Stev. 142 TRST, torek 24. maja I9IO. Tečaj XXXV --IZHAJA VSAK DAN v-fl ik nedeljah In praznikih ob &., eb ponedeljkih M S. zjutraj. : 8»ml?ne štev. m predajajo po 3 nvd. (6atot.) v mcogifc ♦abtkarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, ftt. Petra, ^ostojni, Sežani, Nabražini. Sv. Luciji, Tolmisn, Ajdev-iriui. Dornber^u itd. Zastarela stav. po 5 nvd. (10 frtot.). 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI t širokosti 1 t.Aone. CENE: Trgovinski in obrtni ogla« po • at. mat, "'Vrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po žO *t. vtm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 E, v*aka «da]jna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n«y-.Tk.^ij pa 40 h to t. Oglase nprej ema Insaratni oddelek uprave ,£g nosti". — Plačuje ae izključno le upravi „Edinosti" - - Plaflj^vo In utofljivo * Trstu, = NAROČNINA ZNAŠA Gluilo političnega „Kdinost* < za V »rflMlllfl r VWf J lU#*l Primorsko. je «tj| za calo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■araiaina u aađeijako Izdanja „EDIMOSTI" atana: ca aulo l*ta Ktob 5*2O, ta pol lata Kron I SO. Vsi dopi&i naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma •• ne sprejemajo in rokopisi 00 M vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ullon Giorgie Galattl 18 (Narodal don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■■ ■ — Giorgio Galatti štev. 18. ===== Poltno-hranllntfnl račun It 841 652. TELEFOfl It 11-57. BKZOJflUNE UE5TI. Kazenska razprava proti Hofrich-terju pričela. DUNAJ 23. Danes ob 8. uri zjutraj je pred vojnim sodiščem pričela razprava proti n ldporočniku Hofrichterju. Razprava je trajala do 6. ure zvečer. Po dovršenih forma-litetah je bil Hofrichter vprašan, če ima kaj prigovarjati sestavi sodnega dvora, kar je zanikal. Obtoženec je izjavil, da nima ničesar dodati izpovedbam na zaslišanju, na kar so ga odvedli. Nato je bil prečitan sklepni predlog stotnika avditorja, ki obsega okolu 120 strani. Razprava bo nadaljevala jutri. Proglas novega angležkega kralja. LONDON 23. Minister notranjih poslov objavlja sledeči kraljevski proglas : Mojemu narodu! Glas udanosti in ljubeznipolne naklonjenosti, ki je odmeval v vseh delih države spominu mojega očeta, in posebno dokazi ljubezni, ki so mu bili izkazani na zadnjih dveh etapah na poti k zadnjemu počitku ter način, ko je nešteta množica lju-beznipolnih podanikov čakala prilike, da bi doprinesla njegovemu spominu zadnji tribut, so mene in mojo rodbino globoko ganili. Ta tako nagla in nepričakovana bolečina, kakor silna je tudi ista, mi je s čustvi, ki jih je zbudila, dala spoznati, da se gre tu za bolečino, ki je zadela v enaki meri mene in moj narod. Nisem osamljen ! Ta misel mi daje pogum, da gledam zaupno v bodočnost, močan v veri na Boga, poln zaupanja v svoj narod, v zvestem ČJvanju zakona in ustave moje ljubljene dežele. Podpisan : Jurij. OGRSKA. Volilno gibanje na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 23. Finančni minister Lukacs se je v govoru, ki ga je imel včeraj v Kremnicu s posebno vnemo zavzel za volilno reformo. Nasproti govoricam, češ, da vlada med posamičnimi ministri glede tega vprašanja nesoglasje, je izjavil minister, da se njegovo stališče popolnoma pokriva s stališčem, ki je je ministerski predsednik izrazil v svojem prvem parlamentarcem govoru. — Volilno prayico je treba reformirati, ne le, ker je dosedanja zastarela in je krivična, marveč tudi iz vzrokov socijalne pravičnosti. Manje premožnim slojem spod tovariš dr. Hajn je bil tako ljubezniv, da mi je izročil dve deli, da morem studirati češko državno-pravno vprašanje. Jako hvaležen sem mu za to, to tem bolj, ker sem ob naglem prečitanju ravno teh del našel mesto, ki se popolnoma strinja z mojim nazorom. Tam je rečeno — češko je in sem tu prevel (čita) „Šleziji ne bomo v državno-pravni politiki odkazovali nikake prevelike uloge. Tamošnja češka manjšina se nahaja v stanju narodnega vzbujanja in organizacije. Puščajmo jih raje na tem delu in jih bomo pri tem, v kolikor je to možno, podpirali. — Ko pride ura za Šlezijo, se oglasi tudi ta k sobojevanju za češko državo. (Zvršetek pride). Najnovejša tržaška „veleizdaj-niška" afera. Da-si ne bi pritrdili vsakemu nazoru v tem Ie dopisu, ga vendar priobčujemo, ker je v njem brezdvomno mnogo resnice; Avstrija je država, v kateri cveto najbujneje razne vrste „veleizdaj". Enkrat razkrivajo „veleizdajo" v Pragi, potem v Zagrebu pa v Černovicah, v Južnem Tirolu in v tem trenotku smo mi tako srčni, da imamo nekaj podobnega tudi v Trstu. Neznamo sicer, kaj vse so zakrivili oni mazzinijanski mladiči, ki so bili minulo soboto aretirani. G<*ovo je samo to, da otročaji, ki se zbirajo T maz-zinijanskem društvu, ne morejo biti posebno nevarni za državo. Prosim vas, poglejte samo starost aretirancev. To so Vam dečki od 17—20 let! Če bi bilo res par desetin takih mladičev že nevarnih naši državi, potem, — no, potem bi pač ne kazalo drugega, nego da takoj napovemo likvidacijo.... Da Italijani niso ravno posebno veliki avstrijski patiiiotje, je vendar-le nekaj samo ob sebi umevnega. Če se še pomisli to, kako vodi dunajska vlada Italijane za nos z njihovo univerzo, potem treba priznati, da bi trebalo Italijanom posebnega samozataje-vanja za ohranitev avstrijskega palrijotizma. pragu Jurkica. Držala je v vsaki roki po jeden zavitek. V lice je bila rudeča, a z obraza jej je sijal sramežljiv, dražesten nasmeh in blažen odsev z oči. — Božič se je nekoliko zakasnil, — je začela nekoliko v zadregi, — no, na dobre ljudi vendar ne pozablja. Evo — gospa, to je prinesel vam, — to, Dragica, tebi, — a pozabil ni niti na gospoda Lisiča. V tem trenotku je Jurkica resnično izgledala kakor pravi angelj. Vsi so ostrmeli. Lisički je poklonila lepo, precej elegantno podvzglavje, Milkovićevi je dala vezen robec z lastnoročno napravljenimi čipkami, a Li-siću škatljico za tobak. Vse to je napravila sama, hoteča s tem iznenaditi svoje sostanovalce ter pokazati jim spoštovanje, ki je goji do njih. Ker je pa v zadnjih dneh imela polne roke posla za roditelje, brate in sestre, zamogla je dovršiti te predmete le v največji naglosti in ravno radi tega je morala tudi istega večera zapustiti družbo ter umakniti se v svojo sobico. Vsak drugi bi se v takem slučaju čutil v zadregi, ali Lisička se ni. Povsem mirno, če tudi ne ponosno, se je zahvalila Jurkici. Zavedala se je vsega in ne sledi kake zadrege ni bilo na njej. Medtem sta se Lisić in Milkovićeva osvestila. Slednja se je ovila Jur-kict okolu vratu, ganjena je iztisnila od nekod par solz ter začela opravičevati se, da ni tudi ona mislila na to ter jej tako ne more povrniti z ničemer. Medtem je Lisička točno pogledovala vse troje predmetov. Z ostrim koncem pripognjenega jej nosa je venomer gibala, kar je pomenilo, da jej kaj ne ugaja na teh delih. — Da ste, gospica, vzeli modre volne, lepše bi izgledalo, — povzglavje bi bilo lepše; pa tudi ta zvezda v čipkah na robu morala bi biti večja, — se je obrnila do Jur-kice. — Ta pripomba je ranila Jurkico. Zdela se jej je čudna, a vrhu tega še nedostojna. V odgovor ni zmogla niti besedice ; — šele čez nekoliko je skomizgnila z rameni in rekla, naj se jej oprosti, ker čas jej je bil kratek, a tudi vsega potrebnega materijala ni mogla dobiti in tako dalje. Lisička je bila v dno duše jezna na Jurkico. Uvidevala je dobro — bila je zelo [ostroumna — vso nežnost in dobroto v 'činu tega dekleta. A ravno to jo je ljutilo še bolj. Ako kedaj, uverila se je tega večera, da jej je Jurkica zelo zoperna. Ob tolikih prilikah že si je morala priznati, da jo dekle visoko