v na brez vmesnega pristanja 1,500 Lijgkih in fašističnih vojaških
spela ter se je je udeležilo okoli Ubili eo jih Francozi s strojni-i milj iz Anglije v Francosko A- in diplomatičnih krogih, ki so
2,500 ljudi. Poleg govorov in pojasnil, ki so jih dajali častniki in podčastniki mornarice, sta bila na programu tudi petje in ples.
Glavni govornik večera je bil župan Frank J. Lausche, ki je govoril v slovenščini ter povedal, kako so med ostalimi naro-
cami.
ifriko, da so se mogli udeležiti I bojev pri Oranu.
Poročilo naznanja, da so.
Nemci prisostvovali seji, katero j	Nocoj se je naznanilo, da so
je sklical Hans Auer, nemški i	vkrcali padalci, ki jih je vo-
konzul v Casablanci, ki je baje	^4 let stari polkovnik Ed
doznal, da se bodo v nekaj u-	iNew Yorka, na letala ViRi^u Hitler, Mussolini in Laval, rah izkrcale ameriške čete ob
maroški obali.
Ko so Nemci prišli v Plaza
Razen poveljnika Raffa ni nihče padalcev vedel, kam gre njihova pot. Ko so odskočili pri Oranu iz letal, so se vrgli nemudoma v boj.
Nov grob

IZJAVA ANGLEŠKEGA KRALJA
L ^ON, 11. novembra. —
Churchill je imel da-
^cija bo udarjena tudi preko Rokavske-iva in Severnega morja. - Rusija prenaša najtežja bremena.
g ^Prel
di tudi Jugoslovani orali, sejali
in želi, toda njihove pridelke pa	^ Casablanci, kjer se je i-
je pospravil Hitler.	melav ršiti seja, so Francozi ta-
župan se je v svojem govoru,zavzeli pozicije, ki so krile spomnil tudi žrtev in mrtvih a-' izhode iz hotela.
meriških vojakov, ki so padli v,, "Seja se je vršila do zgodnjih prvi svetovni vojni, ki je bili jutranjih ur,'.' naznanja brzo-končana z dnevom premirja, či-,javka. Ko sd Nemci prišli od se-,
gar spomin smo včeraj prosla-je, so se za hip ustavili ob ho-i ^	J® P"
vili.	Itelskih vratih, tedaj pa % z!k}'^tki bolezni priminila v Glen-
Tekom programa so bfle ka- onkrej ceste zaregljale strojni- bolnišnici Cecilia Bradač, zane tudi filmske slike o po- ce, katerih krogle so pokosile-morskih bojih pri Midway oto- ■ Nemce, med katerimi so imeli ku.	nekateri še vedno goreče smot-
Enake prireditve bodo imeli ke v ustih, s katerimi jim je po-tudi clevelandski Hrvatje in Ita- stregel konzul.
lijani.	---
soboto ponoči, nakar so leteli o- j gg dogovore o protipotezi v sem ui preko Evrope in Sredo- j j.gj ogromni zmešnjavi, ko je zemlja.	'prešla že domala vsa Francoska
VAŽEN PROBLEM FRANCOSKE MORNARICE
prispeli v francosko pristanišče
Bizerto v Tuniziji italijanski pomorščaki.
Zavezniki gospodarji položaja
Medtem pa so prešla v o-blast Amerikancev in ostalih zaveznikov nadaljna važna a-friška mesta Oran, Casablanca in Rabat.
Italija i/sel ju je svoie ljudi Italija je pokazala veliko skrb nad situacijo s tem, da je u-(Nadaljevanje na 4. strani)
komaj zdaj pričeli prihajati iz omotice, v kaetro jih je vrgel ta drzen udarec.
Oarlan v taboru zaveznikov V torek so se sestali baje v
Roosevelt — avtor načrta
jv. ______ ___, Dalje je Churchill povedal, da
nižjo zbornico govor, j mu je ob njegovem prvem o-je tudi dejal, daibisku Washingtona predsednik ^"^čija y trenutku, ko bo Roosevelt predložil načrt napa-prve znake demorali-jda na Afriko, in da je on, Chur-^darjena preko Rokav-' chill, smatral ta načrt za ko-


preliva in
Severnega rektno strategijo. Nato je Chur i chill priznal, da mu je bilo ob preko Kanala zahte-: svojem obisku v Moskvi težko
GAULLE POZIVA FRANCOZE
Predstava na ledu
LONDON, 11. novembra.
I Pod pokroviteljstvom odbora j Veteranov tujih vojn, v okraju ■ Cuyahoga, se bo v Clevelandski General de Gaulle, vodja bor-j !ifeni, 3700 Euclid Ave., vršila benih Francozov, poziva po ra- 22. in 29. novembrom zani-diu vse Francoze, naj se pridru-' rniva predstava na ledu, pri kazijo zaveznikom v njihovem bo- ter i bodo nastopili številni dr-jpa zapušča dve sestri Oido Be ju za osvoboditev Francije. i salci in drsalke iz vse dežele, i ncditto in Frances Petrovčič.
Pri nastopih se bo vporabilo Pokojnica je bila članica druš-
rojena Končar, stara 48 let. Pokojnica je bila rojena v Sao Paiilu, Brazilija, Južna Amerika, odkoder je prišla v Ameriko pred 31. leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, dve hčeri, Alice poročeno Karberg in Josephino, sinova Rayftionda in Emila, ki je pri vojakih, in vnuka. Dalje zapušča sestro Virginijo Bučar, v Lynbrook, L. I. N. Y. mater Mary, ki je doma iz Spodnjega Turna, in sestro. Olgo Polesnak, v Braziliji
K vojakom	različnih kostumov,, tva sv. Kristine št. 219 K. S. K.
ICKU xvaimia.	_________ ______________________kar bo vsekakor napravilo tem J., društva Carniola Hive št.
1:0%'L'obvestiti Stalina, da zavezniki Pretekli ponedeljek je odšel večje zanimanje. Vstopnice so 493 t. M., podružnice št. 49 S. So v foirii " ' je rekel nameravajo podvzeti invazije ^ vojakom Frank Valenčič, sin že v predprodaji ter si jih lah-j g. z. in Oltarnega društ
, So v teku, premier.
»i bo
I kontinenta leta 1942.
Afrika na stran zaveznikov, kamor bo prestopil po vsej priliki tudi admiral Darlan, znani La-valov sodelavec, ki se je nahajal ob zavzetju Alžira v Afriki in ki je zdaj v ameriškem ujetništvu.
Hitler zasedel vso Francijo
Ko je Hitler naznanil, da bo zasedel zdaj vso Francijo, to je tudi tisti del, ki je bil doslej nezaseden, kar bo storil, kakopak, v zaščito Francije, je stari francoski maršal Petain izjavil, da smatra s prehodom Francije po nemških četah premirje iz leta 1940 za prelomljeno in neveljavno ter da je poslej Francija svobodna, da se brani proti osišču.
Kje je francoska mornarica?
Nepotrjena poročila naznanjajo, da je francoska mornarica že odplula iz Toulona v namenu, da se pridruži zaveznikom.
Spopadi med Italijani in Francozi
Pa tudi Italijani so že vmar-širali v južno Francijo in po-Oltarnega društva sv. iročila naznanjajo, da so se že
ZADNJE VESTI
ogromen konvoj
new YORK, 12. novembra — Kapitan Oliver Lyt-tleton, angleški minister produkcije, je danes izjavil, da so se prepeljale ameriške in angleške sile in njihov vojni materijal v več kot 500 parnikili v Francosko Afriko, in da je te parnike spremljajo nad 350 vojnih ladij.
Zavezniška armada prodira z veliko naglico proti Bizerti v Tuniziji, kjer .je zbrana v naglici skupaj zmašena italijanska in nemška sila, pred zavezniškimi četami pa grme njihovi bombniki, katerih naloga je, "omehčati" vojaštvo osišča.
Smrtna kosa
Po. tri-dnevni bolezni je preminil včeraj zjutraj ob 11:50 Štefan Vuk, rodom Hrvat, v 1 starosti 54 let. Bil je vdovec
poznane družine Joe in Jennie ko nabavite na omenjenem na- Kristine. Truplo bo položeno nazavršili na italijansko - fran-i	lot +or. Ho afo
Vfllončip 15A0A Holmes Ave. «lm7„ rieno	i«. S1SK_______________t z<^dnjm aedem let ter je sta-
Valenčič, 15609 Holmes Ave. slovu. Cena sedežem je: $1.35, Želimo mu srečen povratek! I$1.85 in $2.20.
Padalo po nervozni j Visoko priznanje Rusiji
"Kljub temu, da ta vest ni j----
poslanici, ki je	Stalin Prcgled položaja na pacific-
k	Churchill je javno izjavil, da je bil
k) trizirani zbornici, "d^'inied nami dosežen popolen spo-v prihodnjih dnevih zgo-1 ^^zum.
. mnogo stvari," nakar;	Ru^i so možje
1 nervozno in tresočo j	go vzeli in prenesli svo-
0 zaveznico Italijo, re- razočaranje kot možje. Zo-hajkrajšem času nam	go se sovražniku in
zdaj stoje uspešno pred drugo
ha
razpolago ugodnejše bombardiranje Itali-
• 1 »	1 •! 1 ••w»i
nih m ruskih bojiscih
zimo.
Ameriško vojaštvo v dveh ofenzivah na Guadalcanal. — Volga je pričela zamrzovati, Nemcem pa je pričelo postajati vroče.
WASHINGTON, 11. novem-;bra. — Mornariški department

