On f&M
4{J l** ~r i

PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
^ '	Gealo; Za t?ero in narod — za pravico in resnico — od 6o;a do zrnate/
GLASILO SU)V. KATOU »EIAVSTVA V AMERm IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
Nemška armada v predmestju prestolice
Položaj Moskve postal nevzdržen. — Sovjetska vlada se baje preseljuje v Kazan. — Meščani pozvani na obrambna dela. — Rusija bo nadaljevala vojno.
London, Anglija — Sovjetska prestolica Moskva stoji pred neposrednim padcem in nje zavzetje od strani nazijskih čet se utegne zavleči le še za kakih par dni, kakor se povzema iz poročil, ki so prišla semkaj v četrtek. Najjasnejši dokaz, da Rusi uvidijo, da se mesto ne bo moglo/ držati, je v tem, ko so vesti, ki' tedaj še niso bile potrjene, govorile, da se sovjetska vlada že iz-ljuje iz njega, in, da ga istočasno zapuščajo tudi tujezemski diplomati.
Sovjetsko poročilo, izdano v četrtek, povdarja, da se je položaj na fronti, zapadno od Moskve, dan prej resno poslabšal, ko so Nemci z novim velikim številom tankov in drugih motornih vozil prodrli skozi en odsek ruskih obramb. Popoldne istega dne pa se je poročalo; da se MJe-jo boji preko cele fronte, toda najbolj srditi pa so zapadno od mesta. Istočasno so se po radio opozarjali meščani, .da se naj pripravijo na najhujše, češ, da bodo zunanje obrambe mesta bržkone podlegle, in obenem so se pozvali vsi moški, naj se zgla-se, da bodo poslani na obrambna in utrjevalna dela.
Kam se sovjetska vlada izseljuje, se ni omenilo, a domneve se izražajo, da bo šla najbrž v mesto Kazan, ki leži kakih 450 milj vzhodno od Moskve.
V angleških krogih se sicer ne omalovažuje važnost padca Moskve, vendar pa se povdarja, da to še ne bo odločilo vojne v Rusiji. Saj se je takoj ob izbruhu vojne trdilo, da bo Moskva zavzeta že tekom šestih tednov, a je vendar vzelo Nemce cele štiri mesece, da so prišli do nje.
BARAGOVO ZBOROVANJE
Izredno velika udeležba cd strani slovenske duhovščine in naroda v Clevelandu.
Cleveland, Ohio. — (Izvirno). — Letno zborovanje Baragove Zveze, ki se je vršilo v torek, 14 oktobra pri sv. Lovrencu v Clevelandu, je poteklo nad vse sijajno in bo gotovo rodilo najlepše sadove. Na zborovanju je vladalo izredno navdušenje za beatifikacijo Barage. K temu je pripomoglo osobito to, da se je zborovanja udeležilo izredno veliko duhovnikov, med temi dva iz mar-CjUetske škofije* kjer počiva truplo blagopokojnega škofa Friderika Barage. Prvi je bil Very Rev. Msgr. Jos. L. Zred, ki je zastopal marquetskcga škofa Rt. Rev. Megnerja. Z njim pa je dospel tudi naš rojak Rev. Francis M. Sherin-ger, iz župnije sv. Gregorija v Newberry, Mich.
Iz osrednjega zapada so dospeli: Iz Jolieta Rev. M. Butala, župnik in. Duh. vodja KSKJ. in Rev. G. Kuzma. Iz Waukegana, 111., župnik Rev. M. Hiti. Iz Lemonta Rev. P. A-leksander Urankar, urednik Baragovega Svetilnika. Iz Chicage župnik Rev. Ed. Gabrenja. iz Lorain, Ohio, župnik Rev. Milan Slaje in iz Pittsburgha, Pa., župnik Rev. Matevž Kebe, ki je obenem Duh. vodja DSD. Dalje so se udeležili zborova-(Dalje na 4. strani)
GLASOVANJE IZKAZUJE, DA JE DUHOVŠČINA PROTI VOJNI
. New York, N. Y. — Rezultat glasovanja, ki se je vodilo med katoliško duhovščino širom Amerike, je pokazal, da jih je med istimi, ki so vrnili poslano glasovnico, 9 proti 1 takih, ki nasprotujejo, da bi se spustila Amerika v kako vojno izven zapadne poloble. Enako je du-hovšina nasprotna tudi pomoči za Rusijo.
Glasovnice so se poslale vsem duhovnikom v Zed. državah, iz-vzemši kardinalov, nadškofov in škofov ter kaplanov v armadi in mornarici. Odpošiljatev se je izvršila potom Katoliškega direk-torija, toda vrnjene glasovnice so se oddale nekemu potrjenemu javnemu računarju v New Yor-ku, da jih j« preštel.
Skupno je bilo poslanih 34,616 glasovnic, a vrnjenih je bilo 13,-155, ali nekaj manj kot 38 odstotkov. Eno vprašanje na glasovnici je bilo: Ali ste naklonjeni temu, da stopijo Zed. države v
"streljajočo" vojno izven zapadne poloble? Drugo vprašanje*pa: Ali ste za to, da Zed. države pomagajo komunistični ruski vladi?
Med vrnjenimi odgovori jih je bilo 12,038 takih, ki niso od6-bravali vstopa v vojno, a samo 885 za vstop. Proti pomoči Rusiji jih je bilo 11,860, za njo pa 967. Nekaj glasovnic je bilo neveljavnih. Niti v eni drzayi ni bilo večine niti za vojno, nrfi za pomoč Rusiji.
ameriško vojaštvo POD angleškim poveljstvom
Washington,'D. C. — Ko je bila ameriška posadka poslana pred nekaj meseci na otok Islandijo, da ga utrdi za ameri-riško mornariško in zračno obrambno postojanko, je vlada objavila, da se bodo britanske čete, ki so imele otok v zasedbi, umaknile. Vendar pa se to doslej še ni zgodilo in tudi ne kaže angleška posadka nikakega, namena, da bi nameravala zapustiti otok. Za ameriško nevtralnost pomeni to dejstvo veliko nevarnost, kajti prvič sodelujejo čete obeh dežel, Anglije in Amerike, kakor bi imeli ti skupnega sovražnika, dočim Amerika ni v vojni, in drugič se zna pripetiti, da Nemci iz-vrše zračni napad na Islandijo, ki bi bil namepjen angleškemu vojaštvu, a bi zadel ameriške vojake, in to bi znalo privesti do resnega incidenta. Povrhu tega pa so ameriške čete tamkaj tudi podrejene Angležem in pod~ njih poveljstvom. Angleški poveljnik je namreč po činu višji kakor ameriški in tako daje angleški poveljnik vrhovne gfcii
Amerikanci izpolnjevati. Baje angleška cenzura tamkaj celo pregleduje pisma ameriških vojakov.
-o—
Cetniško gibanje se te
dni zelo ojačilo
Nad tri četrtine bivše Jugoslavije v uporu proti osišču. _ Z
napadi na tavarne dobivajo četniki dovolj orožja. _
Nemškim vojakom manjka cklopne opreme.
KRATKE_VESTl
—	Minneapolis, Minn. %— Bivši župan norveškega mesta Narvik Theod. Broch, ki je prišel v Ameriko, ko so naziji zasedli njegovo mesto, je zadnjo sredo vložil tukaj, prošnjo za l>rvi državljanski papir.
—	Kairo, Egipt. — Neka .britanska patrulja je, kakor se je objavilo v sredo, napravila izpad iz obleganega libijskega mesta Tobruka na italijanske čete, in sicer s takim uspehom, da je odpeljala ft seboj 14 italijanskih ujetnikov.
- — Wellington, Nova Zelandija. — Tukajšnja dežela bo opustila splošne volitve,
s ki povenniK . .	. \ k* I1*	~	" v, " —-~wsnr~
<k^jih morajo^,im?Ie	Je	en	*** na velik^^i
objavil mm. predsednik Fra- no z orožjem v Kragujeracu n
ser zadnjo sredo. Zadnje volitve so se vršile v oktobru 1938.
FEDERACIJA PONOVNO IZVOLILA GREENA
Seattle, Wash. — Pri volitvi, ki se je vršila zadnjo sredo na letni konvenciji ameriške de-davske federacije, je bil ponovno izvoljen predsednikom Wm. Green. To bo že njegov 18. termin. — Konvencija je tudi sprejela resolucijo, s katero je odobrila Rooseveltov program za pomoč Biitaniji, Rusiji in Kitajski.
-o-
VLADA NAMERAVA POBRATI KOVINO
Washington, D. C. — Vlada se pripravlja, kakor se je izvedelo v sredo, da zaseže velike količine raznih kovin, ki so zdaj spravljene po skladiščih. Domneva se, da je veliko te kovine last osiščnih držav.
o-
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
FARMARJEM PRIPOROČA, NAJ PLAČAJO DOLGOVE
Chicago, 111. — Bivši načelnik vladne poljedelske administracije C. C. Davis, je#zadnjo sredo izrazil priporočilo farmarjem, naj postanejo konservativni ter se pripravijo, da se zaščitijo za dobo, ki bo sledila sedanjemu izrednemu stanju. Predvsem, je dejal, naj ne delajo novih dolgov, marveč naj plačajo sedanje.
Ankara, Turčija. — Iz poročil, ki so jih dobili tukaj tujezemski vojaški krogi, je zajelo uporniško gibanje tri četrtine ozemjja bivše ^Jugoslavije in spopadi z Nemci so takega obsega. da se ne morejo smatrati več za incidente, marveč so podobni pravi vojni.