nalkriljuje, a ta misel jej je bila grozna. Zato je skušala prevariti samo sebe ter se je uverovala, da to dekle ni v ničemer nad njo. (Pride še.) Stran H. »EDINOST« «t. 14«. V Trstu, dl« 24. maja. 1910. Umevno pa le, da čustva, ki se morajo sedaj nahajati v srcu slehernega Italijana, nahajajo odmeva v nepremišljenih činih mladine, ki je povsodi nositeljica nepremišljenega radikalizma. Kaj da so mladiči, ki so bili te dni aretirani, zakrivili,, sicer (kakor že rečeno) ni znano, a bržkone gre slučajno za kake prestopke, ki bi se jih dalo kaznovati policijskim potom. S tem pa, da sena-pravlja kar cele politične, ali še celo „vele-izdajniške" procese, se le vzbuja v bližnjem kraljestvu mnenje, da so tožbe naših Iitali-janov o zatiranju opravičene. Ob enem pa mora trpeti tudi ugled naše države pred ostalim inozemstvom. Pomislite samo, kaj naj si misli svet o državi, kjer so veleizdaj-niški procesi takorekoč na dnevnem redu. Tu sta možni samo dve sodbi: ali da v državi ni nikake politiške svobode, ali pa da so v državi veleizdajniki ! i Da ni nobena teh dveh alternativ posebno pripravna za povzdigo ugleda naše države pred inozemstvom, bo menda jasno, a tudi na znotraj taki procesi ne dosezajo nikdar svojega namena, ker so ravno ječe in policijske persekucije naj nanj pripravna sredstva za vcepljanje patrijotizma. Nu, vzemimo slučaj, da ima ta najno-veja veleizdajniška afera vendar resnega ozadja. Potem pa naj gospoda na Dunaju polože roke na srce in naj se vprašajo : niso-li ravno oni skozi leta in leta se svojim nesmiselnim vladnim zistemom v našem Primorju omogočaii javno vzgojo, ki v svojih skrajnih konsekvencah dovaja do ve!c-izdaj ? ! Mi vemo za slučaje, ko so celo tržaški namestniki tu pa tam svetovali kaj,J kar ni bilo v skladu s tradicijonal. zistemom, torej nekaj pametnega, ali dunajska ušesa so redno ostajala gluha za pametne nasvete. Vedno so „viši oziriu, to je, oziri na razpoloženje v Italiji, uravnavali vladno politiko v našem Primorju, a sedaj naj se še kdo čudi, ako italijanska'' mladina smatra za samoobsebi umevno, da — zre v Italijo. Kakoršnja setev taka žetev! Zato pa ostaja moje trdno uverjenje, da naših Italijanov ne streznijo zapori, ker ozdraviti jih more le drugačna vzgoja, za katero naj poskrbi drugačen vladni zistem tu na bregovih Adrije ! Dnevne novice. Kranjski deželni zbor bo baje sklican meseca junija na kratko zasedanje. Svobodno združenje slovanskih strank. Neimenovani poljski politik je podal predlog, naj bi ustanovili v državnem zboru svobodno združenje slovanskih strank. To združenje ne bi imelo biti nikak nacijonalni blok, tudi ne zveza 'posamičnih klubov, temveč nekaka slovanska konferenca, v katero bi vsaka slovanska stranka poslala gotovo število svojih zaupnikov v svrho skupnega postopanja v skupnih stvareh. To združenje naj bi ne imelo nikakega ofenzivnega, pač pa defenziven značaj. Konference za češko-nemški sporazum so se vsled izjave čeških agrarcev, da prepuščajo izvrševalnemu odboru stranke, naj odloči, o udeležbi na konferenci, nekoliko zakasnile. Češki klerikalci so sklenili, udeležiti se jezikovnih posvetovanj, a vstra-jaii bodo na tem, da se morajo vsa odločilna posvetovanja vršiti v Pragi. Češko-slovenski klub v Ljubljani. — Kranjska deželna vlada je odobrila pravila novoustanovljenega češko-slovenskega kluba s sedežem v Ljubljani. Ustanovni občni zbor se bo vršil v kratkem. Anarhistično zaroto so razkrili v Bu-enos-Airesu v Braziliji. Aretovanih je bilo nad 100 oseb, med temi razni odličnjaki, ki so osumljeni udeležbe na zaroti. Razpušče-nih je več društev. Za razporoko v Avstriji. V soboto se je podala k ministru pravosodja Hohenburgerju deputacija, ki ga je v imenu 200.000 katoliških ločencev v Avstriji naprosila, naj bi se že enkrat reformirali dotični