uomoznansKi oaaeieK t p 07 SNEŽNIK 2004 i lilij i lini i 11 2000559,160 ili i iiijica) 1 s COBISS e ekum grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO »FRIEND« TRGOVSKI CENTER MIKOZA ILIRSKA BISTRICA NON-STOP od 8.30 do 19.00 sobota od 8.30 do 12.00 TEL.: @5 II 71 @@ 61S m // ?i @@ 616 @31 // 339) 156 Tl CERKVENIK NA F*l_AOU * sveže ribe * zamrznjerveribe * školjkeMiiW' - * “bacaptin bjarjjbs " koiptej-ve risimcA Carjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 Kiničmmviodslkii serms lEini/k MČfaiiisc&mLcš &,]p~ Weš'fk!sm ^<8, n se najavijo ,tako, da lahko skuhamo zadostno količino čaja. V času obiska domžalskih tabornikov, smo imeli najavljeno večjo skupino obiskovalcev, ki naj bi v sosednji sobi tudi pojedla enolončnico/v kolikor bi prišli, prostor Pa bi bil zaseden, bi se verjetno po tej logiki oni pritožili, da pač niso bili sprejeti, čeprav so se predhodno najavili/. Da bi vseh petdeset tabornikov in ostalih obiskovalcev v prvem prostoru sedelo in se zadrževalo (dlje časa, tehnično ni izvedljivo. Zavedamo se , in to je tudi naša želja, da mora biti vsak postrežen, vsaj s čajem. V tem smislu, sem tudi predlagala otrokom in voditeljem, naj zberejo denar, tako, da bo sama razdelitev čaja potekala čimhitreje in nemoteno. Vse šolske, planinske in večje skupine običajno postrežemo na ta način, saj bi strežba vsakega posameznika in plačevanje vzelo dosti več časa, pa tudi tehnično glede prostora ni izvedljivo drugače. En del skupine smo kljub pripravljenim mizam v sosednjem prostoru, skušali postreči v omenjenem prostoru. Kasneje sem morala nekatere mize še enkrat pospravljati in pripravljati, pa se nisem zato prav nič jezila in bila osorna, kakor navaja avtorica. Sem pa glasno vprašala, koliko čajev se bo spilo, kar se mi spet ne zdi nič slabega; učitelji v šoli tudi včasih učencem določene stvari povedo bolj na glas, kar pa ne pomeni, da so osorni- kar tudi ni moj slog, kar lahko potrdijo vsi, ki me poznajo. Tudi sami navajajo majhnost prostora in »navihanost« razposajenih petdesetih otrok. Nadalje so celo »odkrili« veliko sobo z mizami, kamor jih vzrojena gospa ni pustila. Na Snežnik ne hodim zato, da bi bila osorna ali da bi vzrojila ob vsakem takem , ne ravno planinskem obnašanju, ko pač vsi raziskujemo po koči in odpiramo vsa vrata, kot da smo doma... No , in ko smo pri vratih??? Pač, oskrbnik jih je res popravljal, verjetno zato, ker so se pokvarila oz. je odpadla kljuka, kar pomeni, če bi se zaprla, taborniki ne bi mogli iti noter in spiti toplega čaja oz. kupiti dveh spominkov, v katerih nakup jih ni nihče prisilil. In če bi bila nesramna, bi zapisala, da so bili omenjeni taborniki tako agresivni, da so zlomili kljuko. Pa ne bom, pač se je kljuka zlomila. Kar sta botrovala verjetno ničkolikokrat odprta vrata in zimske razmere. Več kot polovica jih je ostala v koči, se pravi slaba polovica je že odšla in pustila za seboj smeti , za katere avtorica pravi, da jih otroci običajno pospravijo. V tem primeru jih NISO, kar so morali storiti njihovi vodniki, zato so bili tudi nejevoljni. Verjamem , da so navajeni hoditi v hribe in da tudi za seboj pospravijo. Naučiti pa se bo treba še to, da je potrebno v izrednih razmerah-ko je zunaj ledeno mrzlo in tudi drugi čakajo na prazen prostor, čimprej pospraviti za seboj in ne stvar zavlačevati Dragi domžalski taborniki, glede na to, da pravite, da radi zahajate v naravo, da vas je Snežnik kot gora prevzel, sem prepričana, da se boste še vrnili. In ker vas v taborniških vrstah učijo tudi potrpežljivosti, verjamem, da boste drugič manj učakani in nestrpni, ko boste morali malo počakati na skodelico čaja. Sicer pa dvomim, da bodo v Domžalah prebrali ta sestavek, glede na to, da na lokalni časopis Snežnik tam niso naročeni. O pridnosti, uspehih in doseženih značkah domžalskih tabornikov tamkajšnji prebivalci tako ne bodo seznanjeni. Bodo pa lahko bistriški bralci prebrali to, da so oskrbniki na Snežniku neprijazni, kar je bil verjetno tudi namen prispevka. Pa nič ne de! Jutri je božič- dan veselja in miru! Srečno! J.Slavec VOJNA ZA SLOVENIJO NA BISTRIŠKEM Šestindvajsetega junija 1991 kislim, daje bila sreda sva se z sinom Jernejem vračala iz Školje Loke, kjer Sva nabavljala hladilnik za njegovo trgovino v Kosezah. Kak kilometer pred Pivko nama prihrumi nasproti kolona tankov. Vozili so kar dobro cikcak, tako da smo se morali nasproti vozeči umakniti skoraj v jarek in Počakati, da odpeljejo mimo. Sin, ki je bil tudi sam rezervist pri tankovskih enotah je rekel, da se mu zdi čudno ker z jeklenimi gosenicami uničujejo cesto. Tanke da so vedno vozili na posebnih transporterjih. Tudi meni se je zdelo to čudno. Obšle Pa so me glede na dogodke prejšnjih dni, tednov in mesecev čudne slutnje. To tankovsko hrumenje ni namreč Pomenilo nič dobrega in je najboljše čim prej pohiteti proti domu. Na poti domov sva se ustavila v gostilni pri Matetu, kjer so se ljudje Precej razburjeno pogovarjali o dveh kolonah oklepnikov, ki sta krenili iz trnovske vojašnice, ena proti Ribnici druga pa proti Podgradu. Moje lutnje, da to niso izhodi tankov zaradi vojaških vaj, temveč nekaj bolj resnega, in daje to morda celo nastop jLA zaradi dogodkov v bližnji Preteklosti posebno pa zaradi 25. junijal991 torej dan prej. Tega dne je namreč slovenski parlament odnosno takratna skupščina Republike Slovenije sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. 24. junija 1991 j e skupščina sPrejela tudi amandmaje k ustavi iz letal974, nov republiški grb in novo ustavo. Na osnovi zakonov sprejetih dne 25. junija je takratni predsednik vlade Peterle obvestil carino, da je začel veljati slovenski zakon o carinah. 26. junija torej istega dne, ko so že drveli tanki na mejo je potekala slovesna razglasitev samostojne Slovenije na Trgu revolucije, kar smo skoraj vsi Slovenci spremljali preko malih ekranov. Danes je tudi znano, da je v noči iz 25. na 26. junija ob 3.30 zjutraj zvezna vlada v Beogradu sprejela sklep o zavzetju meje z enotami JLA. Na podlagi tega sklepa se je začela vojaško zasedba obmejnih carinskih postojank. Uradno seje sicer vojna začela 27. junija 1991 in do večera tega dne je bilo od strani JLA zavzetih 14 od 30 mejnih prehodov. Na tem mestu postavljam vprašanje, zakaj se uradno zanikajo dogodki v Ilirski Bistrici, ko pa je nesporno ugotovljeno, da so šli oklepniki iz vojašnice Trnovo proti meji že 26. junija okrog ene ure popoldan. Kot je znano je poveljnik 5. armadnega območja v Zagrebu izdal ukaz naj poveljniki korpusov začnejo z operacijo omejenega obsega naslednji dan, to je 27. junija. Nikoli najbrž ne bo znano zakaj je poveljnik 13. korpusa na Reki kamor so spadale tudi vojašnice v Ilirski Bistrici general Marjan Čad začel z operacijami že dan prej. Ukazal je tankom odhod na mejo odnosno mejne prehode v južni Sloveniji. Za te operacije je angažiral svojega načelnika štaba polkovnika Lrtiniča, ki je bil Bistričanom kot nekdanji komandant garnizona JLA še posebej znan. Vsekakor je general Čad sicer Slovenec po rodu celotno operacijo zapacal, zakar je bil v Beogradu tudi hudo kritiziran. Njemu in Krtiniču je šinila v glavo misel, da bo z zastrašujočo tankovsko silo spravil v red mejne prehode in zagnal strah v kosti za njega nebogljeni teritorialni obrambi in milici. Računal je, da bo z podporo ljudstva TO hitro klonila brez odpora. Odšel je na pot z oklepniki brez logistične podpore računajoč, da jih bodo povsod čakala za tv nujno potrebna hrana, pijača, gorivo in vse ostalo. Seveda se je grdo uštel. Oba tako general Čad kot polkovnik Krtinič sta bila kot poveljnika grdo poražena pa če to danes priznata ali ne. Za polkovnika Krtiniča se danes niti ne ve kje se nahaja ali je sploh še živ. Sta pa možakarja v očeh nekaterih Bistričanov predstavljala precejšnjo avtoriteto. Promocija v čin general majorja za Čada je celo potekala v bistriškem domu JLA. Takrat se je na Vidmu gostilo preko dvesto ljudi. Na prošnjo zaledne enote iz Trnovske kasarne sem kot direktor TOZD Mlinotest dati speči kar nekaj jancev in odojkov. Polkovnik Krtinič je bil sicer mož silno vzvišen tako, daje smelo k njemu le malo ljudi. Pozneje je napredoval v načelnika štaba 13. korpusa s sedežem na Reki in v tej vlogi se je znašel 26.6.1991. Razen teh dveh oficirjev, ki jih omenjam v zvezi z deset dnevno vojno je v Ilirski Bistrici, ki je imela enega večjih garnizonov v Sloveniji službovalo mnoštvo visokih oficirjev, polkovnikov, podpolkovnikov in majorjev. Večina so bili srbskega porekla razen zadnjega Vlada Hodalja, kije bil Hrvat. V kritičnih dneh meseca julija 1991 se ga je prepeljalo na Hrvaško, ker je dezertiral iz JLA in pozneje postal častnik hrvaške vojske. Se nadaljuje Danilo Pugelj koUSter .gffaa. opels - --- - "'in \ - Pooblaščeni servis , . -• pjr• rviL- ... Prodaja vozil - ispušnih sistemov - zavornih sistemov Originalni rezervni deli - alu-platišč in J , - servisne usluge Dodatna oprema TRGOVINA: 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 PE ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30___ Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Nudimo veliko izbiro: - avtoplaščev i - amortizerjev l?.....L . . ; K - ~ NAPREDEK SLOVENIJE PRI OBNOVLJIVIH VIRIH ENERGIJE NAJSLABŠI MED NOVIMI ČLANICAMI EU Okoljevarstvena nevladna organizacija World Wildlife Fund (WWF) je pred kratkim izdala poročilo na temo zagotavljanja obnovljivih virov energije. Napredek Slovenije je ocenila kot najslabši med bodočimi članicami Evropske unije iz srednje in vzhodne Evrope. WWF je osem držav novink ocenjevala v petih točkah - ciljih, definiciji obnovljivih virov energije, finančni podpori, dostopu in administrativnih postopkih. Slovenija sije zaslužila le osem od dvajsetih možnih točk. Na lestvici sta najvišje uvrščeni Litva in Češka s 13 točkami, sledi Poljska z 11 točkami ter Slovaška, Estonija, Madžarska in Latvija vsaka z 10 točkami. Naši državi očitajo, da si je zastavila premalo ambiciozne cilje. Delež energije iz obnovljivih virov je bil v celotni slovenski dobavi 29,9 odstoten, kar je sicer drugi največji dosežek za Latvijo (42,4%), vendar pa do leta 2010 načrtujejo povečanje deleža le na 33,6% vse energije. Očitki letijo tudi na preveč zapletene postopke za projekte s tega področja, saj terjajo do 15 različnih postopkov. Kritike so deležni tudi finančni okvirji in spodbude. Prav tako naj bi bila pomanjkljiva tudi definicija obnovljivih virov energije, saj ne vključuje uničevanja odpadkov ter proizvajalcem ne nudi prednostnega dostopa do omrežja. Vetrne elektrarne V Evropi je ocenjena rast porabe od leta 2000 do 2020 kar 40%. To pomeni izgradnjo 750 energetskih objektov. Vendar je riziko pri gradnjah energetskih objektov navkljub vse višji ceni elektrike velik. Trg je namreč nepredvidljiv, rast porabe je težko točno napovedati. Zato je težko verjeti, da bodo do leta 2020 uspeli zgraditi vse potrebne proizvodne in prenosne objekte, ki bodo zadovoljili energetsko požrešnost stare celine. V Sloveniji bi lahko, z vsemi dovoljenji, do leta 2010 postavili za 200 do 300 MW vetrnih elektrarn, kar je 10 odstotkov vseh instaliranih zmogljivosti elektrarn. S tem bi prispevali k manjši odvisnosti države od uvoza električne energije - letos bomo morali po napovedih uvoziti za 2500 GWh električne energije. Odvisnost Slovenije od uvožene električne energije še narašča. Leta 2008 naj bi doma pridelali le še 75% elektrike. Dobro bi bilo vedeti, odkod bomo leta 2008 uvažali preostalih 25% elektrike. Iz Evrope, ki bo imela dovolj svojih težav, najbrž težko. Pri državno- Jk J zborski razpravi o J y,Liv'k poročilu o stanju ■L J| | okolja je bilo vzpodbudno le to, da je omenjena problematika končno dobila možnost, da o njej spregovorimo tudi v parlamentu, medtem, ko je vsebina dokumenta in izvajanje okolje-varstvene politike vlade zaskrbljujoče slabo in vodi v degeneracijo slovenskega okolja, ki mu v zgodovini ni primere. Stanje kakovosti površinskih voda že nekaj zadnjih let stagnira, po izboljšanju kakovosti voda leta 1990, kot posledice upada proizvodnje, se stanje iz leta v leto slabša. Konkretnejše zasuke na bolje lahko pričakujemo šele po izgradnji čistilnih naprav, kar je po planu izgradnje šele leta 2015. Neučinkovito se izvaja tudi zmanjševanje emisij odpadnih vod iz industrije, vse večji so tudi problemi akumulacije onesnaženja v jezerih, morju in podzemnih vodah, saj so lete že tako onesnažene, da jih bo zelo težko, če ne celo nemogoče očistiti. Znano je, da je za onesnaževanje podzemnih vod med glavnimi vzroki intenzivno kmetijstvo, predvsem zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev in nitratov. To je razvidno tudi iz rezultatov monitoringa pesticidov v podzemnih vodah, ki so pokazali, da so določena podzemna vodna zajetja resno onesnažena tudi z atrazinom. V Sloveniji se še vedno sistematično ne spremlja onesnaženosti tal s pesticidi (razpolaga se s podatki le za 13 % ozemlja v Sloveniji), kljub temu da bi moral biti po Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) predpis o državnem monitoringu tal sprejet že leta 2001. Ustanavljanje narodnih parkov se namesto planskega večanja iz sedanjih 7 % na planiranih 27 % ozemlja, spreminja v ukinjanje -eksakten primer je predlog zakona o Triglavskem narodnem parku, ki področje narodnega parka krči in bolj spominja na zakon o graditvi objektov na področju narodnega parka, kot pa na zakon, ki bi v skladu s sodobnimi evropskimi normami nadgradil varovanje okolja na tem področju. Neustrezna kmetijska politika povzroča negativne trende pri razvoju ekološkega kmetovanja. Mačehovska politika države do vzpodbujanja te dejavnosti v kombinaciji z dovoljeno uporabo gensko spremenjenih organizmov, po sedem let trajajoči pravni praznini in nedokončani implementaciji Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, še dodatno destimulativno vpliva na ekološko osveščene kmete. Varstvo zraka v Sloveniji je na posameznih področjih sicer urejeno, medtem ko pri emisijah toplogrednih plinov, namesto njihovega zmanjševanja, v skladu s cilji ratificiranega Kyotskega protokola, emisije v Sloveniji naraščajo, na kar navkljub trditvam predsednika vlade, da ti podatki ne držijo, opozarja tudi svet za varstvo okolja RS. Vzroki za povečanje emisij so znani - povečana energetska poraba, podvojena uporaba kurilnega olja in naftnega plina, neučinkovita sanacija kurilnih sistemov na lesno biomaso, in še bi lahko našteval, medtem ko vlada kvalitetnih ukrepov ne zagotavlja in zavaja javnost, da so podatki na katere opozarja evropska okoljska agencija neažurirani in napačni. Vlada pri pripravi nacionalnega energetskega programa zamuja že IZ POSLANSKIH KLOPI skoraj tri leta, medtem, ko je po veliki zamudi vendarle pripravila operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, kar pa še zdaleč ne pomeni, da bo program tudi izpeljan in bodo cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov realizirani. Rak rana okolje-varstvene problematike v Sloveniji je zagotovo področje komunalnih odpadkov. Bremena preteklosti - neštete deponije komunalnih in industrijskih odpadkov, katerih toksične izcedne vode nevarno ogrožajo podtalnico, ne-zmanjševanje količin odloženih odpadkov, pomanjkanje sistemskih rešitev, ki bi bremena preteklosti sanirale in zamude pri projektih izgradenj centrov za ravnanje z odpadki, botrujejo kaotičnem stanju, ki ga vlada očitno ne zna ali noče politike vlade, zruši en sam kvazi ljubitelj ptic, ki slovensko javnost z lahkoto prepriča o okoljski nesprejemljivosti uporabe vetrnih elektrarn, saj so se ljudje iz previdnosti že preprosto navadili, da je bolj varno biti proti. Po njegovem prepričanju so namreč ptice veliko bolj ogrožene od vetrnic, kot od kilometrov slovenskih avtocest, krivolova in nenazadnje vplivov mobilne telefonije, katere največji operater je, verjetno ne po naključju, hvaležen donator društva za zaščito ptic. Isti operater se brez sramu oglašuje, da si s pticami deli nebo. Raziskav, ki dokazujejo kaj v praksi pomeni ta slogan, da se zaradi negativnih vplivov mobilne telefonije jate ptic izogibajo vplivnim območjem in imajo težave pri orientaciji, pa omenjeni zaščitniki ne omenjajo. urediti. Tako je projekt izgradnje sežigalnic, predvsem zaradi nestrokovnega in napačnega pristopa ministrstva, pogorel na celi črti. Po pričakovanjih se bo podobno zgodilo tudi s projektom izvažanja komunalnih odpadkov na sežig v Italijo, v kolikor se ne zagotovi, da bodo ostanki sežiga ostali tam kjer jih bodo sežgali, ne pa da se načrtuje njihovo vračanje in deponiranje na občutljivem kraškem terenu. Na resnost omenjenega vprašanja opozarjajo tudi strokovnjak: in sicer, da obstaja velika verjetnost, da bo med ostanki sežiga tudi del, ki ni plod slovenskih odpadkov, ampak morebiti sežiga nevarnih odpadkov Italijanskega izvora. Cagava okoljska politika vlade je pripeljala do absurdne situacije, ko državljani ne zaupajo nikomur več, niti strokovnjakom, niti inšpektorjem, nikomur. Nasprotovanju ljudi je očitno podlegla tudi vlada, ki si ne upa konkretneje in odločneje poseči v reševanje problematike in vse kar stori je, da načelno podpira posamezne projekte, ki so med sabo popolnoma kontradiktorni. Plod tega so načrti ki ostajajo na papirjih, razvneta čustva državljanov in razočarani strokovnjaki, ki navkljub jasnim in dokazljivo okoljsko sprejemljivim rešitvam - le teh ne morejo realizirati. Politika vlade je pripeljala do tega, da lahko strokovno podprte in okoljsko sprejemljive projekte, zaradi neustrezne zakonodaje in pomanjkanja podporne Vlada, ki državljanom ne zagotavlja prostega dostopa do okoljskih informacij in jih na ta način izpostavlja nezavedanju o nevarnosih, ki so jim izpostavljeni v njihovem bivalnem okolju, je vlada, ki se je morajo državljani bati. To je nedopustno - kot je nedopustno zavlačevanje ratifikacije Aarhurške konvencije, ki države podpisnice zavezuje k zagotavljanju dostopa do okoljskih informacij in jo je Slovenija podpisala že pred petimi leti, v Državni zbor pa je vlada ne pošlje in s tem prelaga realizacijo zavez zapisanih v konvenciji. Izjemno ohranjeno okolje, ki ga je naša generacija prejela od prednikov je v zadnjih letih še omogočalo vladi, da se je skrivala pri reševanju marsikaterega okoljskega problema. Ostaja pa dejstvo, da tako, kot se preluknjano vedro vode enkrat izprazne, tako tudi ohranjena narava ob takšni okoljski politiki preprosto ne bo vzdržala. S tako pripravljenimi dokumenti, kot je poročilo o stanju okolja, se slovenskemu okolju ne piše dobro. Žalostno pa je, da se bodo tega povsem zavedale predvsem prihodnje generacije, ki pa sedanje vlade za napake žal ne bodo mogle kaznovati. V Stranki mladih Slovenije za poročilo o stanju okolja ne prevzemamo odgovornosti, v upanju na okolju prijaznejšo in kakovostnejšo politiko, pa od Vlade vendarle pričakujemo, da bo naše predloge in opozorila upoštevala in vsaj nekaj od izpostavljenih problemov odpravila. Igor Štemberger POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak i. ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3. ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. POSLANSKA VPRAŠANJA - OBLIKA PRITISKA Poslanske pobude in vprašanja so najpogostejša oblika pritiska na ministre. Na vsako-mesečni redni seji Državnega zbora so ustna poslanska vprašanja uvrščena kot prva točka dnevnega reda, poslanci pa jih lahko na ministre kadarkoli naslavljajo tudi v pisni obliki. Ministri so dolžni odgovoriti na vsako zastavljeno vprašanje v tridesetih dneh, če je odgovor nezadovoljiv pa poslanec lahko zastavi še dopolnilno vprašanje. Logično je, da pri zastavljanju poslanskih vprašanj prednjačijo poslanci opozicije. V zadnjem mandatu jih je največ zastavil Zmago Jelinčič Plemeniti, nekaj čez sto jih beleži tudi njegov strankarski kolega Sašo Peče, na tretjem mestu pa je s skoraj stotimi poslanskimi vprašanji poslanec Stranke mladih Slovenije Igor Štemberger. In kaj naše poslance najbolj zanima? Tarča vprašanj so največkrat aktualne politične teme tako nacionalnega, kot tudi strogo lokalnega značaja. Na vprašanja povezana z režimom in izgradnjo mejnih prehodov na slovensko-hrvaški meji je kar nekajkrat moral odgovarjati zunanji minister Dimitrij Rupel. Kljub njegovim obljubam, da bo maloobmejni prehod Novokračine zgrajen do konca leta 2003, še vedno čakamo na njegovo odprtje, izgradnja maloobmejnega prehoda Starod, pa se vse bolj odmika od načrtovanega . termina. Južna meja in vse njene posledice so sploh pogosta tema poslanskih vprašanj. Z osamosvojitvijo je Slovenija pridobila okoli 600 km nove državne meje z republiko Hrvaško, z vstopom Slovenije v Evropsko unijo maja 2004 pa le-ta postaja .udi zunanja meja Evropske unije. Minister za finance je moral pojasnjevati zakaj ni carinska uprava odprla novega urada v Ilirski Bistrici, saj je popolnoma nesprejemljivo in nelogično, da imajo ilirsko-bistriški cariniki še vedno sedež v Sežani, ki bo z majem 2004 izgubila status obmejne občine. Kdaj lahko pričakujemo reorganizacijo carinske uprave tudi na Primorskem, saj preprosto ni argumentov, ki bi preprečevali sedež carinskega urada v Ilirski Bistrici? Približno 10 % slovensko-hrvaške meje se nahaja v obmejni občini Ilirska Bistrica. Na njenem teritoriju je kar pet mejnih prehodov. Poleg ene glavnih schengenskih kontrolnih točk -medna;odnega cestnega mejnega prehoda Jelšane, je tu še mednarodni cestni mejni prehod Starod, mednarodni železniški mejni prehod. Ilirska Bistrica in še dva malo. Lmejna prehoda Novokračine in Starod 1. Glede na koncentracijo obmejnih služb (policija, carina) in glede na prometno obremenitev (tovorni ter potniški promet), bo v naslednjih letih to verjetno najbolj obremenjena slovenska občina. Število policistov se je v občini Ilirska Bistrica v zadnjih desetih letih močno povečalo. Že sedaj je tu zaposlenih 145 policistov (59 na policijski postaji Ilirska Bistrica, 86 na postaji mejne policije Jelšane), kar predstavlja 56 % vseh policistov, zaposlenih na policijski upravi Postojna. V prihodnjih 3 letih se načrtuje na ten območju dodatno zaposliti 170 policistov, kar bo naveden odstotek še povečalo. Zato je moral notranji minister dr. Rado Bohinc odgovarjati na vprašanje o morebitni reorganizaciji policije in vzposlaviti sedeža policijske uprave v Ilirski Bistrici, saj bi na ta način lahko vsaj delno kompenzirali velike obremenitve, ki jih v Ilirsko Bistrico nosi držpvna meja in vstop Slovenije v Evionsko unijo. Poleg tega ga še čaka odgovor na vprašanje, kateri so poglavitni kriteriji na osnovi katerih izbira nove ljudi, ki se prijavljajo na razpisana prosta delovna mesta policistov. Ali imajo domačini prednost pri izbiri? Kako se lahko zgodi, da med več kot 20 prijavljenimi domačini pridejo v poštev le 4, čeprav imajo nekateri končano tudi prometno šolo, pa jih ocenjujejo kot neustrezne? Zakaj na poslane prošnje v nekaj mesecih sploh niso dobili odgovorov in zakaj neizbranim kandidatom ne pojasnijo vzrokov njihove zavrnitve? Ministrica Zdenka Kovač, odgovorna za regionalno politiko že zamuja z odgovorom kako naj občina Ilirska Bistrica, ki sodi med manj razvite, obmejne, demografsko ogrožene občine, pride do denarja namenjenega skladnemu regionalnemu razvoju. Notranjsko -kraška regija je statistično tudi na račun nerazvitosti ilirsko-bistriške občine deležna državnih sredstev, občina Ilirska Bistrica pa teh sredstev še ni dobila, ker je vključena v projekte regionalne razvoje agencije za južno Primorsko, katera pa sodi med najbolj razvite regije. Pojasnilo ministrice še čakamo. Poslanci smo lani sprejeli dopolnila k zakonu o financiranju nekaterih nujnih programov v kulturi za obdobje od 2004 do 2008 (po domače kulturni tolar). S tem zakonom se država obvezuje, da bo v teh proračunih zagotavljala sredstva za točno določene programe, ki so našteti in finančno ovrednoteni v prilogi. V to prilogo smo s področja ilirsko-bistriške občine uvrstili dva projekta. In sicer obnova premskega gradu v vrednosti 32.000.000 SIT, od česar pa mora polovico zagotoviti občina, drugi projekt, ki smo ga v ta zakon vnesli s področja občine Ilirska Bistrica pa je obnova Kettejeve rojstne hiše na Premu. Za to je v obdobju od 2004 do 2008 namenjeno 20.000.000 SIT od česar bo država dala 10.000.000, seveda, če bo občina zagotovila svoj delež, torej tudi 10.000.000. Ministrica za kulturo Andreja Rihter bo v prihodnjih dneh odgovorila kdaj bodo ta sredstva na voljo. Minister za obrambo Anton Grizold je v odgovoru na vprašanje o prihodnosti vojaškega muzeja in »vizite« v Ilirski Bistrici izrazil pripravljenost pomagati pri ohranjanju le-tega. Ta muzej bi lahko s primemo organizacijo, odigral ključno vlogo pri ohranjanju bogate tradicije nabora (»vizite«) v Ilirski Bistrici, ki je prav gotovo edinstvena etnološka prireditev v naši državi in neprecenljiva škoda bi bila, če bi ta običaj po stoletni tradiciji zaradi profesionalizacije vojske izginil. Z narodnega vidika je bil to vselej običaj, ki je ohranjal slovenstvo in domoljubje. Šolski minister dr. Slavko Gaber je že nekajkrat moral pojasnjevati kaj bo s srednjo šolo v Ilirski Bistrici, na zadnje pa je moral objasniti kako bo zagotovil boljšo organizacijo pouka na srednješolskem centru v Postojni. To »tovarno znanja« obiskuje okoli 1.300 dijakov iz bližnjih in oddaljenih občin. Verjetno tudi tako veliko število dijakov vpliva na slabo organiziranost pouka, vsaj kar se urnikov tiče. Največji problem so proste ure ali tako imenovane luknje v urnikih. Med prostimi urami dijaki praviloma obiskujejo bližnje gostinske lokale, kar ni najbolj vzgojno, saj celo v večnamenskem prostoru ni mesta za vse. Ilirsko-bistriški dijaki, ki obiskujejo postojnski srednješolski center, so od doma dnevno tudi po 12 ur in več. Glede na to, da je ustanovitelj srednje šole država, mora le-ta skrbeti za ustrezno organizacijo izvajanja srednješolskega programa. Z odprtjem srednje šole v Ilirski Bistrici jeseni 2004, se bo najverjetneje tudi ta problem vsaj ublažil, če že ne rešil, saj se bo postojnski srednješolski center vsaj deloma razbremenil. Igor Štemberger PREDSTAVITEV NOVEGA ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA Kot del vladnega programa za učinkovit vstop v Evropsko unijo, je Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj Pripravila nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (www.gov.si/svrp). Priprava zakona teče v sodelovanju z razvojnimi Partnerji (združenji gospodarstva, regionalnimi razvojnimi agencijami, organizacijami civilne družbe) in širšo javnostjo, skladno z novo Uredbo Vlade RS o posredovanju informacij javnega značaja. Zakonske rešitve so utemeljene na zaključkih Poročila o regionalnem razvoju 2003, ki je dalo oceno dosežkov in slabosti v regionalni politiki in °Pis stanja v regionalnem razvoju. Poročilo ugotavlja, da Je bil zaustavljen trend Povečevanja regionalnih razlik v Sloveniji vendar pa so zdaj potrebni nadaljnji odločni koraki na sistemskem področju, ee naj Slovenija vstopi v Evropo regij s konkurenčnim gospodarstvom tudi v manj razvitih regijah. Z 2 do 3 odstotne točke hitrejšo gospodarsko rastjo od držav EU bi lahko Slovenija v naslednjih desetih letih presegla Povprečno raven razvitosti sedanje EU kar je dosegljivo le z aktiviranjem vseh razvojnih potencialov v državi, tudi v regijah, ki zaostajajo v razvoju. Ker želimo ob tem tudi zmanjšati notranje razvojne razlike v državi, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, je nujno Potreben razvoj regionalnih inovacijskih sistemov, to je sposobnosti posameznih regij, da s Povečevanjem obsega in kvalitete znanja ter razvojem socialnega kapitala povečajo stopnjo inovativnosti in dodane vrednosti v sv°jih proizvodih. Socialni kapital je ključen razvojni dejavnik v manj razvitih regijah in pomeni sposobnost sodelovanja, racionalne delitve dela 'n doseganja soglasja, še posebej glede ključnih razvojnih projektov. Pri tem imajo pomembno vlogo tako institucije javnega, zasebnega, kot tretjega nevladnega - neprofitnega sektorja. K razvoju socialnega kapitala lahko pripomore tudi javni sektor, ki mora povečati svojo konkurenčnost s povezovanjem institucij, racionalno decentralizacijo in uvajanjem načela odličnosti. Zakon Pomeni korak naprej v tej smeri. Uvaja mehanizme decentralizacije razvojne funkcije države, javno zasebno partnerstvo pri financiranju razvoja in racionalizacijo institucij ta državni in regionalni ravni. Takšen Pristop pri doseganju soglasja o razvojnih prioritetah učinkovito uporabljajo najbolj uspešne države kot sta Irska in Finska. Skladni regionalni razvoj je v zakonu opredeljen kot skupna odgovornost države in občin in se uresničuje z vzpostavitvijo javno-zasebnega partnerstva pri oblikovanju regionalnih razvojnih svetov. Ti so določeni kot partnerski organi razvojnih zvez občin ali občin (dve petini članov), predstavnikov gospodarstva (dve petini članov) ter predstavnikov sindikatov in organizacij civilne družbe, ki so organizirane na regionalni ravni (ena petina članov). Regionalni razvojni svet: bodo določali prioritete in sprejemali odločitve pri pripravi in izvajanju odpraviti problem nepovezanega delovanja ministrstev in njihov javnih mrež v regijah. Pod okriljem regionalne razvojne agencije bodo v njej bodo sodelovali uslužbenci območnih razvojnih agencij, mestnih občin, območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, območne enote Gospodarske zbornice Slovenije, regionalnega zavoda za zdravstveno varstvo, upravljavcev zavarovanih območij narave in drugih izpostav ministrstev oziroma javnih institucij, ki delujejo na regionalni ravni in bodo izrazile interes za sodelovanje. Zakon določa, da opredelijo ministrstva in druge javne institucije RAZVOJNE REGIJE -PREDLOG Vir: GURS, SVRP. Kartografija: UMAR. regionalnih razvojnih programov. Tako kot se države članice pogajajo z EU za svoje razvojne programe se bodo tudi regionalni razvojni sveti, na podlagi pripravljenih regionalnih razvojnih programov, pogajali za proračunska sredstva v podporo uresničevanja razvojnih ciljev z državo in občinami. Predsedniki regionalnih razvojnih svetov bodo predstavljali razvojne regije in z državo podpisoval pogodbe o izvedbi regionalnih razvojnih programov. S svojimi projekti iz letnih izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov bodo razvojne regije sodelovale v proračunski razpravi. Zakon določa naloge, ki jih regionalne razvojne agencije opravljajo kot javno službo. Kadrovsko okrepljene bodo opravljale strokovne, informativne, svetovalno akcijske in pospeševalne naloge pri spodbujanju razvoja in privabljanju novih investicij v razvojno regijo. Upravljale bodo regijske garancijske in mikrokreditne sheme, štipendijske sheme ter druge regijske finančne instrumente. Zagotavljale bodo strokovno in administrativno podporo regionalnemu razvojnemu svetu, različnim konzorcijem institucij ter organizirale projektno skupino za pripravo in izvajanje regionalnega razvojnega programa. S slednjo se želi na državni ravni cilje resornih politik po razvojnih regijah ter spremljajo in vrednotijo učinke dodeljenih spodbud na ravni razvojnih regij. To bo omogočilo, da bodo cilji resornih politik postali bolj konkretni in bolj pregledni, predvsem pa jih bo mogoče lažje spremljati, vrednotiti dosežke in po potrebi prilagajati. Najkasneje eno leto pred začetkom proračunskega leta bo vlada določila indikativni obseg posrednih regionalnih spodbud in njihovo indikativno alokacijo po razvojnih regijah. Pri tem bo upoštevala indeks razvojne ogroženosti, število prebivalstva in površino razvojne regije. Na tej osnovi bodo regionalni razvojni sveti pripravili predlog letnega izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa. V skladu z izkazanimi potrebami v regijah bo vlada sprejela letni indikativni izvedbeni načrt posrednih regionalnih spodbud, ki bo podlaga za pripravo finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov. Odločitev o financiranju projektov bo dosežena v proračunski razpravi. Projekti, ki se bodo uvrščali v letni izvedbeni program bodo morali biti pripravljeni za izvedbo in izpolnjevati kriterije, ki jih bodo določila ministrstva. Zakon ustanavlja Razvojno agencijo Slovenije z združitvijo Javne agencije RS za regionalni razvoj, javnega zavoda Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Agencije RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije, ki je organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo. Vsaka zase so danes te institucije kadrovsko šibke, združene pa predstavljajo zadosten potencial za učinkovito pomoč in povezovanje regionalnih razvojnih agencij ter izvajanje specializiranih razvojnih nalog, ki jih je smiselno opravljati na državni ravni. Primeri evropskih praks v manjših državah (Malta, Estonija) kažejo, da je mogoče racionalno organizirati različne razvojne naloge v eni instituciji. Pričakuje se večja učinkovitost združenih institucij. Javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja bo dodeljevanje posojil, za kar se je specializiral v preteklih letih, nadgradil z novimi znanji in storitvami s področja razvojnega projektnega financiranja. V okviru sklada se bo oblikovala tehnična enota za projektno financiranje, ki bo izvajala promocijo javno zasebnega partnerstva in zagotavlja strokovno podporo pri izdaji ustreznih predpisov ter implementaciji projektnega financiranja. Sklad bo v ta namen lahko ustanavljal tudi projektne družbe. Pri spodbujanju razvoja manj razvitih razvojnih regij bo sklad izvajal tudi rizične naložbe z višjimi stopnjami rizika kot veljajo na trgu. V ta namen bo pridobival namenska nepovratna sredstva iz državnega proračuna za spodbujanje razvojnih naložb in kritje rizikov. Za zagotavljanje usklajene in celovite ponudbe nepovratnih in povratnih oblik razvojnih spodbud se bo sklad povezoval z domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, drugimi državnimi skladi in agencijami ter z regionalnimi razvojnimi agencijami. S svojimi sredstvi bo spodbujal oblikovanje in razvoj regijskih finančnih instrumentov. Pritegnitev zasebnega sektorja je temeljno vodilo zakona, ki se odraža tako pri institucijah (v regionalnem razvojnem svetu je gospodarstvo enakopraven partner, ki soodloča), kot tudi pri razvojnih projektih, kjer je nujna udeležba zasebnih sredstev. Zakon vzpostavlja pogoje za razvoj javno zasebnega partnerstva, ki doslej niso bili zagotovljeni. Kot osnovne funkcionalne enote za izvajanje regionalne politike so v zakonu opredeljene razvojne regije: Dolenjska, Gorenjska, Goriška, Koroška, Notranjska, Obalno-kraška, Osrednjeslovenska, Pomurska, Posavska, Savinjska, Savinjsko-šaleška, Spodnje Podravska, Zgornje Podravska in Zasavska. Predlaganih 14 razvojnih regij izhaja iz dejanskega stanja, ki se je vzpostavilo ob pripravi regionalnih razvojnih programov oziroma iz izražene volje vključenih občin. Razvojne regije se do ustanovitve pokrajin, za potrebe izvajanja kohezijske politike Evropske unije, povezujejo v tri kohezijske regije, katerih območja bodo določena s pogajanji z Evropsko unijo. Ob ugodnem razpletu pogajanj o členitvi ozemlja na razvojne in kohezijske regije in racionalnih političnih odločitvah doma bi se v Sloveniji lahko oblikovala institucionalna struktura (štirinajst regionalnih razvojnih managementov in tri pokrajine) za učinkovit vstop v Evropsko unijo. vopex do o. arna Pekarna Jure Čr T, Nakupni center TRNOVO Nr Qgg|p! * Ilirska Bistrica postojna AKCIJA KOMPOT JAGODA 820G.................... 289,00 SIT PANETONE (2 VRSTE) 850G............... 549,90 SIT ČOKOLAD. JAJČKA Z IGRAČO (2 VRSTE).... 129,90 SIT DEXAL TABLETE ZA STR.POM.POSODE 25 KOS.. 549,90 SIT PENEČA KOPEL (2 VRSTE) 1 L............319,90 SIT OBRATOVALNI Ponedeljek - Petek Sobota Nedelja ČAS 7.30 - 19.00 7.30 - 17.00 8.00 - 12.00 PE Market Trnovo, Vilharjeva 24, 6250 Ilirska Bistrica, Telefon: 05/710-10-00 MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije in ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije vsako leto organizira tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja pod različnim sloganom. Lansko tekmovanje je potekalo pod sloganom »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. Tekmovanje poteka v organizaciji turističnih in drugih društev, občinskih in območnih turističnih zvez, krajevnih skupnosti, občin, podjetij, zbornic in drugih ustanov. Je izraz civilne iniciative in interesa ljudi. Tekmujejo vsi kraji, zdravilišča, osnovne in srednje šole, bencinski servisi, železniške postaje, mejni prehodi, industrijska in druga podjetja, obrtne delavnice, trgovine, planinski in gasilski domovi, policijske postaje, vojašnice, kmetije, vrtovi, pošte, kopališča, kampi, smučišča, cestninske postaje, zdravstveni domovi, bolnišnice, domovi za ostarele, lekarne in drugi. Ljudje tekmujejo v svojem interesu, predvsem zato, da bi živeli v urejenem in prijaznem okolju in uveljavljali prostovoljno delo. Občina Ilirska Bistrica sodeluje v projektu že od samega začetka. Tako je tudi lani župan občine Ilirska Bistrica g. Anton Šenkinc imenoval posebno komisijo, kije nato skozi vse leto spremljala in ocenjevala urejenost našega bivalnega in delovnega okolja. Komisija v sestavi: Frida Smuk (Turistično društvo Ilirska Bistrica), Mirjam Furlan (Kmetijsko svetovalna služba Ilirska Bistrica), Mojca Memon (Razvojni center Ilirska Bistrica), Marjana Urbančič (PIŠKOTEK Knežak) in Alenka Penko (Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica) je nato skozi vse leto spremljala urejenost na področju naše občine in svoje delo zaključila 15. decembra 2003. Na zaključni prireditvi, ki je potekala v sobota, 20. decembra 2003, v večnamenskem prostoru Osnovne šole Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, so poudarili, da se z leti veča skrb občanov za urejenost okolja. V ugodnem nagovoru je prvi mož občine, g. Anton Šenkinc izrazil zadovoljstvo nad ugotovitvijo, da se stanje na področju urejanja okolja izboljšuje, kajti urejeno okolje je porok za razvoj turistične ponudbe, promocije turizma in ekološke zavesti prebivalstva. Na predlog občinske komisije za ocenjevanje najbolj urejenega kraja, so leta 2000 uvedli posebno kategorijo za najboljše. Gre za institut javne pohvale, ki jo prejmejo subjekti, kateri so bili nagrajeni že več kot trikrat, a še naprej ostajajo med najboljšimi. Leta 2000 sta Turistična zveza Vsem nagrajencem in dobitnikom priznanj iskreno čestitamo Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije podpisali dogovor o sodelovanju v projektu »Moja dežela - lepa in gostoljubna« in s tem dali zeleno luč za panožno tekmovanje obrtnih obratovalnic. Osrednji kriteriji, ki veljajo na področju spremljanja obrtnih obratovalnic so: celostna podoba obratovalnice, zunanja podoba zgradbe in okolice, urejenost in vzdrževanje vhoda, zbiranje odpadkov, prijaznost osebja, urejenost notranjih prostorov in način zagotavljanja urejenosti ter ekologija. Akcijo vodi Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica, zato je priznanja in nagrade za najbolj urejene obrtne obratovalnice podelil zbornični predsednik Stanislav Skok. Za krajši, a sila pester in raznolik program so poskrbele učenke in mentorskim vodstvom ge. Jožice Grbec, ge. Jožice Novak, ge. Martine Sakelšek in ge. Majde Tomažič. Z iskrivim humorjem in šaljivo besedo pa sta ga začinila Žjefa (ga.Jadranka Boštjančič) in »gosput« (g.Dušan Vrh). Harmoniko je razpotegnil Dejan Iskra in dodobra ogrel občinstvo. Kot običajno je tudi tokratno podelitev spremljala slikovna razstava, razstavo cvetja pa sta pripravila cvetličarka Margita Gartner in vrtnar Primož Česnik. Organizatorici prireditve Občina Ilirska Bistrica in Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica se vsem, ki ste pomagali pri pripravi zaključne Priznanje in nagrado za najbolj urejeno individualno hišo so prejeli: družina CEKADA Dolnji Zemon 96 B 6250 Ilirska Bistrica družina ZAFRED Dolnji Zemon 92 B 6250 Ilirska Bistrica družina DOLGAN Dolnji Zemon 1 B 6250 Ilirska Bistrica družina ROJC Zabiče 35 A 6250 Ilirska Bistrica družina JAKSETIČ Zabiče 30 G 6250 Ilirska Bistrica družina KOMPAN Jablanica 1 IB 6250 Ilirska Bistrica družina BOŠTJANČIČ Velika Bukovica 1 6250 Ilirska Bistrica družina PETRAČ Podgrad 111 6244 Podgrad družina BATISTA Mala Bukovica 8 A 6250 Ilirska Bistrica družina JENKO Zarečje 14 6250 Ilirska Bistrica družina BATISTA Zarečica 29 A 6250 Ilirska Bistrica družina KIRN Čelje 26 A 6255 Prem družina FRANK Gornja Bitnja 1 6255 Prem družina SKOK Mereče 21 6250 Ilirska Bistrica družina ŠABEC Podstenjšek 4 6250 Ilirska Bistrica družina ŽENKO Šembije 66 A 6253 Knežak družina MIHEL J Knežak 126 B 6253 Knežak družina JAKSETIČ Bač 74 a 6253 Knežak družina LA COGNATA Zarečje 24 A 6250 Ilirska Bistrica družina BATISTA Gubčeva ulica 50 6250 Ilirska Bistrica družina DUJMOVIČ Prešernova ulica 5 6250 Ilirska Bistrica za najbolj urejeno šolo: Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica za najbolj urejeno domačijo: domačija BOŠTJANČIČ Brce 8, za najbolj urejeno kmetijo: kmetijo KOVAČIČ, Prelože 16, 6250 Ilirska Bistrica za najbolj urejeno domačijo: domačijo BOŠTJANČIČ, Brce 8, 6250 Ilirska Bistrica za najbolj urejeno vas: vas OSTROŽNO BRDO. <3e&cuida d. 0.0. ugostiteljstvo, trgovina i turizam RIBLJIRRSTAURANT ..