Posebno se je razživela aktivnost uporniških četnikov potem, ko so Nemci pred par dnevi potegnili iz Srbije vso svojo oklop-no opremo, da so jo poslali na rusko bojišče. Četniki so takoj pričeli izvajati napade na muni-cijske tovarne in z zalogami iz njih obroževati svoje pristaše. Tako so med kmete po Srbiji, Bosni in Črni gori razdelili ogromne množine strojnic in pušk s potrebno municijo vred,
Iz zasužnjene domovine
Dobro organizirani četniki se drže zlasti v carinskem pogorju in so zelo aktivni. V Plevlju so napadli Italijane in pravijo, da je padlo nad 300 Italijanov, več sto • so jih pa vjeli. — Še druge vesti.
opozorilo k skromnejšemu življenju :
Chicago, 111. —* Ameriško ljudstvo bo moralo sprejeti nižji življenjski standard, ali pa bo deželo zajela uničujoča ii^flaci-ja. Tako se je izrazil M. S. Ec-cles, načelnik 'federalnega rezervnega odbora, ko je imel govor zadnjo sredo pred nekim zborovanjem bankirjev. Nobenega drugega pota ni, je dejal, da se izognemo inflaciji, kakor skrajno obdavčenje, s čimer se bo odrezala kupna moč tistih, katerih dohodki so višji, kakor jih potrebujejo za navadne življenjske potrebščine. Ako to ne bo pomagalo, je povdaril Eccles, potem se bodo morale uvesti karte, kakor jih imajo v Angliji in Nemčiji, da se prepreči preveliko nakupovanje. Pripomnil pa je, da se to znižanje v življenjskem standardu ne nahaša na nižje sloje, ki že doslej niso dosti trošili, in je zato tudi nasproten prodajnemu davku, ki bi ravno te sloje prizadel.
orožjem v Kragujevactt pa
jim je prinesel več topovskih ba-j terij. Kakor se računa, imajo j zdaj četniki pod svojo kontrolo nad 70 odstotkov vseh izdelkov iz municijskih tovarn.
Načelnik vlade, postavljene od Nemcev, Milan Nedič, je naslovil apel na jugoslovanske kmete, naj gredo v boj proti upornim četnikom in njih pristašem, toda dosegel je s tem ravno nasprotno, kar je hotel, namreč, da se jih stalno še več pridružuje upornikom.
Nemški poveljnik v Belgradu se je že dvakrat obrnil na Berlin, naj mu pošljejo sedem novih nemških divizij, da bo zadušil uporniško gibanje, toda poslanih mu jih je bilo manj kot tri in še tem so se te dni vzeli tanki in druga oklopna vozila, da so jih poslali v Rusijo, in tako se zdaj Nemci s tem malim številom bojujejo, kakor najbolje znajo, proti četnikom, katerih število stalno narašča. Podobno neprestano vojno je prisiljena voditi tudi Italija ob jadranskem obrežju.
-o--
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!**
Četniki postavljajo novo bojno črto
(Tiskovna poročila jugoslovanskega poslaništva v Wash-ingtonu).
Bern, 7. oktobra. — Po "urad nem razglasu Jugoslovanske Narodne Vojske nekje v drin-skem pogorju", se je neredni jugoslovanski narodni vojski posrečilo zavzeti prometno središče Plevije, okrog 46 km južno-zahodno od Užica. Ta "uradni razglas" je oddajala neka tajna radio postaja v Jugoslaviji; moskovski radio jo je ponovil v sedmih jezikih. Z novim zavzetjem Plevi j a se je četnikom posrečilo presekati eno od treh prometnih črt, ki vodijo skozi drinsko oblast.
Vojašnico v Plevlju so napadli nenadno. V začetnih bojih je pa-400 ItiOiiAi*?. Pr^v^a števila italijanskih izgub ni mogoče ugotoviti, ker so Italijani
jetska republika". Poročilo nadaljuje, da so se v četi, ki jo je ona vodila, zbrali vsi kmetje iz okolice s "komunisti in drugimi destruktivnimi elementi" na čelu: odvetniki, učitelji, bivši častniki in pravoslavni duhovniki.
Nemško poročilo imenuje, kot rečeno, to mlado ženo "komisar komunistične četniške skupine", v istem času pa pravi, da so vodje gibanja, med drugimi,—pravoslavni duhovniki.
Bern, 8. oktobra. — Nemška poročila pravijo, da so danes izvršili smrtno kazen nad 32 osebami v Jugoslaviji. Istočasno Budimpešta javlja, da je nemška kazenska ekspedicija "zadušila upore v gozdovih Srbije, zasedene po Nemčiji."
Nemška državna poročevalna DNB poroča iz Beogra-je ^lIo^ustreTf&ffiir " 32 oseb, ker so pripadale "komuni-
v ---------» ——^^ -
pri umiku vzeli vse mrtve in ra-jstičnim skupinam" v Jugoslavi-njene s seboj. Četniki so zajeli jSmrtna kazen je bila izvrše-več kot 500 Italijanov in veliko! na v Jagodini in Čupriji, okrog
_____.	.	c A	__ _ j T»_____•.
NEMŠKI UJETNIKI V RUSIJI
množino vojnega plena
Druga poročila pravijo, da so četniki, ki jih je zdaj blizu dvanajst tisoč v bojih ob progi Beo-grad-Niš, imeli "manjše lokalne uspehe". Tako sta bila v spopadu z Nemci uničena dva oklopna vlaka, ki sta hotela prodreti v četniške položaje. Z dobrim poznanjem taktike, ki jo Nemci uporabljajo v takih prilikah, je poveljnik četnikov ukazal umik, ki se je posrečil pol ure preden so "Stuka" letala priletela, da jih "kaznujejo" za napad. Ta "kazenski napad" so potem letala izvršila nad dvema bližnjima vasema, ki pa so ju 48 ur prej uspešno izpraznili. Poročilo končuje: "Na naši strani ni bilo ne mrtvih, ne ranjenih. Eden od naših je s težko strojnico zrušil sovražno letalo. Pilot je mrtev."
Berlin, 7. oktobra. — Danes je prišla vest, da je četa uporni-
60 milj južno od Beograda. Madžarsko poročilo iz Beograda pravi, da so nemške čete zadušile upor "po borbah, ki so trajale tri tedne". Dopisnik madžarskega lista poudarja, da so nemški vojaki in oddelki srbskih oblasti pod nemškim nadzorstvom morali v boj od vasi do vasi prizadevajoč si, da bi Srbijo "osvobodili teroristov". Dalje pravi, da je poveljnik nemške kazenske ekspedicije "v maščevanju za četniška dela" često ukazal post rel iti po 60 oseb in več.
V bojih pri Jaseniki so Nemci uporabljali metalce ognja. Slednjo vas so četniki imeli v svojih rokah več dni. Omenja se, da so Nemci spuščali nad raznimi pre-delki letake, oznanjujoč nemške zmage v Rusiji. To pa zategadelj ker so četniki širili vesti, da so Rusi prodrli do Donave in da
kov napravila pod poveljstvom! bodo kmalu prišli v Srbijo. Dru-hčerke nekega odvetnika napad gro poročilo iz Beograda pravi, na Šabac, mesto s 13.000 prebi-|da je 24 oseb padlo v borbi med valci zapadno od Beograda. \ srbskimi in nemškimi oddelki v "Dienst aus Deutschland" da-j bližini Rudnika. Borba je traja-je prvi prikaz borz za Šabec. la nekaj ur.
, Kakortrdijo sovjetski krogi, so znašale nsmške izgube, predno se je začela sedanja velika ofenziva, do tn milijone mož, padlih, ranjenih in ujetih. Gornja slika kaže skupino teh ujetaikov, ko jih ruski stražniki z nabitimi puškami vodijo v ujetniško taborišče.
Poročilo nemškega lista poudar ja, da so nemški vojaki, čeprav številčno daleč šibkejši, dali "herojski odpor", dokler ni prišla pomoč Ustašev. Hkratu glasilo potrjuje, da so se četniki zagrizeno borili, prizadevajoč si, da osvoje mesto. Tisti del Šabca, ki se je takoj vdal četnikom, so pozneje Nemci porušili in vse moške odvedli v koncentracijska taborišča. Prav tako so odvlekli na prisilno delo vse moške bližnjih vasi, ki so ustavljale nemške čete, prihajajoče na pomoč posadki v Šabcu.
"Mlado ženo, ki vodi vstajo, opisujejo nemška poročila za "političnega komisarja ene komunističnih četniških skupin". Dalje, da so jo v Beogradu okrivili radi širjenja vesti, da je v Šabcu "bila ustanovljena sov-
Neki beogradski list pod nemškim nadzorstvom poroča, da je okolica Beograda "čista" in do-važanje hrane v prestolnico omogočeno. List dostavlja, da so mnogi med njimi, ki so jih zaprli radi "komunizma", sinovi znanih srbskih političnih voditeljem Italija je po najnovejših vesteh povzela mere, da bi ustavila širjenje tajne revolucije. Mussolini je podpisal nov ukaz, s katerim odreja smrtno kazen za zarote proti državi in za zaviranje prometa.
-o
— Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, aH imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke!
Stran 2
AMERIKAMSKi SLOVENEC
Sobota, 18. oktobra 1941
Amerikanski Slovenec
Prvi m najstarejši slovenski Ust v Ameriki.
UimhU« leta 1801.
Iaha j« vuk dan rana neddi, pone-deijkCQf in dnevoc. po praznikih.
Txii^ hi tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1848 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za »celo leto --------------------$5.00
Za pol leta___________2.S0
2a Q£trt leta____________1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto___$6.00
Za pol lc$a_________3.00
Za četrt Uta__________1.75
Posamezna številka _—________ 3c
The first and the Oldest Slovene . Newspaper in America.
Established 1801.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Subscription: For one year For half a year For three months
___________.$5.00
2.50 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year , '.	$6.00
For half a year__3.00
For three months_____________1.75
Single copy ................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
ljeno, mogoče tudi da ni. Kar se Anglije tiče, bi ta dala Italiji če treba ves Balkan, samo da bi jo potegnila proč od Nemčije. Zato je kar mogoče, da bi Italija zahtevala, v takem slučaju, da ostane Hrvatska pod njenim uplivom, kakor sedaj. In Angliji, kaj ji je za Hrvate!