zakoni o ločitvi zakona. Gospod Zaluzny je slikal stanje katoliških ločencev, na kar je minister odgovoril: „To mi je dovolj znano o tem bi se lahko pisalo cele knjige". — Gospa Poklitar je prosila ministra, naj bi se dovolilo katoliškim ločencem, da bi se smeli vdrugič poročati, na kar je minister izjavil, da je samo ob sebi umevno, da mora priti do reforme zakonov glede ločitve. Zdravniški izlet v Zagreb. Izlet slovenskih zdravnikov v Zagreb, ki se je imel vršiti 26. in 27. t. m., se je moral za letos odložiti. Domače vesti. „Gorica" klobasari od številke do številke v kilometričnih člankih proti nam. — Umeje se, da na vsa ta neskončna kloba-sarenja ne bomo odgovarjali podrobno, pač pa si pridržujemo sumaričen obračun, čim se „Gorica- izklobasari. Na neko trditev v zadnji nje številki, ki drastično priča, kako „Gorica" računa na nevednost svojih čita-teljev, za kar naj se jej ti poslednji prav lepo zahvalijo, pa moramo že takoj reagirati. Na našo trditev, da je vse postopanje Gregorčičeve stranke prikrojeno po želji vlade, pri čemer smo mislili seveda centralno vlado, odgovarja s tem, da trdi, da to ni res, marveč, da je bil dr. Gregor in vladni kandidat, za kar pa ne navaja nobenega konkretnega dokaza. Mi pa moremo v pod-krepljenje svoje gornje trditve navesti nastopna dejstva: 1). Ko je na predzadnjih deželnozbor-skih volitvah zmagala v slovenskem delu dežele Gregorčičevi stranki nasprotna struja, bi bilo naravno, da bi bila centralna vlada imenovala glavarjevega namestnika iz vrst tedanje večine v slovenski deželnozborski delegaciji. To je poslednja večina zahtevala v posebni spomenici na centralno vlado, a Gregorčiču in njegovim somišljenikom na Dunaju se je posrečilo izposlovati od centralne vlade, da je, kršeč parlamentarno načelo, imenovala namestnikom deželnega glavarja d.ra Gregorčiča, torej člena slov. manjšine. 2.) Ko je bil goriški deželni zbor razpu-ščen vsled brezvestne Pajer-Gregorčičeve obstrukcije, je slovenski klub zahteval od vlade, naj se volitve ne vrše na jesen, ko je velik del Gregorčičevi stranki nasprotnih volilcev odsoten iz dežele. Centralna vlada pa je Gregorčiču na ljub« razpisala volitve ravno v onem času, ki je bil za njemu nasprotne stran ke najneugodnejši. 3). Ko je Pajer-Gregorčičeva zveza v zadnjem zasedanju goriškega deželnega zbora, gazeč zakon in parlamentarno dostojnost in moralo, razveljavila slovenske veleposestniške mandate ter si na ta način z nasilstvom osigurala drugi deželnoodborski mandat, ni vlada ganila proti takemu kršenju zakona niti s prstom, ter je molče odobrila rečeno nasilje. Dolžnost njena bi pa bila, da v očuvanje zakona in parlamentarne morale in v eksempel za bodoče čase odgovori na tako nasilje z razpuščenjem dež. zbora. Ozirom na ta kričeča dejstva se obračamo do razsodne javnosti, naj ona presodi, kateri stranki je vlada na uslugo in kateri ne ! Resni časi Pod tem naslovom piše „Časopis českeho urednietva železničniho" v zadnji svoji slovenski prilogi : Včasih je bilo vprašanje nacionalizma zgolj političnega značaja. Od časov jožefi-nlzma pa do Badenija bi veljalo to pravilo. Narodnostna ideja je tlela v narodih, bila je tu, pokazala se je sempatja v vsej svoji posebni luči, toda nihče ni pav vedel, kam bi s to svetlo plamenico. Nekateri so jo izrabljali in so se naslajali le ob njenem zunanjem svitu, zakaj nenadna, presvetla luč zahrepenjene, komaj zaslutene neznane zarje je ugajala očem, navajenim prijetnega mraka, ki ne vznemirja ne srca, ne priučene in privzgojene udobnost Glasen klic iz poluminole dobe po sv< »odi in pravici narodov je našel začasen. kratek in votel odmev. .Vaenkrat pa si je osvojila misel nacio-n :ma vesoljstvo. Splavela je iz idealnih sijr na realna tla: postala je podlaga narodnega, strogo gmotnega vprašanja. Gospodarska