(/$0I9Y1 nitcL Lido - opatija Zen 8, 51410 Opatijo, Croatio, Restaurant Tel: 00385(0)51/712-769, 712-772, Biiro Tel: 00385(0)51/718-353 Fax: 00385(0)51/718-354, www.bevanda.hr, E-moil: restaurant-bevanda@ri.tel.hr, bevanda@bevanda.hr Letos so si posebno pohvalo prislužili: družino PROSEN in ŠTEMBERGER Vrbica 21 6250 Ilirska Bistrica družino VIČIČ-MIŠK1Č Zarečje 18 6250 Ilirska Bistrica družino MEDVED Ostrožno Brdo 43 6255 Prem družina BAŠA Jasen 5 6250 Ilirska Bistrica m kmetijo BUBEC Brce 10 6250 Ilirska Bistrica Priznanja za najbolj urejene obrtne obratovalnice so prejeli: Cvetličarna »M«, Margita Gartner s.p., Gregorčičeva cesta 7, Mašn’ca, Milojka Primc s.p., Gregorčičeva cesta 7, Trgovina »AS«, Aleš Pipan s.p., Gregorčičeva cesta 7, Prevozništvo - pakiranje, Oskar Bajc s.p., Rozmanova ulica 16, vsi iz Ilirske Bistrice, Gostilna Pod gradom, Dunja Frank s.p., Gornja Bitnja 2, Gostilna - pizzeria Škorpion, Rajko Jenko s.p., Rečica 1/A, Avtoprevozništvo, Anton Jaksetič s.p., Podgraje 73 ter Kovinoplastika, Danilo Štembergar s.p., Dolnji Zemon 91/C. Nagrajenci panožnega tekmovanja, ki ga vodi Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica učenci Osnovne šole Dragotina prireditve še enkrat iskreno Ketteja iz Ilirske Bistrice, pod zahvaljujeta. Alenka Penko m l ■ \ w 7 •• 1 |i 1 Vabimo naše drage sosede, da nas obiščete v naši restavraciji, ki se nahaja v središču Opatije, obdana z morjem, z dolgoletno tradicijo in s številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji. Restavracija “Bevanda ” Lido - Opatija, nudi vse, kar ponuja Jadransko morje, izobilje rib, škampov in vseh vrst školjk, kakor tudi vse ostale domače in mednarodne jedi. Prepričani smo, da ko nas boste prvič obiskali, da nas boste obiskali ponovno! GIORGIO BARZAZI, PREDSEDNIK UPRAVE PODJETJA LESONIT ILIRSKA BISTRICA V PETIH LETIH DO NOVE TOVARNE Podjetje Lesonit iz II.Bistrice je še vedno eno izmed naj večjih podjetij v bistriški občini in podjetje, ki ga je spremljalo vrsto gospodarskih težav. Pred tremi leti je podjetje v težki situaciji prevzel novi lastnik -italijansko podjetje Fantoni, ki je Poleg nove gospodarske miselnosti prinesel v delovanje podjetja precej sprememb. Kakorkoli obrnemo, je bila Prihodnost Lesonita takrat zavita v meglo, danes pa je jasno, da se Podjetju obetajo boljši časi. Letošnje Poslovanje je bilo prvič pozitivno naravnano, zaključile so se nekatere investicije v izboljšanje infrastrukture ln proizvodnje, sanira se stare Probleme, ki so povezani predvsem z ekološko neoporečno proizvodnjo in že načrtuje nove investicije. Pravi trenutek za pogovor z predsednikom uPrave podjetja Lesonit, gospodom Giorgiom Barzazijem. Gospod Giorgio Barzazi, podjetje Lesonit je v nekaj letih doživelo kar nekaj sprememb, tako lastniških kot s tem povezanim konceptom gospodarskega razvoja. Kje je danes Lesonit? Podjetje Lesonit je skupina Fantoni prevzela pred dobrimi tremi leti. V teh treh letih smo v proizvodnjo Podjetja vložili približno 25 milijonov EUR, ki so bili po našem mnenju Pravilno usmerjeni. To nam je namreč omogočilo, da smo prišli do današnjih rezultatov, da smo s temi investicijami lahko povečali proizvodnjo, istočasno znižali stroške in rešili evidentne probleme z ekološkega vidika. Na žalost je prevzem Lesonita s strani skupine Fantoni nastopil istočasno z gospodarsko recesijo na tem tržišču, tako daje bilo leto 2003 v Lesonitu eno najtežjih let z vidika tržnih in gospodarskih razmer. Kljub vsemu pa bomo, ob izvedbi vseh teh investicij, uspeli zaključiti poslovno leto brez izgub. Nekje sem zasledil, da Lesonit Pričakuje probleme s ceno električne energije, ki naj bi se po L januarju 2004 dvignila za 20%. Kakšno je vaše stališče do tega? Problem povišanja cen električne energije ni samo problem podjetja Lesonit. Le ta zadeva vsa slovenska Podjetja in podjetja v ostalem delu Evrope. Povišanja električne energije bodo namreč prisotna po vsej Evropi, vendar pa je težava Slovenije v tem, da bodo povišanja tukaj dosti višja °d ostalih v Evropi. V tem trenutku to ni samo naš ampak problem vseh Večjih družb v Sloveniji. Trenutno Ponudbo zvišanja cen električne energije ocenjujemo na 30%, vendar se bomo o tem še pogajali. V našem konkretnem primeru pa je povišanje električne energije povezano tudi z Povišanjem cen lesne surovine, kar lahko povzroči resne probleme pri Poslovanju že v prihodnjem letu. Kot sem vam že prej povedal, so bili letošnji rezultati dobri, vendar pa to ne pomeni, da bo tako tudi v Prihodnje. Dva najpomembnejša stroška sta za nas elektrika in lesna surovina. Jasno je, da če se bosta oba stroška povečala za 20 %, bo tudi poslovanje v tej meri zelo otežkočeno. Mislim, da bo moral predvsem z vidika električne energije, v Sloveniji nekdo ukrepati na drugačen način, saj bo v nasprotnem primeru oškodovano celotno slovensko gospodarstvo. V tem trenutku, ki je tudi prehodno obdobje pri vstopu Slovenije v Evropsko skupnost, se podjetje samo ne more soočiti s tem dodatnim pretresom poleg problemov, ki že obstojajo pri prilagajanju evropskemu trgu. Kaj lahko pričakuje Lesonit s 1. majem 2004 - boljše ali slabše poslovanje? V kolikor se bodo rešili problemi, ki sem jih naštel prej, za večja podjetja ne bo večjih težav pri vstopu v EU. Tudi za Lesonit, čeprav ni veliko podjetje, ne bo občutnih sprememb, saj že zdaj izvažamo precej, tako da ne pričakujem večjih težav. Jasno pa je, da bo pri spreminjanju meja Evrope prišlo do pričakovanega pritiska ostalih držav, ki mejijo na Slovenijo. V preteklosti so bila to tržišča, na katerih je Slovenija zelo dobro delala, recimo Hrvaška, Bosna, ostali deli bivše Jugoslavije, kjer si obetamo dober posel. Za Lesonit lahko rečemo, da je pravzaprav že v Evropi, predvsem seveda zaradi lastnika - italijanske družbe Fantoni. Kakšno je sodelovanje z matičnim podjetjem? Torej, ločil bi kaj jc bilo in kaj bo v prihodnosti. Trenutno - do sedaj, je šlo praktično za posvetovalni odnos pri reševanju problemov Lesonita -od svetovanja do tehnične podpore, komerciale, itd.. Lesonit je precej samostojno podjetje, tudi zato ker je odgovoren do drugih delničarjev. Vendar pa bo sodelovanje v prihodnosti drugačno. Fantoni ima za Lesonit že pripravljene projekte, v smislu razvoja podjetja tako z ekonomskega, gospodarskega kot lastniškega vidika. Slišati je, da imate v načrtu izgradnjo nove tovarne vlaknih plošč. Kaj načrtujete? Moramo se vrniti malce nazaj - k vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Pri tem ne gre le za poslovanje podjetja v EU, ampak za problem globalizacije poslovanja nasploh. Svet je vedno manjši, manjši so tudi transportni stroški. Podjetja, ki izvažajo na tuje trge, se soočajo z vedno hujšo konkurenco iz celega sveta, zato Slovenija ravna pravilno, ker pospešuje svoj vstop v EU. Evropski trg danes dokazuje, da je manjši ponudnik v vedno slabšem položaju, zato je s tega vidika in še posebej v naši branži pomembno, da dosega podjetje določene količine proizvodnje, ki mu zagotavljajo konkurenčnost. Doseženo mora biti primerno razmerje med stroški proizvodnje in proizvedenimi količinami. Zato imamo namen graditi novo proizvodno linijo in nadaljevati z projekti, ki smo sijih zastavili. Razvoj gospodarstva dokazuje, da je to nepogrešljivo. V kolikor se to ne bo uredilo, lahko živi Lesonit le še štiri do pet let, potem pa bo počasi umiral. Pri projektu nove linije gre za moderno in zmogljivo tovarno, za bolj kvalitetne proizvode. Proizvodnja, ki bo malce drugačna od obstoječe, p c se bo več ali manj povečala za približno petkrat. STARI EKOLOŠKI PROBLEMI KLJUB VSEMU OSTAJAJO Čeprav Lesonit precej vlaga v odpravljanje ekološko sporne proizvodnje, so prebivalci v bližnji in daljni soseščini podjetja s trenutnim stanjem nezadovoljni. Vse preveč je v zraku prahu z fenoli in ostalimi primesi, ki zanesljivo škodujejo zdravju, kar dokazujejo tudi zdravstvene analize. Kritične točke Lesonitove proizvodnje, ki najbolj onesnažujejo okolje, so naslednje: - zabijanje lesnega prahu pri vmesnih silosih, predolga pot prahu od brusilk do kotlovnice oziroma filtrov za prah - neredno menjavanje vreč filtrov za prah - odprt sistem silosa suhih vlaken - emisije fenolov in parafinov - masivne glave za nasip tepiha suhih vlaken Po zagotovilih predsednika uprave Lesonita se problemi rešujejo, vendar je očitno, da še dolgo ne bodo rešeni. Odpravljanje starih ekoloških problemov in vzdrževanje emisij v zakonskih normativih je namreč drago, tako da bo popolna rešitev tega problema najverjetneje odpravljena šele z ustavljeno proizvodnjo v stari tovarni. Do tega pa je še daleč Kdaj boste pričeli z investicijo? .Za takšne projekte je potrebno zagotoviti precej denarja. Trenutne tržne razmere nam pri tem niso v pomoč, zato se v letu 2004 v zvezi z gradnjo ne bo zgodilo nič. Pričetek investicije bo zelo verjetno v začetku ali na polovici leta 2005. Vendar pa bomo v naslednjem letu začeli pripravljati dokumentacijo, reševati birokratske probleme, zaokroževati zemljišče, ki ga potrebujemo, vse to pa zahteva določen čas, ki ga seveda moramo upoštevati. Vemo, da je bila proizvodnja v Lesonitu vedno ekološko oporečna. Že v prejšnjih odgovorih ste omenili, da je podjetje investiralo tudi v reševanje ekoloških problemov. Kakšno je sedaj stanje na tem področju in kaj imate še v načrtu? Gre za enega izmed najbolj perečih problemov proizvodnje v Lesonitu. Vse to, kar je bilo do sedaj na novo storjeno, torej izgradnja nove kurilnice, nove sušilnice, nove pralnice, so investicije, ki rešujejo ta problem. Pri tem gre za tehnologije, ki so najsodobnejše in najboljše, kar jih trenutno ponuja trg. S temi investicijami smo dosegli, da deluje proizvodnja v normalnih mejah, ki jih za to branžo predpisuje Evropska skupnost. Ostajajo pa problemi, povezani z staro proizvodnjo, ki se počasi rešujejo. To je jrtfcblem prahu, filtrov in slabega vzdrževanja v preteklosti, torej stvari,*ki jih počasi urejamo. Recimo - 'Sortiranje na deponiji lesne surovine, ki bo omogočilo, da bodo površine čiste, da se bo dvigovalo manj prahu. S tehničnega vidika lahko mirne duše povem, da s proizvodnim procesom, torej emisijami izpusta v zrak in v vodo, ni nobenega problema. Ostaja pa drugi velik problem, predvsem za krajane, naše sosede - to je problem hrupa. Naša tovarna je locirana v industrijski coni, ki je v neposredni bližini stanovanjskega okolja in to seveda moti krajane. Mi sicer nimamo hrupa, ki bi presegal zakonske normative, vendar pa bo to problem tudi v prihodnosti, ker se zaradi proizvodnje in hrupa v industrijski coni ne more storiti nič. Vendar bo nova tovarna odmaknjena stran od naselja? Da, ker bo locirana ob strugi reke Reke. IZKAZNICA PODJETJA LESONIT ILIRSKA BISTRICA LESONIT Lesonit, lesno kemična industrija d.d. Ulica Nikola Tesla 11, Ilirska Bistrica Tel.: 05/711 78 00 Fax.: 05/711 78 01 e-pošta predsednik uprave: lesonit.barzazi@siol.net e-pošta član uprave: lesoni.bratoz@siol.net Predsednik uprave: Giorgio Barzazi Člana uprave: Egon Bratož in Ruggero Baggio Dejavnost: proizvodnja furnirja, vezanega in slojastega lesa, ivernih, vlaknenih in drugih plošč Še kratko vprašanje za konec. Ste zadovoljni z opravljenim delom v Lesonitu? Da, sem zadovoljen. Dosedanje delo nam vzbuja optimizem za prihodnost, saj smo v Lesonitu precej naredili - predvsem pa rešili mnoge stare probleme. Čeprav se je vse skupaj dogajalo v težkem trenutku, trenutno negativnih rezultatov pri poslovanju ni. Imamo pozitivno vizijo za prihodnost, zato sem optimist. Delo moramo opravljati profesionalno, da bomo uspešni, vse pa zopet ni odvisno od nas, saj se lahko zgodijo tudi takšna presenečenja, kot smo jih prej omenjali pri električni energiji. Ponavljam - kar se tiče te problematike, se bo morala najti rešitev na drugem nivoju, saj se bo v nasprotnem primeru oslabilo slovensko gospodarstvo, ki je danes zagotovo najboljše v primerjavi z ostalimi kandidatkami za vstop v EU. Aleš Zidar mw> od ponedeljka d Dom na Vidmu i O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 I VIDINO TOP 1Q 11. TERMINATOR 3 VSTAJA STROJEV - akcija 12. DIVJA DIRKA-komedija 13. NAJHITREJŠI IN NAJMOČNEJŠI-akcija 14. SAM DOMA4-komedija 15. SMOKING-komedija 16. BLONDINKA S HARVARDA2-komedija 17. TELEFONSKA GOVORILNICA-triler 18. TOLPE NEW TORKA-zgodovinski 19. VSEMOGOČNI BRUCE-komedija 110. CHARllEVI ANGELČKI S POLNO BRZINO • akcija Podtabor, kdor tod ni živel, ali vsaj videl tvoj zaklad, ta ne veselja in duše svoje nima rad. Pogled na stari del vasi pod steno Stojim pred svojo hišo v Podstenjah in poslušam. S severa burja »postonjka« prenaša pesem naraslega Podstenjška. Ta pesem je toliko močnejša, ker se zven deroče vode kot odmev odbija od »Potbrske« stene in se v stereo izvedbi prenaša navzdol. Sonce sije, počutim se čilega in zdravega, tako kot sosedova muca, ki z umivanjem primernejša kot razmišljanje o dobrotah in se odpravim na obisk v Podtabor. Podtabor spada v krajevno skupnost Šembije in ima v svetu enega predstavnika. Od Ilirske Bistrice je oddaljen 6 kilometrov. Naselje je pod 60 m visoko steno 777 visokega Vrha in leži na nadmorski višini 530 do 555 Stara trta, ki krasi portal Brusove hiše in igrivimi poskoki ob šumenju ognja v štedilniku naznanja čas obiskov. Obiskovalci bodo prišli k nam ali pa bomo mi koga obiskali, tako veli stari pregovor za tovrstno igro narave. To je obenem najprimernejši čas za sušenje klobas, pretakanje vina v hramu ali pa obilno kosilo z domačo krvavico, ki pa mora poleg ostalih sestavin vsebovati tudi posebno začimbo »polajc« nabran v Podtaboru. Na »veži« opazujem lehnjak, kije ravno tako izpod stene v ogledalu pa ugotavljam, da bi bila dieta metrov. Kdaj se prvič omenja vas ne vemo vsekakor pa obstaja vsaj 600 let. Ime je vas dobila po gradu Tabor (zakladnica žita in drugih pridelkov pred Turki), ki je bil nad vasjo tik ob steni. Po pripovedovanju so bili prvi priseljenci »vardijani«, ki so grad varovali. Med gradnjami posebnega pomena moramo omeniti vojaško cesto, ki so jo zgradili Italijani in 70 m dolg tunel izklesan v steno. Po tej cesti se lahko pride na Ratečevo Brdo ali Šilen tabor in velja za najbolj Pogled na Podtaborsko steno z vrha Podstenj obiskano pešpot v lepem nedeljskem vremenu. V drugi svetovni vojni 4. junija 1942 so Italijani najprej zažgali Šimetovo hišo, kmalu za tem je zaradi vžiga dimnika zgorela Logarjeva nato pa so otroci v igri zažgali še Ivetovo. Med gradnjo prej omenjene ceste je bilo potrebno veliko miniranja, kamenje pa ni razbijalo samo strešne kritine «kup« ampak zaradi svoje velikosti tudi deske. Na dan požiga ostalih okoliških vasi so Italijani tudi Podtabor obkolili z namenom, da ga požgejo in izropajo vendar Kneški »potešta« župan ni dal soglasja. Podtabor je takrat spadal pod Knežak in župan je trdil, da v teh krajih ni partizanov zato so svoje zle namere opustili. Nekateri vaščani so znatno izstopali s svojim znanjem, inteligenco, duhovitostjo in humorjem. ' Vrh Jože »Brusov« je bil soški borec vsestranski samouk, ki je zelo dobro obvladal mizarstvo, zidarstvo, čebelarstvo in vinogradništvo. Rojenje bil 1894 umrl pa je 1978 leta in se je prvi peljal po asfaltu. Kdo še ni slišal za frajtoneraša Ludveta Logarjevega? Nekoč je šel peš s svojo harmoniko na Mune, kjer naj bi igral na ohceti a ker poroke ni bilo ga je ženin vseeno plačal. Ludve se je na poti domov ustavil pri oglarjih se zagledal v lepo oglarko in tam igral zastonj dva dni in dve noči. Pred 150 leti so v Podtaboru imeli tudi »pleh muziko« in samo eden od pihalcev je bil iz Čelj po potrebi pa še iz Podstenj in Mereč. Pravijo, da so imeli pravi predpustni ritual nabor, ko so se z muzikanti iz sosednjih vasi z instrumenti klicali s hriba na hrib potem pa družno krenili pregonu zime nasproti. Med drugo svetovno vojno je tej vasi za krajši ali daljši čas prebivalo nekaj znamenitih prišlekov. Miha Poklarjev iz Janeževega Brda, Jože Vršen iz Palčja, Matija Rolhov iz Podstenj in drugi. Jože iz Palčja je leta pred tem iz Amerike objavil svojo smrt in vsi sovaščani so ga objokovali, čez nekaj mesecev pa se je kot duh pojavil doma. Šlogal je na karte in vsakemu dejal, da bo živel »stu lejt« seveda, če ne bo prej umrl. Prav posebne vrste ptič pa je bil Matija Rolhov, ki sem ga delno opisal že v Podstenjah tu pa je na moje veliko veselje njegova zapuščina še bogatejša.Vinka Krznarjeva k sreči še pozna njegovo: PISMU ŽENITVANJSKU, KI SE BERE PROU PO KRANJSKE Nevejsta je imela tulku dote, de se je vse čudlu.Imela je kotu brez dnjesa, sode brez obroču in dnjesa, grable brez klinu, vile brez roglu, vilce in žlice brez roču in polnu prazneh žaklu brez moke. Imela je lejpe a malu šjepste nožke in lejpo grintovo glavo, ozdolej pa kuzlo rjavo. Na kuonci pa žjenin zapiše nevejsti, en velek travnik n cejsti. Tlje pr ti mizi pa sedi ena spaka, ki je žejna kukar sama sraka. Tu sm pa jest Matija Rolhov. S tem je naznanil, da se lahko začne pitje vremščine in Ludve Logarjev je lahko s svojo spremljavo zaigral najbolj vesele od skladb, ki so jih imeli v arzenalu za takšne priložnosti. Matija pa je večer dopolnil s pripovedmi: uporabe rok. Pri vinogradništvu in sadjarstvu velja omeniti steno in greben, ki dajeta zavetje pred burjo in vetrovi in prisojno lego. To je najtoplejši kraj v občini in zajema 20 ha kmetijskih zemljišč. Zaradi ugodnih klimatskih razmer in mikroklime so možne vse oblike kmetijskih proizvodenj in načinov kmetovanja. Nekateri vinogradi so dajali tako sladko grozdje kot ga poznamo samo v Istri in do 11% alkohola, v Del stare vasi 1. Kako me je avto zrušul u Amerki? 2. Njih v bolnici amranje, ker je velek račun za moje zdravienje. 3. Izplačilo odškodnine u Amerki in kaku sm vušu brez plačat bolnico? 4. Kaku sem z ladjo pršu v Reko in kako lejp in mld človk zapravi vsa dnar z babe? 5. Dnar zamrznit - ret zatrznt povprečju pa je imela Vremščina 9 do 9,5% alkohola in je bila zelo podobna Cvičku. Tudi tu je bila nosilna trta črna dolgorepka (mogoče najstarejša trta te vrste krasi portal Brusove hiše in po obsegu debla daje slutiti, da je starejša od proglašene najstarejše trte na svetu v Mariboru), poleg tega pa klivton za črno barvo in sajbel - to je čmo Vodna črpalka Žal v »Snežniku nimamo na razpolago toliko prostora, da bi vse te zgodbe podrobno zapisal obljubim pa da bodo našle svoje mesto v knjigi LJUDJE OB VELKI VODI, kjer bo v opisu Podtabora tudi recitacija »Spartanka«, ki nam jo je zapisala Vinka Krznarjeva. To pesem je v Trnovem leta 1880 recitirala učenka učitelja Franja Kranjca iz šole v Podstenjeh in si za nagrado prislužila knjigo in štrukelj. Iz zgodovine ne smemo pozabiti tudi Uršo, ki je pred 250 leti prebivala v » Uršji luknji« v steni. Pritličje je uporabila za dnevni prostor, v nadstropju pa je imela spalnico. Poleg tega je bila poznana po nošnji na glavi. Kot kakšna vila je lahko nesla celo vrč z vodo brez grozdje jajčaste oblike. Do druge svetovne vojne so sušili veliko »češp« za prodajo v Reko in Trst in pa tudi drugega sadja. Poleg tega so se ukvarjali z žganjekuho. Zaradi tega so češpe tudi kupovali (predvsem Krznarjevi). Krznarje vi so poleg navedenega v Strojni ob potoku Podstenjšek strojili kože. Kako ugodne so tu klimatske razmere kaže tudi podatek, da so imeli ali pa še imajo kar v šestih gospodinjstvih smokve - fige za svojo lastno porabo. Med naj večjimi znamenitostmi favne v tem kraju poznajo progastega goža, to je do 3 m dolga nestrupena kača, za katerega so stari ljudje dejali, da je to duhovin in daje tudi 4 m dolg. V steni poleg ostalih ptic gnezdijo in živijo Podtabor leta 1945: Zap.št. Ime domačije Število. Preb. Gospodarska dejavnost i. Logarjevi 6 Močna kmetija , 7 krav, sadjarstvo, glasbeniki, vinograd-vina do 1000 1 2. Šimčevi 5 Manjša kmetija, 4 krave, 3 glasbeniki, vina 7501 3. Ivetovi 11 Konjarji, furmani, vinograd- vina 750 1 4. Škrlovi 2 Odškodninska penzija iz Amerike, vinograd- vina 5001 5. Ještetovi(Grgurcovi) 5 Krave, koze, kmetija v najemu, čevljarstvo 6. Brusovi 4 Krave , čebelarstvo, izdelovenje panjev, zidarstvo, vinograd-vina 1500 1 7. Krznarjeva(Koznarjeva) 11 Najmočnejša kmetija, do 9 krav, svinjereja, konzerviranje in sušenje sadja(do 400 kg suhega sadja), strojenje kož, 2 vinograda-vina 30001 8. Grgurcova 0 Prodana Krznarjevim 9. Brinškova 0 Vinograd-vina 12001, poznan kvartopirec Brinšek se je vozil s kočijo na karte v Postojno 10. Šimetova 0 Krave, vinograd-vina 500 1 Skupaj 10 hiš 44 prebivalcev Podtabor leta 1945 na Ratečevo Brdo in Silen tabor, zahodno k izviru potoka Podstenjšek, kočo na Curku, Podstenjšek, Mereče, jugovzhodno v Podstenje, vzhodno pa na »Ferari« cesto iz Šembij proti Ilirski Bistrici. Če vse ceste vodijo v Rim potem vse poti vodijo v Podtabor. Ob otvoritvi asfaltirane ceste Podstenjšek - Podtabor leta 1999 sem povabil nekaj sto udeležencev na ogled Podtabora in okolice in mnogi so z velikim začudenjem opazovali to naravno kuhinjo, kjer narava sama meša vodo, zrak in po potrebi doda rožic in zeli za vsako dušo. Takrat smo se dogovorili, da Č/V.rir-,’; , 1 -k'>* £ tllfk *WFV II j , : Izvir na Curku Božje znamenje Znameniti piknik plač pod steno Novo urejeno balinišče krokarji ene izmed najpametnejših ptic in najatraktivnejših akrobatskih letalcev. Za to in še drugo vrsto flore in favne lahko zapišemo, da je greben med Dletom in Pivko naravna klimatska meja med Primorsko in Notranjsko vse drugo pa je le sestavni del politike in delitev po drugih željah in osnovah. Tudi iz tega kraja so se ljudje v velikem številu izseljevali in sicer pred I. svetovno vojni v Ameriko, pozneje pa še v Avstralijo. Šolo so najprej obiskovali v Podstenjah, potem v Šembijah in Trnovem, sedaj pa Knežaku. Odtod izhaja tudi narečje, ki je zelo pcdobno Podstenjskemu pa tudi ljudje so si po naturi zelo podobni. Zato v »Podtabru« nimamo znancev, imamo samo prijatelje. Leta 2004 je v vasi 11 hiš in 35 prebivalcev. Novejše hiše so zgrajene tik ob križišču cest, ki vodijo od tod severno v Šembije, severozahodno bo Kulturno društvo Franjo Kranjec pripravilo »Srečanje pod steno« ob koči na Curku, ki so jo takrat začeli graditi zanesenjaki iz Šembij. Srečanje smo do sedaj organizirali dvakrat, letos pa vas že sedaj vabim na tretje, ki bo verjetno tako kot prejšnja konec poletja, da si človek lahko ohladi dušo s kozarcem čiste naravno izvirne vode iz izvira na Curku. Rad bi se zahvalil Vinki in Miletu Krznarjevim za obilico podatkov s Pod jamo Tabor 1689 leta po bakrotisku iz Valvasorjeve knjige »Slava vojvodine Kranjske« »Pod jamo Tabor se imenuje špilja na zgornji Pivki sredi visoke in čisto skalnate gore. V skalo gre velika luknja, v kateri je razsežen prostor in razni od naravne roke zgrajeni oboki. Spredaj pa je zidana stena in stopnice, ki so jih človeške roke v skalo vsekale da moreš gor. Ljudje iz okolice vzdržujejo tam vedno stražnika, ki mu pravijo gvardjan, ker imajo svoje najboljše stvari tam gori in ker je kraj tik ob meji, a tu se često mude razni razbojniki in podobna roparska sodrga.« Danes so vidne samo še stopnice vklesane v steno in porušen zid. Ondotni kmet je pred leti našel zlatnik iz srednjega veka. Del nove vasi ZANIMIVOSTI IZ OKOLICE HIŠE MILETA »KRZNARJEVEGA« 1. Nadmorska višina 555 m 2. Podmol Podčrmukljo - ugotovljena najstarejša naselbina na slovenskem (200 m južno) 3. Gradišče naseljeno 700 do 800 l.pr.n.