Dal Bog da do kaj takega nikoli ne pride! Dal Bog da ostane to samo pri sanjah! Ampak kaj, če pride? Kaj bi to pomenilo za Slovenijo? Nas kar boli, ko na to le mislimo, ne da bi še odgovarjali. In vendar lahko to postane dejstvo.
V aprilu, maju in juliju smo objavili članke in pov-darjali, kako velika je potreba, da se začne delati politično propagando za svoboditev vseh Slovencev, ki so zasužnjeni v Istri, Primorski, Goriški zadnjih 23 let. Zganil se ni doklej še nihče in kakor zgleda, se bo težko kdo zganil tudi v bodoče. Narod, ki za svoje lastne interese nima smisla za žrtvovanje, in to v takih odločilnih časih, kakor-šni so sedaj, ima malo pričakovati in upoštevan bo tako. kakoršno je njegovo zanimanje. To je dobro, da si zapomnimo !
Entered as second class matter. November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Vprašanje Slovenije?
ry Fale, predsednica tega združenja predstavila g. Sešlija, kateri je to skupino lepo pozdravil in y kratkih besedah razložil trpljenje našega naroda tam v Jugoslaviji. Nato je bil predstavljen urednik Amerikanskega Slovenca, g. J. Jerich. Lepe besede, katere je spregovoril g. Jerich, bodo ostale nam živo v spominu. Najlepša zahvala gospodu Jerichu in gospodu zastopniku generalnega konzula, g. Sešlija. Zatem sta g. Fajfsr in g. Kra-penc zapela par prav lepih pe srnic, tako, da sta družbo razveselila in poživila, da bi kmalu pozabili da smo prišli v Chicago zato, da si se kaj več ogledamo. Za zaključek je pa še sheboygan-ska skupina zapela narodno himno.
Za vsakega Slovenca, biti bi moralo tudi za vsakega Slovana, vprašanje Slovenije važno vprašanje. V danih razmerah se bo kak slovanski brat težko kaj zaftimal za malo Slovenijo, ko pa so vsi slovanski narodi hudo prizadeti. Čehi, Poljaki, Rusi in druge slovanske skupine, vsi skrbijo vsak za lastne interese, kako naj se zanimajo še za malo Slovenijo.
Jugoslavija se kajpada zanima za Slovenijo, saj smo bili Slovenci vendar državotvorni narod in tudi če majhen člen v jugoslovanski uniji, vendar eden najčvrstejših členov. To ni kaka prazna samohvala, pač pa dejstvo. Po atentatu v Marseillesu na kralja Aleksandra in preje po žalostnem dogodku v beograjskem parlamentu so bili Slovenci, ki so s svojim zvestim sodelovanjem rešili Jugoslavijo. Gospoda v Beogradu je seveda to rada pozabljala, kakor običajno. Kadar je beograjskim krogom kazalo boljše vreme v odnosa jih s Hrvati, so bili Slovenci kar enostavno postavljeni na cesto. Kadar so se pa bračo Hrvati in Srbi zepet skregali in se začeli klestiti med se boj, so bili pa zopet Slovenci dobri. To se je vedno ponavljalo.
V Beogradu se je vodila zelo čudna politika. Krmilo so imeli večinoma v rokah cincarji. To se neki kramar-sko navdahnjeni beograjski politiki, o katerih pravijo, da se v njih žilah pretaka arnavtska, .turška, grška, židovska, rumunska in še nekaj druge krvi. Politiki iz te špe-cialitete so baje zelo zviti politični kramarji, ki znajo vse druge "bračo" politično tako ofrnažiti, da so sami navadno vedno v sedlu in kar je glavno pri državnem koritu Druge pa uspešno tolažijo z "bratstvom", sklicujoč se, da smo v tem oziru vsi dolžni doprinašati žrtve in sodelovati, tar je sicer prav, ampak sami cincarji pa razumejo le ono "bratstvo", da so sami in nihče drugi pri državnem koritu. Takega bratstva se pa seveda tisti, ki se jih trošta le z takim "bratstvom", kam naprej pa ne pusti, kmalu nasitijo, ker spoznajo, da je tako "bratstvo" votlo na znotraj in tudi okrog na zunaj ga ničesar ni.
To se pa v nobenem slučaju ne tiče srbskega naroda, srbski narod je dober narod, pošten narod, kar se o beograjskih cincarjih ne more reči.
Kako bo po tej vojski z jugoslovanskimi narodi? Seveda smo mi za združeno Jugoslavijo. O tem ni govora. Kljub vsem notranjim homatijam, pa bile kakoršnekoli smo mi preje za Jugoslavijo, kakor pa za kako drugo kombinacijo. Brez Jugoslavije ni ne slovenske, ne hrvatske, ne srbske bodočnosti. Ampak pri vsem tem moramo računati na neka dejstva, ki že pošto je in še na one, ki znajo nastati. Največjo zagonetko tvori vprašanje bodoče Hrvatske. Od te rešitve je odvisno vprašanje Slovenije. Hrvatska leži vmes med Srbijo in Slovenijo. Če se zgodi kaj s Hrvatsko, da bi ostala izven jugoslovanskega kroga, bodisi celotno ali le delno, bi bil to hud udarec tudi za Slovenijo.
Hrvatje so se upirali vse skozi tekom zadnjih 20 let. Nekateri voditelji so sicer bili jugoslovanskega duha, ampak to so bili le osameli otočki v hrvatski javnosti. Vobce so se pa Hrvatje zadržali dokaj čudno. Svoje ravnanje so utemljevali na razne razloge, ki so bili vsled cin-carske politike v Beogradu za Hrvate res škodljive in krivične. Vobče pa Hrvati niso bili nikoli zadovoljni. Ali bodo hoteli nazaj v stari okvir. Nekateri pač-— vsi? — Bog ve! In če pride do tega, da bi Hrvatje ostali zunaj Jugoslavije — kaj naj potem pričakujemo, da se zgodi s Slovenijo?
Poreče kdo: bedasto vprašanje in bedasta bojazen. Se strinjamo, če bi bilo kje gotovo jamstvo, da ko sonce svobode zašije nad Balkanom, da se takoj vrne stari okvir. Kaj pa če se ne?!
Pa so še druge skrbi! Anglija politično šiva, da potegne čim preje bi se dalo Italijo proč od osišča. In do tega' zna priti kar čez noč. Nemčija naj samo malo opeša, da se, bodo pokazali znaki, da Nemčija ne bo zmagala, Italijani bodo prvi, ki ji bodo obrnili hrbet Baš te dni se nekaj o tem govori. Celo se sliši, da Nemci zbirajo vojaštvo ob Brenerju in Italijani na drugi strani. Mogoče izmiš-
KAJ NOVEGA MED SLOV. FARMARJI
Willard, Wis.
Večkrat se kak poročevalec lista brezobzirno izrazi češ, kdor nima kaj poročati, ..o pa pisal o vremenu. — Resnica pa je, da je poljedelec, za svoj življenjski obstanek ravno tako ocMsen od vremena,, kot industrijski delavec od tovarne. Tudi lež je potreben, ki daje rast zemlji. Vendar smo ga to jesen dobili v tako obilni meri, da so že nekateri farmarji v resnih skrbeh, da jim ne bodo jesenski pridelki uničeni. Običajno 'indijansko poletje" bi nam v tem času zelo dobrodošlo.
Tukaj se je ponesrečila Miss Mary Snedic, hčerka Mrs. Sne-dic. Ko je imela opravka s konji, je dobila hud udarec na nogo, tako da je bila potrebna zdravniška pomoč. Dobri-deklici želimo hitrega okrevanja.
V'nedeljo dne 26. oktobra, na praznik Kristusa Kralja, bomo imeli v naši cerkvi trinajsturno pobožnost češčenja Presv. Reš-njega Telesa. Za to priiiko bomo imeli v svoji sredi spoštovanega in priljubljenega duhovnika č. g Alojzija Medic OFM. iz So. Chi cage, 111. Vsi farani ste \abljeni ta dan, da se pridružite Sastil cem Presv. ReŠnjega Teleta. Če kedaj, je prav gotovo potiebna molitev sedaj v teh težkih časih svetovnega razdejanja, krvopre litja in strašnega trpljenja, ka tero je zadelo na tako krrti na čin tudi naše sobrate in sosestre v stari domovini. Grozote in skrunjenja, ki se dogajajo nad ubogim našim narol-jm, si je težko predstavljati. — Zahvali mo se ta dan Bogu za tlagosta-nje in svobodo vere, katere uživamo v priljubljeni deieli miru in svobode.
Pozdrav vsem prijateljem in čitateljem! F. Peroviek
NOV ODSEK ZA POMOČ DOMOVINI
Lcrain, O.
Javnosti naznanjamo, da smo tudi mi v Lorain-u u 4anovili sekcijo za pomoč v staro domovino in to samo za Slovence. Prejemali bomo prispevke* in prirejali razne prireditve, kakor bomo videli, da je potrebno. Vsaka naša seja ali prireditev,
bo objavljena potom časopisja o pravem času. Dolžnost vseh zavednih Slovencev je, da gredo nam na roke, ker s tem pomagajo svojcem onkraj morja, ki grozno trpe. Odbor bo storil kar največ bo mogel, za to preko-ristno idejo.
' Odbor te sekcije je s"edeči:
Mary E. Polutnik, predsednica; Louis Balant, podpredsednik ; John Bruce, II. podpredsed nik; John Tomazic, III. pod predsednik; Matilda Ostanek, tajnica; Hermina Zortz, blaga j-niča. — Nadzorniki: Angela Kozjan, Frank Ravnikar. Lillian Tomazin, Michael Cerne, Lud-wig Vidrick. — John Kozjan, predsednik publicijskega odbora.
Vsi tajniki društev imajo za pomagati pri oglaševanju in tvorijo publicijski odbor.
Gospodarski odbor: Frances Jevec, Frances Dougan, John Brence, Stanley Rus, Agnes Mejak, Frank Jevec.