i
JG povedal poslancem, J® bila izročena vest o ^asablance v trenutku, ^®^opil v poslopje zborni-
^t!
'K	zasedbi Francije
je dospela vest, da je oklenil okupirati vso kjg ' S čemer je prelomil ^premirja, katerih se je k ^ichyju tako točno dr-k 2a ceno, da je žrtvo-bojne ladje in morije," ^'■'"^Ijajoč na ameriške rekel Churchill, napočil trenutek, ko ^ w Francozi pokopati '	ter misliti ta-
^r niisli general de
••dii .	za osvoboditev
•Je'"'
„	. v ... .. . v naznanja, da prodirajo amenš-
Razpravljajoc o velikih teza-1	i	. , . ,,v .
' ke čete na Guadalcanalu s svojo; drze vzdolž vse fronte.
Položaj na ruskih bojiščih MOSKVA, četrtek, 12. novembra. — Ruske čete trdno
udarci v Egiptu
J
^so bile izgube osi-i^Siptu "smrtne", je Chur da je z okupacijo
Afrike razgaljen tre
Italije, ki bo ^^aj težke napade.
vah dobavljanja zalog Rusiji, je premier dejal, da je bilo pri zadnjem konvoju v Rusijo potrebnih za spremstvo 77 bojnih ladij.
Samoobtožba
"Moje srce krvavi za Rusijo. Jaz čutim to, kar čuti menda sleherni izmed vas, da bi morali mi ž njo vred trpeti in da bi moral biti naš delež trpljenja večji. Vse, kar je rekel Stalin o nesorazmerni teži trpljenja in bremena, ki ga nosi Rusija, je resnično. Rusi so morali nositi najtežje breme trpljenja."
Izjava angleškega kralja LONDON, 11. novembra. — Angleški kralj je danes izjavil, da bodo njegove armade v prvem mogočem trenutku vdrle v Evropo, kjer bodo osvobodile one narode, ki ječe pod osovraženo jim dominacijo.
Nato se je kralj v spoštovanju poklonil hrabrosti ruskih armad ter dejal, da je njegova vlada trdno odločena, dati Rusiji vso možno pomoč.
ofenzivo na dveh frontah, in si-1 Na fronti je zavladalo mrzlo |cer vzhodno in zapadno od|'vreme; v okolici StaHngrada Henderson letališča,	| znaša mraz že 12 stopinj pod
V okolici Solomonov so a-;ničlo. Volga je pričela zmrzova-
meriški letalci sestrelili dvoje japonskih letal, v okolici otočja Nove Georgije pa so napadh pet japonskih rušilcev.
Pri aleutskem otočju so ameriški bombniki poškodovali dvoje japonskih transportnih par-nikov na Kiski, dočim so drugi ameriški letalci sestrelili iz zraka sedem japonskih bojnih letal.
Konec japonskega zmagovanja
Glavni stan generala MacAr-thurja, Avstralija, četrtek, 12. novembra. — Vrhovno poveljstvo naznanja, da so bile pri kraju Oivij ki leži 55 milj južno zapadno od baze Bune, japonske čete poražene in da so njihovi ostanki zdaj obkroženi, dočim je bila pri Gorari obkrožena in uničena druga sovražna skupina v bojih za kontrolo severno vzhodne Nove Guineje.
ti, Nemcem pa postaja čimdalje bolj vroče.
Drzen napad padalcev
Ruski padalci so izvedli drzen napad na neko nemško letališče ob Črnem morju, kjer so uničili na tleh 23 nemških letal.
Iz Stalingrada poročajo Rusi, da je bilo tam odbitih več sovražnih napadov in da je bilo u-bitih 200 Nemcev, kar pomeni, da so se vršili samo lažji boji. Prav tako so bili odbiti Nemci v Tuapse okraju ob Črnem morju-
Volga zamrzuje
Ob bregovih je Volga že zamrznila, veliki kosi ledu, ki plovejo po sredi reke, pa napovedujejo skorajšnje popolno za-mrznjenje Volge, nakar bodo! pričeli dobivati brambovci Stalingrada preko ledu svoje vojne potrebščine.
mrtvaški oder v petek popoldne Pogreb se bo vršil v ponedeljek zjutraj ob 8:30 uri iz hiše žalosti, 20974 Miller Ave., v cerkev sv. Kristine in nato na pokopališče Calvary, pod vodstvom August F. Svetek pogrebnega zavoda. — Bodi po-kojnici lahka ameriška zemlja, preostalim pa naše sožalje!
Sinček umrl
Staršem Vincent in Madeline Segulin, 864 E. 212 St., je preminil osem dni star sinček Charles, prvorojenček. Poleg staršev zapušča veliko sorodnikov. Pogreb se vrši v petek popoldne ob 1:30 uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žene in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine in nato na pokopališče Calvary. Naše sožaljei
K pomorščakom
V torek večer je odšel k pomorščakom v South Carolino Mike Gerl, sin obče poznane družine Mr. in Mrs. Andrew Gerl, 756 E. 200 St. To je že drugi sin Gerlove družine, ki se nahaja v službi Strica Sama. Sin William se nahaja pri vojakih v Pittsburgh, Cal.
coski meji prvi spopadi med 1-talijani in Francozi.
"Poročila s francoske meje naznanjajo, da je Petain nato, ko je zaman protestiral proti prehodu francoskega ozemlja po nemških četah, izjavil, da se ne bo vmešaval v odpor Francije proti Nemcem.
Laval zavrnil Hitlerjevo zahtevo
Poročila iz Vichyja naznanjajo, da se je Hitler odločil zasesti vso Francijo nato, ko je Laval zavrnil njegovo zahtevo, da bi sklenila Francija z osi-ščem vojaško zvezo.
To pomeni, da je Laval, ki je svoječasno izjavil, da želi o-sišču zmago, šel zdaj sam vase in izpremenil svoje nazore, ali pa je sovraštvo Francozov proti njegovi kooperaciji z Nemčijo tako naraslo, da se ni drznil storiti tega.
Hitler "zaščitnik Francije"
V svojem pismu Petainu se je Hitler označil za prijatelja Francije, katero hoče zaščititi pred invazijo zaveznikov, ki nameravajo vdreti v Korziko in v Francijo.
Druga fronta v Sredozemlju
S tem je postalo Sredozemlje
noval pri svoji, hčeri Mrs. Anne Sullivan, 1556 E. 32 St. V Ameriki se je nahajal 33 let in je zadnjih 17 let delal v American Steel and Wire Co. Tu zapušča tri hčere in tri vnuke. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ter na Calvary pokopališče. — Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje !
Smrtna' kosa
Po daljši bolezni je preminil na svojem domu poznani Anton Zoričč (Zorko), stanujoč na 890 E. 137 St. Dosegel je častljivo starost 80 let. Tukaj zapušča soprogo Anno, rojeno Jursič, sina Martina, hčere Anno, omo-ženo Petrovič. Alberto, in Matildo, omoženo Cote, pet vnukov in večUsorodnikov. Doma je bil iz Artiča na Štajerskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 49 let in je bil član društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzetja ter nato
V nedeljo, 15. nov. Koncert in igra
Mlad. pev. zbora S.D.D.
na Waterloo Rd. Pričetek ob 3.30 pop.
silna druga fronta, ko so priče-i na pokopališče Calvary. Bodi le drveti proti Toulonu in Mar-1 mu ohranjen blag spomin, pre-sseilesu Hitlerjeve kolone in ko| ostalim pa naše sožalje! so pričela njegova letala odna-i	Na dopustu
sati nacijsko pehoto v Francos-j Na dopust za sedem dni je ko Tunizijo.	j prišel v torek, mornar Vincent
Italijani v Bizerti	jBeno, sin Mr. in Mrs. Vincent
Poročila iz Tunizije nazna- Beno, 1419 E. 51 St. Nahaja se
njajo, da so čete osišča že tam. BBC radio pa naznanja, da so
pn mornarici Rhode Island.
v »New Port,
STRAN 2.
ENAKOEKAXNOai
12. novembra
"ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
ay Carrier in Cleveland afttl by Mall Out of Town;
(Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ..................................................................................$6.50
Ker Half Year — (Za pol leta) .................................................................................3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
For One Year — (Za celo leto) ................................................................................$7.50
For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4.00
for 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.25
magajo v delovanju rehabilitacije. Ustanovljeno je bilo središče, žrtve nezgode so bile registrirane in delo rehabilitacije dobro napreduje. Po skrbni preiskavi izgub in potreb vsakega Rdeči križ daje potrebne podpore, da morejo prizadeti ljudje začeti čim prej mogoče svoje normalno delo.
for Europe, South America and Other Foreign Countries; iZh Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države);
One Year — (Za celo leto) ................................................
Por Half Year — i.Za pol leta) ..................................................
Ali je zamisel Slovenskega narodnega kongresa prava?
log kongresa ter to važno in Anton Jeršin, John Wedic,l T:
................................$8.00
..................................... 4.60
Bnt<!ipd AS Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
AMERIŠKI RDEČI KRIŽ
Zaradi vojne mnogi ljudje pozabljajo na dejstvo, da je Rdeči križ to minulo leto jako razširil svoje delovanje za civilno prebivalstvo. Ta razširjena služba je razvidna v vsaki vrsti lokalnega delovanja.
Rdeči križ je zakoreninjen v samem srcu ljudi. Vi in vaš sosed in vaša želja, da bi pomagali svojemu bližnjemu, ki je v potrebi, tvorite oni duh, ki daje Rdečemu kiižu tako veliko moč. Naravno je torej, da organizacija služi našim domačim občinam.
Rdeči križ je dejanski danes bolj aktiven na domači fronti kot kdaj poprej. Vsakdo je na kak način prizadet po delovanju Rdečega križa. To minulo leto je Rdeči križ izvežbal milijone ljudi za prvo pomoč. Stotisoči so dobili pouk o domači oskrbi bolnikov. Javno-zdravstvene bolničarke po deželi in v mestih so obiskale bolnike in jih oskrbovale. Tečaji o prehrani so dali 200,000 gospodinjam boljše znanje o živežu in pravilno vravnot6ženih obedih. Prostovoljno osobje podiužnic Rdečega križa je izdelalo oblačila za razdelitev med siromake v dotičnih občinah in ovitke ter diugo operacijsko robo za rabo lokalnih bolnišnic. Prostovoljne bolničarske pomočnice služijo danes v bolnišnicah vsake države.
Jako važno delovanje Rdečega križa je pomoč, ki jo nudi v slučaju velikih nezgod. Ker dandanes cenzura omejuje objavljanje vremenskih poročil le na prizadete kraje ^ame, se le malo sliši o vremenskih nezgodah v Združenih državah. Vendarle je lani Rdeči križ priskočil na pomoč v 172 slučajih viharjev, povodnji, požarjev in drugih katastrof, ki so povzročile razsulo in smrti v mnogih pokrajinah.
Pomoč Rdečega križa v nezgodah je odvisna od potreb posameznikov. Mnogi so po dolgih letih težav, da si nabavijo hišo in pohištvo, čez noč izgubili vso svojo posest. Brez denarja, da bi svoje izgube poravnali, brez zavarovalnine, gledajo naprej v črno bodočnost. Ob takih okolščinah, začasna prehrana in streha, oblačilo in zdravniška oskrba ni zadosti. Take trpine treba rešiti njihovih skrbi in težav, da bodo v stanu zopet zaslužiti in postati ponosni člani svoje občine.
Da to doseže. Rdeči križ pomaga na razne načine. Nanovo je zgradil in popravil tisoč in tisoč hiš. Več jih je opremil z novim pohištvom od podstrešja do kleti. Dal je obrtnikom novo orodje, družinam semena za vrt, farmarjem živino in poljedelska orodja in na druge načine pomagal žrtvam, da se povrnejo v normalno življenje.
Taki problemi rehabilitacije po javni nezgodi so prišli na površje dne 29. minulega avgusta, ko je silovit vihai' udaril na obal Texasa, prodrl v notranjščino za več kot 100 milj in pustil za seboj razsulo, čegar škoda se je štela na več milijonov dolarjev. Vetrovi so dosegli brzino 100 milj na uro in valovi visoke plime ob nekaterih delih obali so bili uničili še več.
Razmeroma malo ljudi je bilo ubitih ali ranjenih z oziiom na silovitost viharja, ali preiskave Rdečega križa so pokazale, da je več kot 20,000 družin trpelo na izgubah ])Oslopij in poljedelskih oprem. Popolnoma uničenih je bilo 1,076 hiš. Več kot 17,000 jih je bilo poškodovanih, kf^kor tudi mnogo "tisoč farmskih stavb in poslovnih podjetij. Matagorda, Palacios, Port O'Connor, Port Lavaca, Rockport, Aransas Pass—primorska mesteca od 800 do
i. D
00 piebivalcev—so največ trpela vsled viharja.
Ko so se zastopniki in zastopnice naših narodnih organizacij, včlanjenih v slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, odločili za to, da bodo vsled nastalih političnih razmer začeli med ameriškimi Slovenci politično gibanje potapljajoči se Sloveniji v pomoč, so sprejeli in dali objaviti v našem časopisju dobro zamišljeno in krasno sestavljeno izjavo, ki naj bi bila nekakšna osnova za program našega narodnega kongresa v Clevelandu.
Izjava se pravilno opira na neovrgljivo zgodovinsko dejstvo, da so Slovenci narod, ljudstvo, ki ima v vseh ozirih pravico do političnega in gospodarskega obstanka, čeprav jim ga naši sovražniki—Italijani in Nemci—z vso nesramnostjo roparskih banditov odrekajo in to nekatere korifeje v Wash-ingtonu pa Londonu zlasti laškim grofom celo verjamejo.
Lahi—fašistični in oni Sfor-zove sorte—se veri j o in rotijo pri vseh svojih svetnikih i i: svetnicah po uradih našega državnega dddelka, češ, da je brez slovenskega Primorja, Istre, Reke, Trsta, Gorice, Vipave, Idrije in Postojne pa menda tudi Ljubljane obstanek laške dežele v nevarnosti. In nekateri naši državniki jih verno poslušajo, čeprav čitajo dan za dnem v ameriškim tisku zanesljive vesti o strašnih grozodejstvih, ki jih počenjajo "kulturni" Lahi nad Slovenci širom po Sloveniji že več kakor leto dni.
, Tudi naciji brenkajo v svojih trobilih nekaj gličnega glede severnega dela lepe Slovenije ter celo trdijo, da so Slovenci nemškega pokolenja.
Oboji si na vse pretege prizadevajo prevpiti zgodovinsko dejstvo, ki jasno govori, da so bili Slovenci na svojih sedanjih tleh, po katerih tako neznansko skomina na eni strani nadute Nemce, na drugi pa zemlje lačne Italijane, lastni gospodarji in priznan narod, ko še ni bilo ne duhu ne sluha o kakem italijanskem ali nemškem narodu, nikar še o kakih fašistih, naci-jih in drugih takih "demokratih."
Preden so na račun svoje zaupljivosti in vsled pritiskanja svojih sovražnikov izgubili Slovenci svojo politično neodvisnost, se je slovenski svet raztezal gori od Donave pa doli do Jadrana. V slovenskih rokah je bila cela Koroška, cela štajerska, Kranjska, Goriška, tržaška okolica s Trstom, Istra in dobršen del madžarskih nižin.
Slovenci so bili narod, ko še ni bilo niti laškega, niti ne nemškega ljudstva v sedanjem/ pomenu, in svoje narodnosti niso izgubili do današnjega dne, ko se ob strašnem trpljenju in strahovitih žrtvah bojujejo na
jamčena popolna pravica do svobode v političnem in gospodarskem življenju.
V osnovni izjavi za program našega narodnega kongresa se poudarja, da se ima na podlagi zgoraj ugotovljenega dejstva naše politično gibanje odločno potegovati za demokratično in avtonomno Slovenijo, ki mora uključevati in obsegati ves slovenski svet, pa če se naj potem zastran tega cela Mussolinije-vega kraljevina podre.
Za to tudi prelivajo svojo kri in prenašajo grozovito trpljenje združeni Slovenci v stari domovini, ki je sedaj v smrtni nevarnosti. Cilji našega političnega gibanja, ki mu bo začrtal pot in izbral sposobne moči v njegovo vodstvo SLOVENSKI NARODNI KONGRES v Clevelandu, so želje in smotri naših bratov -in sester onkraj morja.
Zamisel Slovenskega narodnega kongresa je potemtakem prava in se moramo zato zanjo zavzeti z vsem srcem pa v kar najtesnejši povezanosti v s i ameriški Slovenci brez izjeme in razlike.
Zvdnko A. Novak
prepotrebno stvar moralno pod-pro čim največ mogoče.
6—Da	se naprosijo naši Cle-velandčani, naj se pobrigajo, da bo tam vse dobro pripravljeno za kongres in se za vodstvo priprav poskuša najti pripravna oseba.
7—Za	program kongresa naj se pripravijo trije glavni referati in sicer:
I.	VOJNA IN AMERIŠKI SLOVENCI.
II.	POLOŽAJ SLOVENCEV V JUGOSLAVIJI IN ZAMEJ-NIH DRŽAVAH TER NJIH BODOČNOST.
III.	POLITIČNA AKCIJA AMERIŠKIH SLOVENCEV.
Odbor smatra za važno, da kongres najprej spregovori o lojalnosti ameriških Slovencev
Louis železnikar, Chas. Pogo-relec, Josephine Erjavec, Uršula Ambrožič, Mary Polutnik, Joseph Ponikvar, odborniki.
Ker je s tem rešeno vse predloženo, se seja zaključi ob eni uri popoldne.
V. Cainkar, predsednik;
Anton Krapenc, zapisnikar.
am
brd, N Wovoi v En! v živo,
'iti in
ovek, : demot 'finski
Pozdrav Mihajloviča ameriškemu narodu
National Broadcasting Cam-pany (WEAF) je priredila dn& 1. novembra uro ameriške vojske, posvečeno Jugoslaviji. Ob priliki te svečanosti, je bil oddan na radiu pozdrav generala Draže Mihajloviča ameriškemu
SKRA