št. (100 m jugovzhodno) 4. Kozja jama, vhod v podzemno jezero, kjer so človeške ribice in beli rakci (400 m severno) 5. Podtaborska stena 60 do 70 m visoka (400 m severno) 6. Tunel 72 m dolg (500 m severno) 7. Podtaborski grad Tabor (350 m severno) 8. Uršja luknja (600 m severno) 9. Izvir Podstenjška (500 m severozahodno) 10. Ledeniško kamenje (500 m severozahodno) 11. Lehnjak - 100.00 kubikov (600 m severozahodno) 12. Najstarejša trta na svetu (400 m severozahodno) 13. Rojstna vas očeta svetovno znanega glasbenika Mihaela Logarja; roj. 10902, umrl v Beogradu, živel na reki kot skladatelj in vodja orkestra v Zagrebu in Beogradu 14. Rojstna vas najboljšega harmonikarja v Veneciji Juliji - Ludvika Logarja; roj. 1913, umrl 1987 15. Pod gradom najden zlatnik, ki ga hrani Joška Brusova, z Bača t ■; - u % -1 -V •••••>*- . v - tv; •#>< V, ~ X., j " u-i h -• a is -. ‘. t "• .. I • c <>6 prt J jr . -rf: *. -•v A m ■V M: v E .A." Ostanki nekdanjega gradu - vidno le del obzidja katvrimi sta me opremila in enemu v tej vasi še poznajo prvinske redkih veterinarjev in lovcev Bertu značilnosti in dogodke, kijih ne kaže Logarjevemu ter njegovi ženi pozabiti. Mariji, ki sta imela nos kateri ljudje Milivoj Kaluža DIMITRIJEVIH 40. LET Začutil sem, da to ne bo običajen pevski nastop, ko sva v soboto zvečer, 22. novembra 2003 zaman iskala parkirni prostor v bližini Doma na Vidmu. Žena je imela srečo in se dokopala do sedeža, medtem ko sem sam komaj našel toliko prostora, da sem lahko stal tik pri vhodu v dvorano. Pa nisem bil slabe volje, saj je mnogo obiskovalcev ostalo zunaj. Publika je bila vsa v pričakovanju. Kdo bi lahko ostal brezbrižen, saj smo prišli, da bi skupaj z Dimitrijem Grljem - Mitkom proslavili njegovih najlepše proslaviti vse jubileje in se tudi tako zahvaliti svojemu zborovodju. Prijetno presenečenje pa je bil nastop klape Nokturno iz Zameta iz Hrvaške, ki je pod vodstvom gospoda Ljuba Mulaca napolnil hladni novembrski večer z vročim mediteranskim pridihom. Predstava, ki stajo z izbranimi in osebno izraženimi besedami povezovala Danica Pardo in Franc Gombač in ob izvirni scenski postavitvi Franeta Dolgana, je doživela svoj vrhunec s pesmijo Vstajenje Primorske. Približno stotim štirideset let vodenja pevskih skupin. Jubilej, ki v svoji častitljivosti let skriva toliko lepih, uspešnih in srečnih trenutkov druženja z glasbo. In naša pričakovanja niso bila zaman. Doživeli smo pravi pevski praznik, ki so nam ga dočarali nastopajoči. Nastopili so: MPZ Dragotin Kette, pevska skupina Vasovalec, ki je praznovala svoj deseti rojstni dan, ženska skupina Upanje in MePZ Društva upokojencev, kije proslavljal dvajseto obletnico delovanja. Vse zbore vodi Dimitrij Grlj. Zapeli so ubrano in vedel sem, da so se še posebej potrudili, saj so želeli kar pevcem iz omenjenih zborov in skupin se je pridružilo vseh 350 obiskovalcev v dvorani. Praznovanje pa se je nadaljevalo ob čudovito obloženih mizah, kjer smo poskušali dobrote, ki so jih pripravile marljive pevke, članice Turističnega društva in Kovačič Vida iz gostilne Korajžnik, ki tudi sicer sponzorira pevsko skupino Vasovalec. Ubrano petje nas je družilo do zgodnjih jutranjih ur. Z ženo sva se vračala proti domu bogatejša za še en čudovit večer z željo, da ga bomo še kdaj doživeli. Rado Jurač | OBVESTILO Javni pozivi 2004: začeli so se v petek, 16.01. 2004 (Uradni list RS, spletna stran JSKD; www.iskd.sil in bodo odprti do 16.02.2004, oziroma do porabe sredstev. Obrazci se dobijo na internetnih staneh in na OI JSKD IL. Bistrica, Bazoviška 26 (Sokolski dom). * JAVNI PROJEKTNI POZIV za izbor kulturnih projektov na področjih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih bo v letu 2004 sofinanciral JSKD - 93.000.000,00 SIT * JAVNI POZIV Prostori/oprema Za zbiranje predlogov za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2004. * JAVNI POZIV MKC Za zbiranje predlogov za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe mladinskih kulturnih centrov za leto 2004. * JAVNI POZIV Specializirana oprema Za zbiranje predlogov za sofinanciranje nakupa specializirane opreme za potrebe pihalnih in tamburaških orkestrov. Zunaj je tudi JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj JSKD za leto 2003. ZKD in LIKOVNO DRUŠTVO FRANCETA PAVLOVCA pripravljata v XXVII. MESECU KULTURE likovno razstavo diplomantk Visoke šole za risanje in slikanje v Ljubljani Ane Penko in Duše Jesih. Gre za predstavnici mladega vala v slovenski likovni umetnosti; Duša in Ana pa sta eni izmed najtalentiranejših predstavnic generacije, ki prihaja. Predstavljena bodo predvsem njuna diplomska dela. Prireditev bo pospremljena z živim nastopom izvajalke francoskih šansonov. Prireditev pomeni skupaj z nastopom FOLKLORNE SKUPINE FRANCETA MAROLTA (14. februarja) vrhunec prireditev v letošnjem mesecu kulture. Vredno obiska in pozornosti (****). Otvoritev razstave bo petek, 06. februarja 2004, ob 19.00 v Galeriji Doma na Vidmu. SILVESTROVO, ETC... Okoli Silvestrovega se ljudjem običajno do kraja utrže. Zabave in koncerti se vrstijo po vseh večjih krajih, glasbenikom se muza zaradi večjih zaslužkov in boljše energije na odrih. Če samo pomislimo, koliko festivalov in koncertov se je zgodilo v zadnjem tednu pred novim letom, nam lahko zmanjka vrstic, da potem vse naštejemo. Eden pomembnejših je bil recimo Božični rock koncert v Postojni, ki ga bistriška mladina vedno strumno obišče. Letos pa sploh, saj je bil 10. po vrsti, kar ni kar tako. Zamislimo se lahko, kako organizatorjem uspeva napraviti tako odmeven koncert in zakaj nimajo nikoli večjih težav s prodajo kart. Zagata je hitro rešljiva, če pomislimo, da ima Postojna zelo močno srednjo šolo, v katero se steka mularija od Bistrce do Sežane ter vse vmes in okoli. Ob taki masi glasbeno najbolj lačne populacije ni težko promovirati koncertov in festivalov. Sedaj se tudi v naši dolinici svitajo boljši časi. Izgleda, da bomo tudi mi dobili srednjo šolo. Čisto majhno (če smo iskreni, manjša ne bi mogla biti), pa vendar. Če nam bo uspelo, da zadržimo mladež v domačem mestu, namesto da jih vsako jutro ob 6.00h trpamo na vlak, utegnemo tudi v Bi stre i čez nekaj let imeti pestrejše dogajanje. Česa vse je spočita mladina sposobna! In mogoče takrat ne bo več kot danes, ko izgleda, da so dogodki tipa »Krasovanje« le nekaj, kar se lahko dogaja po drugih mestih. (mk) f, ■ --- Oddaja Popek - glasbena oddaja za mlade Vsak petek ob 18h na TV Galeja Obiščite nas na: http://hoD.to/popek Vse o novih oddajah, fotografije koncertov... V— 4 POPEK r n Pet Shop Boys: »PopArt - The Hits« (oz. »PopArtMix - The Hits«) Založba: Dallas/Parlephone Kadar se pogovarjamo o »the best of« albumih se vedno znajdemo pred zagato, saj ocenjevanje takega albuma pomeni hočeš-nočeš tudi vrednotenje celotnege kariere te skupine. Še posebej če imamo pred sabo neko veliko skupino z jasno prepoznavnim zvokom, ki je zaznamoval neko obdobje, mu vtisnil pečat in spreminjal tokove glasbe. Pet Shop Boys to gotovo je. Njun disco zvok je eden najbolj prepoznavnih izmed vseh, ki so se pojavili in kulminirali v ’80 letih, dasiravno so svojo kariero potegnili še v ’90 in kot kaže »še vedno brcajo«. V paketu PopArt boste dobili dva CD-ja; Pop in Art, če kupite posebno omejeno izdajo PopArtMix, pa še tretjega, Mix. Na Pop disku so največje pop uspešnice, na disku Art pa bolj umetniške skladbe z nekoliko subtilnejšimi besedili. Razporeditev skladb je tema vročih debat med oboževalci skupine. Na novem albumu sta Neil Tennant in Chris Lowe objavlila tudi dve novi avtorski skladbi »Miracles« in »Flambovant«. »Miracles« je novi single Pet Shop Boys, je izšel 17. novembra. Skladbo sta napisala v sodelovanju z Adamom F.-om in Danom Freshom, produciral ga je Tomcraft skupaj s Stuartom Chrichton. Disk Mix je bolj ali manj posrečena kompilacija remiksov, ki so jih napravili različni svetovno znani ustvarjalci (Sasha, Moby, David Morales, Rollo...). Skladbe so še vedno prepoznavne, še vedno se čuti originalen zvok Pet Shop Boys, vedar je oplemeniten z osebnim pečatom vsakega ustvarjalca rekmiksov. Koliko je stvar uspela je v veliki meri tudi stvar okusa, vendar se priredbe gotovo uvrščajo v višji kakovostni razred. Če ste oboževalec skupine, je album obvezen del zbirke. Če pa do sedaj niste kupovali njunih albumov, potem je to priložnost, da na enem mestu dobite vse najboljše. Pet Shop Boys sta preveč pomembna, da bi ju lahko izpustili. TINKARA KOVAČ - 0*RANGE Založba: Dallas Primorska rokerica Tinkara Kovač seje znova izkazala za dekle, ki ve kaj hoče. Kljub temu, da ostaja zvesta svojemu glasbenemu stilu, je album Q*Range čisto nekaj novega. Pravi, da je naslov izbrala še preden je začela pisati skladbe. Vedela je, da bodo oranžne, tople in sočne. Poleg tega, pa je pomarančni krhelj tudi njen simbol, oranžna barva pa vsekakor ustreza tej temperamentni pevki. Da ji je ta album dejansko blizu, dokazuje tudi to, da je avtorica večine skladb, ostaja tudi njena neizmerna predanost flavti pri miru pa ni mogla ostati niti pri nastajanju spletne strani. Za nastanek dobre vitaminske mešanice pa so zaslužni še Andrea F in odlični mednarodni sodelavci: Massimo Bubola, Paul Millns, Carlos Nunez, Dan Lavery in mnogi drugi. Besedila so, kot rečeno, vsa njena, dve skladbi pa je priredil kitarist Peter Dekleva. Album je vsekakor priporočljivo večkrat poslušati, da se lahko poglobimo v besedilo, ki na trenutke deluje rahlo pesimistično in mračnjaško. Le tako pa se pesem lahko dotakne vsakega posameznika, saj ima človek ob nečem nerazumljivem odprto pot domišljije in lahko glasbo sprejme za svojo. Tinkara nam skozi svoje pesmi razkriva del sebe, svoje občutke in mišljenje. Energijo pa črpa iz glasbe tako, da ljudem o neki stvari poje.S tem ko nek osebni problem poda drugim, in ga ti sprejmejo, vidi, da obstaja rešitev.V hitu »Med zemljo in zrakom«, hoče predstaviti negotovosti, ko se človek ne more najti. Zaradi osebne vpletenosti so torej skladbe toliko bolj ‘človeške1. Navdih pevka dobiva iz stvari in ljudi, ki jo obkrožajo, zato je na albumu tudi veliko posvetil, anekdot o nastajanju in sploh bistvu komadov. Punce, pa ne bomo kar zlahka potegnili iz glasbenih vod, saj ima že sestavljen koncept za naslednji album. Delavna in neutrudna; pohvale vredno! (ms) L J It ITI J I N G Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net Dvojna dioptrija PROMOCIJA ZDRAVJA X Odkar so nam gospod minister za zdravje zamenjali skoraj vsa dražja zdravila s cenejšimi z obrazložitvijo, da so ‘'približno enako” učinkovita, nas hočejo še prepričati, naj tudi "približno” zdravo živimo, da ne bodo potem krivi, če bo šlo kaj narobe. To velja predvsem za tiste s srčno-žilnimi obolenji, ki jih je v naši zamaščeni deželici pod Triglavom, gledano na evropsko povprečje, dosti preveč. In ker so se želeli oblastniki vnaprej zavarovati pred moralno odgovornostjo za dolgoročne posledice svojega šparanja, so si umislili za najbolj ogroženo populacijo prebivalstva preventivne ambulantne preglede pri osebnem zdravniku, ki je na podlagi zbranih izvidov presodil stopnjo ogroženosti in potrebne ukrepe. Na teh pregledih je vsak "osumljenec” dobil v roke tudi vprašalnik, ki ga je moral do naslednjega srečanja s svojim zdravnikom izpolniti in mu ga ambulantnih čakalnicah, tam srečal najmanj pol Bistrca, a nas je na moje presenečenje prišlo le kakšna dva ducata. Počutil sem se, kot da sem na seznamu "odpisanih”! Moram pa reči, da so se punce iz vrst domačih zdravstvenih delavcev, ki so nam predavale, zelo potrudile in se tako vživele v svoje vloge, da jih je bilo veselje poslušati, čeprav so nam nalagale same prepovedi. Razdelile so nam tudi propagandno gradivo o škodljivosti alkohola, tobaka ter nezmernega uživanja hrane, kjer je bilo vse črno na belem zapisano, koliko katerega živila smemo pojesti naenkrat, da bomo ostali zdravi. Zraven smo dobili celo pivski koledarček, kamor naj bi vpisovali, koliko bičerinov alkoholnih pijač smo v enem tednu popili... V predavalnici zmore človek zlahka narediti trdne sklepe, da bo odslej res zdravo živel. A kaj, ko ga zunaj čaka toliko pasti, ki se jim težko 11 KORAKOV DO ZbRA VE PREHRANE 1. Uživajte v hrani 2. Jejte čimbolj pestro hrano UKi&i ■m. y~ prinesti nazaj. Nanašal pa se je v glavnem na njegove prehranjevalne in druge razvade, ki lahko pomembno vplivajo na razvoj omenjenih obolenj. Mene je ob izpolnjevanju vprašalnika seveda prijela pisateljska žilica, da bi v čim lepši luči prikazal svoj portret zdravo živečega Slovenca. Žal je dohtarca takoj opazila mojo namero in se lotila razčiščevanja dvomljivih odgovorov. Nikakor se nisva mogla sporazumeti, kaj natančno pomeni moje obkroženje trditve, da sem "dovolj telesno aktiven”. Jaz sem trmoglavil, da je to lahko karkoli in ne nujno predpisanih dvajset minut hoje na dan, ki mi po pravici povedano niti malo ne diši, posebno, posebno če je sama sebi namen. Ni se dala omehčati in tako sem si prislužil še en minus, kar je več kot zadostovalo za vpis v "šolo za zdravo življenje”, ki se je odvijala prve tri decembrske torke zapored v kleti bistriškega zdravstvenega doma po dve šolski uri hkrati. Pričakoval sem, da bom glede na stalno veliko gnečo, ki jo vidim v izogne brez posledic za zdrave medčloveške odnose. Če nam recimo uspe v trgovini priti mimo vabljivo obloženih polic z zdravju nenaklonjenimi izdelki, ne da bi končali v našem nakupovalnem vozičku, se pa moramo z njimi ponovno otepati na kakšnem družabnem srečanju ali obisku, kjer nas gostitelji dobesedno peštajo z njimi! Ne vem, kje tisto tako opevano spoštovanje "drugačnosti”, o katerem nam neprestano žlobudrajo! Tudi jaz sem potemtakem marginalec, ker ne jem peciva in salam! In če se bo kdo spotikal nad mojimi prehranjevalnimi navadami, ga bom obdolžil nestrpnosti, pa bo imel. Lahko se tudi pritožim na varuha človekovih pravic ali pa na Helsinški monitoring, kjer bi bili tamkajšnji zbiralci trofej zelo veseli, če bi Slovenci patentirali še kakšno novo obliko nestrpnosti (dietofobija) in s tem kandidirali za vpis v Guinessovo knjigo rekordov... Jožko Stegu ALI STE V STISKI ? Če potrebujete pomoč in bi radi ostali anonimni: POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA od 10. do 18. ure TELEFON: 05 / 720 17 20 ^ 130 LET ŽELEZNIŠKE PROGE PIVKA-REKA /ILIRSKE TEME 3/ Tako kot je danes peti prometni koridor Barcelona-Kijev pomembna prometna povezava za razvoj trgovine v Evropi, tako je bil pred več kot 130 leti glavni prometni podvig in tehnična senzacija železnica Dunaj -Trst z vzhodnim krakom Pivka -Reka. Prav o gradnji in delovanju tega kraka železnice je Karol Rustja dober poznavalec in dolgoletni uslužbenec ter strokovnjak pri jugoslovanskih pozneje pa pri slovenskih železnicah napisal študijo 130 let železniške proge Pivka-Reka. Omenjena študija je izšla v okviru zbirke Ilirske teme 3 v sodelovanju Društva za krajevno zgodovino in kulturo ter založbo Borovci iz Trnovega, kije so-izdajatelj te knjige. Zbirka Ilirske teme, ki tematsko obdeluje določeno vsebino je začela izhajati leta 1994 z naslovom: 1994- leto pomembnih jubilejev. Dve leti pozneje je sledila zbirka Ilirske teme 2, ki nosijo naslov : Petdeset let ponovne slovenske šole na Primorskem. 11. decembra 2003 pa je društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica z založbo Borovci, knjižnico Maksa Samsa in ZKD Ilirska Bistrica predstavilo 130 let železniške proge Pivka-Reka. Že ob bežnem pogledu knjige, bralec lahko ugotovi, daje avtor Karol Rustja skrbno zbiral podatke in gradiva več desetletij, da je lahko naredil vsebinsko zaokroženo celoto. Avtor je naprej posegel v prometne razmere v tedanji Avstriji pred gradnjo železniške proge ter predstavil tovorništvo in prevozništvo z vozovi v naših krajih, ter vse tiste težave, ki so spremljale to dejavnost v tistem času od furmanov, gostiln, plačevanja, mostnine, slabih cest do cestne tlake, prevoznih sredstev, cestne povezave ter tedanje prometne predpise. 1719 leta j e cesar Karel VI proglasil Trst in Reko za svobodni pristanišči. Ta poseben status obeh pristanišč je še podkrepil potrebo po gradnji železnice. 1863 so začeli trasirati progo, 1868 pa začeli z gradnjo proge ter j o zaključili 1873. Z novo železnico so se za vse kraje ob njej predvsem pa za Reko odprle nove možnosti in nove perspektive. Gradnja 55,4 km dolge proge j e bil tehnično zahteven obenem pa velik in pomemben podvig s številnimi nasipi, predori, mostovi, nadvozi in podvozi . Proga je z rekonstruiranjem in posodabljanjem šla v korak s časom do pred nekaj let. Železnica ima še danes številne prednosti saj omogoča razne ekološko čiste in masovne prevoze na dolge razdalje ob majhni porabi energije. Od evropske prometne politike pa je odvisno v kolikšni meri bodo izkoriščeni železniški-transportni potenciali. Vladimir Čeligoj Južna železnica, tedaj največji železniški objekt v Evropi 1838 odsek Dunaj-Gradec do 1846 odsek Gradec-Celje do 1849 odsek do Ljubljane do 1857 odsek do Trsta do 1873 odsek do Reke ŽIVETI IN PISATI SANJSKO REALNOST UTRINKI RESNICE Samsa, ki nam je odstopila prostor za pogovor, 19. januarja 2004 spoznali v živo. In izvedeli, od kod črpa snov za pisanje, zakaj je tako prepričljiv ustvarjalec ženskih likov, predvsem pa, na kakšen način je doživljal pisanje romana Grenko morje. Zgodbe aleksandrink, požrtvovalnih in močnih žensk, ki so hodile na delo v Egipt (v obdobju med koncem 19. in začetek 20. st. je v Aleksandriji službovalo 7.000 Slovenk - v vlogah dojilj, hišnih pomočnic, guvernant, varušk, kuharic...), je pisatelj upodobil v osrednjih treh, sicer izmišljenih, a tipičnih ženskih likih - Merice, Ane in Vande. V njihove zgodbe so subtilno vtkani tudi krajši orisi usod drugih aleksandrink. Idejo za snov je po večletnem zbiranju gradiva, predvsem v pogovorih z bivšimi aleksandrinkami, njihovimi potomci, in slovenskimi katoliškimi sestrami v Egiptu, v romanu udejanjil na edinstven način. Tako, da je po eni strani ostal zvest resničnim dogodkom in zgodovinskim dejstvom, po drugi strani pa sebi in svoji imaginaciji. Katja Celin Bralni krožek »Berimo z Manco Košir« Marjan Tomšič je znano in uveljavljeno pisateljsko ime med Slovenci. Njegov rod ima poreklo v Brkinih, rodil se je v Račah pri Mariboru, kot mlad učitelj pa je odšel službovat v slovensko Istro. Istrska pokrajina in njeni prebivalci so ga »zaštrigali« in tam živi in ustvarja še danes. Tomšičev opus zajema dolge in krajše pripovedi za odrasle in otroke. Piše tudi scenarije za radijske igre, drame, risanke, filme, satire, humoreske. Bralci ga poznamo predvsem po njegovih izjemnih romanih in novelah, kjer se resnični pretekli in polpretekli svet prepletata z magičnim, fantastičnim, pravljičnim. Teoretiki književnosti ga označujejo kot magičnega realista, znanstvenega fantasta, istrskega pisatelja. Sam pravi, da je slovenski pisatelj, ki piše iz življenja za življenje. Da je psihofantast, ki ga vznemirjajo sanjska, pravljična fantastika. In da mu, bolj kot oznaka magičnega realista tipa Marquez, ustreza, da se recimo poimenuje »sanjski, pravljični realist«. Pisatelja smo člani bralnega krožka »Berimo z Manco Košir«, v sodelovanju s knjižnico Makse Več nimaš življenju kaj dati, ko dušo spraznil si vso. Živiš, ker moraš živeti, saj tudi umret ni lahko. Stojan Vid Jaksetič H 1 j IZJAVA ZA JAVNOST ZA OHRANITEV PRIMARNEGA REPRODUKTIVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŽENSK Tako danes kot zadnjih pet desetletij imajo ženske v Sloveniji neposreden dostop do ginekologa -brez ovir in napotnice. Kako dolgo še? V strokovni razvoj primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva žensk, ki se izvaja v ginekoloških ambulantah zdravstvenih domov in v zasebnih ginekoloških ambulantah, smo v teh letih načrtno vlagali, skrbeli smo za stalna izobraževanja ginekologov in za vedno večjo motiviranost žensk, da redno hodijo na preventivne preglede h ginekologom, in tako vzpostavili sodobno skrb za reproduktivno zdravje žensk. Na tak način učinkoviteje odkrivamo bolezni rodil in jih bolj zgodnje zdravimo, preprečujemo obolevnost v nosečnosti ter uspešno širimo metode načrtovanja družine ter preprečevanja neplodnosti. To je po današnjih merilih cenejša (zdravljenje zunaj bolnišnic), učinkovitejša (preprečuje prezgodnjo invalidnost in umrljivost žensk zaradi reproduktivnih vzrokov), predvsem pa hitrejša pot do prave diagnoze in ukrepanja (brez nepotrebnega naročanja k zdravnikom v bolnišnico). Zaskrbljeni ugotavljamo, da v Beli knjigi reforme slovenskega zdravstva ni omenjena vizija razvoja na tako zelo pomembnem področju kot je reproduktivno zdravje žensk, ki je po ugotovitvah naj novejših dokumentov Svetovne zdravstvene organizacije še vedno prioriteta v Evropi, zlasti zaradi vse bolj obsegajočih vplivov socialne in ekonomske neenakosti. Le ta vedno in najprej prizadene zdravje žensk ter njihovo enakost pri zdravju. V zadnjih nekaj tednih zaprepadeni poslušamo iz javnih medijev novice, ki jih širijo tudi nekateri predstavniki Ministrstva za zdravja, da bo skrb za reproduktivno zdravje žensk ter opravljanje preventivnih ginekoloških pregledov, prevzel družinski zdravnik, o čemer naj bi celo imeli »privolitev stroke«. Ker smo strokovno združenje ginekologov, ki jih je s podpisom prosto izbralo za svojega osebnega ginekologa več kot 73% slovenskih žensk in s tem zaupalo skrb za njihovo reproduktivno zdravje, menimo, da načrtovalci takšnih globalnih posegov gotovo ne morejo prezreti nekaterih ključnih dejstev. Ne poznamo namreč nobene objektivne strokovne analize vpliva takšnih sprememb na zdravje žensk kakor tudi ne ocene racionalnosti z vsemi daljnosežnimi učinki. Pozivamo, naj se tisti, ki želijo te spremembe, javno identificirajo, pojasnijo ženskam, da za tem ne stoji » enotna stroka«, ampak argumenti moči ter s tem javno prevzamejo odgovornost za vse nastale negativne posledice. Opozarjamo, da je z morebitno organizacijsko spremembo ogroženo tudi izvajanje Državnega programa zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu ZORA. Opozarjamo na možnost spregledanih primerov rakavih bolezni, ki jih zdaj ginekologi odkrivamo zgodaj in jih znamo tudi zdraviti. Pozivamo vse strokovne in nevladne organizacije, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z zdravjem žensk, da javno izrečejo svoje mnenje o predlaganih posegih v reproduktivne pravice žensk, saj bo ta pravica ženskam odvzeta, dostop do ginekologa pa bo možno le za plačilo ali z napotnico »družinskega« zdravnika glede na njegovo presojo. To bo povečalo tudi čakalne vrste v tako ali tako dolgih čakalnih dobah pri zdravnikih v bolnišnicah. Združenje za ambulantno ginekologijo vse tovrstne načrte zavrača predvsem