Matilda Ostanek, tajnica
- -o-
NA IZLETU V CHICAGI IN DRUGO IZ SHEBOYGANA
Sheboygan, Wi».
Ameriško Slovensko Združenje lepo napreduje v Sheboyga-nu, zato je zopet priredilo jako zanimiv izlet v Chicago, 111. 27. sept. Naj prvo smo se ustavili v Brookfield Zoq. Takoj ko smo izstopili iz busa, sta že prišla nam nasproti dva Slovenca, to sta gospod Fajfar in gospod Krapenc ter sta nam razkazala ta sloveči zverinjak. Vse nas je tako zanimalo kar smo videli, da smo kar na vse drugo pozabili. Najrajši bi bili še tam ostali, ker je toliko zanimivosti v tem zverinjaku, da se človek kar na-gledati ne more.
Potem smo se podali na Blue Island Ave. k Mr. in Mrs. Anton Golenko. Tam so nas že pričakali zastopnik Jugoslovanskega ge-: neralnega konzula v Chicagi gospod Sešlija, in vsem dobro poznani gospod J. Jerich, urednik Amerikanskega Slovenca. Potem se podamo skupaj k obedu, katerega je pripravila gospa Golenko. Najlepšo hvalo ji izrekamo za njeno postrežljivost in tako okusno kosilo, katerega zna pripraviti le gospa Golenko. Ko je bil obed končan, je gospa Ma-
Takoj nato smo se podali našim spremstvom proti tiskarni Amer. Slovenca. Ko smo prišli v tiskarno nam je g. Jerich vse le-razkazal in razjasnil kako se tiska list Amer. Slovenec. Vsi smo ga prav z zanimanjem poslušali. Marsikateri izmed nas ni mislil poprej, dokler si ni ogledal te velike stroje, kako se tiska papir in da je to tako težavno in odgovorno delo, in da so s tem zvezani'jako veliki stroški. Samo to je žalostno, ker se mi premalo zavedamo, kaj pomeni slovenski list za nas Slovence. Brez slovenskih listov tukaj v Ameriki bi bili mi ravno tako kakor črede brez pastirja. Listi so naši najboljši prijatelji, učitelji, in svetovalci, ker iz njih se učimo in izvemo vse kaj se godi po svetu, čitamo vse novice in potek življenja, da lahko potem presojamo dobro od slabega in tako naprej. Zato podpirajmo posebno slovenske liste kolikor je v naši moči.
tej ameriški deželi! Zatoraj mi, ki smo tukaj, ne pozabimo naših nesrečnih bratov in sester onkraj morja.
Vsak najmanjši dar bo dobro došel. Oddajte ga Jugoslovanskemu Pomožnemu Odboru, Slovenske Sekcije štev. 4. Moramo priznati sheboyganskim Slovencem in Slovenkam, da tako lepo složno delujejo skupaj za Rdeči križ. Da se še bolj pospeši delo za Rdeči križ, je predsednica od A. S. Z. priporočala na zadnji seji, da se upusti zanimanje za gospodinjske krovke in posvetimo ves naš prosti čas, kolikor je mogoče, za Rdeči križ. Prosimo vse sheboyganske žene in dekleta, katere imate le kaj časa, da se nam prijavite in pridružite, ker dela je dosti za vse. Pred par dnevi sem sprejela poročilo od glavne načelnice, da so zopet dobili velikansko zalogo za obveze delati, da jako potrebujejo še veliko več pomoči. Toraj, ne odlašajte, ker vsakega izmed nas je dolžnost, da nekaj pomaga ako ne finančno pa z delom!
Pozdrav vsem Slovencem ši-rom Amerike.
Mary Fale.
-o-
Dogodki
! Med Slovenci :V Ameriki
Toraj ko smo si tiskarno ogledali smo se podali na buse, tudi dva naša spremljevalca, g. Fajfar in g. Krapenc sta šla z nami na buse, da sta nam razkazala in razložila pomen tega mesta Chicago. Peljali so nas skozi Washington Park, Grant Park in Lincoln Park. Same 2*1, da j« bil čas tako kratek. Ko smo ae pripeljali ven iz mesta, je bilo že skoraj temno. Sta se morala naša dva gospoda ločiti od nas. Prav žal nam je bilo, da sta nas morala zapustiti ker sta tako inteligentna in vesela posebno še taka pevca, da je veselje jih poslušati, prav za tako družbo. Skupno vam izrekamo zahvalo. Sheboygančani vas ne bomo izle-pa pozabili.
Sedaj pa še malo kako se gibljemo doma v Sheboyganu. Zadnja redna seja se je vršila 30 sept. Na tej seji se je razpravljalo več koristnih reči. Predsednica je poživljala vse tiste, kateri še niso ameriški državljani, da naj pohajajo v večerno šolo, katera se je zopet pričela. Slovenci bodite zavedni in potrudite se da postanete ameriški državljani. Gotovo vsak izmed vas čita strašne in žalostne novice, ki prihajajo dan za dnem iz starega kraja. Kako preganjajo in mučijo naše ljube starše, brate in sestre. Premislite kako njim srce poka od žalosti, ko morajo zapustiti njih lastno hišo in grudo, na kateri so se tako mučili leta in leta, pa morajo iti umirat v tuje kraje. Uboga Slovenija, kaj si zakrivila, da te tako kruto preganjajo? Oh kako veseli in srečni bi bili oni tam, ko bi mogli biti tukaj med nami v
IZDELOVANJE AUTOMO-BILOV S£ OMEJI
Washington, D. C. — Kot se je zadnji torek izvedelo, namerava vlada izdati naročilo avtomobilskim podjetjim, naj znižajo produciranje avtomobilov v prihodnjem mesecu za več kot 50 odstotkov. Predvsem bo odrejeno, da se vsi deli, pri katerih se uporablja nikel, kromij, cink in medenina, kakor svetli odbijači in podobno, domala ukinejo, da se ta kovina prihrani za obrambne svrhe. Kakor se ugotavlja, bo v januarju dovoljeno, izdelati le nekaj nad 200,000 avtomobilov, dočim se jih je v letošnjem januarju izdelalo nad 411,000. Sliši pa se, da se bo produkcija še nadalje zniževala, da ne bo končno dovoljeno, izdelati več kakor 52,000 avtomobilov na celo leto.
Zanimiva prireditev
Chicago, 111. — Mr. John R. Palandech bo v nedeljo 19. oktobra popoldne podajal prav zanimiv program v Hrvatski narodni dvorani na 9620 Commercial Ave., v So. Chicagi, ob proslavi 36 letnice njegovega lista in osemletnice njegove Jugoslovanske radio ure. Na programu nastopi tudi priljubljen Prešernov kvartet in pa odlični Plutovi trojčki, ki so za svoja izvajanja na električne havajske kitare že prejeli prvo nagrado. Poleg tega bodo na programu najboljše narodne pesmi in melodije, slovenske hrvatske in srbske. Zelo bodo olepšali program tudi vabljivi narodni plesi. Spomine na lepoto naše stare domovine bodo pa vzbujale krasne premikajoče slike v naravnih barvah, kakor-šne še niso bile kazane v Chicagi. Pridite rojaki v velikem številu in uživajte krasni narodni program. Začetek bo ob 2:30 popoldne.
NAZIJI ODSTRANIJO FRANCOSKE MORNARJE IZ NJIH SLUŽBE NA PARNIKIH OSIŠCA
Bern, Švica. 1. okt. — (ONA) — Iz diplomatičnih virov se poroča, da nameravajo naziji odpustiti nekaj tisoč francoskih mornarjev z vojne in trgovske mornarice. — Poroča se dalje, da bo osišču vsled tega aelo primanjkovalo mornarjev za operacije v sredozemskem in Črnem morju. Pravijo, pa da bodo može za to službo že dobili. Baje so zabičali francoskim listom, naj tega ne omenjajo, kajti nobeden teh ne bo prišel domov na obisk.
NAROČNIKOM GRAMOFONSKIH PLOŠČ
Naročevalcem gramafonskih plošč naznanjamo, da je uveden od 1. oktobra 1941 poseben zvezni davek, ki ga morajo plačevati izdelovalci od teh izdelkov. Iz tega vzroka so se gramafonske plošče podražile. Naša knjigarna prodaja zdaj Columbia plošče po 55 centov komad in Vocalion plošče pa po 40c. in Victor plošče po 80č. To je s poštnino. Toliko v vednost naročevalcem slovenskih plošč.
Knjigarna Ara. JSlovenec.
Vile rojenice
Cleveland, O. — Vile rojenice so napravile oni dan obisk pri družini Mr. in Mrs. William Gorse na Locherie Ave. in jim pustile za spomin krepkega sinčka prvorojenca, ki so se ^a na moč razveselili. Ime srečne matere je bilo pred poroko Frances Cesnik iz Collinwooda. — Prijatelji izražajo častitke!
Poroka na zapadu
Rock Springs, Wyo. — V tukajšnji slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda sta bila v soboto 4. oktobra poročena Dr. Paul A. Kos in Bertha Potochnik. Poročne obrede je opravil Rev. Aloysius Potochnik OSB iz Canon City, Colo., brat neveste, ob asistenci domačega župnika Rev. A. Gnidovca in pomožnega župnika župnije - Žal. Matere božje. Ženin Dr. Kos je sin slovenskih staršev Paula in Marije Kos, nevesta je pa najmlajša hči Franka in Terezije Potochnik iz tega mesta. — Bilo srečno!
Cerkveni bazar
So. Chicago, III. — Kakor vsako leto, bomo tudi letos imeli cerkveni bazar in sicer koncem prihodnjega meseca. Priprave za bazar so že v teku in pričakovati je, da bo letošnji bazar uspešen.
Poroka v Clevelandu
V cerkvi sv. Vida sta se zaJ3-njo soboto 11. oktobra poročila Miss Lillian Judnick iz E. 74th St. in Mr. Joseph R. Ko-privec iz E. 76th St. Poroka je bila s sv. mašo. — Poročen-cema žele prijatelji obilo sreče v novem stanu.