politika je začela govoriti o interesih posameznih narodov, trgovska politika se je pričela baviti o koristih določenih narodnosti — že dolgo govorimo o politiki in nevarnosti posamičnih ljudskih plemen. Tako dalekosežno in vsega premišljevanja vredno gibanje je vplivalo tudi na vse današnje stanove. V težkih časih skoro totalnega gospodarskega poloma povsod in v vsakem oziru se je moralo zgoditi tudi to. Kapitalizem je pripravil narode tako daleč, da so nastale razne revolucije, ki so bile najprej začetek boja bolj za abstraktne pojme, (gl. prvi del francoske resolucije), a obenem mejnik med utopistično idealnostjo in med realnim stremljenjem gospodarskega izboljšanja. Boj tlačenih je postajal vedno ostrejši, vedno neizprosnejši in ni ponehal do današnjega dne. A v naši dobi je dobil ta boj, ki je bil včasih do gotove mere razreden, že še bolj zaokroženo obliko. Narodnostna misel, ne samo politični, tudi gospodarski nacionalizem, je posegel v gospodarski boj. Nasprotniki nacionalizma pravijo, da je to le neka novejša oblika, še bolj krut vzrok in način zatiranja slabejših. Morda res. Ravno vsled tega, da ne bomo poraženi v tem nesprosnem boju, se moramo braniti z enakim orožjem. Gospodarski boj se je odličil z nacionalizmom, na narodno-gospodaski podlagi temelji, in vsa gospodarska politika zasleduje koristi posameznih narodov. To kaže vsem pot, tudi nam. Ta gospodarska politika ne vodi samo večjih narodnostnih ikupin, tudi v poedine stanove, razna združenja in razne organizacije je posegla. Danes torej, ko se giblje in razvija vse le v okviru nacionalizma, ko se moramo boriti za košček kruha ne samo kot uradniki, služeči vsi skupnemu gospodarju, temveč tudi kot sinovi svojega naroda, ki mu samogoltniki odrekajo pravico do eksistenze in nas izpodrivajo v službi na domačih tleh — danes ne moremo in ne smemo več držati rok križem in čakati hujšega. Boj na gospodarskem polju in v okviru narodnosti so nam vsilili. In sprejeli smo ga in ga dobojujemo častno, o tem smo prevrjeni. Ozrite se po vseh stanovih, opazujte nem in brzojavnem uradu v Buzetu javna stanovske organizacije, pa nam pritrdite.. govorilnica, ki bo zajedno poslovala tudi Uvidite tudi, da ta boj ni dosegel še vr- j kakor mestna telefonska centrala (točasna hunca — še hujši bo. i brez medmestne zveze). Kdo ostane miren ali celo plah in kdo Uradne ure govorilnice (centrale) sa koče še stopiti v naše vrste, pod naš svetli iste, kakor za brzojavno službo, prapor?. Društvo jugoslovanskih železniških Birma. V nedeljo predpoludne je go-. uradnikov. Vse tovariše uljudno vabima, riški knezo-nadškof mons. dr. Frančišek Sedej birmal v baziliki sv. Justa 992 dečkov in deklic. — Prihodnjo nedeljo dne 29. t. m. bo pri sv. Justu zopet birma, in sicer kakor minolo nedeljo, po peti maši, ki prične ob 9. dop. Moška podružnica družbe sv. CM vabi na svoj XXIV. OBČNI ZBOR, ki se bo vršil danes, dne 24. maj-nika v gor. restavracijskih prostorih „Narodnega doma" točno ob 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom : 1) Nagovor predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4) Volitev odbora. 5) Volitev 3 zastopnikov za glavno skupščino. 6) Razni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Narodna požrtvovalnost je v „Narodnem domu- pri Sv. Ivanu res vzorna. Ob vsaki priliki, bodi družba le dveh ali treh oseb, je že mili „ungeljček* na mizi, ki se sklenjenima rokama prosi: „za našo deco!" In ušesa zavednih Svetoivančanov niso gluha za prošnje „angeljčka", temveč sega vsakdo rad v svoj žep, da daruje po svoji moči. V 12 dneh je bil nabiralnik napolnjen do vrha, da so ga morali izprazniti. Sešteli so in — čujte — v 12 dneh se je nabralo 52 K! K temu seveda je pripomogla tudi repatica, ki je privabila k Sv. Ivanu v sredo večer večje