in nasih vsestranskih vojnih na- , . . _
, , , , . , , narodu, katerega besedilo smo porih ter sploh, da so pri wash- , ' • i- j	______
Novice iz domače
Trinajst Ribničanov Ribničanu Virantu zadnjo nedeljo. Ko	glejg
Mc
pa je eden predlagal, na a v
program za slavnost
program kar eno za
eniC'l
ingtonski vladi popolnoma prepričani, da smo dobri in zanesljivi državljani in se dobro zavedamo, da so naše dolžnosti do Zedlnjenih držav prve ter kako čutimo do svojih bratov v starem kraju. To naj bi bila glavna tema referata št. 1.
Glavni namen našega kongresa je seveda, da povemo, kaj želimo in hočemo za svoje brate v starem kraju in to naj bi se povedalo v referatu št. 2. V tem referatu se mora obdelati in jasno ter s krepko besedo postaviti vse potrebno o nesreči in trpljenju Slovencev, o njih stremljenju po zedinjenju, o-svobojenju, želji po demokraciji, bodoči socialni uredbi njihove države in sploh vse glede pravičnosti kot podlage za bodoči mir v Evropi. Ta referat mora tvoriti jedro našega kongresa. '
Za uspešno izvajanje naše Predsednik Cainkar odpre se- politične akcije je neobhodno jo ob 10. uri popoldne. Navzo-1 potrebno, da imamo dobro za-či so bratje Vincent Cainkay,, mišljeno organizacijo in v refe-Joseph Zalar, Leo Jurjovec in; yatu št. 3 bo predložen kon-
takrat naj se malo us'