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
KUALA, HČER KALE
(310)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
THE HUGE BEAST CAUGHT TOMMY'S ARM. AS SHE GAZED AT HIM, DISTANT MEMORIES STlRRfiD IN HER Mi!S*C7.
L
THUS APE WAS KUALA, DAUGHTER O* KAL A, WHO MAO SON TARZAN'S FOSTER MOTHER.
AND NOW SHE, KUALA, LIKE HE* MOTHER BEFORE HER, HAD A SMALL HAU-THING TO REPLACE A DEAD SON.
WITH GRUFF AFFECTION SHE FOLDED THE BOY IN HER. WAlftY ARMS. TbMMV SCREAKED IN TERROR.
THEN THE LION CL'BS APPEARED . FIRED BY TwEiR IN-BORN HATRED FOR APES, T CHARGED
Velika opica je kmalu pograbila Tommyja za roko. Ko ga je pogledala so se ji vzbudili spominu
Ta opica.je bila Koala, hči opice Kale. ki je bila Tarzanova hranilna mati. Sedaj ima tudi ©na, kakor njena mati. malega človeka* ki ji-nadomesti §jna.
Naglo ga je objela s svojimi kosmatimi rokami in ga -pritiskala na se. Tomm} je pa v strahu kričal na vse grlo, _ ________,
Tedaj sta prišla mlada leva. V strastnem prirojenem sovraštvu do opic, sta se pripravila k napadu.



Sobota, 18. oktobra 1941
AME2UKANSKI SLOVENEC
70LETNICA FARE SV. ŠTEFANA _V MINNESOTl
Naseljevanje, Slovencev v Minnesota se je pričelo kmalu po prihodu prvih slovenskih misijonarjev med ondotne Indijance. Father Lovrenc Lautižar, kateri je že leta 1866 dal svoje življenje za svoje ovce, ko je na potu nazaj domov od bolnika zmrznil, je bil najbrž prvi za Baragom, ki je stopil na minnesotska tla. Prav kmalu za njim pa so prišli še drugi misijonarji iskati izgubljene ovce, kakor Franc Pire, Jožef Buh, Ignacij Toma-žin, Jakob Trobec, pozneje škof v St. Cloud. Nekaj kasneje tudi Simon Lampe in Roman Homar, kateri še živi in se še danes nekoliko ukvarja z Indijanci.
Prvi slovenski naseljenci so se pomešali z Bavarci okolu o-kraja St. Joseph. Tam je bil Noč, čigar soproga je bila sestra Fathra Pirca. Tam so se ustavili tudi Anton Pogačnik, Jože U-derman, Janez Vouk in še nekateri, ki so dospeli tja med leti 1860 in 1865. Kmalu nato pa so prihajali še drugi, kateri so jo mahnili bolj globoko proti severu in se potaknili sem ter tja po temnem gozdu, čigar vrhovi so se že stoletja zibali nad rodovitno zemljo in dajali zavetja številnim Rdečekožcem, jelenom, volkovom in drugim živalim, ki so nemoteno hodile svoja pota med drevjem in si iskale živeža.
Drug za drugim so prihajali novi naseljenci. Kupovali so zemljo ali pa jo dobivali zastonj od vlade. Postavili so si iz hlodov narejene koče in se takoj podali na delo trebi jen j a zemlje za polje in travnike. Naselbina je rastla tako, da omenjata Fr. Tomazin in Buh, ki sta Slovence preskrbovala v dušnem oziru, leta 1871 že sledeča imena: Blen-kuš Andrej, Blenkuš Janez, Do-bravec Matija, Ferče Martin, Hlebanja Janez, Hlebanja Gregor, Jaklič Blaž, Kapus Anton, Legat Blaž, Lipovec Andrej, Mrak Anton, Novak Anton, Oman Tomaž, Peternel Gregor, Peternel Jakob, Plemel Jernej, Pogačnik Gregor, Rekar Janez, Rekar Lovrenc,
Šimnič Andrej, -------~ ----,
Škantar Janez, Smolej Janez, Saubah Franc, Vouk Valentin, 2umer Janez, in morda še kateri, ki slučajno ni omenjen.
Za njih dušne potrebe sta skrbela po največ misijonarja Buh in Tomazin. S prva so imeli božje službe enkrat na mesec v privatnem stanovanju Gregor Pogačnika, včasih tudi pri Kapu-sovih. Ko pa je bilo toliko lju-
di novi naseljenci iz Gorenjskega, vendar pa ni štela ondotna slovenska skupina nikdar več kot 76 družin.
Veliko so trpeli ti pionirji, da so si napravili tolika polja sprva, da so si pridelali vsakdanji kruh. Cel teden je pot lil iz njih čela. In vendar se niso izgovarjali ob nedeljah, da so preveč zmučeni, da bi šli v cerkev, Čeravno so nekateri stanovali tri milje in več od cerkve in so po veliki večini hodili peš. Prišli so skupaj vsako nedeljo v svoji ma !i cerkvici, molili rožni venec, če ni bilo "gospoda", da bi maše vali. Sprva so prihajali njih dušni pastirji vsake tri ali štiri tedne. Za Buhom je prišel Father Tomazin, za Tomazinom pa Fr. Vincens Šifrer OSB., potem Fr. Ciril Zupan, sedaj v pokoju v Canon City, Colo. Za njim je bil Rev. Roman Homar QSB., potem Rev. Mihael Tušek, za njim Rev. Joseph Knafelc. Zadnjih 40 let pa župnikuje tam Rev. John Trobec, nečak škofa Trobca, kateri je tudi preživel svoja zadnja leta v pokoju pri sv. Štefanu in sedaj tam počiva med drugimi pionirji. Zadnjih 40 let odkar ima fara sv. Štefan svojega lastnega župnika, ima vsako nedeljo vsaj dve sv. maši.
Pod marljivim in spretnim vodstvom sedanjega župnika. Father Trobca, so zgradili leta 1904 krasno in prostorno novo cerkev. Nekaj let pozneje so dozidali in povečali župnisče, pred par leti pa so postavili iz opeke zgrajeno krasno dvorano in vse to tudi plačali, dasi še danes fara ne šteje preko 80 družin. Iz visokega stolpa cerkve sv. Štefana pa pojejo 4 zvonovi svoje vesele ali pa žalostne pesmi, kakor življenje ondotnih vrlih fa-ranov nanese in slučaj zahteva. Vsak dan vsaj trikrat pa nazna-
M fc' .	^	5
Stran 3 ,
PUp
j" 200 jajčec.) Ce doživiš še kako presenečenje moljev, mogoče v kakem biazinastem stolu, v mod-
STARA CERKEV 8V. ŠTEPANA
v (Boritu) Rice, Minn.
NOVA CERKEV SV. ŠTEFANA
v (Boritu) Rice, Minn.
njajo njih bronasta usta učlove-F00 Wfc>- DaJ dragoceno
Čenje Božjega Sina in kličejo fsprane k molitvi. In še danes je navada, da se farmar odkrije, se prekriža, ko zasliši zvon in moli angelovo češčenje. In Še danes Rainer Janez, jtretji, deloma četrti rod vživa ti-Šimnič Jurij,'sto trdno praktično vero svojih pradedov, ki veli človeku ob nedeljah odložiti vse, kar se le da odložiti, se kvišku ozreti proti nebu ter z navzočnostjo pri sveti maši častiti, prositi in hvaliti Boga, od katerega je odvisno vse. In še danes po pet in sedemdesetih letih prvih prišlecev v ta kraj, ni niti jednega brezver-nega ali pa odpadlega potomca, iasi so razkropljeni po celih Združenih državah v vseh mo-
di, da so si upali postaviti male cerkvico, so šli na delo. Kupili	visoko šolani in
tudi ne višje kot iz petega razreda.
Župnija sv. Štefana praznuje letos 70 letnico svojega obstanka. Umevno je, da ni izmed prvih naseljencev nikogar več med živimi, pač pa počivajo že vsi poleg cerkve kamor prihajajo njih potomci ob nedeljah in večkrat tudi med tednom, prilivat cvetlicam, ki rastejo po grobeh njjh pradedov. Po domovih, kjer so pred dolgimi leti delali in se trudili prvi slovenski naseljenca, sedaj gospodari in se suče tretji, deloma tudi četrti rod, ne več v kočah kot so jih postavili njih stari očetje ampak v primerno modernih hišah, sredi moderno obdelanih farm.,
70 let je v svetovni zgodovini kratka doba. V zgodovini slovenstva v Ameriki pa to ni raalo. Posamezni Slovenci so prihajali sem in tja gotovo več let popre-je, morda več kot sto let nazaj. Toda naselbine ali fare je ni v Ameriki, ki bi po starosti pre segala šentštefansko. Zato čestitamo tem potom župljanom, kakor tudi g. župniku na tata) vrlem napredku. Onim pa, naj bo ohranjen blag spomin, njih duše pa naj vživajo zasluženo plačilo pri Bogu.
V spomin vsem onim, kateri so že odšli v večnost, bodisi fa-rani, bodisi zuptnjpi, bodo pra-otrok. Prihajali pa so seveda tu- Jznovaii sedanji nasledniki 70
so 40 akrov zemlje od St. Paul Pacific Rail Road Co. za $300 in začeli takoj z priravljanjem lesa in drugega potrebnega za grad-bo. Les to obdelali s sekirami, naklali tudi hrastovih deščic za streho in začeli so. Spomladi leta 1871 je že stala nova cerkvica, prva slovenska cerkev v A-meriki, 50 čevljev dolga in 30 čevljev'široka s kakim 50 čevljev visokim stolpom, v katerega so obesili sest centov težak zvon. Drugo nedeljo po Veliki noči, to je bilo 23. aprila 1871, je Rev. Ignacij Tomažin cerkev blagoslovil in daroval prvo sv. mašo v prvi slovenski cerkvi v Ameriki. Lahko si mislimo, kako veselje je zavladalo med tamošnjimi slovenskimi naseljenci. "Kar samo se nam je smejalo," je pravil moj stari oče, Blaž Legat, "in kdor j« imel družino, ženo ali pa dekle še tam na Kranjskem, je takoj pisal po njo, ali po nje." Cerkvi so dali za patrona sv. Štefana in od takrat se tisti okraj imenuje St. Stephen.