število nestrahopetnih ljudi, ki so se ob zvokih godbe divili krasni noči, ki pa ni imela najmanjšega znaka, da bi bila zadnja. — Srčna hvala v imenu „an-geljčka" vsem darovateljem in druge narodne gostilne prosimo, da se vzgledujejo na gostilni „Narodnega doma" v Sv. Ivanu. Pri belem, konjičku. To velezabavno burko uprizori Št. Jakobška Čitalnica prihodnjo nedeljo 29. t. m. kot zaključno predstavo v dvorani „Narodnega domau pri sv. Ivanu. Pri predstavi sodeluje iz prijaznosti g.ca Janova. Izlet pevskega zbora Glasbene Matice na Artviže. Kljubu malo dobrega obetajočemu vremenu se je vendar vdeležilo lepega izleta v nedeljo okolo petdeset pevcev in pevk ter prijateljev petja. Pod vodstvom predsednika g. d.ra Slavika in pevovodje g. Mahkote in ob milosti neba je izlet Rodik— Artviže—Zavrhek—Divača, ena najkrasnejših tur v naši daljni okolici, uspel kar najlepše. Na vseh postajališčih se je pridno pelo. — Lepa narava, petje, hoja, dobra okrepčila in prisrčna familijarnost so spravili vdeležnike izleta do najbolj židane volje. Tržaška krajna skupina „Zveze avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev" priredi v nedeljo, dne 12. junija t. I. svojo prvo pomladansko veselico v prid vdovam in sirotam članov skupine na vrtu društvene gostilne pri Sv. Ivanu, zraven cerkve. Ker nudi vspored, ki bo pravočasno priobčen, veliko zabave in ker se bo veselica vršila v blag namen, se je nadejati obilne vdeležbe. Otvoritev brzojavne postaje s telefonskim obratom in javne govorilnice v Momjanu. S 1. junijem t. 1. se preda javnemu prometu brzojavna postaja s telefonskim obratom in javna govorilnica v Momjanu. Medmestna govorilna razmerja in pristojbine za Momjan so iste kakor za Buje. Za pogovore v razmerju Momjan-Buje in obratno velja krajevna govorilna pristojbina 20 st. Brzojavna postaja v Momjanu je opremljena mesto brzojavnimi s telefonskimi aparati in je z najbližjim brzojavnim uradom Buje spojena potom telefonske proge, katera služi v posredovanje toliko brzojavnega, kolikor telefoničnega prometa. Na zunaj, to je strankam nasproti ura-duje brzojavna postaja z morse-obratom in veljajo torej glede sprejemanja in dostavljanja brzojavk in glede ostalega prometa s strankami za brzojavne postaje v splošnem veljavni predpisi tudi za to postajo s telefonskim obratom. „Deželno društvo državnih pogodbenih uradnikov v Trstu priredi jutri v sredo v dvorani drž. uslužbencev, ulica Barriera vecchia štev. 8. redni občni zbor. Dnevni red: „Naša regulacija in službena pragmatika". Eventualnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. da bi prišli na ustanovni občni zbor jeseniške podružnice na Jesenicah v nedeljo 29. t. m. ob 6. uri zvečer. Nihče, ki ima čas, naj ne zamudi tega važnega zborovanja v hotelu „Pri Sokolu". Osrednji odbor. Tržaška maia kronika* Iz velemestne luže. Predvčerajšnjem zvečer je magaziner državne železnice Ferdinand Hinze šel po ul. Crosada, ko je k njemu prihitela vsa prestrašena neka ženska, in ga prosila naj pokliče redarja, češ da neki mož jo hoče oddati, v neki lupanar. -Hinze je takoj to storil; redar je bil slučajno nedaleč od tam. Dočim je redar iz-praševal deklico, je oni, ki jo je hotel baje oddati, na enkrat zasolil Hinzeju tako zaušnico, da se je isti zvalil na tla z okrvavljenim licem. Redar ga je nato aretiral. Med tem pa je bila deklica kar izginila. Aretirani 24-letni natakar, Ivan Szep iz Ogrskega, je odločno zanikal, česar ga je obdolževala deklica. Ta da je dekla pri neki rodbini t ul. S. Anastasio in da on jej je hotel preskrbeti drugo službo. — Pridržali so ga v zaporu. Štirje poskusi samomora. — Včeraj zjutraj ob 5, uri in pol je zapazil redar, da je iz trgovine plinovih aparatov Antonije Del Giorno v ul. Squero vecchio št. 1 prodiral močan duh po plinu. Vrata so