pa obsoja zahrbtnost načina uvajanja teh sprememb. Slovenske ženske naj ohranijo svojega osebnega izbranega ginekologa, dostopnega brez napotnic, celo več - potrebno je ženskam omogočiti enako dostopnost do reproduktivnega zdravstvenega varstva žensk po vsej Sloveniji. Sodobni koncepti varovanja reproduktivnega zdravja žensk zahtevajo od nas sodobne pristope in ne vračanje k zastarelim, morda cenejšim ukrepom, ki pa jih Združenje za ambulantno ginekologijo ne more podpreti kot koristne za ljudi, saj ima preveč daljnosežne škodljive učinke. Ukinitev osebnega izbranega ginekologa presega »strokovne« argumente, saj posega v reproduktivne pravice žensk, za kar morajo v demokratičnih družbah dati soglasje predvsem ženske. Združenje za ambulantno ginekologijo SZD Ordinacija BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek T- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 1400- 2O30 in sreda T-1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© ŽELITE POSTATI DAROVALEC KOSTNEGA MOZGA? Leta 1989 smo v Sloveniji pričeli s presaditvijo kostnega mozga tkivno skladnih sorodnih dajalcev. V letu 2002 smo pričeli s presaditvami kostnega mozga najprimernejših nesorodih dajalcev. Do danes smo uspešno opravili 7 takih posegov. Iskanje ustreznega dajalca je zaradi raznolikosti antigenov HLA zelo težko. Le v zelo veliki skupini prostovoljnih nesorodnih dajalcev lahko morda bolnik upa, da bo vmes kdo, ki bo ustrezen darovalec zanj. Prav zato smo se v Sloveniji s svojim registrom Slovenija-Donor že leta 1992 vključili v svetovni register BMDW. Večina pri nas opravljenih nesorodnih transplantacij kostnega mozga je bila opravljena s pomočjo darovalcev iz Nemčije. V Sloveniji imamo danes v registru zbranih več kot 400 možnih dajalcev, v svetovnem registru pa že blizu 9 miljonov. Kako se lahko pridružite dajalcem kostnega mozga? Stari morate biti od 18 do 55 let.Pustite nam svoj naslov in telefonsko številko, kjer ste dosegljivi. Ko bodo v Izoli organizirana predavanja strokovnjakov Zavoda RS za transfuzijo krvi, vas bomo o tem obvestili. Na predavanjih vas podrobno seznanijo, kaj je presaditev kostnega mozga, kaj pomeni za bolnika in dajalca, kako poteka vključitev v register dajalcev in katere preiskave se pri tem opravijo. Po predavanju se lahko odločite, da vas vključijo v register. Izpolnete zdravstveno anketo, podpišete pristopno izjavo in se pogovorite z zdravnikom. Nato odvzamejo vzorec krvi in opravijo potrebne preiskave. Do odvzema kostnega mozga pa pride v primeru, ko določenemu bolniku med vsemi najbolj tkivno ustreza ravno vaš kostni mozeg. Dejavnost transfuzije krvi Splošne bolnišnice Izola, jan.2004 Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki MHI . ... A, Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki ASISTENCA DOMA Potrebujete pravega mojstra za nujna popravila v vašem domu, na električni ali vodovodni napeljavi, na ogrevalnem sistemu, mojstra, ki bo zamenjal razbito steklo, popravil streho, okno ali klimatsko napravo? Ste ostali zaklenjeni zunaj stanovanja? Morda potrebujete začasno namestitev ali varovanje vašega doma? Sklenite zavarovanje za asistenco na domu, pokličite brezplačno številko Asistenčnega centra Zavarovalnice Triglav 080 2864, ostalo prepustite nam. S pomočjo pooblaščenih izvajalcev, z nasveti in informacijami vam bomo pomagali 24 ur na dan in vse dni v letu. ^ triglav www.zav-triglav.si r — — — — n I VABILO I Vabimo vas na predavanje: O Klamatski algi. I Predavanje bo 17. februarja ob i 19.uri, v prvem nadstropju . večnamenskega prostora Doma ' starejših občanov, na Kidričevi ' I 15 v Ilirski Bistrici. Predavala bo dr. Mirjana Kostov Došen Pridite in se prepričajte o zdravilnosti Klamatske alge! L — — — — — — — — — J OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede BOGATA IZBIRA x\ / A * MODNIH OČAL * KONTAKTNIH LEČfL^^f * NAKITA IZ JANTARJA POPUSTI ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE DO -10% !!! PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si 0 SI m I tooGComeDog®' ttTgjerofimei 8do [pcofecedGoj]® dL©o©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si SKRB ZA ZDRAVJE OTROK MORA OSTATI V ROKAH PEDIATROV Razširjen strokovni kolegij za pediatrijo v imenu slovenskih pediatrov zahteva ohranitev obstoječega sistema javnega zdravstva na primarni ravni, v katerem za zdravje otrok in mladine skrbijo pediatri, za zdravje odraslih pa splošni oziroma družinski zdravniki. Nov predlagan sistem, ki je predlaga v »Beli knjigi«, bistveno posega v dosedanjo organizacijo zdravstvenega varstva predšolskih in šolskih otrok in je predstavljen brez strokovnih argumentov, krši z zakonom že uveljavljene podlage, je proti danes postavljenim priporočilom držav Evropske unije ter ob tem ruši dolgotrajno tradicijo zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov na primarni ravni v Sloveniji, ki je in še vedno daje odlične rezultate na področju preprečevanja, vodenja in zdravljenja bolezni otrok in mladostnikov. Strokovnjaki opozarjamo, da družinski zdravniki ne bodo mogli doseči enakovredne strokovne ravni zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov kot jim jo lahko nudi specialist pediater. Možno je predvidevati negativne posledice za zdravje otrok in mladostnikov. Poleg tega menimo, da ni razlogov za optimizem, da bo predvideni sistem cenejši, saj lahko pričakujemo porast napotitev otrok in mladostnikov na sekundarno raven ter v bolnišnice. Razširjen strokovni kolegij za pediatrijo zato predlaga, da skrb za zdravje otrok še naprej, na primarni ravni ostane v domeni pediatrov. Stališča slovenskih pediatrov o nujnosti njihove ohranitve so sledeča: 1. Če bi prišlo do ukinitve pediatra na primarni ravni, bi Slovenija grobo in sistemsko kršila Konvencijo o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela generalna skupščina Organizacije združenih narodov 20. novembra 1989, podpisnica te konvencije pa je tudi Slovenija. V 24. členu te Konvencije je zapisano, da države podpisnice priznavajo otrokovo pravico do najvišje ravni zdravstvenih standardov in storitev ustanov za zdravljenje bolezni in zdravstveno rehabilitacijo in da si bodo države podpisnice prizadevale zagotoviti, da ne bo noben otrok prikrajšan za pravico do takega zdravstvenega varstva. 2. Načrtovana ukinitev pediatra na primarni ravni pomeni tudi kršitev slovenske zakonodaje. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 80. členu določa, da je izbrani osebni zdravnik za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti specialist, pediater ali specialist šolske medicine. Le izjemoma specialist splošne medicine (družinske medicine) ali zdravnik splošne medicine s podiplomskim študijem iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine. 3. Staršem je prepuščena svobodna izbira osebnega zdravnika za otroke v skladu z zakonom. Izberejo naj pediatra ali specialista šolske medicine in le izjemoma, torej, če takega strokovnjaka ni sorazmerno blizu, specialista splošne medicine s posebnimi dodatnimi znanji. 4. Z ukinitvijo pediatra na primarni ravni bi Slovenija ravnala naravnost v nasprotju s stališči naj višjih evropskih strokovnih organizacij na področju zdravja otrok, tj. Zveze nacionalnih evropskih pediatričnih sekcij in združenj (UNEPSE) in Konfederacije evropskih specialistov pediatrije (CEPS), ki soglasno priporočata, da je za otroka najbolje, če ga na primarni ravni obravnava pediater ali specialist šolske medicine. Vse to narekuje samo eno sprejemljivo strokovno usmeritev: ohranitev sedanje organiziranosti sistema zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov s specialisti pediatri in specialisti šolske medicine na primarni ravni. Zaključke podpirajo: Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo Katedra zn pediatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani Združenje za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Sekcija za šolsko in visokošolsko medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu Institut za varovanje zdravja RS Pediatrična klinika KC v Ljubljani Kakšno je mišljenje v Ilirski Bistrici smo najprej povprašali direktorja zdravstvenega doma Vojka Mihlja, oba otroška zdravnika v zdravstvenem domu Ivico Smajla in Ivana Kavzlariča ter ilirskobistriškega župana Antona Šenkinca. Direktor Zdravstvenega doma II. Bistrica, g. Vojko Mihelj je potrdil, da obstaja pri pediatrih in šolskih zdravnikih vidna specifika, saj skrbijo za zdravje otrok in mladostnikov in nesmiselno bi bilo, da se to specializacijo vključi v družinsko medicino. Povedal je še, da je običajno, da se za to specializacijo odločajo ljudje s pozitiovnimi nagnjenji do otrok, kar je za njih seveda prednost, zato podpira prizadevanja stroke, da si bi bilo to tako urejeno tudi v zdravstveni reformi. Zdravnik pediater Ivan Kvzlarič je povedal naslednje: »Predlog zdravstvene reforme nas je, pediatre in šolske zdravnike, presenetil, zato ker ocenjujemo, da je dosedanji način dela v Sloveniji (Šolska medicina deluje že več kot 80 let, pediatrija na primarni ravni pa tudi že dolgo časa.) pokazal dobre rezultate v zdravstveni zaščiti otrok in mladostnikov, predvsem zahvaljujoč organizaciji, ki sem jo omenil. V Ilirski Bistrici je s sistematskimi pregledi začel dr. Grilc, prvi pediater pa je bila Ivica Smajla od leta 1988. Sam že od leta 1986 delam v šolskem dispanzerju po pravilih te stroke, kot pediater pa od leta 1995. Pri nas smo začeli s sistematskimi pregledi leta 1986. Če bi se ta sistem porušil bi nastala velika škoda, kajti družinski zdravniki niso usposobljeni za izvajanje preventivnega varstva otrok in mladostnikov in kvalitetni obravnavo te populacije. Tudi glede na njihove obremenitve si ne morejo vzeti toliko časa, kakor ga ta populacija zahteva. Razvojno obdobje te populacije prinaša specifične zdravstvene probleme za katere na primarni ravni najlažje in najboljše poskrbimo pediatri in šolski zdravniki. Posebej bi še poudaril vodenje kroničnih bolnikov - otrok in mladostnikov, ki zahtevajo posebno skrb. Če ne bo bilo pediatrov v osnovnem zdravljenju bo sigurno upadla kvaliteta vodenja teh bolnikov, hkrati pa se bo povečal pritisk na sekundarno raven, povečale se bodo čakalne dobe in s tem se bodo povečali tudi stroški za vse.« Za mnenje smo vprašali tudi Ivico Smajla, pediatrinjo in nekdanjo direktorico Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica, ki pravi: »Tako kot v šolstvu se tudi v zdravstvu lotevajo reform nevarni reformisti, ki pozabljajo, da je bistvo našega poklica pomoč bolnim, ubogi?n in nesrečnim. Namesto, da bi se učili na napakah drugih držav (kot veste v nekaterih evropskih državah za otroke skrbijo družinski zdravniki oz. pediatri), si moramo izkušnje nabirati sami. Menim, da bomo ohranili toliko modrosti, da ne zrušimo že pridobljene vrednote. Nekje sem že rekla in tokrat še zadnjič pravim, da ne želim biti priča rušenju nekaterih dobrin in čez nekaj let akter postavljanja teh istih že zrušenih. Pediatri na obrobju Slovenije si prav gotovo nismo predstavljali, da bo naše poslanstvo izgledalo tako kot izgleda: v ilustracijo naj povem, da 1/3 svojih ordinacij nisem dostopna samo za svoje paciente, pač pa tudi za vse ostale občane, saj istočasno delam tudi v ambulanti nujne medicinske pomoči, čeprav bi bilo bolje, če bi svojo energijo porabila za otroke, starše, učitelje, vzgojitelje...« Župan Ilirske Bistrice, g. Anton Šenkinc pa je na zastavljeno vprašanje Ali podpirate aktivnosti specialistov pediatrov in specialistov šolske medicine, ki imajo namen obveščati javnost o posledicah zdravstvene reforme za otroka in mladostnike, saj reforma bistveno posega v dosedanjo organizacijo zdravstvenega varstva, ker predvideva družinskega zdravnika za vse starosti, odgovoril takole: »Podpiram prizadevanja zdravnikov, ki zahtevajo ohranitev obstoječega sistema javnega zdravstva, v katerem za zdravje otrok in mladine skrbijo pediatri. Mislim, da je pretežno njihova zasluga in njihovo kvalitetno delo botrovalo k temu, da so se v zadnjih dvajsetih letih izredno zmanjšali zgodnja in pozna umrljivost novorojenčkov, kar je v obdobju padanja natalitete izredno pomembno.« KAPLJICA PELINA OB ROB AKCIJI ZA DAROVANJE KOSTNEGA MOZGA V zadnjem času so mediji polni razprav in pozivov na darovanje kostnega mozga. Prav je tako, da se odkrivajo možnosti za zbiranje darovalcev, ki so nekaterim bolnikom edina in celo zadnja možnost ozdravitve. Poudariti hočem to, kako se stvari premaknejo, če na to opozori medijsko izpostavljena oseba, kot je bilo v tem klicu na pomoč. Žalosti pa me dejstvo, da se prav take pozornosti ne posveča našim krvodajalcem, ki več kot 50 let neumorno darujejo dragoceno tekočino, ki prav tako rešuje življenja. Tu govorimo o nekaj milijonih ljudi in hektolitrih krvi, ki so se v preteklih letih zbrali. Dogaja pa se to daleč proč od oči množičnih medijev, pa tudi od politike in celo, kar je najbolj žalostno, precej odmaknjeno in zapostavljeno celo od zdravstvenih sfer. ki se na to spomnijo, ko je na programu kakšna obletnica, ali pa ko bijejo plat zvona ob pomanjkanju. Res, da smo tudi organizatorji , Rdeči križ, premalo agresivni in stoično in vztrajno vabimo naše darovalce na akcije. O težavah, s katerimi se ubadamo ( neprimerni prostori, vedno višja starost naših ljudi, pomanjkanje razumevanja na delovnih mestih in ne nazadnje odliv naše mladine v druge kraje, da o vedno večjih stroških niti ne govorimo...) pa ne bijemo plati zvona. Darovanje krvi je v naši družbi sprejeto kot nekaj samo po sebi umevnega in večnega. Pa ni tako! Darovati kri je najgloblji odraz tiste naj iskrenejše človekove solidarnosti. TO JE DAROVANJE ŽIVLJENJA. In neizmerno smo lahko hvaležni prav vsakemu krvodajalcu, ki s svojim dejanjem udejanja življenje. Kljub vsemu vaš še naprej prosimo, da ste nam zvesti, da s svojim zgledom pripeljete mlade in nove darovalce. V naši občini je družinski motiv zelo stimulativen, saj beležimo več kot 30 družin, kjer daruje kri več generacij. Vabimo vas na akcije v našem mestu: 23.marca, 6.avgusta in 29.decembra! Nada Čeligoj Z OBVESTILO O SPREMEMBI URNIKA V ZDRAVSTVENEM DOMU Vse uporabnike zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev v Zdravstvenem domu in njegovih dislociranih enotah obveščamo, da bomo od 1. februarja dalje delali po novem urniku. Začetek delovnega časa bomo premaknili na 7.00 uro. Prostori Zdravstvenega doma bodo odprti 15 minut pred začetkom dela (6.45). Ordinacijski čas: dopoldanske ambulante od 7.15 do 14.00 popoldanske ambulante od 14.00 do 20.30. Podrobnejše informacije o urnikih bomo objavili v naslednji številki Snežnika. HVALA ZA RAZUMEVANJE ! \ V v v. FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA .iM v * *' m »* Rozmanova ul. 1, 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 )' A PERILO MQCI it V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA * BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica TABORNIKI BODO LETOŠNJE POLETJE ZELO DELAVNI... Bistriške gasilske novice_ INTERVENCIJE PGD IL. BISTRICA V LETU 2003 Prostovoljno gasilsko društvo je v letu 2003 posredovalo na 145 intervencijah. Od tega jih je bilo v naravnem okolju 79 in sicer 66 travniško pašniških in 13 gozdnih požarov. Posredovali smo na 5 tovarniških požarih, gorela so 3 Gašenje travniškega požara stanovanja, pogasili smo 13 dimnikov in 7 kontejnerjev. Devetkrat smo odpirali zaklenjena stanovanja in avtomobile, sedemkrat smo se morali spoprijeti s kačami, sršeni in drugimi strupenimi živalmi, črpali smo poplavljeno stanovanje, petkrat pa smo dobili lažne alarme. Na prometnih nesrečah in razlitju nevarnih snovi smo posredovali 13 krat, tesnili smo pri puščanju plina, 3 krat reševali Reko reko onesnaževanja pri razlitju nevarnih snovi. Na vseh intervencijah je sodelovalo 815 bistriških gasilcev in skupno opravilo 1247 ur gašenja in reševanja. Bistriški gasilci priskočimo na pomoč tudi ostalim prostovoljnim gasilskim društvom v naši občini, pomagali pa smo tudi pri gašenju katrastofalnega požara na Krasu, ki je zajel 1048,57 ha površine. Požar se je iz Italije razširil v Slovenijo in se zaradi vetra, toplega in sušnega vremena izredno hitro širil (40 - 60 ha na uro) ga je po zaslugi uspešne intervencije 1500 gasilcev iz vse Slovenije uspelo po dveh dneh zaustaviti in ubraniti vsa naselja , ki so se znašla na poti uničujočega požara. Janko Slavec PGD II. Bistrica Bistriški taborniki bomo v letošnjem poletju soorganizatorji velike mednarodne akcije, o kateri ste že lahko brali v prejšnjih številkah Snežnika. 1. POW WOW (mednarodni zlet gozdovnikov in gozdovnic) se bo odvijal v Ilirski Bistrici od 2 8.j ulij a do 8. avgusta 2004. Taborniki bi želili, da se bodo naši gostje v Bistrici kar najbolje počutili in da bi jim kasneje ostali kar najlepši spomini na naš kraj. Želimo, da prebivalci bistriške občine že v naprej vedo za to mednarodno akcijo in zato smo se odločili, da bomo v vsakem Snežniku objavili vsaj en prispevek o POW WOW, s katerim bomo javnost seznanili s potekom priprav na ta dogodek. Tokrat je starešina rodu Snežniških ruševcev Gregor Kovačič-Kovo spregovoril o tem, kako je sploh prišlo do tega, da so bistriški taborniki postali soorganizatorji tako velike akcije, kaj bo ta mednarodni zlet prinesel samemu taborniškemu rodu in kaj naši občini. Zakaj se je Rod snežniških ruševcev odločil postati soorganizator tako velike mednarodne akcije kot je POW WOW? V začetku se je zdelo vse bolj naključno. Avgusta 2002 je v Tolminu potekal 12. Zlet tabornikov Slovenije. Ves čas zleta so se okoli vodstva naše odprave smukali vodje programa veje gozdovnikov in gozdovnic pri Zvezi tabornikov Slovenije ter nas »informativno« spraševali, kje bi lahko v letu 2004 organizirali vseevropski zlet gozdovnikov in gozdovnic. Seveda smo takoj začeli razmišljati in tako so stekla prva dogovarjanja. Kmalu smo opazili, da je šlo za bolj načrtno politiko zveze, saj so hoteli k soorganizaciji pridobiti rod, ki ima strokovno dovolj močan kader z bogatimi, tudi mednarodnimi izkušnjami ter dobro podporo v lokalni skupnosti. Konec koncev smo se zelo dobro izkazali kot soorganizatorji državnega mnogoboja za murne, medvedke in čebelice v letu 1998, ko smo praznovali 45. letnico ter leto kasneje pri soorganizaciji najtežavnejšega orientacijskega tekmovanja pri nas, ROT-a (Republiško orientacijsko tekmovanje). Naše društvo pa že šest let organizira državno Taborniško odbojkarsko takmovanje na mivki (TOTeM), ki postaja bolj in bolj tudi mednarodna akcija. Seveda se zadeve ne bi lotili, če ne bi imeli za seboj bogatih izkušenj iz organiziranja podobnih akcij v preteklosti. Spomnimo se, da so mševci julija 1981 že bili soorganizatorji podobno velike akcije, 8. Zleta tabornikov Slovenije. Zlet v letošnjem letu, ki se ga bo udeležilo približno 1500 mladih iz Slovenije in ostalih evropskih držav, pa bo potekal ravno na istem prostoru. Kaj ta soorganizacija pomeni za Rod snežniških ruševcev? Na eni strani pomeni veliko čast, saj se organizacije logistično tako zahtevnega projekta ne morejo lotiti vsi rodovi v Sloveniji. To, da smo bili izbrani prav mi, samo dokazuje, da delamo kvalitetno in prepoznavno. Na drugi strani pa soorganizacija terja veliko ur prostovoljnega dela, tako da bomo morali vso energijo nekaj mesecev usmerjati izključno v ta projekt. Ob izvrstni podpori naših starejših članov z bogatimi dolgoletnimi izkušnjami (Klub stari mački, večina njih je aktivno sodelovala pri organizaciji 8. Zleta) ter z zagnanostjo mlajše generacije ni strahu, da zastavljenega cilja ne bi dosegli. Koliko dela tabornikov bo potrebno vložiti v organizacijo? Z eno besedo - ogromno. Priprave na organizacijo potekajo že skoraj eno leto, vseh ur prostovolnjega logističnega in neposrednega fizičnega dela na zletnem prostoru pa se ne da prešteti, niti finančno ovrednotiti, saj skoraj ne mine dan, da kdo ne bi kaj delal v tej smeri. Naša nagrada bo zadovoljstvo gostov. Če bodo taborniki zadovoljni odhajali iz naših krajev, bo za nas ves trud poplačan. Kaj lahko POW WOW prinese občini Ilirska Bistrica? Veliko, lahko pa tudi nič. Tukaj vse zavisi od tega, koliko bo Ilirska Bistrica in njena okolica dejansko zaživela z zletom. Izkušnje iz Tolmina (2002) kažejo, da akcija sama po sebi ni dovolj, da bi vzbudila zanimanje pri širši množici. Bistveno je, da k sodelovanju privabiš kar se da največ posameznikov, društev, organizacij, sponzorjev in ostalih interesnih združenj, ki bi želeli prispevati k kakovostnejšem bivanju tabornikov pri nas. Velike možnosti se ponujajo zlasti skozi sodelovanje pri programu.Tukaj je odgovornost na naši strani, da vzpostavimo najboljše možno sodelovanje z lokalno skupnostjo na vseh nivojih, pomemben pa se nam zdi tudi prispevek naše občinske uprave pri tam projektu. Dejstvo je, da bo to do sedaj največja mladinska akcija, kdajkoli organizirana na slovenskih i. pow-wow zts ilirska bistrica tleh. In to se bo zgodilo tukaj, pri nas, zato je dobro, da zagrabimo priložnost ter naredimo nekaj za promocijo našega kraja. Jaz sem glede tega optimist in verjamem, da bomo avgusta vsi skupaj lepo zaživeli z zletom, še najbolj pa prebivalci Ilirske Bistrice ter okoliških krajev, ki bodo tudi cilji številnih izletov. Pri tem je ključnega pomena obveščanje širše javnosti o dogodku. Večjih neposrednih in kratkoročnih materialnih koristi zlet naši občini ne bo prinesel, izjema so domača podjetja, ki bodo sodelovala pri izgradnji in postavitvi zletne infrastrukture ter pri oskrbi taborečih. Na učinke bo potrebno počakati malo dlje, saj bo medijsko zelo dobro pokrita akcija pripomogla k prepoznavnosti in promociji naravnih, kulturnih in človeških vrednot naše občine. Iz društvenih izkušenj sodeč lahko trdim, da se zadovoljni gostje vedno vračajo, tako kot se vračajo naši prijatelji skavti