Od takrat naprej se je število šentštefanskih faranov množilo hitrejše, kot kedaj. Naraščaj je prihajal najvgč po naravni poti. Pri vsaki hiši (družini) so imeli vsako leto enega novega člana. Ce gledam nazaj v preteklost, vidim zelo malo družin, katere bi imele manj kot osem do dvanajst
KDAJ JE ČAS ZA NASKOK NA MOLJE?
Kaj mclji žro; volno,, kožu-hovino, perje, ščetine in žimo.
Kaj jim je všeč; mir, tema, toplota, umazanija.
Kaj sovražijo; nemir, izte-pavanje, prepih, sapo, mruz, dišave, tiskarsko črnilo, poper, smrekov les, petrolej, trepen-tin, nafalin, flit, žveplo, formalin in podobno. Po vsem tem si sestavi bojni koledar, ki je približno takole:
Koledar moljev.
Prosinec. (V toplih sobah letajo molji tudi pozimi.) Moti jih, kolikorkrat utegneš. Izte-paj, krtači, daj slvari na prepih in mraz!
Svečan. (Ležejo jajčeca.) — Pazi na nje, najrajši imajo nevidne prostorčke na šivih, gubah, robovih, našitkih, žepih. Ovij obleke, ki so ne nosijo vsaki dan s časopisnim papirjem. Prezrači omare.
Susec. (. . . ena samica po
krzno k krznarjfl"* varstvo. O
čisti vsa zimska športna oblačila (če le moreš jih operi.) Zavij vsak kos vsaj v časopisni papir, daj jih v trde škatlje. Ne pozabi na klobučevinasto o-buvalo in na galoše s podlogo! Dodaj še kako sredstvo zoper molje!
Mali traven. (Cez dva ali tri tedne izlezejo ličinke, si naredijo iz volne hišico, tako da so nevidne in začno žreti.) Ce je kak sončen dan, iztepaj in prezrači vse stvari, ki so jim molji nevarni, predvsem skrtači žepe, robove, našitke na oblekah, daj svežega časopisnega papirja ali dišave zoper molje, obdaj znotraj omaro z ovojnim papirjem.
Veliki traven. <2ro do 70 "dni. Pozor, to je najnevarnejši čas!) Tista volnena oblačila, ki so uporabljiva vse leto, daj dobro očiščena v časopisni papir. tako kopalne obleke in drugo. Daj v omaro.
Rožnik. (Zabubijo se in čez 14 do 44 dni zleti moljev metuljček na dan.) Ne pozabi pregledati vreče s krpami, o-mare z volnenimi stvarmi, na-gačene živali.
Mali srpan. (Molj zleti ko lipa zadehti.) Ce kam od potuješ na velike počitnice tedaj prej iztepi vse blazinasto pohištvo, preproge itd. Daj povsod naftalina, na - preproge položi časopisni papir, posuj jih s praški zoper molje, zvij j;h skupaj, zavij v ovojni papir ali rjuhe. Blazine m odeje
letnico na posebni način: Imeli bodo misijon zadnji teden tega meseca, to je od 26. oktobra pa do 2. novembra. S tem se hočejo Bogu zahvaliti za vse številne milosti in dobrote, ki so jih po usmiljenju božjim uživali oni sa mi in njih predhodniki. Obenem pa želijo poživiti se v tisti sv. veri, ki je najdragocenejši biser na zemlji, kajti: "Kaj pomaga človeku, če si cel svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?! . .
—List ki ga fe veter odnesel, treben.
shrani v omaro, kjer imaš že shranjena oblačila, zavarovana zoper molje.
Veliki srpan. (Drugi zarod nastopi. Mladi molji ležejo jajčeca in čez 2 do 8 tednov poginejo.) Osnaži omare in predalnike, žveplaj, da daš vanje zimska oblačila.
Kimovec. (Samica zleže do
rocu ali pernici, pa daj te stvari v kemično čistilnico.
Vinotok. (Ličinke so zlezle ven, si narede hišico in- žro.) Pozimska oblačila prezrači v sončnih dneh, da se znebijo vonja po naftalinu. Zavij tiste stvari ki jih takoj ne potrebuješ, že v nov časopisni papir brez praškov zoper molje.
Lutopad. (Žro do 70 dni. Pozor ta čas je najbolj nevaren!) Kot pametna gospodinja poskrbi že sedaj, kupi si za božična dela volno zoper molje.
Gruden. (Zabubijo se.) — Zdaj pa malo počivaj v boju zoper molje saj se že v prosincu začne iznova.
Zdaj vidimo, koliko truda zahteva boj zoper molje. Vse ženske naj se ga udeležujejo in naj delujejo na to, da bi bili volneni blagovi že za prodajo tako kemično predelani, da ne bi moljem nič več dišali, o
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Goveji rmp % makaroni
Deni v kozo žlico masti, pol na koleščke zrezane čebule, košček korenja in lorberjev listič. Na to položi 4 funte posoljene-/ ga repa in pol funta surove
juhe in počasi pari dve do dve in pol ure. Potem prilij k repu pol pinta precejenega patdižini-kovega soka ali tri cele paradižnike in zajemalko juhe. Ko je vse skupaj še malo povrelo, zreži rep in svinjino na koščke, zloži na krožnik ter malo s sokom poli j. Posebej v kozi imej že pripravljene makarone, kuhane in odcejene. Precedi na nje ostali sok in daj oboje k obedu. Za priboljšek lahko po-treseš makarone z naribanim sirom.
Krompirjevi cmoki s čespljazni
Fino zmečkaj v slani vodi kuhanega krompirja. Nareži na kocke tričetrt funta kruha in ga zabeli z dvema unčama masti, v kateri si scvrla drobno sesekljano čebulo in peteršilj. Nato zmešaj krompir, kruh in malo več kot četrt funta moke ter malo soli v testo, iz katerega izoblikuješ za jabolko debele cmoke. V sredo vsakega potisni eno svežo češpljo brez koščice. Kuhaj v vreli slani vedi 10 do 15 minut, kuhane zloži v skledo ter jih zabeli s čebulo cvrto v masti in drobti-nami in jih daj poleg gulaža ali obare na mizo.
Korenje
m pol funta surove I Olupi rumeno korenje, zri-prekajene svinjine, prilij malo baj na rezine in ga skuhaj v vre- in any one calendar year.
li vodi. Naredi prežganje iz presnega masla ali masti in moke, prideni kuhano odceje-no korenje, premešaj kot repo, zali j z juho, osoli in še malo po-kuhaj.
-o-
PREGNAN HOLANDEC SVARI ROTERDAMCE
London, (ONA). — Uradni radio holandske vlade v pregnanstvu svari mestno prebivalstvo v Roterdamu, da naj se prebivalci ki žive v bližini morske luke v Roterdamu, izselijo, da se obvarujejo pred angleškimi bombnimi napadi. — Radijsko poročilo omenja, da odkar angleški letalci napadajo važne pomorske luke, kot so Hambur* in Bremen, je postal Roterdan zelo važno transportno središče za Nemce pri njihovem oboroževanju in izvažanju vojnega materijala, da je zavezni kom, v njihovih lastnih interesih naravnost potreba, da taki. središča popolnoma uničijo, kjerkoli jih opazijo v od nazi-jev zasedenih krajih.
-—o-
Defense Savings Bonds, Se ries E. are available in denominations as low as $25,
turity value, the cost of which is $18.75. Ownership of Series E Bonds is limited to $5,OCK maturity value of Bonds issued

Naročnikom "Amerikanskega Slovenca"
To le naznanilo pišemo z veliko nevoljo, pa ni drugače, ni pomoči, pisati g a moramo.
"AMERIKANSKI SLOVENEC" SE BO PODRAŽIL.
Težko je nam, ki moramo to le naznanilo pisati in objaviti, pa vemo da bo težko Vam, ki ga citate.
Toda za vsako stvar na svetu so gotovi razlogi. Zato naše prevdarne in razsodne naročnike prosimo, da predno izrečejo kako obsodbo glede tega, prečita jo naslednje:
Cene blagu in raznemu materialu so se dvigale polagoma že par let nazaj. Odkar se je pa začela sedanja vojna v Evropi pred dvema letoma, gredo cene stalno navzgor. N. pr.:
Papir za list nas stane letno zdaj nad $900.00 več, kakor pred tremi leti.
Svinec, ki se rabi za stavo čtiva na stavnem stroju je stal pred tremi leti okrog 7c funt, danes je blizu 12c funt.
Tinta se je podražila, in podražile so se vse druge potrebščine.
Dalje odkar so prišli v veljavo sedanji socialni zakoni, je cela vrsta novih davkov, ki jih preje ni bilo. Podjetje mora plačevati od plačilne liste 1% za starostno pokojnino, ki se bo kmalu dvignila na 2% in pozneje na 3%. Za brezposelno zavarovanje je treba plačevati od plačilne liste po 3%, od vse naročnine v državi Illinois moramo plačati tudi prodajni davek, do julija je bilo po 3%, zdaj je po 2%. Prodajnega davka mi nismo računali, ker nismo hoteli vsakega bremena naprtiti naročnikom, dasi drugi to delajo.
Vsa ta bremena, ki se vedno višajo smo doslej nosili sami, če tudi je bila pri tem naša tiskovna družba prizadeta. Toda dokler se je le količkaj dalo smo rinili in odlagali vsako podražitev, ker vemo, da se jo vsak boji in jo vsak sovraži.
Smo pa zdaj, pred novo zadevo, preko katere pa ne moremo, ne da bi prišli do podražitve.