ZAPISNIK
seje Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenske sekcije, vršeče se 20. oktobra 1942 v prostorih glavnega urada Slovenske narodne podporne jed-note, Chicago, III.
Anton Krapenc. Ti tvorijo ožji odbor, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za Slovenski narodni kongres.
Za zapisnikarja je imenovan Anton Krapenc.
Br. predsednik na kratko poroča o do sedaj že storjenih korakih za Slovenski narodni kongres, glede katerega je bilo na seji JPO-SS 12. sept. definitiv-no zaključeno, da se ima vršiti 6. decembra t. 1. v Clevelandu. Zaeno omeni, kaj je potrebno, da se še stori, da bo kongres res reprezentativen in uspešen. Poda tozadevna priporočila.
Poročilo predsednika se vzame na znanje.
Sledi daljša razprava glede priprav in načrta sploh in nato se sklepa o točki za točko, kakor sledi:
1—Ker	je razvidno že sedaj, da pride pred kongres veliko več reči kot jih je mogoče v enem dnevu opraviti, je zaključeno, da se kongres začne v soboto, 5. dec. in konča se v nedeljo, 6. dec. Torej bo trajal dva dni.
2—Sklenjeno	je, da se povabijo na kongres clevelandski župan Lausche, zastopnik Ameriškega slovanskega kongresa in zastopnik washingtonske vlade.
3—Predstavnikom	jugoslovanske vlade se dovoli, da smejo kongresu prisostvovati kot opazovalci, ne morejo pa sodelovati pri programu, ker slednji mora biti delo izključno
la proti nemškim roparjem in laškim banditom.
Porv-r jene, da se vihgr bliža, so podružnice Rdečega k: v nekaterih krajih bile v stanu alarmirati občinstvo v "n prej in mnogo ljudi se je zateklo v notranjščino,
rrcdno je vihar izbruhnil. Nujna zavetja, kantine in po-rtajc za prvo pomoč so bile postavljene v šolah, cerkvah in drug-ih poslopjih za oskrbovanje beguncev. V samem mestu Bay City, 25 milj v notranjščini, se je 900 ljudi ;:iiir\i'o v zavetiščih Rdečega križa. Za druge se je našlo doma pri tamošnjih ljudeh. Kantine Rdečega križa čez nedeljo dajale hrano beguncem.
Radi veličine nezgode je bilo odposlanih 27 delavcev iz narodnega glavnega stana Rdečega križa, da po- znameniti "atlantski izjavi" za-
strani demokracije za svojo [ ameriških Slovencev.
svobodo in demokratična nače- 4—Da bo pri društvih več za-
gresu načrt, v katerem bo povedano, kako to nameravamo in kaj nam je storiti politično v prid Slovencem v Evropi ter kako bomo prišli do denarnih sredstev za tako delovanje.
8—Sklenjeno	je nadalje, da se referati poverijo več sposobnim osebam, ki naj delujejo kot ožji odbor s predsednikom na čelu. V poštev naj pridejo uredniki naših listov, pisatelji, voditelji večjih organizacij in sploh bolj prominentne osebe, katere naj vprašamo za sodelovanje.
9—Da	bo mogoče vse referate pred kongresom dobro preuda-riti in narediti eventuelne spremembe ali potrebne popravke, je sklenjeno, da se celotni odbor sestane enkrat še pred kongresom v to svrho.
V odbore za referate so imenovani in naprošeni za sodelovanje sledeči:
Za referat VOJNA IN AMERIŠKI SLOVENCI—Louis Adamič, predsednik; Frank Lausche, Ivan Zorman, Ignac Hude, James Debevec, Anton Šabec, Ivan Zupan, Anton Ter-bovec, Ivan Jontez, Louis Rozman, Albina Novak, Ivan Jerič, Ivan Molek, Janko Rogelj, rev. B. Ambrožič, rev. A. Urankar, Jacob Zupan, Geo. J, Brince, Rado S taut, John Germ, odborniki.
Za referat POLOŽAJ SLOVENCEV V JUGOSLAVIJI IN ZAMEJNIH DRŽAVAH TER NJIH BODOČNOST—E t b i n
nimanja za zastopstvo, je sklenjeno, da se pošljejo posebna
Po naših modernih in demo-1 pozivna pisma vsem društvom kratičnih nazorih bi imel biti in klubom ter centralizirane or-vsak še tako neznaten posameznik važen del naše narodne celote in po naši ustavi pa drugih deželnih postavah deležen tolikšnega uvaževanja kakor tista celota.
Slovenci so delec, so enota v družbi narodov, katerim jp po
ravnokar prejeli, dočim je jugoslovanski ambasador, g. Konstantin Fotič prečital naslednjo poslanico.
"Pred letom in pol je general Mihajlovic začel borbo proti invaziji osišča, zbiral posamezne skupine jugoslovanske vojske in organiziral civilni odpor najprej v planinah zapadne Srbije, pozneje pa širom vse Jugoslavije.
Njegov odpor ni prenehal niti za trenotek in je navzlic vsem drugačnim vestem neprestano rastel in postajal sovražniku čedalje bolj nevaren.
General Mihajlovic in njegovi vojaki, katerih sovražnik no more poraziti, so ponos naroda in simbol duha "svobode, ki š: vedno živi kljub tlačenju in o krutnostim, ki jih sovražnik izvaja v Evropi.'
Zaslužil je, da se spominjamo njegovega imena in imena njegove vojske z občudovanjem in hvaležnostjo.
Pozdrav generala Mihajloviča ameriškemu narodu se glasi:
"Ameriškemu narodu in ju naškim oboroženim silam na su-hem, na morju in v zraku, pošiljam iz svobodnih jugoslovanskih planin — obenem s svojimi bojevniki za svobodo domovine in svobodo vseh tlačenih narodov v Evropi — pozdrave in izraz globokega zaupanja v zmago zedinjenih narodov. Jugoslovanski bojevniki, ki se zdaj že več nego leto in pol pod mojim poveljstvom bore- proti silam teme in zla, so globoko u-verjeni, da bo njihov boj prinesel bogate sadove in se zaradi tega ne strašijo nobenih žrtev za naš skupni cilj.
Kakor leta 1918 bodo ameriške Zedinjene države s svojimi junaškimi oboroženimi silami in s svojo ogromno proizvodnjo vojne opreme vseh vrst, znova prinesle Evropi osvoboje-nje. Velika Britanija in Rusija obenem z Ameriko in z ostalimi zedinjenimi narodi, bosta zagotovo še enkrat izvojevali zmago nad silami osišča in osvobodili svet tlačenja in suženjstva.
Vsi veste, da je število padlih Jugoslovanov približno milijon; vsi veste, da eo bili v Srbiji in Sloveniji mnogi kraji razrušeni z ognjem in mečem; vsi veste, da je navzlic temu naš narod že leto in pol v neprestanem boju in da je skozi vso to dobo priklenil na jugoslovansko ozemlje preko 30 divizij osišča. Znano vam je, da vzdržujejo jugoslovanske matere in žene moralo naših vojakov in da ta morala I ni bila nikdar močnejša kot je
dar bodo ljudje žejni. 'tiski \ den predlagal, da se cajtenge, da bo zvedel c ik, gj je glasovalo vseh trinar kaj
"iso z
Na takole patriotično j kko ^ ozirat' A.ine
f«Volu(
se moram pa res je žlahta.	. •'^Voli
Zadnjič sem prejel P'f ^ ® pri deče vsebine. Joe, kupi ^nai^ bonde danes. Pridi kaj prinesi nam pokusit no, da ti bomo povedala , dobro. Pa ne pozabi 15. novembra, točno o'-popoldne. To pride na Ti ne bom nič povedala To mora biti "surpraj^ pak ne pozabi prinesti vi^ , pozna, da je članica SV j Sjq selnih Slovenk št. 2 Prej se je pisala Kom® ' daj je pa Ponikvar. . % Smo ravno eno leto
k
No ja, saj sem vedeli tako. Tisti Andy, šuštaf'
Mo;
tudi tajnik Društvenega mi je povedal, da sin Joseph k vojakom 1 zrakoplovskemu oddelkih. ^ Antonio, Texas. To pa
or;
lOv' ^žal: :ov iko
da bi jaz pomerkal na soprogo.
Joe
Pomagajte prepl ti gozdne poz^™
Vk
iVe:
■tii, ki Mil
:bri; 'Ost 1 ii»*''lu
Naš narod stoji P^"® J t jo nevarnostjo v svoji ^ ni.' Ravno tako naši |
n
"Di, >(
Nemarna žigrca ali kdorkoli jo meče —- \ .' vzročiti toliko škode 'j!
' i y J
žigalna bomba za n^® cenljive gozdove in Dolžnost vsakega je:	g,
1. Kaditi le na' var'^^ stu, kjer ni zanetijivih ^ gozdnih pokrajinah, kje' . povedano kaditi, ubog^J
:k,
"No Smoking".
2. Bodite sigurni gurni, da je vaša žig' j reta ali kres ugasnjen predno se oddaljite
f
3. Takoj prijavite vS
aK
Pokličite najbližjega » ' ali državnega požarneg ja.
BONDS
I?
k :n! h
K*"
tej krvavi borbi, ^ štejemo in ne štedim® ^ vdahnjeni smo z upa^^J Amerika ne le znova r (• Evropi do svobode, , jlg bo tudi storila in potrebno, da dobe
Kristan, predsednik; rev. J. M..,
Trunk, Mary Prisland, rev. Vi-i	godite prepričani, da bo
tus Hribar, rev. Milan Slaje,i™°	vztrajali v
rev. M. F. Kobe, Frank Gospo-neenakem boju pro-
__________________________________________ darič, Frank Zaitz, rev. Zakraj-I^' osvojaču, dokler naš narod
ganizacije se naprosijo, da jih šek, Joseph Zalar, F. A. Vider,doseže svoje svobode razpošljejo svojim podružni-! Math Petrovich, Anna P. Kras-/"^^ (dokler zadnji Jugoslovan| izstradani evropski j cam iz svojih uradov ter s svo- na, Zvonko Novak, Katka Zu- pogine na polju slave in ča-j zmagi čimveč jo	^
jimi priporočili, naj volijo in pančič, odborniki.	moč. V tem prepri''
pošljejo zastopnike na kon-j Za referate POLITIČNA AK- Cetniki, katerim poveljujem, ljujemo svojo borbo gres.
5—Sklenjeno je, da se napro-
sijo vsi slovenski časopisi in re-
'CIJA AMERIŠKIH SLOVEN- bolj ko kdajkoh, zaupajo v to,|vanskih planinah in CEV—V. Cainkar, predsednik; bodo Rusija, Velika Britani-jbo naš narod kmalu	j
Leo Jurjovec, Anton Krapenc, .1^' posebno pa Amerika, storile bojen in naša lepa
vije v Ameriki, da pišejo v pri- John Gornik, Anton Zbašnik, vse, da podprejo naš narod v Jugoslavija obnovljeP^
fimbra, 1942.
B N % K 0 R7K N O 8 T
STRAN 3.
Urednikova pošta
smo brezbrižni?
New Jersey. — Pod laslovom je bil priobčen
fv Enakopravnosti, ki je ^ živo, da bolj ni mogel. ~ in misli kot Slovan, bvek, ki mu je nadvse [ demokracija in svoboda '^finski zemlji, se je goto-z njim strinjal. Pove-bilo dovolj jasno in res-Zakaj smo brezbrižni ? gorski Slovenci smo več ''fizbrižni. Ne vem zakaj. Ze dovolj gorja naredil v triindvajsetih letih? ' je zadnji čas se zbuditi, bo že prepozno.
^ sem tudi uredniški čla-^ "Prosveti" z dne 22. ok-^ Slede revolucije v Italiji.
^olek med drugim ome-"Italiji ni nobenega i o kaki revoluciji, in ^^^olucije ne bodo dvignili ^ki Sforze v Ameriki.
jneta z naših slovenskih gora — Musso s Snežnika in Hitler z Ko ■ rotana.
'Ker je sovrag po zadnji vojni in tudi sedaj uničil več kot polovico prebivalstva in na nje-
gih ne potrebuje. Sugestija je hvalevredna. Kot Slovenci, državljani te zemlje bomo žrtvo- govo zemljo naselil svoje ljudi, vali svoj prinos k zmagi Ameri- bi jih bilo treba iztirat nazaj, ke in s tem enostavno lahko. odkoder so prišli. Tukaj po voj-pričakujemo zaslombe tudi za ni bo gotovo tisoče naših Iju-staro domovino. Atlantski čar-' di brez dela in so sorodniki onih
doma, katere je nacifašizem u-moril. Ali se ne bi našla pota, potom katerih bi se naše ljudi naselilo tam, namreč one, kate-
ter nam daje upanje, da bo pravica zmagala.
V zadnji vojni smo tudi imeli 14 Wilsonovih točk. Pri zele-
ni mizi pa so jih vrgli v koš, re Bi to veselilo? Drugič — oni
ker je večina zmagala in naredila po svoje, brez da bi se odstranilo vzroke za bodoče vojne. Lep kos slovenske zemlje je vzel Italijan, nekaj pa Nemec.
V sedanji vojni mislita oba še ostalo imeti, narod pa uničiti. —
'k,
ko je prečital isti je lahko mislil, "c, pa y pa bodo ti Italijani, ker "'^0 za nič, itd." To pa ni
l«ko
I ' ameriški vladi, ki je i 600 tisoč Italijanov, j. ^Ijanov, kot lojalne Ame-m "la so vsi za zmago A-j zaveznikov ^roti naci-
^ diplomatsko delo v tem I Ko se je šlo glede lo-ftaših Primorcev, naha-» .Se pod peto Italije, je porazno in naivno, ' ^®deli pri čem smo. V il' Italijanov so všteti tu Slovenci, ki jih I-ilj^^ejejo za svoje. Sforza nikjer ne omenja Slo-'• k da jih sploh ni ni-
Radi tega je priporočljivo, da bi bodoči kongres v Clevelandu o-dobril širše sodelovanje z nami naklonjenimi narodi, kot na primer z Rusijo, ki je vedno bila prijateljica Slovanov.
^wucije ne bodo dvignili g^j imajo Slovenci pričako-
^	' vati od Italijanov ali Nemcev?
Le spomnite se kaj je bilo pred zadnjo vojno, ko so bile Avstrija, Italija in Nemčija v prijateljskem objemu. Kdo so bili žr-%	Italijani tu-1 tve radi tega, ako ne Slovani ?
itieriki so izvojevali ve-, sedaj po tej vojni je najbo-]f [o J°^(:Usko diplomatično j da se jim poreže pero ti, da ny. „ 1-.	1-. bo potem Evropa varna v bodo-
če pred vsako vojno.
Ko sta Besednjak in Vilfan po zadnji vojni zahtevala v italijanski zbornici več pravic za primorske Slovence, jima je Muso rekel, naj preveč ne govorita, ker sedaj smo mi Italijani na gori Snežnik. Nemci so se postavili na karotan. Tako je bila usoda Slovencev zapečatena in uničen je bil vsak razvoj na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. Postali so pravi sužnji nacifašizma. Mussolini rabi za Slovence psovko "schciave" in pagani. Hitler jih pa naziva za slovanske pse. Ta lep nauk in sovraštvo sta vlila v 23 letih v dušo obsma narodoma, da danes tem bolj brez vsakega usmiljenja koljejo nedolžne ljudi.
Da bodo Slovenci v bodoče živeli na svoji zemlji brez strahu pred podobno zverino, priporočam bodočemu zastopstvu slovenskega narodnega kongresa, naj dela na to, da se oba umak-
ki bodo tam ostali, bodo brez vsakih sredstev, bolehni in nesposobni za težka dela. Oni bodo potrebovali pomoči več tisoč naših Slovencev v Ameriki.
Tretjič — begunce in druge naše ljudi, ki jih je nacifašizem izgnal v razne kraje, bi bilo treba spraviti nazaj na svojo zemljo. Za eno kot drugo, bodo veliki stroški in veliko bo treba tudi požrtvovalnega dela. Bodoči kongres v Clevelandu bo imel nalogo vse to izvesti, ako se bo le dalo.
Na slovenski zemlji v domovini, kjer so v zadnji vojni zasedli nacifašisti, ni več Slovencev s starimi slovenskimi imeni, podedovanih od starih dedov. Pa bodo rekli nacifašisti, tukaj je vse nemško in italijansko.
Članstvo naših slovenskih podpornih jednot in zyez dobro ve za naše vasi, za ravnine in doline in gore, ki so živa priča ljudi iste zemlje. Odkar obstojajo naše podporne jednote in zveze ni še visel nad našim malim narodom v domovini uničevalen Damokljev meč kot sedaj. Nam grozi tudi tukaj v svobodni Ameriki. Hočeš ali nočeš, mora sleherni, še tako zakrknjen, priznati, da smo v vojni za našo Ameriko, in obenem moramo biti za staro rojstno domovino. I Boj je eden in išti ter žrtvo-; vati moramo na dve strani. — I Kdor ni še žrtvoval za oboje, ni i vreden, da ga nosi zemlja. To zahteva naša sorodna kri člove-' čanstva, to zahteva narava sa-I ma.
Andrej Križmančič.
"We cannot have all we want if our soldiers and sailors are to have all they need."
—Franklin D, Roosevelt