in taborniki iz vse Evrope. Naša občina ima veliko priložnost. Verjamem, da jo bomo s skupnimi močmi znali izkoristiti. Ruševce vabimo vse, ki bi hoteli kakor koli sodelovati in pomagati pri organizaciji in pri pripravah na POW WOW ter vse, ki imajo kakršna koli vprašanja ali si želijo več informacij, da pišete na elektronske naslove: gregor.kovacic@fhs-kp.si. bistrcan@vahoo.com ali irisskrt@vahoo.com. Za RSR, Iris Skrt Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@sioi.com ali ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balzs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Siene, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. DEDEK MRAZ PRI RUŠEVCIH Vsako leto, preden se dokončno poslovimo od njega, se taborniki Rodu Snežniških ruševcev zberemo na čajanki. To je že tradicionalno srečanje ob čaju in piškotih, ob programu, ki ga pripravijo naši mladi taborniki, ob pesmicah, smehu, veselju in druženju... Lani smo se zbrali v večnamenskem prostoru OŠ Antona Žnideršiča v petek, 19.12.2003. Novoletno okrašen prostor z jelko in lučkami je pričaral praznično razpoloženje. Glasna glasba pa je pognala kri po žilah in mladi taborniki so se že takoj na začetku pozibavali v sodobnih ritmih. Kasneje se je začel program. Vsak ruševski vodje pripravil svojo točko. Da pa bi tudi Dedek Mraz videl, kako pridni smo taborniki, smo najprej priklicali njega. Ker je že star (po njegovih besedah 392 let) smo morali zelo glasno klicati, da nas je slišal na severni pol in takoj vpregel svoje jelenčke, ki so ga hitro prepeljali v našo dmžbo v Bistrici. Potem je z zanimanjem spremljal program in tabornike nagradil s sladkarijami. Čisto na koncu pa je našim najmlajšim tabornikom (tistim, ki še niso zakorakali skozi vrata OŠ), ki jih imenujemo mumčki, razdelil tudi darila. Za darila za ostale tabornike ni imel dovolj prostora na saneh in jim je zato obljubil, da jih bodo čakala doma pod jelko. Če so bili dovolj pridni med letom, seveda. Ko se je Dedek Mraz poslovil in se je program s točkami in igrami zaključil, smo se okrepčali še s piškoti in čajem, potem pa smo se razšli, z željami po sreči, zdravju in uspehih v novem 2004. letu! Iris Skrt - Dina PRIBA Levstikova 12, Ilirska Bistrica tel./fax: 05 71 44 603, gsm: 040 663 400 ■ sekcijska garažna vrata ■ dvižna garažna vrata (ročni ali avtomatski pogon) ■ industrijska vrata ■ protipožarna notranja vrata ■ dvoriščna avtomatska vrata ■ industrijske in vrtne ograje |[2| dSa d.o.o. REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net SKRIVNI DNEVNIK JADRANA KRTA V četrtek, 18. decembra 2003 smo si ucenci predmetne stopnje Osnovne šole Antona Žnideršiča v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici ogledali predstavo z naslovom Skrivni dnevnik Jadrana Krta. Gledališka igra je nastala po istoimenski knjigi, ki jo je napisala Sue Townsand. Režiserka Katja Pegan je s pomočjo dramaturga Mihe Trefalta ustvarila predstavo, ki na komičen način predstavi resne življenjske probleme najstnika Jadrana. Glavno vlogo je odigral Andrej Zalesjak, dijak gledališkega programa na gimnaziji, kot odraščajoč štirinajstleten Jadran Krt, ki rad pomaga starejšim, se ne upira staršem in, kot pravi njegova mama, ni navaden pubertetnik. Jadrana pestijo najrazličnejše težave, poleg tega pa se dogajajo tudi številni preobrati v družini. Njegova mama se zaplete v razmerje s sosedom, s katerim se kasneje tudi odseli. Očeta vržejo iz službe, Jadran pa se zaljubi v novo sošolko Pandoro. Jadran je obupan in večkrat se zapre v svojo sobo, kjer vneto piše dnevnik. V njegovem življenju se pojavi tudi upokojenec Bert, kateremu pomaga pri hišnih opravilih. Na koncu se vse srečno izteče; Jadranova mati se vrne k družini, Jadran pa končno osvoji Pandoro. Scena je bila primerna predstavi, malo je zaostajala le imitacija Jadranove sobe. Igro je občasno spremljala glasba in igralci so velikokrat kar sami zapeli. To je bilo dobrodošlo, včasih pa tudi moteče. Igralci so z odlično igro dokazali, da je pomanjkanje izkušenj zlahka nadomestiti z veliko motivacije in pozitivnega razmišljanja. Motili so nas le kostumi; menimo, da bi bili lahko sodobnejši, saj bi se tako še dodatno približali mlademu gledalcu. Govorili so v pogovornem jeziku, tu pa tam se je v pogovorih med mladino pojavila tudi kakšna slengovska beseda, ki pa je bila postavljena na pravo mesto, tako da je vse skupaj izpadlo zelo učinkovito. Zdelo bi se nam bolje, ce bi v igri uporabljali denarno enoto tolar, ne pa funt, ker bi si tako gledalci lažje predstavljali, o kakšnih vsotah so govorili. Predstava nam je bila všeč, saj je bila prijetna, dinamična in radoživa, hkrati pa je izražala veliko razmišljanj in čustvovanj. Slovenska javnost jo je tako dobro sprejela, da je doživela že petdeseto ponovitev. Ida Štembergar, Nežka Dekleva in Kaja Dekleva 8.b razred Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica VESELO V NOVO LETO Na OŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje smo tudi letos pripravili prireditev ob koncu leta 2003. Proslava je bila še posebno slovesno obarvana, saj so k nam v goste prišli člani Kluba študentov iz Ilirske Bistrice. S seboj so prinesli darila, za katera so denar zbirali pri podjetjih in podjetnikih v našem okolišu. Proslavo je popestrila dramska skupina iz naše šole z igro o mali čarovnici, ki ni znala biti zlobna, pevski zbor je zapel dve zimski pesmi, plesna skupina pa je odplesala ples snežink. Svojo točko so pripravili tudi najmlajši iz vrtca. Program seje iztekel in v večnamenski prostor je s kitaro v roki prikorakal dedek Mraz. Obdaril je otroke od najzgodnejših let pa vse tja do 8. razreda. Ko pa so vstopili študentje z velikimi zavoji, so najmlajši iz radovednosti darilni papir s paketov dobesedno raztrgali. Na plan je prikukal videorekorder, DVD predvajalnik in sintesajzer ter še nekaj manjših daril za vrtec. Za vsa darila smo se lepo zahvalili, saj nam bodo prav prišla. Nejc Ludvik in Sebastjan Bubnič, učenca OŠ Pregarje ZIMSKA SOLA V NARAVI um« 4- iL&UVn A/vi -fEe- fcS /nci »vtvv^cvvum ...C,fc,.v — v«\ •.......Mvtt&k............nAd-i*x /u~ ..TSvfvovvv^u.. 'S\aij. 'Vv. V« ' 'hfe:..Ar išj*. aAu^jvIvC .3! j. %j C_*tX.Si \wv,: M. «u^C -wv. ■£: ;.. 1 AscLsi*. ..X. .. :-r>=* ^W'Lvrwtcr ,,....... '“V.ilf... ^ lk ud&pJL] fl/Š,. Mi.vtWrtA . J C L ^ ti. /v^-čUkr 'i.Vvlv -•< j '-u- .A*»uJb.: .At JU«c 'X-'- AskiPe/... bc-tve tilx ' &UA/ ROBOTI V KNEŽAKU Smo učenci OPB iz OŠ Toneta Tomšiča Knežak. Ker smo Eko šola, veliko ustvarjamo iz odpadnih materialov. Za vas smo pozirali skupno z družino robotov, ki smo jo naredili iz embalaže sokov. Mirjam Čeligoj, učiteljica OPB TELOVADNICI. OTROCI SO BILI NAVDUŠENI NAD NEOKRNJENO NARAVO ZREŠKEGA POHORJA IN VELIKO KOLIČINO SNEGA, NAJBOLJ PA JIM JE BILA VŠEČ VOŽNJA S ŠTIRISEDEŽNICO. VODJI HEDA VIDMAR IN RIHARD UDOVIČ SE ZAHVALJUJETA VSEM, KI SO PRIPOMOGLI K USPEŠNI REALIZACIJI PROGRAMA ZIMSKE ŠOLE V NARAVI, ŠE POSEBEJ STARŠEM, ŠPORTNI ZVEZI ILIRSKA BISTRICA IN OBČINI ILIRSKA BISTRICA, KI SOFINANCIRA PROGRAME ZIMSKE IN LETNE ŠOLE V NARAVI. Z L IVI N 2003/2004 Tekmovanja v Zimski ligi malega nogometa se bliža zaključku saj so odigrane že tekme za razvrstitev od 9. do 16. mesta in tekme četrtfinala najboljših 8 ekip. Izidi tekem igranih 18. januarja, za razvrstitev v drugi polovici razpredelnice, so bili sledeči: ORLJAK PASJAK : DOLINA LJUBAVI neodigrano GOSTILNA POTOK: ODPAD PIVKA 13:1 (8:0) BRKINI : KIRN 10:7 (5:3) AVTOSHOP : TURISTI 0:3 b.b. Končna lestvica od 9. do 16. mesta: 9. TURISTI, 10. AVTOSHOP, 11. BRKINI, 12. KIRN, 13. GOSTILNA POTOK, 14. ODPAD PIVKA, 15. ORLJAK PASJAK in 16. DOLINA LJUBAVI. Med najboljšimi osmimi ekipami so bili izidi naslednji: MAJDA BAR : ŠD CARINIK 4:7 (3:3;2:1) AVIOPUB : ROMI BAR 4:5 (1:4) SLADKI BAR : DANČI 2:4 (0:2) LIPA-STARI MAČKI : KOČANIJA 2:3 (1:3) Na dosedanjih tekmah so se najbolj izkazali naslednji strelci: 14 golov MITJA ŠTEMBERGER (Sladki Bar) 13 golov VLADO PONJAVIČ (Kirn) 12 golov ALMIR FATKIČ (Aviopub) V polfinalu 25. januarja in finalu 31. januarja 2004 bodo znani končni rezultati in razvrstitev od 1. do 8. mesta. O tem bomo več poročali v naslednji številki časopisa. D.Z. NOGOMETNI TURNIR V času novoletnih počitnic je v telovadnici OŠ Antona Žnideršiča potekal nogometni turnir. Potekal je 29. decembra od 9 do 14 ure. Na turnirju je sodelovalo 40 otrok. Ker je bila starostna razlika med otroci velika, sem jih razdelil na »dva dela« in sicer na mlajše in starejše. V skupini mlajših so bile tri ekipe, v skupini starejših pa štiri ekipe.Tekme so odigrali po liga sistemu, tako da je vsak otrok tekal za žogo skoraj eno uro. Nogomet so igrali otroci iz OŠ Antona Žnideršiča (19), OŠ Dragotin Kette (7), OŠ Knežak (5), OŠ Podgora (2) in OŠ Jelšane (7) . Čeprav rezultati niso bili najpomembnejši, so bili zmagovalci vsi, ki so prišli brcat žogo. Vseeno moram našteti najboljše. Pri »starejših« je bil vrstni red sledeči: 1. mesto DANILO 2. mesto IZBRISANI 3. mesto MLAKA 4. mesto ČEVAPČIČI pri »mlajših« pa: 1. mesto IRAK 2. mesto DOLINA LJUBAVI 3. mesto MAGNUM Menim, da je bil cilj dosežen, saj so otroci aktivno preživeli en dan počitnic, se družili in igrali nogomet! Mislim, da otroci tudi v počitnicah potrebujejo organizirano rekreacijo. Pogrešam pa aktivnejše sodelovanje vseh, kateri smo dolžni skrbeti za vzgojo otrok! Za brezplačno pomoč se zahvaljujem mladim nogometašem NK Transport (Berginc S., Bajrič E., Galekovič S. in Kalc A.) ter Trakoštanec Dejanu, ki so mi pomagal pri izvedbi turnirja. V imenu vseh otrok, pa se zahvaljujem ravnateljici OŠ Antona Žnideršiča , gospe Karmen Šepec, ker jim je omogočila brezplačno uporabo šolske telovadnice. ZA NK TRANSPORT organizator: Kalc Vojko ................................................................. . j DEDEK MRAZ IN SOKOL NA OBISKU V prazničnih, prednovoletnih dneh so člani Karate kluba Sokol organizirali prijeten zimski večer. Bistriški skavti so uprizorili zanimivo otroško igrico, postojnski amaterski igralci so izvedli lutkovno predstavo, nato pa jih je obiskal še dedek Mraz v spremstvu Sokolčka in Škrata. Večer je hitro minil in vsem ostal v lepem spominu. POKAL SLOVENIJE 2003 V KARATEJU 9. januarja je v Žalcu potekal mednarodni novoletni turnir v karateju. Turnirja se je udeležilo 100 tekmovalcev iz Slovenije, BIH in Slovaške. Na turnirju so nastopili tudi trije člani karate kluba Sokol, ki so tudi tokrat dosegli odlične rezultate. V kategoriji starejših deklic je v katah TAMARA KOVAČEVIČ zmagala, SAŠA ŠTEFANČIČ pa je osvojila drugo mesto. V konkurenci starejših dečkov je TINE MALJEVAC osvojil drugo mesto. V borbah je Saša Štefančič v kategoriji +60 kg zmagala, Tamara Kovačevič je v kategoriji -53kg osvojila drugo mesto, Tine Maljevac pa je osvojil tretje mesto v kategoriji -50 kg. V večernih urah pa je Karate zveza Slovenije, v kulturnem domu v Žalcu pripravila slovesnost na kateri so podelili priznanja najuspešnejšim tekmovalcem v seštevku za pokal Slovenije v letu 2003. V pokalnem tekmovanju v letu 2003 so člani karate kluba Sokol osvojili kar šest odličij, kar jih uvršča med najuspešnejše klube v Sloveniji. Rezultati, ki štejejo za skupno uvrstitev so seštevek nastopov v katah in pa v borbah. V kategoriji mlajših deklic je zmagovalka postala že drugo leto zapored TAMARA KOVAČEVIČ. Tamara je skozi celo leto dosegala odlične uvrstitve na tekmovanjih tako na domačih tekmovanjih kot v tujini . Tamara je aktualna državna prvakinja v kategoriji starejših deklic in spada med najperspektivnejše slovenske karateistke. Rezultati ki jih je Tamara dosegla so privabili tudi prve sponzorje, tako je Tamari v letu 2003 sponzoriral nastope in pa opremo gospod BARIČIČ STANISLAV lastnik podjetja MAKSER d.o.o. V kategoriji starejših deklic je za presenečenje poskrbela SAŠA ŠTEFANČIČ, ki je osvojila drugo mesto z istim številom toč kot zmagovalka. Tudi Saša je skozi vso sezono dosegala odlične rezultate na mednarodnih turnirjih, vrhunec pa je brez dvoma dosegal doma na domačem turnirju Pokal Sokol. Saša je aktualna državna prvakinja v katah ekipno. V kategoriji starejših dečkov je Tine Maljevac osvojil tretje mesto. Do tretjega mesta je Tine prišel v zadnji poklani tekmi, ko je zmagal v katah in osvojil drugo mesto v borbah. V konkurenci malčkov je TONI ŠIRCELJ osvojil četrto mesto . V ekipnem delu je ekipa mlajših deklic osvojila drugo mesto, isti rezultat so dosegli tudi starejši dečki. Ekipa starejših deklic pa je naslovu državnih prvakinj dodala še prvo mesto v ekipni konkurenci. Peter Šircelj NK P LAMA -SELEKCIJA U-8 Selekcija U-8 združuje 13 mladih nogometašev, starih od 8 do 10 let. S treningi so začeli septembra 2002. Trenirajo v telovadnici in na igrišču v Podgradu pod vodstvom Zdravka Kirna. V letošnji sezoni so sodelovali Božični turnir selekcij U-8 v Hrpeljah; rezultat 2. mesto med na več kot 30-osmimi ekipami s Primorske. tih prijateljskih tekmah, sodelovali pa so tudi na turnirju »Rad igram nogomet« v dvorani v Ilirski Bistrici. Glavno finančno breme nosijo starši. Trener deluje brezplačno, telovadnico pa imajo v brezplačnem najemu. Opremljajo jih sponzorji in donatorji, sredstva, ki pa jih klub dobi iz programov športa pa usmeijajo izključno v gradnjo objekta, ki bo letos spomladi dokončan. RAZPIS -ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA 2004 Športna zveza Ilirska Bistrica razpisuje tekmovanje v ZIMSKI KOŠARKARSKI LIGI 2004. Tekmovanje bo potekalo predvidoma po kombiniranem ligaško-pokalnem sistemu. Tekme bodo ob sobotah in nedeljah, odvisno od razpoložljivih terminov v Športni dvorani v II. Bistrici. Liga bo izpeljana v obdobju februar -april 2003. Osnovna določila: 1. Pravico nastopanja imajo igralci rekreativci ne glede na starostno kategorijo (spodnja meja je 16 let in ob soglasju staršev dopolnjenih 14 let). Registrirani tekmovalci bodo nastopali le po soglasju ekip. 2. Organizator tekmovanja je Športna zveza II. Bistrica v sodelovanju z drugimi izvajalci. 3. Tekmovanje bo potekalo v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. 4. Uporablja se pravila košarkarske igre prirejena za tekmovanje v ligi. 5. Sisteme tekmovanja se določi na osnovi števila udeleženih ekip. 6. Pokale za osvojena mesta prejmejo tri (štiri) najboljše ekipe. Zmagovalna ekipa prejme tudi prehodni pokal. 7. Ostala določila pripravi organizator do sestanka z vodji ekip in žrebanja, ki bo v sredo. 18. februarja 2004 ob 18. uri v prostorih Šport bara. Bazoviška 4 v II. Bistrici.. 8. Zadnji rok za prijave: ponedeljek. 16. februarja 2004 na naslov: Športne zveze. Bazoviška 26. 9. Dodatne informacije o tekmovanju: Športna zveza, tel.: 710 11 35 in Z. Debevc 041 578 613. ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA ROSANA IN TILN DRUGA NA SVETU V Jesolo Lido pri Benetkah v Italiji se je 7. in 8. decembra odvijalo PRVO SVETOVNO KLUBSKO PRVENSTVO. Prvenstva sta se pod vodstvom Špele Muha udeležila bistričana Rosana Uljan in Tiln Muha. Tekmovanja seje udeležilo 1.200 tekmovalcev. V močni konkurenci sta mlada karateista, vsak v svoji kategoriji osvojila 2. mesto. Z doseženim rezultatom sta več kot dostojno zastopala barve svojega kluba, OŠ Dragotin Kette, občine Ilirska Bistrica in nenazadnje tudi države Slovenije. Čestitamo! M.M. Veterinar svetuje Pisani svet živali ZAŠČITNA CEPLJENJA PSOV Psi so izpostavljeni številnim virusnim in bakterijskim obolenjem in proti nekaterim jih je mogoče v dobršni meri zavarovati z zaščitnim cepljenjem. Velika večina lastnikov vestno opravlja cepljenje psov proti steklini, vse preveč ljudi pa pozablja na cepljenje proti ostalim hudo nalezljivim in nevarnim boleznim, zato bomo danes povedali nekaj več o tem. Te bolezni so pasiakuga. parvoviroza. kužno vnetie jeter, leptospiroza (nevarna tudi za človeka ), nalezljivi kašelj in okužba s korona virusom. Vse te bolezni so zelo nalezljive in lahko povzročijo pogin psa. Cepiva proti tem boleznim so kombinirana in jih v organizem vnesemo z eno injekcijo. Novi lastniki ponavadi vestno cepijo psa proti nalezljivim boleznim kot mladička, nato pa na cepljenja pozabijo oz. menijo, da za psa niso več potrebna. Tako ravnanje je za psa lahko usodno, saj lahko zboli za temi boleznimi pri katerikoli starosti. Prav tako moramo vedeti, da pes lahko zboli za omenjenimi boleznimi tudi če ne prihaja v stik z drugimi psi, saj povzročitelji nekaterih od teh preživijo določen čas tudi v okolju in jih na obleki ali čevljih prenesemo do psa. PROGRAM CEPLJENJA Za razliko od cepljenja proti steklini, ki ga moramo v skladu z zakonskimi predpisi pri psu opraviti, ko ta dopolni štiri mesece starosti in ga nato ponoviti vsakih dvanajst mesecev, je pse v prvem letu življenja proti navedenim boleznim treba cepiti večkrat. Mladički so do osmega tedna starosti delno zaščiteni z materinimi protitelesi zato prvo cepljenje opravimo pri tej starosti. Cepljenje nato ponovimo med 10. in 14. tednom starosti. V primeru, ko pa mati ni bila cepljena proti nalezljivim boleznim, moramo takega mladička prvič cepiti že v starosti 6 tednov, nato pa v razmaku enega meseca še dvakrat. Poudariti moramo, da cepljenje pasjega mladička ne zagotavlja njegove doživljenjske imunosti zato moramo cepljenje z enkratno dozo obnavljati vsako leto. POTEK CEPLJENJA Ob prvem cepljenju psiček dobi Mednarodni certifikat o cepljenju in zdravstvenem stanju psov in mačk. To je knjižica v katero se vpisuje vse podatke o cepljenjih, hkrati pa služi kot dokument za prehod državne meje. Zelo pomembno je, da je pes ob cepljenju popolnoma zdrav in da ni okužen z notranjimi zajedalci. V nasprotnem primeru s cepljenjem ne dosežemo želenega učinka saj tak pes ni sposoben ustvariti dovolj protiteles. Zato se vsakega psa pred cepljenjem klinično pregleda in razglisti s tabletko proti zajedalcem, še bolje pa je, da dobi tabletko nekaj dni pred cepljenjem. Naj na tem mestu še omenimo, da je pri vsakem psu priporočljivo rutinsko odpravljanje notranjih (trakulje in gliste) in zunanjih (bolhe in klopi) zajedalcev vsake 3 do 4 mesece. Poleg slabega zdravstvenega stanja lahko učinek cepiva zmanjšajo tudi nekatera zdravila (zdravila, ki zavirajo imunski sistem psa; npr. zdravila proti različnim alergijam in srbežu) zato nikar ne pozabite ob cepljenju omeniti veterinarju kakšna zdravila je do zdaj že vse dobival vaš pes. Poleg vsega navedenega se odsvetuje tudi cepljenje brejih in doječih psic. Vedeti pa moramo, da se zadostna odpornost proti boleznim ne razvije takoj po cepljenju, ampak šele po nekaj tednih, zato se s psičkom še v tem času izogibajmo necepljenim ali obolelim živalim. V praksi se veterinarji vse prevečkrat srečujemo z omenjenimi boleznimi. Tudi na našem področju se občasno pojavljajo, predvsem primeri pasje kuge in parvoviroze (huda črevesna infekcija s krvavo drisko). Obe bolezni se kljub ustreznemu zdravljenju, ki je dolgotrajno in drago, zelo pogosto končata s poginom. Če žival preživi, ji bolezen pusti posledice za celo življenje. Morebitne žalostne zgodbe naših štirinožnih prijateljev lahko preprečimo prav njihovi lastniki z vestnim opravljanjem zaščitnih cepljenj. Vse to se nam bo obrestovalo z njihovim dobrim zdravjem in dolgim življenjem. Marko Mahne,dr.vet.wed. Manca Pavšič,dr.vet.med. Veterinarska ambulanta Hrpelje NOVO MOBITELOVO POSREDNIŠKO MESTO!!! debitel* Rozmanova 2 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333 MOBITEL - Sklepanje/podaljšanje naročniških razmerij ■ Nakup GSM aparatov - Velika izbira rezervnih delov (baterije, ohišja) - Velika izbira dodatne opreme (polnilci, torbice) TRENUTNE AKCIJE: - študentski paket »OBVEZNI IZBIRNI « (Panasonic G50, Nokia 3100) akciia »NAJLJUBSE RECI« (Panasonic G50, Nokia 3100, Siemens M55, Sony Ericsson T610, Nokia n-Gage) akcija »PRIČAKOVANJA « (Sony Ericsson T230, Philips 530, Motorola E365, Nokia 3200, Sony Ericsson Z600, Nokia 6600, Samsung - SGH E700, Panasonic X70 z DVD predvajalnike I mm*v a/, podaljšanje naročniškega razmerja za 24 mesecev /ktjučujejo DDV MOBIPAKETI: MOBIPAKET MOBITUKALICA (Philips Fisio 822 + darilo: prenosni CD predvajalnik) UGO, (SagemMx)V2z barvnim zaslonom) E//7»j--tn,77T777 (Alcatel OT 332) (Siemens A60 + fotoaparat) to ~ Spak ■ aa** mnlujjJDDinuš{-j ižjte/DJM. DIVJI RETELI, BELKA IN RUŠEVEC Tokrat si bomo v rubriki Pisani Svet Živali pobliže pogledali naše divje kure, katere bogatijo naše gore saj živijo tudi v naših gozdovih. Če vas pot zanese v naše prelepe Snežniške gozdove in imate malo sreče lahko slišite glas teh kur mogoče pa jih tudi vidite. Prvega bom predstavil naj večjega od njih to je lepotec naših visokogorskih gozdov-Divji petelin. Pri nas imamo sedaj mladiče pritlikavih himalajskih koz, katere so nekaj posebnega saj mladiči niso večji od odraslih zajcev. Pridite do nas v Podbeže, tako se boste lahko z njimi tudi poigrali.