Osobje tiskarne, kakor tudi ostalo osobje pričakuje in je tudi upravičeno do gotovega povišanja plač. Naše osobje dela še za isto plačo, kakor je delalo vse skozi tekom zadnje krize. Delavci drugod so te zadnja leta dobili že večkratno povišanje plače. Razlogi za to so, ker se življenjske potrebščine stalno dražijo. Tega Vam ni treba razlagati. Saj sami vsi kupujete po trgovinah in vidite in čutite, kako gre vse navzgor. Od zobotrebca pa do zadnje stvari, ki jo potrebujete za dom in drugo je zadnjih par let precej dražje, kakor je bilo. In še vedno višje cene se vsemu obetajo. Kdor hoče živeti, mora za vse več plačati. Logično je, da delavci morajo dobiti več denarja za svoje delo, drugače izhajati ne morejo. Če se jim ne co ugodilo, bodo pustili in šU drugam, kjer bodo imeli boljši obstanek, kakor tu.
List dnevnik podjetju ne prinaša dobička, kakor ga ne prinaša noben drugi slovenski dnevnik. Z listom samim je še zguba. Posebno zadnja leta, ko je oglaševanje padlo skoro na ničlo. Vojna je ustavila potovanja v Evropo, tako je še tistih par »glaskov od parobrodnih družb izginilo. List je imel stalno tudi po par sto naročnikov v Jugoslaviji. Tudi to je zdaj odpadlo. Pri takem malem podjetju se pa pozna vsak cent. Zguba pri listu je zdaj večja. S zgubo se pa dolgo voziti ne da. To ve vsak. Ali naj list uničimo s tako zgubo? To bi bil p^avi narodni greh. Katoliški slovenski dnevnik je **m še krvavo po-Kafco te|ko in s kolikimi žrtvami smo prišli do
njega in zdaj ga naj bi kar tako le pustili, da izgine. De tega ne sme še priti. Kaj torej? Dvigniti mu je treba naročnino, da bo mogoče vsaj kriti njegove izdatke.
Zato objavljamo to naznanilo vsem našim naročnikom, da list "Amerikanski Slovenec" se bo podražil zt $1.00 na leto z dnem 20. novembra 1941.
Tako bo list "Amerikanski Slovenec" od 20. novembra 1941 stal kakor sledi:
Za Združene države_______$6.00 na leto .
Za Združene države_______$3.00 polletno
Za Chicago in inozemstvOfc__$7;00 na leto Za Chicago in inozemstvo__$3.50 polletno Ali je ta cena previsoka?	^
Kaj pa stanejo drugi listi? Poglejmo!
List Glas Naroda izhaja prav tako SAMO PETKRAT NA TEDEN kakor "Am. Slovenec", naročnina mu je $0. na leto za zunaj po Zdr. državah. V New Yorku in za inozemstvo $7.00.
List Prosveta izhaja prav tako SAMO PETKRAT NA TEDEN, kakor "Am. Slovenec", naročnina mu je $6.00 na leto za zunaj po Zdr. državah. V Chicago in Cicero pa $7.50. Za tujezemstvo pa $9.00.
Prosveta je že pred leti ustavila sobotno številko, naročnino pa pustila staro, kar faktično ni bilo drugega kakor podražitev, manj za staro naročnino.
Glas Naroda je ustavil sobotno številko še lani, naročnino listu pa pustil staro, kar faktično tudi ni bilo drugega, kakor podražitev, po vzorcu manj za staro naročnino.
List "Amerikanski Slovenec" tega ni storil, dokler le se je dalo izhajati. Zdaj je v to primoran.
Tisti, ki bi morda ugovarjali tej podražitvi našega lista naj pa stavijo sledeča vprašanja: *
Ako sta slovenskemu socialistu in slovenskemu liberalcu njihova dnevnika vredna po $6.00 na leto, ko izhajata prav tako, kakor moj katoliški dnevnik "Am. Slovenec", ne sme biti meni slovenskemu katoličanu predrag moj katoliški dnevnik za isto ceno. Prav za prav še hvaležen mu moram biti, ker tako dolgo ni podražil naročnine, med tem, ko so jo drugi že dolgo preje. To naj premisli vsak.
Poleg vsega pa naj pomni vsak, da naš list daje vsako leto in bo tudi letos, lep EDINI ŠE SLOVENSKI STENSKI KOLEDAR, ki je lepo novoletno darilo za naše naročnike. Tudi to nekaj velja.
Vodstvo lista pa se bo trudilo, da bo dalo od časa do časa, kakor bodo gospodarske razmere dopuščale boljši in večji list svojim naročnikom.
Še enkrat ponovijo, da to naznanilo pišemo in objavljamo zelo neradi in proti naši volji, toda moramo, razmere katere smaže pojasnili nas silijo v to in proti katerim mi nimamo nobene moči.
Prepričani, da bodo vsi naši dragi natročniki iz podanih razlogov vzeli to naznanilo blagohotno na znanje, za-kar bodi vsem že v naprej najiskrenejša zahvala.
Vsem onim, ki pa na naročnini dolgujejo, ali če želijo plačati še za naprej naročnino po stari dosedanji ceni pa opozarjamo, da stara dosedanja cena naročnini je v veljavi DO 20. NOVEMBRA 1941. Do tedaj se lahko vsak po-služi stare dosedanje cene.
Začenši z 20. novembrom 1941 pa stopijo za naročnino "Am. Slov." nove cene v veljavo, kakor že omenjeno.
-------^ UPRAVA "AM. SLOVENCA".
t
Stran 4
IMERIHaNSIU SLOV«NEB
Sobota, 18. oktobra 1941
Paul Keller
Hubert
fjiiliifflilftl'^lf
lIIliLuttr^taiuU^.^uiiil:
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West
(ogel Leavitt St.)
Telefon Canal S817 CHICAGO, ILL.
8 knjig za polovično ceno
'Ena božjih Cvetk'
"In ravno to noč!"	«
Pristopil je veliki hlapec.
"Stari Belčar ni bil več pri pameti. V teh mnogih nevihtah je bil vselej ves divji; Tedaj je vedno zbežal v klet. Poslednjo noč pa je prišel iz kleti, in ko je v vasi gorelo, je kričal: 'Vse bo pogorelo! Vse poj-de v nič!' In nato je šel v svojo sobo. Mi drugi pa smo vsi šli gasit. Ker pa ga zjutraj kar ni bilo iz sobe in ker ni bilo nobenega odgovora, ko smo trkali, smo vlomili vrata — in tam gori je visel."
To je bilo poročilo o koncu enega življenja, o žaloigri enega življenja. Bolj preprosto bi ne bilo mogoče povedati. Toda poglavitno je bilo v tem: strahotno je grizla vest starca, ki je iz skrbi in ljubezni do lastnega sina postal morilec in ki je vpričo ognjenih znamenj na nebu v svoji zapuščenosti zbežal iz življenja, ki mu je vzelo srečo in mir.
Ozrl sem se na rajnkega testament, na okroglo mizo, popisano s kredo. Ta miza je nekoč najbrž krasila "boljšo sobo" — tedaj, ko je bil Belčar še srečen, ko je imel še mlado ženo in kopico majhnih otrok.
Z vrvjo v levici, s kredo v desni je pisal stari Belčar svoj testament na mizo iz svoje nekdanje boljše sobe, med tem ko se je zunaj križem bliskalo, grmelo, bila toča, gorele hiše.
Hotel je rešiti Grčarja. Hotel je rešiti sina.
In sedaj je ležal na podnicah. Jezik mu je še visel iz ust.
In zopet sem bil vesel, da nisem za to na svetu, da bi po svojem poklicu ali iz svojega nagnenja obsojal flruge ljudi.
Naj drugi stori to, ki je bolj uvideven in ki ima večjo pravico nego jaz.
Oči mrtvega so bile srepo uprte V železno kljuko, od katere je viselo še pol vrvi. Ali so iskale življenja? Ali niso govorile: bilo je strašno, bilo je grozno — to počasno davljenje!	.
"Zaprite mu oči!" sem rekel zmedeno. Nobeden se ni ganil. Tedaj sem storil to sam. Toda oči so se počasi zopet odprle <. in steklene zenice so se srepo uprle v železno kljuko.
"Dajte mi kakšen robec!" sem zastokal. Boltežar je potegnil svoj svileni robec z vrata. Z njim smo pokrili staremu Bel-čarju oči. - -
"Pojdite sedaj vsi iz sobe!"
Boltežar je zaklenil to mrtvašnico.
"Eden vas hlapcev," je ukazal, "naj se postavi sem pred vrata in naj pazi, da mi nihče, pa naj bo kdorkoli, ne stopi v-sobo."
Tedaj so se potuhnili vsi po stopnicah doli.
"Strahopetci!" je zaškripal Boltežar.
Veliki hlapec se je vrnil in rekel:
"Jaz bom stražil!"
"Vrl mož!" ga je pohvalil Boltežar in mu ponudil deset dinarjev. Mož jih ni hotel vzeti."
"Ali razumete, Matija, ne gre za mrliča; njega nihče ne bo ukradel; gre za pisanje na mizi!"
Hlapec je prikimal in se s hrbtom naslonil na vrata.
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	aa
in stane samo:
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 w. Cermak Road, * Chicago, min ois
Louis J. Zefran
Rojak se je čudil
Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v raz-' prodajo, dokler bodo na roki.
Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno. Te knjige so:
'MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki
ga uporabljajo v osnovni šoli............................................ 30c
"CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice............... 40c
*NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva taijiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič .......................................................I______ 30c
"OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest) ............ SOc
"OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)______1_______ 50c
"TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga).... 45c
uOD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje..................... SOc
"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest) ............................... 25c
Prodajna vrednost____________$3.20
Zdaj dobite te knjige, dokler zaloga ne poide za »SAMO.
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
ROMAN IZ GOZDOV
stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo
SO centov
V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji
takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. • —
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
PRVf SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI	~
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
V potoku, ki je bil narastel, sem si umil roke. Bile so skoraj tako odrevenele kakor obraz starega Boltežarja. Umival in drgnil sem jih dolgo časa.