BUY WAR
BONDS
Tista ekstra nekaj!
... Vi jo lahko opazite vsakokrat
SLEHERNA gospodinja vam lahko pove/ da je treba v vojnem času ,dodati nekaj ekstra k gospodinjstvu, da napravi dom prijeten in % zadovoljiv. In gospodinje vedo, da ledeno mrzla Coca-Cola v steklenicah, leske-ča, osvežujoča, pomaga oživeti najvažnejši del doma ... ljudi v njem.


Mali oglasi
Ženska
; lahko dobi delo za pomagati v ' kuhinji in v restavraciji. Tu ' dobi tudi svojo sobo ako hoče. : Vpraša se v Sylvia Cafe, 546 E. 152 St.
REVMATIČNE BOLEČINE?
Liobite dolgotrajno, prijetno toploto s Pain-Expullorjem — čudovitim marilom. Nad 18 miljono: prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain-Expeller s Sidrom na Škati jici.
P A I N - E X P K I, L E K
Na domu, kol v obrambnih tovariuiii, Itt naših bojnih fronUh, piiuašu Coca-Cohi v slcklenloah prijetno o k r e p cltev, ki ohijšii delo.



Cleveland Ceea«Cola Bottling Company PRospeet 0333
Bungalow za obrambnega delavca
41/2 sobe, se proda ali odda v :dajem; "lease" se odda na zahtevo za 12 mesecev. Lota 50x150. Nahaja se blizu obrambnih tovarn, transportaci^e in šole, v slovenski naselbini, v lepi okolici. V hišo se lahko takoj vselite. Cena $6000. Nahaja se na 950 E. 236 St. Za podrobnosti se zglasite pri
JOHN ROBICH
GRADBENI KONTRAKTOR 18650 Meredith Ave.
* Kupujte vojne bonde! *
3 sobe se
^ °2no je, da bo Mussoli-^^ganizacija 600 tisoč I-z Sforzom na čelu, vse račune naših bo-v stari domovini in da Zgodi tako kot v zad-ko je italijanska ar-'W	brez vseh ovir
t [^j.,®'^sko zemljo.
^^^^nski voditelji so dobro * ,naši pasivnosti in ne-^ moralno pri naših Iju-
,L škoduje in jih dela g tem se daje il ^ovražniku, da ve ka-Jl 11 Je postopati napram ^ pristojnih mestih, [j i , °^a po.slanica, poslana i (tii^'^^'tkim po radio v San na italijansko Ijud-(f <5 bila podžig na revoluci-^^^Ijonov ljudi v Italiji ^^^ifašizmu. Sforza se v boji partizanov, ki se 'JSi, fašizmu in delujejo ^jenje slovenske in hr-^einijg izpod jarma fa-'ifugi sapi pa dela, da ®^etom prikazal, da se bojujejo proti Sforza si osvojuje 1^^ ® ■— partizane — za I-'%i ® tem hoče skriti in 'i|h ^^®a zverstva, katera fa
Pasijonska igra
'i
k	z našimi ljudmi
Počp
Svetovno najstarejšo in naj-
K ^ Italijanov na račun | znamenitejšo dramo, "Pasijon" m<in Hrvatov, ki pa;se te dni vprizarja v mestnem b ^dpre oči, da bi spregle-1 avditoriju. Prva predstava se je .	naši voditelji ne | vršila v torek, 10. novembra in
!se jo bo kazalo vsak večer do k' narodnega kongresa, 119. novembra.
A ^ ^a v kratkem sklicuje, i Josef Meier, ki igra vlogo % ®Pravi skupaj pod eno I Kristusa, je svetovno znani u-} ^ Slovence v bodočo ^ metnik, ter je potomec sedme Jugoslavijo. Za trd-1 generacije umetnikov pri Pasi-r	tak projekt, bi bilo j jonski igri. On sam je kot 10
^ S	takoj po zadnji voj-; tednov staro dete imel vlogo pri
^ ^ tako kratkem času | predstavi kot dete Krist, in od za izvesti, ker so | tedaj vedno nastopa s temi u-čeprav člankar v j metniki. Sedaj je 38 let star. da naj ima za-j Ena izmed najbolj učinkovitih



'i;'.-/.'- I - A	: "TV' •' "•
'■'M , '	"t A/'' ■.'''' v ,
•„ %- „p.,,»;^ *•»
'• • »1.V-' .• ■ ' '-'i .-V- ■ <- J, ■'■
,r-.-'
^	v i"', 't: ■ >
t'i> M

odda v najem; zelo pripravno za priletni zakonski par ali za novoporočence. Vpraša se na 15609 Holmes Ave.
LICENCIRANI KURJAČI
Plača na uro
Punch Press operatorji
f Plača na uro in od komada
TEŽAKI
Plača na uro Ce ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite.
Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152 St.
ŽENSKE
21 do 45 Učenke za obrambno delo
Plača na uro Vprašajte za Mr. Johnson
TUCKER MACHINE PRODUCTS CO. 15223 Saranac Rd.
ŽENSKE
za kvačkanje (crocheting) in šivanje na roke
Zglasite se pri
PLATZNER KNITTING MILLS 2811 Vermont Ave.
Pulton all Detroit kara
INSTRUCTORS
Najbolje, da se temu privadite . . . videli boste veliko tega to zimo!
ySE kaže, da bomo imeli to zimo veliko več sitnosti s "startanjem" kot pa že mnogo let. Avti bodo starejši. Manj vožnje bo o&labelo baterije. Vzlfc temu pa zopet pravi, Standard OH, "Vi startate, ali mi plačamo!" — in zapostavlja to izjavo s pismenim jamstvom.
Čeprav niste potrebovali te precenljive vrednosti v drugih letih, ne bodite brez te protekcije TO zimo. Dobite jo BREZPLAČNO pri SOHIO. z običajnimi zimskimi predpripravami. Nobenih zamotanih sitnosti, ničesar, kar ne bi morali vseeno storiti, ako hočete, imeti vaš avlo v prvovrstnem stanju, da bo trajen.
Ustavite Kc na SOHIO postaji Se nocoj in nabavite si VASE pismeno jamstvo za startanje. Jc to res nekaj za imeti, zlasti TO zimo. ko bo težje za startati avte in ne boste dobivali vremenskih svaril!
• bodočega kongresa Y ^govore z ameriško f ^^^^"Ktonu in da dru-
prizorov te predstave je raz-. svetljava, ki je izzvala navduše-i nje vse povsod.	I
THE STANDARD OIL CO. (OHIO) Ohijska kompanija.-.V poslugo Ohajčanom
Vaše SOHIO pismeno jamstvo za startanje dobite BREZPLAČNO če rabite
1.	SOHIO zimski gazolin
2.	SOHIO zimsko motorno olje
3.	SOiHO zimsko "pear" olje
4.	Imate baterije čekirane na . 1.250
. . .. in samo to!
The Instructors Unit of the U. S. Citizens Defense Corps, has been established in an administrative order issued by James M. Landis, Director of the U. S. Office of Civilian Defense.
The insignia for Instructors consists of an inverted equilateral triangle, centered, above which is a: falling bomb, to the left of which is I a chemical retort, and to the ripht, of which is a flame in red, within a white triangle in a circular field! of blue. The insignia may be used, generally but not on arm bands or( brassards.
Duties of the Instructors in thek U. S. Citizens Defense Corps shall' consist of giving courses of train-i ing and instruction to units of th«*, Daense Corps, as prescribed from time to time by orders or instructions of the Director. Appointment as instructors shall be restricted to«' eligible persons who have registered for training and have satisfactorily completed prescribed and approved courses of training or instructions, by the Local Defense Council, on the basis of ability to perform prescribed duties, by the legally authorized appointive authority of any State or community subject to any further rules, re.-ru-lations, or orders, issued by the Director.
* Instructors who are graduates of War Department Civilian Protection Schools may wear the pre-•cribod insignia encircled by a wreath of laurel.