Če bi radi kaj več izvedeli o bilo kateri živali mi lahko pišete na e-mail: kinkelazoo@volja.net. DIVJI PETELIN /TETRAO URAGALLUS Divji petelin je naša največja kura. Samec divjega petelina je znan po svatovskem napevu. Napev se začne s klepanjem, ki se stopnjuje in preide v drobljenje, nenadoma se konča z glasnim “tok” in se nato nadaljuje z brušenjem. Če hočemo to ptico videti, se moramo precej potruditi. Tisti, ki to gozdno kuro dobro poznajo, vedo, da se ji ni lahko približati. Na rastišče, petelinov teritorij, moramo priti še ponoči, pred jutrom. Potrpežljivo moramo čakati; morda bomo imeli srečo in bomo zaslišali njegov svatovski napev samici. Tudi videz te gozdne kure je veličasten. Samčeva prša so bleščeče zelena, peruti rjave, njegov rep je zaokrožen. Nad očmi ga krasi rdeča guba. Samice ne krasi tako pisano perje, na prsih ima rdečerjavo liso in daljši zaokrožen rep, ki je na koncu rjav. Na svojem rastišču vztraja divji petelin vse leto in je stalnica. Najraje živi v jelovo-bukovih, smrekovih in borovih gozdovih v gorskem svetu. Spomladi ima mladiče, kateri se hranijo predvsem z žuželkami in njihovimi ličinkami. Samice uživajo tako hrano rastlinskega, kot živalskega izvora. Samci so skoraj izključno rastlinojedi, saj poleti uživajo listje, popke in mlade poganjke, pozimi pa iglice rdečega bora Svatovska pesem divjega petelina se razlega po Julijcih, Kamniških Alpah, Pohorju, ter seveda v naših snežniških gozdovih. BELKA Belka je ptica pustega sveta nad drevesno mejo. Je sorodnica gozdnega jereba.Hrani se s semeni, plodovi in rastlinskimi poganjki. Pozimi se samec in samica odeneta v belo varovalno perje, kajti belke so stalnice in ostanejo v našem visokogorju skozi vse leto. Tekom leta večkrat menjata perje in se tako prilagajata barvi okolice. Samec je bolj izrazitih barv. Nad očmi ima rdečo nadočesno gubo ter temno progo od kljuna do oči. Življenjsko okolje belke je gorski svet nad gozdno mejo, melišča, skalovje in pobočja s travišči. Pri nas je belka razširjena v Julijskih in Kamniških Alpah ter Karavankah. Pozimi se belke pomaknejo v nižje predele. Ogrožajo jo gorski turizem in smučarji, ki jo pogosto splašijo. Na Rdečem seznamu je belka uvrščena med ptice, katerih število upada in so ponekod lokalno že izginile. RUŠEVEC /TETRAO TETRIX Spomladi, v aprilu in maju, začno ruševci svatovati. Več samcev se zgodaj zjutraj, še v mraku, zbere na rastišču. Tu grulijo in se šopirijo pred kurami, ki jih opazujejo. Med s valovanjem samci izvajajo tudi dvoboje in se postavljajo pred samicami. Nekaterim med njimi uspe pridobiti nekaj samic, ki pa morajo kasneje same skrbeti za zarod. Tudi ruševca kot vse naše koconoge kure krasi rdeča nadočesna guba. Ruševec se ponaša z lepim lirasto oblikovanim repom in kovinsko črnim perjem. Njegova kura je odeta le v rjavo grahasto perje. Pozimi ruševci prenočujejo v luknjah, ki jih naredijo v snegu. Ruševec je stalnica, ki živi ob zgornji drevesni meji v iglastih in mešanih gozdovih v gorskem svetu Julijskih in Kamniških Alp. Pripravil Kinkela G. http://users.volja.net/kinkelazoo Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel: +386(0)5/71-10-244 .Uf.t.t.i. & 3*7 CJ L2(L2£2C ta M 3 e 5^ D C t* OGOC ) 2 UCTn Ir cjb )£ O L OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 > \ / o / u (Z\ Za Za (T\ / v u \ / a / v GZ\ / a d\ / < rr CJ sO Policija svetuje_____________________ ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) XV. del (16) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim, ali četrtim, ali petim, ali osmim, ali devetim odstavkom tega člena. (17) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z desetim, ali dvanajstim odstavkom tega člena. (18) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju s trinajstim odstavkom tega člena. Uporaba ceste 98. člen (1) Cesta se lahko uporablja le za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih in na način ter pod pogoji, določenimi s predpisi o cestah. (2) O uporabi ceste, ki je v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka, policist takoj obvesti upravljavca ceste in pristojen organ ali službo za nadzor cest ter odredi nujne ukrepe za zavarovanje ceste in prometa na njej. (3) Ob cesti je prepovedano opravljati kakršno koli dejavnost (trženje, reklamiranje, uporabo zvočnih naprav itd.), ki bi bila v nasprotju s predpisi o cestah ali pa bi njeno opravljanje lahko vplivalo na varno in tekoče odvijanje prometa na cesti in odvračalo pozornost udeležencev v prometu. (4) V primeru, da je zaradi opravljanja dejavnosti ob cesti ogrožena varnost prometa, oviran tekoč promet na njej ali nastanejo zastoji, lahko policist odredi začasno prenehanje take dejavnosti ali druge začasne ukrepe, da se odpravijo vzroki ogrožanja, oviranja ali zastoja prometa na cesti. (5) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim odstavkom tega člena. (6) Z denarno kaznijo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev. (7) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim odstavkom tega člena. Varstvo cest in okolja 99. člen (1) Z uporabo vozil se ne sme povzročati čezmernega hrupa in ropota, izpušni plini pa ne smejo presegati normativov, določenih v posebnih predpisih. (2) Prepovedano je sunkovito speljevanje, ustavljanje ali zaviranje. Če se voznik z vozilom ustavi na cesti za več kot 3 minute, mora ugasniti motor. (3) Udeleženci v cestnem prometu ne smejo na cesti ali ob njej spuščati, puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati ničesar, kar bi ogrozilo varnost prometa, škodovalo zdravju ljudi, živali, rastlinam ali povzročilo onesnaževanje okolja. (4) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (5) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev. Omejitve prometa 100. člen (1) Pozimi in v zimskih razmerah morajo biti motoma vozila v cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko opremo. (2) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Pooblastila 101. člen (1) Če je potrebno zagotoviti varnost prometa ali če to zahtevajo razlogi vzdrževanja javnega reda, lahko minister, pristojen za notranje zadeve z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst udeležencev v cestnem prometu. (2) Minister, pristojen za notranje zadeve v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor in ministrom, pristojnim za promet in zveze lahko omeji ali prepove promet vseh ali posameznih udeležencev v cestnem prometu na območjih, ki so zaradi varstva okolja zavarovana s posebnimi predpisi. (3) Če je potrebno zagotoviti nemoteno odvijanje cestnega prometa, lahko minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet in zveze, z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst udeležencev v cestnem prometu. VI. NAPRAVE ZA UREJANJE PROMETA Prometna signalizacija 102. člen (1) Javne ceste in nekategorizirane ceste dane v uporabo za cestni promet morajo biti opremljene s predpisano prometno signalizacijo, ki udeležence v cestnem prometu opozarjajo na nevarnost na posamezni cesti ali delu ceste, jim naznanjajo omejitve, prepovedi in obveznosti, ter dajejo potrebna obvestila za varen in neoviran promet. (2) S prometno signalizacijo morajo biti označene tudi začasne nevarnosti, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi nenadne okvare vozila ali onesposobitve ceste, ter začasne prometne omejitve in prepovedi v prometu. Signalizacijo je potrebno odstraniti takoj, ko preneha vzrok, zaradi katerega je bila postavljena oziroma jo prekriti za čas, ko se ne izvajajo dela na cesti. (3) Udeleženci v cestnem prometu morajo upoštevati omejitve, prepovedi in obveznosti, izražene s postavljeno prometno signalizacijo. (4) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev. (5) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Varstvo in postavitev prometne signalizacije 103. člen (1) Prepovedano je poškodovati, odstraniti, zakriti ali spreminjati pomen sredstev in naprav, ki so namenjene varnosti prometa, in jih postaviti tako, da bi njihova uporaba lahko zavajala udeležence v cestnem prometu. (2) Sredstva in naprave, ki so namenjene varnosti cestnega prometa, lahko postavljajo, vzdržujejo in odstranjujejo le fizične in pravne osebe, ki so za to pooblaščene z zakonom ali s predpisom lokalne skupnosti. (3) Policist ima pravico zahtevati odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav in ovir na cesti ali ob njej, ki negativno vplivajo na varnost cestnega prometa, s tem da: 1. slepijo udeležence v cestnem prometu; 2. zmanjšujejo preglednost ceste; 3. zmanjšujejo preglednost naprav, ki so pomembne za varnost prometa; 4. zavajajo udeležence v prometu; 5. ovirajo tekoč promet; 6. odvračajo pozornost voznikov. (4) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. (5) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev. Prometni znaki 104. člen (1) Prometne znake je treba postavljati, označevati in vzdrževati tako, da jih lahko udeleženec v cestnem prometu, kateremu so namenjeni, ob upoštevanju prometnih pravil pravočasno opazi. (2) Prometni znaki morajo biti po obliki, barvi in sporočilu enaki pri dnevni svetlobi in svetlobi avtomobilskega žarometa. (3) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbama tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev. Naprave in ukrepi za umirjanje prometa 105. člen (1) Naprave za umirjanje prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu fizično onemogoči vožnja z neprimerno hitrostjo ali se jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste. (2) Fizične ovire za umirjanje prometa je dovoljeno postaviti le na regionalnih in občinskih cestah v naselju. Pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu dodatno zmanjšana največja dovoljena hitrost v naselju, je postavitev fizičnih naprav iz prejšnjega odstavka obvezna. (3) Fizične ovire morajo biti označene z ustrezno prometno signalizacijo. (4) Ukrepi za umirjanje prometa so tudi tehnične rešitve na cestnem omrežju in na vozišču ter oblikovanje prometnih površin. (5) Minister, pristojen za promet in zveze v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve predpiše standarde za izdelavo in postavitev fizičnih ovir na cesti. (6) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim, ali tretjim odstavkom ali postavi ovire, ki niso v skladu z standardi iz petega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev. Svetlobni prometni znaki 106. člen (1) Svetlobni prometni znaki oziroma semaforji, izključujejo pomen prometnih znakov, ki opredeljujejo prednost, in so z njimi postavljeni na istem nosilcu (drogu). To ne velja za utripajočo rumeno luč. (2) Zaporedje barv na semaforju je naslednje: zgoraj rdeča, v sredini rumena in spodaj zelena. Na semaforju, ki je nameščen horizontalno, si z leve proti desni strani sledijo rdeča, rumena in zelena luč. POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 11.12. 2003 DO 15. 01. 2004 Policisti kriminalisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 42 kaznivih dejanj, od tega 13 vlomov v trgovine, poslovne objekte in osebne avtomobile, 11 tatvin, 3 poškodovanja tuje stvari, 3 prepovedane prehod čez državno mejo, 1 poskus odvzema in 1 odvzem motornega vozila, 3 povzročitve lahke telesne poškodbe, 1 zatajitev, 2 goljufiji, 3 ogrožanja varnosti, in 1 ponarejanje listin. Pri večini vlomov v osebne avtomobile so storilci odvzeli samo ploščice iz avtoradijev. Policisti so zalotili dve osebi, kateri sta vlamljali v poslovni prostor podjetja v Il.Bistrici in je bila zoper njiju podana kazenska ovadba. Policisti so obravnavali še en požar na gospodarskem poslopju in en dimniški požar. Na področju varovanja državne meje so policisti obravnavali ilegalne prebežnike , predvsem iz bližnjega vzhoda (Alžirija) in iz držav nekdanje Jugoslavije (BIH, SČG). Tako je bilo skupno prijetih 22 ilegalnih prebežnikov, kateri so bili po končanem postopku pri sodniku za prekrške izročeni hrvaškim mejnim organom. V treh primerih so bili z ilegalnimi prebežniki prijeti tudi sprovajalci. V dveh primerih je bila podana kazenska ovadba, v enem primeru pa poročilo na državno tožilstvo. V navedenem obdobju je bilo obravnavano tudi relativno majhno število kršitev javnega reda in miru. Od skupno 8 kršitev so bile 4 kršitve v zasebnih prostorih, 4 kršitve pa na javnem kraju. V večini primerov je bil prisoten tudi alkohol, kršitelji pa se bodo srečali s sodnikom za prekrške. Policisti so v trgovini v II. Bistirici zasegli 59.246 kosov različnih pirotehničnih sredstev. Zoper pravno in odgovorno osebo je bilo podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Zaradi pokanja s karbidom v II. Bistrici se bodo dva mladoletna in en polnoleten prebivalec 11. Bistrice srečali s sodnikom za prekrške. Policisti so obravnavali še 2 travniška požara. Stanje na področju prometne varnosti se je poslabšalo, saj so policisti obravnavali 23 prometnih nesreč, od tega štiri z lažjimi telesnimi poškodbami v ostalih pa je nastala samo materialna škoda. V enem primeru je povzročitelj pobegnil s kraja nesreče in je bil izsleden še istega dne. Obravnavali so še štiri poškodovanja vozil na parkirnih prostorih in eno povoženje divjadi. Glede na novonastale zimske razmere opozarjamo vse voznike na uporabo predpisane zimske opreme na vozilih. Policisti bodo zoper kršitelje ukrepali, neprimerno opremljena vozila pa izločali iz prometa. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POSTAJE _________________________________POLICIJSKI INŠPEKTOR II y /a RENAULT v' Avtoservis Smrdelj Valter sp Bazoviška 44, 6250 Ilirska Bistrica NA ZALOGI SO VOZILA LETNIKA 2003 S POPUSTOM DO 600.000 SIT CENTER RABLJENIH RAZLIČNIH ZNAMK MOŽNOST KREDITA IN LEASINGA TUDI NA POLOŽNICE! Prodaja novih vozil znamke Renault Vršimo prepise in poskrbimo za zavarovanje V servisu vam nudimo različne servisne usluge kot so: ■servisiranje in vzdrževanje vozil ■optika za vsa vozila ■oskrbimo vas z avtoplašči ■pripravimo vam vozilo za tehnični pregled ■kontroliramo in napolnimo klimatske naprave ■očistimo hladilni sistem na vseh vozilih ■nudimo kleparske in ličarske usluge ■na uslugo smo vam tudi takrat ko rabite avtovleko Sl!®' V naši trgovini si lahko priskrbite tudi: ■alu platišča ■akumulatorje ■izpušne lonce ■spojlerje ■prtljažnike in ostalo opremo, ki vam jo po Želji tudi montiramo Lepo vabljeni vAvtohišo Smrdelj Delovni čas: PONEDELJEK-PETEK od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 SOBOTA od 8.00 do 13.00 V servisu se lahko vnaprej naročite na tel.: 05/71 00 760 ali 05/71 41 175 NAGRADNA KRIŽANKA Z N REŠITEV DECEMBRSKE KRIŽANKE 1. STRAŠILO, 9. PONIKVA, 16. TRENUTEK, 17.UBEGLEC, 18. RANI, 19. AJLEC, 21. COOKE, 22. OKNO, 23. LLANOS, 25. PAT, 26. K(AREL) A(NČERL), 27. IKA, 28. GNIDA, 31. LA, 32. ARENDA, 35. LECREUSOT, 37. MAR, 38. PALI, 39. NET, 40. EKSCITANS, 43. KAROCA, 46. RO, 47. ESENI, 48. MOR, 49. UN, 50. ARN, 52. TENDER, 54. MART, 56. NIOBA, 59. LARRA, 60. INTI, 61. OSTANEK, 63. ČELEŠNIK, 65. STARINA, 66. AKARIAZA. v_____________ r— I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE I nam pošljite do ZO.februarja 2004, na naš naslov: I UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK I | Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica | I I Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za decembrsko križanko prejme: OSTOJIČ IVA Levstikova 55, Ilirska Bistrica I ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”! VODORAVNO: 1. posebne vrste glavobola, 8. upor, 12. prilastek, 13. želatina iz alg, 14. zmešnjava, 15. lastnost dobrosrčnega človeka, 17. ženski pevski glas, 18. iglasto drevo, 19. otok v Jadranskem morju (Issa), 20. avtomobilska oznaka Karlovca, 21. ljubljanska prodajna galerija, 22. močvirska ptica, veliki kljunač, 24. roman Janka Kersnika, 26. zadnja noga pri živali, 28. figura, podoba, 29. začetnici novinarja in komunikologa Vrega, 31. Beotijec, Aonec, 32. leseni pihalni instrument, 34. slovenski mladinski pisatelj (Vitan), 35. junak Wagnerjeve opere, 37. reka v Švici, pritok Rena, 38. poljedelska in ribiška naselbina v Banatu, 39. rženi kruh, 41. mesto na Irskem, zahodno od Dublina, 42. hči kralja Danaja. NAVPIČNO: 1. opica z dolgim nosom in kratkim repom, 2. prvi prevod biblije v latinščino, 3. lesen okvir nad vodnjakom, 4. divja mačka, 5. začetnici češkega politika Beneša, 6. privrženec naturizma, 7. gora v Grčiji, 8. dvojica, 9. nestrinjanje s sklepom, 10. nasadilo, 11. smer projektirane ceste, 16. pristaniško mesto na Korziki, 18. trikotna ploskev, 21. turški velikaš, 23. del krožnice, 24. gorska zdravilna rastlina, 25. podaljšek pri menici, 26. polsvilena tkanina, 27. mesto v Albaniji, 29. fizikalna merska enota za merjenje električne kapacitivnosti, 30. vlečenje, 33. srednjeveški keltski potujoči pevec, 34. indijanska plemena v Srednji Ameriki, 36. star German, 37. ime Tolstojeve junakinje, 40. vrstilni števnik. Dimitrij Grlj SLOVARČEK: ATRIBUT-PRILASTEK TRISTAN- JUNAK NVAGNERJEVE OPERE RŽEN JAK - RŽENI KRUH NAAS - MESTO NA IRSKEM, ZAHODNO OD DUBLINA KORČA - MESTO V ALBANIJI Mali oglasi PRODAM Prodam štedilnik INOX (plin 3 + elektrika 1), zelo malo rabljen. Tel.: 05/71 44 174, po 17. uri. Prodam 2,5 sobno stanovanje z garažo v Ul. 7. maja v Ilirski Bistrici; Tel.: 031/390 677 - zvečer Prodam zazidalno parcelo v centru Ilirska Bistrice ob potoku z načrti in vso dokumentacijo - ugodno! Tel.: 041/796 610 V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva; Tel.: 040/727 460 Prodam starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom v Slavini; Tel.: 754 24 70, 041/736 998 Prodam 3- tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka Prodam gostinski lokal ob potoku Bistre; možnost preureditve v stanovanjski objekt. Tel.:041/796 610 Prodam ali oddam poslovni prostor 33 m2 v Mikozi.v II. Bistrici. Tel.: 031/833 495 V II. Bistrici prodamo: poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko, stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Prodamo stanovanje v Trnovem, 1. nadstropje, 64 m2 Tel.: 00385/51 703 093 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. POLO GT 1,3 75km KARAVAN, letnik 1992, prva reg. 1993, rdeče barve, vlečna naprava, odlično ohranjen, 168.000km, 2. lastnik, registriran do 12.8.2004. Tel.: 031/300 684 ODDAM V II. Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 05/710 05 11 Oddamo garsoniero v II. Bistrici, 3. nadstropje, opremljeno s CK- vseljivo takoj. Tel.: 041/422 009 V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o., Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 V najem vzamemo poslovni prostor površine 60-80 m2, primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Tel.: 041/446 009 ; ali v videoteki v Domu na Vidmu. V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/ 344 411 INŠTRUKCIJE Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 RAZNO Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Kupim vikend na Sviščakih ali okolici Tel.: 041/ 741 298 Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo v Ilirski Bistrici Tel.: 040/ 609 813 Se želite znebiti še voznega starega Vuga. Pokličite za dogovor! Tel.: 040/640 429 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa; Tel.: 041/616 411 Kupim pianino; Tel.: 031/423 322 Stare razglednice krajev (vasi, mest) kupim. Tel.: 05/788 00 33 Hišni ljubljenčki-prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni;možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 Najamem 2 sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 Male oglase zbiramo do 20-teaa v mesecu! PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V PRODAJNEM CENTRU TRNOVO, V TUŠU, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL V AGRO TRGOVINI KOSEZE TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO____________________ Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: ++386(0)5/71-41-920 e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net PRODAJA, MONTAŽA IN CENTRIRANJE: * avto plaščev * moto plaščev * traktorskih plaščev * alu. platišč * akumulatorjev URNIK 8-12 in 13-17 sobota 8-12 POPRAVILA VSEH VRST PLAŠČEV IN PLATIŠČ IZPOSOJA WAP-a (visokotlačni pralni stroj) Vabljeni tudi na kavico ali drugo pijačo v Bar Avtoshop !!! VSAK DAN 7-23 NEDELJA in PRAZNIKI 9 -23 Napovedi in objave 31. 1. 2004 Snežnik stran - 26 OGLAŠEVANJE V SNEŽNIKU Lokalni časopis Snežnik izhaja že enajsto leto na območju ILIRSKE BISTRICE. V tem prostoru ima vaš in naš časopis prav posebno vlogo, saj izhaja v 1500 izvodih in ima razvejano distributivno mrežo. Časopis redno izhaja enkrat mesečno, v formatu A3. Časopis Snežnik je zasnovan tako, da so ljudje obveščeni o pomembnih lokalnih dogajanjih, o lokalnih dogodkih. Ne podvajamo se z večjimi časopisi, ker bi tako postali nezanimivi. Naše vsebine se lahko usmerijo bolj specifično, kar ima veliko prednosti. Poleg tega, da spremljamo domače dogodke, se na naših straneh pojavljajo obrazi iz soseske, kar seveda pritegne še večje število bralcev. Kot lokalni časopis hitreje dobimo “feed back”, torej pozitivne in negativne kritike na vsako izdajo, kar je zelo pomembno za kvaliteto časopisa. Možnosti predstavitve v vašem in našem časopisu so neomejene. Vašo dejavnost oziroma blagovno znamko ali izdelek, lahko predstavimo na vam najbolj primeren način. Rade volje vam bomo priskočili na pomoč, tako z nasvetom, kot tudi z izdelavo oglasa. Za vas pa smo pripravili še posebno ponudbo. V kolikor se odločite za enoletno oglaševanje, vam poleg 20% nižje cene nudimo tudi enkratno brezplačno predstavitev na polovici strani, v sliki in besedi. Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo -Bazoviška 40, 6205 Ilirska Bistrica; tel.: 05/71-00-320, fax: 05/714-11.-24 CENA OGLASOV JE: 5,1 x 7,6 cm - 5.700,00 SIT 10,7 x 7,6 cm - 11.250,00 SIT X STRANI - 22.500,00 SIT X STRANI - 45.000,00 SIT CELA STRAN - 90.000,00 SIT V ceno ni vključen 20% DDV. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti: sneznik@siol.com PRO-IOM................ Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV ■ TOM +0% j ČASOPIS SNEŽNIK, 'j i RESNICA i | VSAK MESEC Z VAMI! | v._________________________J OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI SVET Na podlagi določil 16. Člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN št. 18/95, 18/97 in št. 30/98, Uradni list RS št. 31/99) , Odloka o rebalansu proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2003 (Uradne objave časopisa Snežnik št. 8/2003), objavlja Občina Ilirska Bistrica JAVNI RAZPIS za sofinanciranje delovanja kmetijskih društev v občini Ilirska Bistrica v letu 2003 I. Predmet razpisa : Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delovanja kmetijskih društev v občini Ilirska Bistrica II. Višina predvidenih sredstev je 900.000,00 SIT. II. Upravičenci do sredstev: So neprofitna društva s področja kmetijstva na območju občine Ilirska Bistrica in društva, kjer so člani, ki so upravičenci do sredstev regijsko ali drugače povezani,če na območju občine za to področje ni registriranega društva. III. Pogoji za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev: Na javni razpis lahko kandidirajo upravičenci, ki izpolnjujejo navedene pogoje: - so registrirana društva s področja kmetijstva, - so v letu 2003 organizirala programe oz. aktivnosti strokovnega dela, strokovnih prireditev, prenosa tržnih informacij in izdaje strokovno informativnih publikacij, - delujejo na področju občine Ilirska Bistrica. IV. Višina dodeljenih sredstev: Višina dodeljenih sredstev je do 100% upravičenih stroškov (stroški izobraževanj, stroški organizacije in izvedbe prireditev, stroški sodelovanja na strokovnih prireditvah, stroški izdaje publikacij, stroški organizacije in izvedbe delovnih akcij) in je odvisna od pomena akcij za razvoj področja delovanja društva, števila članov, pomembnosti delovanja društva za razvoj in ohranjanje kmetijstva v Občini Ilirska Bistrica, od zagotovitve lastnih sredstev in predvidenih sredstev. V. Označitev vlog: Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako “NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS -SOFINANCIRANJE DRUŠTEV”. VI. Vsebina zahtevka: Upravičenec mora vložiti vlogo s podatki o vlagatelju, obrazložitvijo, navedbo vrednosti investicije oz. projekta, navedbo virov financiranja na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije z vsemi potrebnimi prilogami in dokazili, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo na Občini Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica. VII. Rok za vložitev zahtevkov Upoštevane bodo vloge, ki bodo oddane najkasneje petnajsti dan po objavi javnega razpisa v časopisu Snežnik. Šteje se, da je vloga oddana pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali bila je do 14. ure oddana v tajništvu Občine na naslovu Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica. VIII. Obravnava vlog Vloge bo obravnavala tri članska komisija, ki jo imenuje župan. O dodelitvi sredstev bo odločal župan Občine Ilirska Bistrica. Sklep bodo prosilci prejeli najpozneje v roku 45 dni od odpiranja vlog. Nepravočasne vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je 5 dni od dneva prejema obvestila. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni se zavržejo. Odpiranje prijav bo 3 dan po izteku roka za oddajo prijav. Odpiranje prijav ni javno. IX. Informacije Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica ali na telefon 71-41-361, kontaktni osebi Nevenka Tomšič in Boštjan Primc. V ; MONTAŽA Q6C r3 - PRODAJA EMIL SMAJLA s P ^Rodgrajska 10 ; 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71 -42-273j^^^^P( GSM: 041/566-985 KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 12-19 TOREK/ČETRTEK 7-14 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... motorna olja Shell basal izpušni sistemi in katalizatorji i:yis K A Y A B A amortizerji, 2 leti garancije ..ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 0 ~ me I NAROČILNICA Snežnik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faxu 05/71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št.: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: sneznik@siol.com IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA ___________________________________ DATUM ____________________________PODPIS PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV ZA MESEC FEBRUAR ŠPORTNA REKREACIJA - KOŠARKA Sobota, 28. februarja od 14,00 ure dalje ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA 2004 - 1. KROG Športne dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici Informacije: Športna zveza II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA 2003-2004 Sobota, 15. februarja od 15,00 ure dalje 4. TURNIR V ODBOJKI V DVORANI: ŽENSKE Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. Prijave in informacije: ŠZ II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 Sobota, 21. februarja od 15,00 ure dalje 4. TURNIR V ODBOJKI V DVORANI: MOŠKI Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. Prijave in informacije: ŠZ II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 Športna zveza Ilirska Bistrica RAZVIJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@siol.net tel.: 05/710 1 384, 05/710 1 385 Koledar prireditev za februar , Prireditev ■ Kraj ; Datum ura organizator Informacije razstave vt,-' : : * - Oj ■ Prodajna razstava slik Jožeta Šajna gostilna-pizzerija Škorpijon stalna razstava 10.00-22.00 razen torek Jože Šajn 05/7141 332 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca Pivovarna in gostilna Pek,Dolenje stalna razstava 10.00-22.00 Rajko Kranjec 05/788 50 29 05/7145 360 razstava fotografij -Ilirska Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v 11.Bistrici) v bistroju Baladur stalna razstava 8.00-23.00 llirika d.d. 05/7141 935 Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Okrepčevalnica grill Danilo Il.Bistrica stalna razstava 9.00-22.00 razen ponedeljek Jože Šajn 05/714 5970 05/7141 517 Likovna razstava del diplomantk Visoke šole za slikanje in risanje: Duše Jesih in Ane Penko Galerija Doma na Vidmu Il.Bistrica č.februar 2004 ob 19.00 uri ZKD Ilirska Bistrica 05/711 00 90 naravna in kulturna dediščina ' i- k : !- i ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč Grad Prem vsak dan po dogovoru TIC Mojca Memon 05/710 1 384, 05/7147 400 ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja Prem vsak dan po dogovoru TIC Marija Dolgan 05/710 1 384 05/7147 374 ogled muzejsko urejene pomožne pošte »Pri poštarjevih« v Harijah Harije vsak dan po dogovoru Alenka Penko po dogovom 05/7100360 05/710 1 384 Ogled učne poti »na Goliče«, učne delavnice za skupine Jelšane vsak dan po dogovoru Osnovna šola Jelšane 05/788 5001 05/710 1 384 ogled Hodnikovega mlina Ilirska Bistrica vsak dan po dogovoru TD Ilirska Bistrica 05/7144 564 031/585 602 rekreacija ;>•’ • Srečanje Bridge kluba Ilirska Bistrica in Postojna Gostilna Valenčič Ribnica vsak ponedeljek ob 18.00 Bridge klub Il.Bistrica 05/7145 280 05/753 0555 srečanje A-- ' ' • J; S <■ f J , f ‘••‘j?' \ 'V- Srečanje numizmatikov Pizzerija Pič boy Ilirska Bistrica 22.02. 2004 od 9.00-12.00 ure PND Ilirska Bistrica 05/7142 639 3 1 1 ’ • . * Počastitev slovenskega kulturnega praznika-Slovenski dom KPD Bazovica Reka, na Reki 07.02.2004 V popoldanskem času ZKD Ilirska Bistrica 05/711 00 90 Ure pravljic Knjižnica Makse Samsa vsak torek in četrtek od 10.00-11.00 Knjižnica Makse Samsa Il.Bistrica 05/714 41 88 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku dvorana Doma na Vidmu 08.02.2004 ob 17.00 ZKD Ilirska Bistrica 05/711 00 90 Nastop akademske folklorne skupine France Marolt dvorana Doma na Vidmu 14.02.2004 ob 19.00 ZKD Ilirska Bistrica 05/711 00 90 Predavanje Franca Poklaija »Naši kraji od zgodovine do antike« Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 28.02.2004 ob 18.00 ZKD Ilirska Bistrica 05/711 00 90 Večer slovenskih skladateljev dvorana Glasbene šole Ilirska Bistrica 06.02.2004 ob 18.00 Glasbena šola Ilirska Bistrica 05/7142 216 pustni običaji -■ MN > V i . , , j lllllll č tradicionalni pustni ples,zabava z živo glasbo Gostišče Danilo Ilirska Bistrica 21.02. in 24.02.2004 od 20. dalje Gostišče Danilo Ilirska Bistrica 05/7141 517 tradicionalni pustni karneval »Pust je pršu« Ilirska Bistrica na prostem 22.02.2004 TD Ilirska Bistrica 05/7145 280 Prikaz pustnih likov in običajev po vasi Vrbica 22.02.2004 KTD Vrbiške Šjme 05/71 44 105 Poberija po vasi Vrbica 24.02.2004 KTD Vrbiške Šjme 05/71 44 105 pokop pusta Vrbica 25.02.2004 KTD Vrbiške Šjme 05/71 44 105 imMvepbjmJu ”, j • *ty . ■ .‘4 * Predpustna bolšja tržnica avla Doma na Vidmu Ilirska Bistrica 14.02.2004 od 9.00-13.00 RC-TIC Ilirska Bistrica 05/710 1 384 05/710 1 385 šport ? d ' ■ - ' VH ; , >- j j'!' ‘ . timska liga malega nogometa-veterani Ilirska Bistrica 28.in 29.02.2004 Športna zveza Ilirska Bistrica 05/710'l 136 llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 0110 Last Min ute Center® www.lastminutecenter.si V NOVO LETO Z ILIRIKO Začetek letošnjega leta vam želimo polepšati z nepozabnimi počitnicami in izleti. Zato smo v Last minute centru Ilirike turizma za vas pripravili široko paleto izletov in počitnic po Evropi in v tujini. Začeli bomo kar v Evropi in vas popeljali na tri oziroma štiridnevne izlete v Bratislavo, Budimpešto ali Prago. V Bratislavi si bomo ogledali stari del m e sta ^ srednjeveškega mestna vrata, Michalov stoljvz obzidja., ~glay [ichalov stolp. 0StaaUiEW rezervacije. Znižane cene si lahko zagotovite tako, da v Last minute centru Ilirike turizma rezervirate počitnice do 31.03.2004 (Kreta, Rodos, Santorini, Turčija in Tunizija) oziroma do 01.03.2004 (Djerba, Lesbos, Romunija, Malta, Kos in Tunizijski safari), in aranžma v celoti plačate do navedenih datumov, lahko pa plačate tudi na obroke. n ute center Ilirike ,-sodelov: preživeli prijeten večer. V Pragi p| se bomo sprehodili po Starem mestu, ogledali si bomo Vaclavski in \ dalje ?:?že v lanskem letu v ju (z avstrijsko agencijo muzejem orožja, M o zartovopa lačo m Delfiaturistik,pripravila potovanja v še in še. Na izletu v Budimpešti se $ TuržjjO.Jd šo postala hit letošnje zime. bomo ustavili pri Elizabetinem mosta, |ga' gasjfpio pripravili 8-dnevno si ogledali znamenito utrdbo Citadelli^ odkij^'ary e arheoloških ostankov in od koder se odpira čudovit razgled y ^ivlje sprijaznim! domačini. Za na vso Budimpešto, po ogledni fcaki si želite počitka, pa vas vas vabimo v čardo, kjer bomo’ob , . pričakujejo prvovrstni hoteli, dobri hrani, pijači m ciganski, glasbi V^ozabne počitnice v Turčiji si irrvoščite že od 48.400,00 SIT Tople počitnice pa preživite z nami v Eaptp. Last minute center Ilirike f. , * . turižtnaje v sodelovanju s priznano *»Mffpvensko agencijo TAO za vas pripravila potovanje, na katerem si lahko ogledate piramide v Gizi, templje in skrivnostno reko Nil, ki omogoča življenje v nerodovitni puščavi. Nekateri pa boste počitnice raje preživeli kar doma, v Sloveniji. Široka ponudba slovenskih toplic vam daje možnost, da si izberete počitnice po vaši meri. Oglasite se v Last minute centru Ilirike turizem v Ilirski Bistrici in poiskali vam bomo najugodnejše počitnice. Nudimo vam tudi plačilo na 12 obrokov. Staromestni trg, Hradčam most in ostale znatne:" vas vabimo v pivni izlet v februarju bosteAMtstčlVNe 16.990.00 SIT, za štiridnevnega pa 23.900.00 SIT. Bližajo se tudi dnevi, ko se vsi radi sprostimo v pustnih maskah. Eden največjih evropskih pustnih karnevalov se vsako leto odvija v Benetkah. V Last minute centru Ilirike turizma smo februarja za vas pripravili avtobusni izlet v mesto mask, kamor vas popeljemo že za 6.500.00 SIT. Novost, ki je že v lanskem letu vzbudila veliko zanimanja, pa bistveno nižje cene za zgodnje NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM j Last minut center, Ilirike turizem in Snežnik, vam podarjata 1 7-dnevno potovanje v Turčijo za eno osebo v dvoposteljni sobi na izletu Zgodovina in kultura od 6.3. do 13.3.2004. Izlet, na katerem boste spoznali lepote okolice Antalye, znamenito I termalno kopališče Pammukale, si ogledali izdelavo ročno tkanih | preprog in antična mesteca Phaselis in Perge vas bo sigurno očaral, i Aranžma vključuje: Povratno letalsko vozovnico z renomirano letalsko družbo Pegasusjfe Arlines iz Ljubljane, prevoze letališče-hotel-letališče, 3 nočitve v hotelu I s 4* v regiji Kemer, 1 nočitev v hotelu 3/4* v Pammukalah, 3 nočitve | v hotelu 4* v regiji Alanya, polpenzion (bife ali izbor menijev), | namestitev v dvoposteljni sobi, pijača dobrodošlice, vodenje v 1 slovenskem jeziku, izleti po programu (Phaselis, Pammukale, , Antalya) Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, I Za počitnice Ilirike Turizma, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica | Odgovorite na zastavljeno vprašanje in si prislužite počitnice, ki jih l podarjata llirika Turizem d.o.o. in Snežnik. Žrebanje bo 15. februarja 2004.Ime nagrajenca bo objavljeno v marčevski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. I Terme Pammukale so v: a.) Grčiji b.) Turčiji c.) Egiptu Ime in priimek:__________________________________________ | Vabimo organizatorje prireditev in drugih dogodkov, da nam sporočite podatke, bi jih želite objaviti v »koledarju prireditev« najpozneje do I8.v mesecu za naslednji mesec.Informacije sprejemamo v Turistično informacijskem centru na telefonski številki 05/710 1 384. Lep pozdrav do prihodnjič! Svetovalka v turistično informacijskem centru Mojca Memon Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Podpis: 1_________ Davčna št: J 31. 1. 2004 * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 BORZNO POSREDNIŠKA SEŽANA HIŠAd.d. 05/734-14-10 ■illglKCl AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Zadnji mesec je na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ponovno postregel z zanimivim dogajanjem. Dogajanje ni bilo le zanimivo, ampak za marsikoga tudi profitabilno, saj so se tečaji večinoma dvigovali strmo v nebo. Delnice so dosegale nove in nove rekorde. Veliko medijske pozornosti je bilo usmerjene v dogajanje glede prevzemne ponudbe Save za podjetje Terme 3000. Pri Savi so se odločili, da postavijo ponujeno prevzemno ceno za delnico Term 3000 pri 2300 SIT. Izkazalo se je, da glavni lastniki Term 3000 niso bili zadovoljni s ponujeno ceno. Po nekaj tedenskem pogajanju so se pri Savi odločili da zadnjič dvignejo ponujeno ceno na 2525 SIT za delnico Term 3000. Odzivi lastnikov in investitorjev na borzi kažejo na to, da je zadnja cena očitno primerna, kar pomeni, da bo prevzem Term 3000 zelo veijetno uspel. Omenjena zgodba je pozitivno vplivala na razpoloženje na trgu. Tečaji delnic na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so se dvigovali skozi celoten mesec. Indeks SBI20, ki meri splošni utrip med delnicami v borzni kotaciji je v zadnjem mesecu pridobil kar 8%. V sredinem trgovanju je postavil tudi nov rekord pri 4192 indeksnih točkah. Med prometnejšimi delnicami je največ pridobil Istrabenz, ki seje v zadnjem mesecu podražila za kar 14,9% na 11390 SIT za delnico. Istrabenz se je odrezal bolje kot Petrol, ki se podlažil »le« za 9,5%. Med največjimi dobitniki je bila tudi Kolinska. Delnica se je zaradi obujenih govoric o prevzemu podražila za 13,9% na 6642 SIT. Kolinsko so navzgor gnale govorice o možnem prevzemu že pred dobrim letom dni, vendar se je kasneje »šušljanje« umirilo. Med najboljše se je uvrstilo tudi Gorenje. Delnica Gorenja dolgo časa ni uspela prebiti psihološke meje pri 5000 SIT. Zaradi tega je od poletja zrasla precej manj kot ostale delnice v kotaciji. Očitno so postanek mnogi investitorji izkoristili za nakupe, kar je delnico hitro dvignilo. Nakup delnice Gorenja Vas bo olajšal za 5530 SIT, kar je 12,7% več kot bi zanjo morali odšteti pred mesecem dni. Med rastočimi so se znašli tudi Droga (10%), Krka (8,8%), Luka Koper (11,1%), Mercator (7,5%), Terme 3000 (9,4%), Pivovarna Laško (3,8%), Sava (2,9%) in drugi. Pravi borzni hit so bili zadnji mesec tudi delnice PID-ov in ID-ov. Indeks PIX je v rasti prehitel indeks SBI20, saj je glede na prejšnji mesec poskočil kar za 11,1% na 3706 indeksnih točk.Namere oziroma pričakovanja o preoblikovanju v druge pravne oblike ženejo cene teh delnic strmo navzgor, saj so knjigovodske vrednosti teh delnic precej višje od trenutnih tržnih vrednosti. To pomeni, da ponujajo svoje premoženje z diskontom glede na tržno vrednost tega premoženja. Diskonti se seveda ob rasti delnic hitro zmanjšujejo, vseeno pa obstaja še precej ugodnih investicij za vlagatelje. Med prometnejšimi delnicami je najbolj blestel KD ID. Cena je v zadnjem mesecu naravnost eksplodirala, saj je višja za 17,6%. Podobne donose sta beležili delnici Krone Senior in Investicijski sklad Nove finančne družbe 1. Tudi Triglav Steber 1, Zlata Moneta 1, Zvon Ena, Maksima ID so v zadnjem mesecu dni pridobili okoli 10% vrednosti. Optimizem na borzi se še širi. Očitno je, da mnogi investitorji hitijo nakupovati delnice, saj se bojijo, da jim bodo ušle v višave. Zaradi tega in pa zaradi prevzemnih pričakovanj po bližajočem vstopu Slovenije v EU cene vrednostnih papirjev še kar rastejo. To je ob popularizaciji slovenske borze lahko nevarno, saj se sveži slovenski vlagatelji ne zavedajo, da je borza tudi tvegana in da dogajanje ni bilo vedno tako, kakor smo mu priča v zadnjem času. Gregor Koželj Ilirika borzno posredniška hiša Gregor. kozelj@ilirika. si ZVEZDA SOLIDARNOSTI PROFESORJU SERGEJU ŠLENCU Profesorja Sergeja Šlenca je v začetku preteklega meseca presenetila novica, da mu je predsednik Republike Italije, Carlo Azeglio Ciampi podelil visoko italijansko odlikovanje - zvezdo solidarnosti ob obletnici zasnove italijanske zastave. Prof.Šlenc je bil v nagrajeni skupini italijanistov iz Hrvaške in Slovenije. Prof. Šlenc je nekdanji profesor romanskih jezikov na beograjski in ljubljanski univerzi. Je avtor Velikega italijansko - slovenskega slovarja, ki je izšel 1997 leta. V slovarju je na 1.300 straneh opisanih prek 90.000 gesel. Na začetku slovarja je poglavje o pravorečju, na koncu pa bodo uporabniki našli najpomembnejše italijanske kratice, seznam vseh nepopolnih glagolov in spregatve. Trenutno prof. Šlenc dokončuje tudi še obsežnejši slovensko - italijanski slovar. Čestitamo. Vabimo vas na PREDPUSTNO BOLŠJO TRŽNICO v soboto. 14. februarja 2004 od 9. do 13. ure v avli Doma na Vidmu Lahko boste prodajali pustne maske, kijih ne potrebujete več, rabljene knjige, kasete, CD, stare predmete, spominke in podobno. VSTOP JE PROST !!! Vabljeni ste tudi vi, ki boste kaj kupili. Za zabavo bo poskrbljeno. Pridite oblečeni v pustne maske. Prvih pet bomo nagradili!!! RC -Turistično informacijski center Ilirska Bistrica Informacije: 05/710 13 84 PUST V ILIRSKI BISTRICI Tradicionalni pustni karneval v Ilirski Bistrici ' , „ 22. februarja ob 14.00 uri povorka bo potekala izpred osnovne šole Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, po pločniku mimo Mikoze, nadaljevanje poti mimo pošte do Titovega trga v starem delu mesta Ilirska Bistrica. Vabljeni vsi najmlajši in največji!!! Prireditev bo popestrena z zabavnim programom. Organizator prireditve: Turistično društvo Ilirska Bistrica informacije: TD Ilirska Bistrica 05/ 7145 280 ZAHVALA __ Krajevna skupnost Podgrad in Račiče se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izgradnji mrliške vežice in ureditvi okolice. Posebno pa se zahvaljujejo donatorjem: - Občini Ilirska Bistrica, - špediciji Kresevič - Račiče, - Purplatex Podgrad, - Avtocentru Dodič - Podgrad, - Ivančič Danilu - Podgrad, - Restavraciji Izabela - Podgrad, - Padovan Brunu - Podgrad; KS Podgrad in pokopališki odbor PROGRAM XXVII. MESECA KULTURE 6. februar 2004 likovna razstava del diplomantk Visoke šole za slikanje in risanje: Duše Jesih in Ane Penko galerija Doma na Vidmu Il.Bistrica, ob 19. uri 7. februar 2004 počastitev slovenskega kulturnega praznika - Slovenski dom - KPD Bazovica Reka, na Reki sodelujejo: Bistrške škuorke in Frane Gombač 8. februar 2004 proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju dvorana Doma na Vidmu Il.Bistrica ob 17.uri 14. februar 2004 nastop Akademske folklorne skupine France Marolt, ŠOU Ljubljana - dvorana Doma na Vidmu Il.Bistrica, ob 19.uri 28. februar 2004 predavanje Franca Poklarja: Naši kraji od prazgodovine do antike, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, ob 18. uri 6. marec 2004 predstavite društev ZKD: KETŠD Alojzij Mihelčič Harije — dvorana Doma na Vidmu Il.Bistrica, ob 19. uri VESELI DECEMBER NA DOLNJEM ZEMONU V decembru prižiga se tisoč luči, v decembru se ulica svetlo blešči, v decembru na jelki svetloba žari, v decembru obiščejo nas dobrotniki tri,. December, zagotovo eden najlepših in tudi najbolj delovnih mesecev v letu. Njegovo pestrost in delovno vnemo so občutili tudi člani Kulturnega društva Grad iz Dolnjega Zemona. Priprave za ta čaroben mesec so se začele približno tri tedne prej, zahtevale pa so veliko požrtvovalnosti in prostega časa članov. Na Miklavžev večer so člani KD Grad medse povabili Sv.Miklavža. Otroci in starši so se zbrali v Grajski dvorani na Dol.Zemonu, kjer je potekal pravi Miklavžev večer. Najprej je bila na vrsti otroška igrica, kjer so se izkazali mladi zemonski igralci. ( Tine Vrh, Noemi Dovgan, Matej Valenčič, Tjaša Črv, Martin Primc, Janez Primc, Andrej Lavrenčič, Jernej Brvar, Ana Čeligoj, Ida Štembergar in Staša Vrh ) Po zaključku igrice je Sv.Miklavž vse zbrane povabil na sprehod po vasi z baklami. Bakle so pričarale praznično vzdušje. Sprehod se je zaključil v cerkvi Sv.Mihaela, kjer je Miklavž obdaroval kar 70 otrok. Člani društva so našteli preko 200 udeležencev miklavževanja. S prireditvijo so bili zadovolnji tako otroci kot tudi vaščani, največje zadovoljstvo pa je sijalo na obrazih organizatorjev (KD Grad), ki so obljubili, da bodo Sv. Miklavža na Dol.Zemon povabili tudi drugo leto. Vendar pa se delo KD Grad ni zaključilo z odhodom Miklavža, saj so člani poskrbeli tudi za okrasitev cerkve in pa postavitev jaslic. Svoje zamisli in ideje so pri postavljanju jaslic prispevali: Vanja D., Petra Š., Petra G., Primož R., Sabina V.. Letošnje jaslice so imele tudi pravi potok, da pa je voda tudi resnično tekla, je poskrbel domačin Stanko Vrh. Na Božično jutro, 25. decembra, se Zemonci in prebivalci okoliških vasi odpravijo k že tradicionalni božični maši. Letošnjo mašo so s pripravo božičnice popestrili Člani KD Grad, ki so pripravili zanimiv program. Da pa bi se leto tudi delovno zaključilo se je igralska skupina KD Grad v nedeljo 28.12. odpravila na obisk v Dom starejših občanov. Vse stanujoče in zaposlene so razveselili z gledališko igro Vol je vol ter z novoletnim voščilom. I.R.