bito zaprta od znotraj. Opozoril je inšpektorja ori redarske postaje v ul. Rettori, ki je dal odpreti vrata. Silen duh po plinu je prihajal vstopajočim nasproti. V štacuni so našli mladenko, ki je brez zavesti ležala na klopi. Ponesli so jo takoj v bližjo kavarno „Flora 4, od koder so zaprosili zdravniško postajo za pomoč. Zdravnik je konstatiral, da je deklica izpila jedke vode in jo je dal prepeljati v bolnišnico. Bila je to hčerka Antonije Del Giorno po prvem zakonu, 22-ietna Lidia Perkovac. Včeraj zjutraj je na vse zgodaj odprla štacuno, se zaprla notri, pustila potem, da naj se plin razliva iz cevi in na to izpila okolo četrt litra konjaka. Hotela se je omamiti. Na to je požrla strupa. Razlo« tega obupnega koraka ni znan. Alojzij Bontempo, star 31 let, monter za plin in vodo, stanujoč v ul. Sapone št. 5, je hotel predvčerajšnjem ob zarji z nabrežja Mandrachio skočiti v morje. Redar ga je še pravočasno zadržal. Umiril ga je in potem peljal na dom. Emilija Baje, stara 25 let, stanujoča v ul. S. Francesco d' Assisi št. 41, je predvčerajšnjem v samomorilno svrho izpila kar pol litra denaturaliziranega špirita. Napadle so jo strašne bolečine. Zdravniška postaja jej je prinesla prvo pomoč. Razlog samomorilnega namena: domači prepir. Trgovec g. Maks L., star 22 let, stanujoč v ul. Commerciale št. 7, je hotel predvčerajšnjem skočiti z okna na ulico in si končati življenje. Domačini so ga zadržali. Obupaval je radi ljubezni. Koledar in vreme. — Danes: Marija pomoč krist. — Jutri: Gregor VII. pap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne i- 22" Cels. — Vreme včeraj: jasno, veter. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Naše gledališče. Poročilo intendantovo na občnem zboru „Dramatičnega društva, v Trstu", dne 19. majnika 1910. (Zvršetek.) Z vodstvom zagrebškega in ljubljanskega gledališča sem dopisoval glede zv^ze vseh jugoslovanskih gledališč. Kako sem že omenjal nakratko, srn« priredili več gostovanj : v Gorici (dvakrat), v Lokvah na Krasu, v Ajdovščini, v Pazinu in pri Sv. Ivanu poleg Trsta. V začetku sem si bil napravil načrt tako, da bomo kar največ gostovali po deželi in tako popularizirali slov. gledališče. Ta namen se mi ni popolnoma posrečil. Res je sicer, da smo povsod dosegli velik moralen vspeh, gmotno pa se nam je obneslo to gostovanje samo v Gorici. Ker sm« bili že tako v denarnih stiskah, smo morali biti tudi v tem oziru previdni. Če bi smel malo rekapitulirati, bi koi-statiral, da je bila minola sezona v moralnem oziru več ali manj prav iepa, da je odbor dramatičnega društva intenzivno delal a v .... . , in neprestano skrbel za napredek in ugled OPOZARJAMO nase rodoljube, da se si0Venskega gledališča. vtm nocoj ob 8. uri zvečer občni zbor Le gmotno smo bili na slabem, in sicer m<.;ke podružnice CMD v gor. restav. pro- y d { polovici sezone. Več in bolj pre-flil! ! miSljeno in s toliko obzirnostjo, kakor je " * ~ delal dosedanji odbor, bo težko še kateri. lejni slavnosti prosimo polnoštevilne vdeležbe. C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavne vesti, je vojna ladija „Cesarica Elizabeta" dne 21. t. m. dospela v Itosaki, kjer ostane 4 dni. Na ladiji je vse zdravo. Otvoritev telefonske centrale v Buzetu. S 1. junijem se otvori na c. kr. pošt- Hoteli smo namreč storiti vse, kar je bilo le možno, da si ne bomo mogli kaj očitati. In vendar ni šlo tako kakor bi moralo. Repertoar je bil popolnoma nov, repriz kot rednih predstav samo troje, mnogo burk in veselih iger — gledališče pa skoro prazne. V Trstu, 24 maja. 1910. ,,£DINOftT" it. 142. otran EZS Zgodilo sc je celo, da smo morali «ek« predstavo odpovedati. Nesreča je bila to, ker je bila sobota itd. Prve dni po Veliki noči — v sredi tedna — pa so napolnili do dveh tretjin gledališče „Fenice" tisti, ki jih k