O
r^T	Ty^ % fT-'O'T^T	Drastva SLOVENEC št. ISDZ
PLESNO VESELICO
OB 8. IJBI ZVEČER
V Slovenskem nar. domu
NA ST. CLAIR AVE.
SRNICK'S ORCHESTRA
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
12. novembi*]
Andrew J. Higgins
NAPOLEONOVA TAJNA LJUBEZEN
Zgodovinski roman
"Kaj mislite, madame!" je spet v salonu, kjer jo je Jože-prestrašeno vzkliknila Klara dej fina takoj dohitela
Reniusat. "Naj bo mnenje vašega veličanstva pravilno ali ne, povzročili boste s tem samo škandal, ki vam ga bo cesar gotovo zameril. Vsekako bi bila pa moja navzočnost v tajnih sobanah ob taki uri skrajno ne-
Za trenutek sta se molče spogledali, nato sta udarili v glasen smeh, ko sta videli druga drugo tako preplašeno. Za nocoj je bilo njune podjetnosti konec.
Ali je cesarica ali njena dvor-
prikladna, in ceser mi je ne bi j na dama kaj izblebetala? Vse-nikoji odpusti. Le ■ pomislite,! kako je Duroc že drugo jutro kakšen prizor mora nastati, ako, zvedel vso reč ter jo povedal se vaš sum potrdi; v kolikšno'Napoleonu. Cesar se ni hudo-zadrego bi se sami spravili vjval zaradi tega. Slika žensk, ki tem primeru! Kaj pa hočete] sredi noči kakor neumni dir-
storiti? Obsuti njegovo veličan-j stvo z očitki? Zelo se bojim, da se ne bi uračunali in da ne bi 'cesiir, posebno če je kriv, na vso moč povzdignil glasu, da vam zaveže jezik."
"Dovolj mi je tega," ji je Jo-žefina segla v besedo; "misel, da me vara, tu ,komaj nekaj korakov od mene, mi je neznosna. Puščam mu vso prostost, saj veste, Claire, a konec koncev jo vendarle zlorablja, če se ne
jata po gradu, ga je samo zabavala. Vendar je sprejel to pustolovščino za dober nauk. Da bi se ognil'vsakega škandala, je sklenil, da poslej ne bo več sprejemal prijateljice v Tuile-rijah, ampak bo hodil k nji. To je storil manj iz obzirnosti do cesarice kakor zato, da bi pri-zanesel grofici Walewski vsakršno presenečenje in vsakršno žalitev.	►
Povsem novo čuvtsvo do nje
Vohun