"Sedaj pa k telefonu!" je silil Boltežar. "K Grozdu"! Jaz sicer ne hodim več tja, toda danes je izjema. Tam je najbližji telefon. Takoj moram naznaniti državnemu pravdništvu."
"Prej vam moram povedati še nekaj."
Pravil sem mu o svojem srečanju s Tončetom in Liziko, o Tončetovem priznanju, da je on zažgal mlin. Boltežar je osupnil in je vprašal, kakor sem jaz poprej vprašal: *
"Ta je bil? Ta?"
"Da."
"In vi ste pustili, da je ušel?" *
"Tudi vi bi bili pustili!"
"Nikoli ne! Zelo lahkomišljeno ste ravnali, ker —"
Zamahnil je s pestmi po zraku. S
"Kam sta šla?"
"Ne vem."	'„	/
"Človek!" je zagrmel Boltežar.
Nato ie korakal nekaj časa v zagrizeni togoti poleg mene. Postal je zopet zbadljiv.
"Torej, gospod Hubert, bodite že karkoli hočete; postanete lahko kralj pesnikov, ali cesar pri Hotentotih, ali sicer kaj primernega. Le policijski človek ne postanite nikoli."
"To_ vam prav rad obljubim. Sicer pa, Tonče se vrne."
"Res?'Odkod pa veste to?"
"Sam mi je rekel."
Boltežar je srdito prikimal.
"Izvrsten uradnik! Gospod Hubert, postati morate ravnatelj v jetnišnici. Vsako ledeljo bi dovolili svojim kaznjencem, da gredo, kamor le, če vam obljubijo, da se zvečer točna ob devetih zopet vrnejo spat."
Sedaj sem se začel jeziti tudi jaz.
"Saj lahko staviva," sem rekel.
"Kaj staviva?"
"Da se Tonče najpozneje pojutrišnjem spet vrne."
"In za koliko?"
"No — reciva za deset tisoč dinarjev."
Bolščal je vame. Nato je zmajal z glavo.
"Ne, nočem. Kajti prvič sploh ne stavim, in potem ne za tako veliko vsoto, ki je nemoralna in ki je jaz revež celo ni-ma^i. In potem — saj se res lahko zgodi, da se vrne. Morebiti ste sodili prav."
"No torej — potem se mi ni treba poganjati za tako ničevimi mesti, kakor je kralj pesnikov, ali pa cesar pri Hotentotih —"
"Toda tudi policijski človek ne smete postati," je dodal; "ne, gospod Hubert, spoštujem vaše znanje in vaš značaj, toda za policista vam manjka spredaj in zadaj."
(Dalje prih.)
-o-
Katoličani «o tako močni, kakor je močno njihovo lcato-liiko časopisja.
— Mrtvaška
IZREDNA PRILIKA
za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strpni, ki vsebuje krasno povest
baragovo zborovanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
nje tudi župnik Rev. M. Jager iz Barbertona ter Rev. P. Bernard Ambrožič in Rev. P. Kazimir Zakrajšek. — Iz Cleve-landa, Ohio, so se pa udeležili sledeči duhovniki: Rt. Rev Msgr. Vitus Hribar; Rt. Rev. Msgr. J. B. Ponikvar; Rt. Rev. kanonik J. J. Oman; Rev. Julij Slapšak; Rev. Celesnik; Rev. Baznik, Rev. Sodja in Rev. Baraga. Vse štiri fare v Cleve-iandu so bile zastopane. Faro sv. Kristine je zastopal Rtv. P. Kazimir Zakrajšek.
Naj bo še omenjeno, da se je zborovanje vršilo v fari sv. Lovrenca, kjer se je obenem vršila od nedelje naprej 40-urna po-božnost, kar je nedvomno tudi veliko pomagalo do take lepe u-deležbe in uspešnega zborovanja.
Dopoldne v torek se je vršila slovesna sv. maša ob 10. uri, ki so jo darovali domači veleč. g. kanonik-župnik Rt. Rev. Oman ob asistenci č. g. M. Hitija in č. g. Sheringerja. Pridigar pa je bil č. g. P. Aleksander Uran-kar.
Po cerkvenem opravilu je bilo kosilo in ob 2. uri se je pa pričelo zborovanje v cerkveni dvorani, kjer so prisostvovali še drugi zastopniki in zastopnice.
Predsednik Zveze veleč. g. kanonik J. J. Oman so po običajni molitvi povedali pomen zborovanja in predstavili navzočim goste in zastopnike. Nato so podali uradniki Zveze svoja poročila. Veselo je bilo fclagajnikovo poročilo, da je
blagajna narastla nad $1400. Poročal je dalje č. g. p. Aleksander o svojem delovanju. Potem g. Anton Grdina kot podpredsednik in dbenem pozdravil navzoče v ijnenu Tiskovne družbe "Edinost" in v imenu katoliških listov, ki jih ta družba izdaja. Za marquetskega škofa pa je bil glavni poročevalec Rt. Rev. Msgr. Joa. L. Zred. Njegov govor bo itak prinesen v uradnem zapisniku, ki ga bo pripravil zapisnikar za objavo, kakor tudi o vsem zborovanju. Govorili so na zborovanju še drugi.
Sledila je diskusija, kako se naj vodi gibanje za Baragovo beatifikacijo v bodoče. Sklenilo se je, da se določi posebna liedelja v letu in to bo prva nedelja v mesecu februarju vsako leto, na kateri dan se bo delovalo po vseh farah za Baragovo beatifikacijo in da se širi njegovo ime.
K temu se bodo ustanovili po vseh farah novi odbori ali Baragove podružnice in še več takega.
Pazite na poročila v A. S. kjer bo vse zaporedoma poro-čano.	•
V odbor so bili izvoljeni ponovno vsi dosedanji uradniki z dodatkom še nekaj odbornikov ki so potrebni za sodelovanje v tej akciji. — Anton Grdina.
J. M. Tnmk i
-- Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi revežev v stari domovini. Pobirajte darove za nje!
Širite in priporočajte 1 i a t ''Amerikanski Sloveneclw
Ali se vrača pamet, ali teče; voda v grlo? Tako bi se človek! vprašal, ko prihaja iz Moskve; vest, da bodo Moskoviči, čudni j ptiči, pustili Poljakom popolno versko svobodo in enako tudi Judom. Poljaki lahko odmrejo v Moskvi katoliško cerkev, Judje lahko svojo judovsko sinagogo, dalje, da bodo peljski vojaki, katerih je zdaj do 50,000 oboroženih in jih čaka še do 150,000 na orožje, imeli svoje vojake kaplane. . . in se Moskoviči ne bodo prav nič umešavali, ali kdo moli svojega Boga, ali koine in se pri-dušuje. Po dolgih letih se take vesti glasijo kakor pravljice iz Koromandije. Te vesti je prinesel iz Moskve poveljnik poljskih čet, ki se bodo borile z Rusi vred proti nasilnemu in roparskemu Nemcu.
Pamet, ali sila? Ker Rusi sa-tmi trdijo, da sila še nikakor ni pri vrhuncu, ko jim že zdr.j pomaga vreme in jim bo morda še bolj zima, in nekaj tudi An-glija in še Amerika, bi človek sodil, da taka "spreobrnitev" ni le iz gole sile, kakor pri zlomku, ki v sili muhe žre, temveč mora ta spreobrnitvena in-spreobrnjena roba prihajati in priti od — pameti, in ravno na glavo niti ti Moskoviči čudni ptiči niso padli, kakor je mo-!ral zadnjič in te dni priznan tam Herr Hitler, ko so ga Moskoviči le namazali, mu zavezali oči in se dobro na njegove kohorte pripravili.
Komunistično gibanje ima toliko strani, da bodo te strani težko kdaj izčrpljivo preštudirane. Proti vsaki veri (vera je strup za narod) se je_obrnU, ker se je razvil iz marksizma, toraj materialističnega pojmovanja, in pred vsem se je o-brnil proti ruski pravoslavni cerkvi, ker je videl v nji poli-
tičnega nasprotnika, ko je bila
ta cerkev s carizmom najtesneje povezana. Ako se stranki ni več treba bati carizma, preneha tudi- v pravoslavju, morda celo v vsakem verskem udejstvovanju, nevarnost političnega nasprotovanja, in verska svoboda, ki je zdaj res za^ jamčena v ustavi, postane lahko tudi dejanska ker samole z ustavno svobodo nihče ničesar ne more početi.
Ako je v nebesih Bog, ga nobeno še tako titansko juri-šanje ne bo zjurišalo iz neba, če bi pa Boga ne "bilo, kakor trdijo Moskoviči čudni ptiči, niti ni treba na tako ničlo juri-šati, kar tudi ideja, ki bi ne- i-mela podlage, sama ob stbi izgine.
Upajmo, da je pamet prišla v Moskvi do veljave, ko se zdaj vsaj Poljaki in Judje lahko versko svobodno izražajo in udejstvujejo, in upajmo, da se bo ta pamet še raztegnila na vse druge.
Poleg dejstva, kakršnega vsa zgodovina ne pozna, da bi se Rusi in Poljaki borili skupno, ne drug zoper drugega, je ta vest iz verskega, političnega in tudi slovanskega stališča razveseljiva. Se več take pametne razsodnosti in tudi za slovan-stvo še ne bo noči, lahko pa pride mračno vreme za—Berlin.
-o-
"Širite amer. Slovenca*
Listen to
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP
1520 Idlocyelea (Top of the Dial) '
i DR.J8HN J. SMETANA
OPTOMETRIST
g Pregleduje oči in predpitoje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Aahland Avenue TeL Canal 0523 ■ Uradne ure: vsak dan od 9. p zjutraj do 8:30 zvečer.
r a * liSiiHaiiUBHMi
NA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
— Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE.
kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno Sta "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road, ' '£$ f; 2Jg	Chicago, Illinois
300 svetih maš letno
v življenju inpo smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Člana rina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Xaslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. A, St. Louis, Mo.