'.'V f ^

K!3ga&^%ga%K



Nemška vojaka
M
SlMI
5sy
(
delat kot po navadi. Začnem podpisana prav lepo delati ob 3. uri popoldne, do j vsem najinim sorodni 11:30 ure zvečer. Boss pride k,prijateljem, ki so potni meni in mi reče, Tony, ob 7. uri j darovali, da se je vse j pojdi domov, ni zadosti dela za j izvršilo in zadovoljno vse nocoj. Potem mi pravi, dajlo.
kako je bil v zadregi, da kaj ^'1 Najlepša hvala TonW j bom mislil, da ravno mene poš-jjot in Ivanki Marolt, ^ Ije domov. Jaz si mislim, bo pa j Oni dve ste imele naj^'^,
<ravno prav za nocoj. Bova šla zida se je proslava najini Imojo soprogo na zabavo v Slo-nico vršila. Torej, še venski dom na Holmes Ave. |pa hvala vsem, Tončka iWiji so
Mrs. Čopič je nam dala že tri ka.	|Wo
tedne nazaj vstopnice, da mo-j Hvala ženskemu	^
reva priti, ker direktorij in žen-ihinji in vsem drugim
IXXV
Na sliki sta dva nemška vojaka, člana nemške pancer divizije pred Stalingradom.
Presenečenje
morete toliko ohrabriti, da bi! ga je bilo prevzelo: čustvo spo-šli z menoj, ostanite tu. Sama!štovanja.
poj dem. Nesrečnikom je menda Do tistih dob žensk ni bogve-usojena, da jih puščajo pri j a-1 kaj razumel, čeprav mu je njih tel ji na cedilu."	' j družba godila. Bal se je njiho-
"Če. je tako, madame, tedaj! vih spletk ter jih je imel vse za spremim vaše veličanstvo. A še,neumne, lahkomiselne ali kup-
Na sliki je Andrew J. Hig gins, ladjegradilec iz New Or-leansa, ko zapušča Belo hišo, kjer je razpravljal s predsednikom o načrtih, da hi začel graditi velika transportna letala.
Ijive. Njegovi prvi stiki z njimi, sredi sveta, ki je bil od revolucije in vojn ves razrvan, so mu bili odkrili samo breznravje, ki se je upiralo njegovemu korzi-čanskemu smislu za bodočnost. — Ko je postal vsemogočen, je bila ustrežljivost, ki jo je sre-čaval povsod, kjer koli je ustavil oko, še utrdila njegovo slabo mnenje o ženskah. Dolgo časa je čislal samo eno ženo, ki je
enkrat vam povem: bojim se,
da ne bo dobrega konca."
"Saj bova videli," je rekla Jožefina. "Vzemite ta svečnik in poj diva, a tiho."
Tako sta se ženski — cesarica naprej, gospa de Remusat pa za njo — splazili iz salona in krenili po stopnjicah, ki so vodile v prvo nadstropje. Tu sta zavili na temni hodnik in se vzpeli po malih notranjih Krajskih:yT^^—j:'—
stopnicah se nekoliko viae. I	»apakam
Srečali nista ne kakega vra-j resnično vredna časti: signoro tarja ne pažeta. Tihota v tem | Leticijo, svojo mater, ker je bi-blodišču hodnikov in stopnic j la v nesreči in nevarnosti poka-staie palače je bila kar nežna-1 zala neustrašno srce in se v bi-na. In zdajci sta začuli rahel; stvu niti potem ni izpremenila, šum. Jožefina se je drhte obr-|ko je sin postal cesar.
nila in si pritisnila obe roke na i Marija Walewska mu je s j srce .	j svojim pokolenjem, z okolnost-1 kom,
'Ali ni Roustan?" je zašepe-lmi svojega padca, s svojim se
radost cesarice, ki sta jo že pogled njegovih oči in smehljaj njegovih ust osrečevala — zaradi misli na svojo nagodo kar najboljše volje, je v črnem fraku, časih sam, največkrat pa z Durocom, zapustil Tuilerije. Voz brez cesarskih znamenj, ki ga je vozil njegov zanesljivi kočij až Cezar, je že čakal.
"Houssayeva ulica," je rekel Duroc.
Voz, ki sta ga vlekla dva brza dirjača, je zdrdral proti tistemu koncu mesta, ki še ni bil posebno zazidan. Cesar je ob vhodu v slepo ulico stopil iz kočije in sam s svojim ključem odklenil hišna vrata. Duroc je peš odšel, ali je pa ostal v vozu, kadar je imel Napoleon namen, da se vrne spat v Tuilerije. V takih primerih se je zavil v svoj plašč, se ugodno zleknil po blazinah in zadremal, vedoč, da se-sarja ne bo zlepa na izpregled.
Hiša, kjer je stanovala Ma-
Na prvi sliki zgoraj je nemški sc.boter Ernest Burger, ki priča pred sodiščem v zadevi sorodnikov Herb ert a Haupta, drugega nemškega saboterja, ki je bil nedavno usmrčen na električnem stolu. — Na spodnji sliki pa je William Leibel, ameriški marin, ki je nastopil kot priča.
Ije — kvečjemu to, da bi videla Napoleona in da bi bila pri njem. Darila, naslove in denar je odbijala. Niti ni bila niče-murna, niti ne zapravljiva. Prav tako malo si je belila glavo za-stran prihodnosti, saj si je brez ljubega še misliti ni mogla. Da je bil le on pri nji — to ji je zadostovalo. Tedaj je oživela.
V Napoleonovi bližini je čutila dih njegovega junaštva. Njegove vroče, nujne besede, njegova zmerom bedeča volja, gospodovalna oblast nad stvarmi in bitji, ki je žarela iz njega — vse to jo je omamljalo. Tedaj ni bila več neznatna, mlada žena, kakršna se je zdela tujim ljudem; govorila je, razpravljala in se navduševala za misli, za dogodke in celo za ljudi. še to, se je dogajalo, da je
Večkrat čitam v časopisih o proslavah ali presenečenj ob 25. letnici zakona ali kakšne druge enake proslave. Vsak prizadeti opisuje, da kako so ga ali jih prav na lep način pripeljali na njih proslave, ki so jim sorodniki ali prijatelji priredili. Vsak tudi piše, da ni nič vedel, in kako da je bil presenečen ko pride na tako proslavo.
Jaz, ki rad čitam take objave, pa si mislim, kaj bi nič ne vedeli. Gotovo vsak nekoliko ve, če ne vse. Mene, da že ne bi tako prevarili. Od sedaj naprej bo moje mnenje ravno nasprotno. Kar si človek misli o drugih, se
ski klub'Slovenskega doma priredi prosto zabavo za prijatelje.
Mr. in Mrs. Anton Dolgan prideta k nama, da gresta tudi ona dva na to zabavo in da bo šla tudi moja soproga ž njima, jaz da bom šel pa potem ko bom prišel iz dela. Kar začudila sta se, ko me dobita že doma. Kaj ne delaš nocoj ? Jaz jima odgovorim, da me je boss domov poslal, da ni dela. Mr. Dolgan je rekel, je prav tako, bomo šli' pa skupaj. Hvala lepa, Mr. in Mrs. Dolgan, ki sta naju na tako lep način spravila od doma.
Ko pridemo v domove prostore, v zgornjo dvorano, zagledam najine prijatelje iz Cannons-burgha. Pa. in druge najine prijatelje in sorodnike. Mrs. Dolgan vprašam kaj je to navadna zabava ali kaj drugega, ker sem kar ostrmel. Ona pravi, kaj pa kot zabava. Lepa hvala, Mr. in Mrs. Dolgan, za krasno darilo.
Da se ne bo preveč zavlekla objava. Ker je to bilo vse
pri Tunil '"ska m in Mi ■^talija t
magali tisti večer.
hvala najini hčerki za dar.
Dragi prijatelji in % Evro večer 2'4. oktobra, N bo v trajen spomin.
Še enkrat prav lep®,
vsem skupaj, in bodite'
srčno pozdravljeni!
Anton in Ivanka ^
, oporekala cesarju, in mnogo-ga je s svojo pošteno vero in svojo vztrajnostjo pripravi-
njemu pripeti. Da preidem k stvari, ki se mene in moje so-j ta proge tiče.	•	! nama narejeno za najino 25. let-
V soboto, 24. oktobra grem nico srečnega zakona, se spodaj
je bil že Fouche povedal, med dokaj velikim d\;oriščem, ki so ga obdajala stranska poslopja in hlevi, in med majhnim par-urejenim po angleškem okusu. Lepa' drevesa so rasla
la do tega, da se'je pridružil njenemu mnenju. t (Dalje orlhodnjifii
tala. "On straži pri Bonapai-j danjim zadržanjem, s tem, da	trate, sredi katere je sta^
tovih vratih. Zmožen je, da na-1 nikakor ni mislila stopiti v o-
ju obe umori."
Ko je gospa de Remusat sli-
spredje, s svojo odkritosrčnost jo in nežnostjo mahoma odprla
kip iz prejšnjega stoletja: Flo ra, boginja cvetlic.
Hiša je bila preprosto, a dobro razdeljena. V nritličju si, kazala
Svet majajoči dogodki drve bliskovito svojo pot
(Nadaljevanje s 1. strani)
izselitev vseh civilistov
šala te besede, je prestrašena! lazgled na obzorje, ki si ga je — ali se je morda le delala, ka-i dotlej sam zapiral. Strmel je i prišel iz prostorne veže v dva sa- od ligurske obali, med Genovo
kor da jo je tako silno strah? j ter se čutil pomlajenega in — S svečnikom v roki na vrati boljšega: ljubil je.
na nos zbežala po stopnicah' Skoraj vsak večer po skup-nizdal in pustila cesarico samo | nem obedu z Jožefino, pri ka-v temi. Kakor bi trenil, je bilaiterem je bil cesar — v največjo
Qomn Lewis
SeRGEANT BROWN
OF THE MARINE CORPS WAS NEEDED AT HOME BECAUSE OF SERIOUS ILLNESS FAMILY
CROSS
HELPED ARRANGE TRANSPORTATION AND ADVANCED THE COST OF THE TRIP/

%
Iona in v obednico, opravljeno|in La Spezio. V pompejanskem slogu, ki je bil tisti čas velika moda. V prvem nadstropju je bila knjižnica, dve veliki sobi in zelo prijeten prostor, opet z belim, črno-vzorčastim kašmirjem, kjer so stali turški divani, klavicimbal,
Preporod Francije
V Londonu predvidevajo naglo razsulo one Francije, ki ji js vladal Vichy, in njeno preroje-nje. Prerojena Francija se bo pridružila zaveznikom v vojni
pisalna miza in slikarsko sto- proti osišču
jalo. Parketna tla so bila pokrita z debelimi preprogami.
Tu je bila Marija Walewska skoraj zmerom. Skozi okna je
Voditelji svobodne ali borbeno Francije, kakor se sedaj i menuje, napovedujejo da se bo pridružila zaveznikom ne samo imela širok razgled v zeleno [celotna kolonijalna armada, naravo. Brala je, slikala, igra- j temveč tudi francoska mornari-la bolj a čustvom kakor z umet- ca in večina vsi njeni sedanji nost italijanske in francoske opere, Gluckove skladbe in posebno tudi Mozarta, ki ga je
ljubila nad vse druge mojstre, živela je zelo samotno. Obče-
Nemcl odhajajo iz Rusije
Snočnja poročila iz Ankare Turčiji, naznanjajo,
da se
v del
vala je skoraj le s svojo spletič- Hitlerjeve vojne mašine že vali
no Dašo, svojo nekoliko čudaško in vzkipljivo svakinjo, kne-ginjo Jablonowsko, ki je' bila prišla pogledat v Pariz in se zdaj ni mogla ločiti od nje, ter s svojim bratom Teodorjem La-czinskim. Ta je bil precej omejen dečko, ki v svoji novi uniformi poljskih kopljanikov od sreče ni vedel kod ne kam. Vsak teden se je po Napoleonovem ukazu dr. Corvisart prepričal o zdravju Marije Walewske, ki je bilo sicer izvrstno. Pogosto so prihajali Duroc, Ornano ali Filip de Segur, ki so ji prinašali pisma od cesarja in vpraševali po njenih željah.
iz Rusije proti Sredozemlju, da se zoperstavi ameriško - angleški ofenzivi.
Neko poročilo iz verodostojnega vira naznanja, da se delajo nagle priprave za nastanjenje 40 nemških divizij v Jugoslaviji in Madžarski. Vojaštvo bi bilo tam nastanjeno, dokler se ga ne spravi k sredozemski in atlantski obali.
Natrpani vlaki na Bailianu
Iz Istanbula pa prihajajo poročila, da so vlaki, ki vozijo skozi Rumunijo in Madžarsko jo natrpani z nemškim vojaštvom [vozečim se v smeri proti Grčiji
Marija pa ni imela nobene že-,in Italiji.
kupite U. vojne bonde, pomagate v a domovini in mim sebi.
for
rueiic sou*''

MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO. S PRITLIČJE
KUPUJTE VOJNE BONP^ IN ZNAMKE
Zgleda takoj
kot kožub'
IMPORTIRANO
Perzijskega tip) SUKNjt
iz BLA G>
29^94
m
m
Le pomislite — kako KRASN^ božično darilo bi to bilo!
Brisali si boste vaše presenečene boste videli in čutili fino blago te suknje—primera s pravo perzijsko koz^ no je tako neverjetna! Fino izdelani iji
najDO^%.
ic
lepo zgotovljenimi lamami
rokavi! In kakšna toplota—presem


ste! Mere 12 do 20 in 38 do 44 za žen: dekleta ... po samo 29.94!
,sK«
iti"'
Le majhna vsota zadostuje in eno izmed teh sukenj v "Will Shranitev je PROSTA—ali pa te glede naših drugih primernih nov za odplačevanje.

The May Co. pritličje