nam ni bilo. Vsak po svoje ! — To sezono nam je nekaj kvarilo tudi to, da so posamična društva začela prirejati predstave. Z narodnega stališča nas mora to le veseliti — drugače pa je, če se postavimo na stališče rednega in pravega gledališča. Mislim, da se razumemo. Društva bi storila prav, če bi raje pridno obiskovala in in tako vzdrževala eno gledališče, kakor pa da bi kosala svoje moči in izrabljala preprosti instinkt mas, ki hočejo kaj plitvega in zavitega v gotovo pompoznost. Tudi sicer bi društva ne smela prirejati svojih stvari ravno ob času naših predstav, če jim je kaj na obstanku slovenskega gledališča. Gorko besedo tudi vsem tistim, ki potrebujejo dvorano. Predvsem naj pomnijo, da je dvorana, če imamo že stalno gleda-gledališče, v prvi vrsti za vaje igralcev .,Dr. dr.M in ne za vse drugo prej, potem morda šele za vaje. Zahtevati dvorano kar neobzirno in z nekim čudnim imperativom, to ne gre. „Dramatično društvo" prav rado vstreza vsem, če le more, in je obzirno do vseh. Naj bodo tudi tisti, ki dozdaj niso bili. Naše gledališče tako dolgo ne bo brez ovir, dokler ne odvzamete odboru denarne skrbi. Ta denarna skrb je bila dozdaj večja, nego pa namen gledališča. Pa kaj bi rekel: gledališče ! Odbornik „Dramatičnega društva" se mora navaditi kalkulirati in računati samo z večernim inkasom — vse drugo je postranska stvar. In to ni prav. Odbor bi moral predvsem skrbeti za čim popolnejše predstave, drugo vse pa naj bi bila skrb bolj drugih. Letos smo jo še prerinili, a če drugo leto ne bo še "izdatnejših denarnih virov, dvomim na vsem. Predno končam, se moram toplo zahvaliti igralskemu ensamblu za trud in vse ; posebno zahvalo pa režiserki, gospej Danilovi, ki se je mnogo trudila in brigala za naš oder. — Gospi Germe kova in Ponikva r jeva, pa gospod Jaka Štoka so nam s svojim marljivim sodelovanjem brezplačno premnogo pomagali in koristili. Presrčna hvala jim ! Gospod drž. in dež. posl. dr. Rybdf nam je izposloval podporo K 600 in je podpiral pri naučnem ministerstvu prošnjo, ki smo jo poslali še za bodočo podporo. — Uplivnemu g. poslancu se preiskreno zahvaljujemo za trud in posredovanje. Tržaška hranilnica in posojilnica prav izdatno podpira „Dr. dr.1*, odkar obstoja; „Trgovska obrtna zadruga" tudi ni pozabila našega društva in je nam naklonila podporo K 500, Ustr. banka in Živnosten-ska pa Ljublj. kreditna so darovale po K 20, K 25 in K 50. Vodstvo tiskarne in uredništvo „Edinosti" sta nam rada ustrezala v marsičem. Vodstvo slov. gledališča v Ljubljani nam je šlo na roke z izposojevanjem iger in vlog. Vsem torej prevroča zahvala za podpore in usluge! Da povem vse, omenjam, da sem bil sklical 4. majnika t. 1. anketo, ki naj bi se bila posvetovala o bodočnosti slov. gledališča v Trstu. Od 21 povabljenih gospodov jih je prišlo 6, eden se je opravičil. Sklenili nismo ničesar. J Društveno vesti. Pevsko društvo „Kolo" ima prihodnjo sredo 25. t. m. pevsko vajo. Dramatično društvo v Trstu. — Gg. odbornike in njih namestnike uljudno vabim da bi se udeležili današnje seje v gledališki dvorani ob S. uri zvečer. Prosim polnošte-vilne in točne udeležbe. Predsednik. „Tržaško podporno in bralno društvo" otvori z današnjim dnevom ambu-lanco v prostorih krajevne skupine N. D. O. pri Sv. Jakobu. Uradne ure so: vsaki torek in petek popo udne od 5. ure naprej. Zdravnik je ob uradnih urah vsakokrat pol ure na razpolago. Kdor ni še upisan v bolniški blagajni, naj to stori sedaj, ko ima lepo priliko, ker je ambulanca v bližini arzenala in drugih to varen. ___ Književnost in umetnost Socijologija. Spisal dr. Karol U š e-n i č n i k. Založila Katoliška bukvama. — Cena : Broširano 8 K 50 v., vezana 10 K 50 vin. — Priporočamo to knjigo vsem onim, ki se zanimajo za socijalna vprašanja. Po površnem pregledu te knjige moramo sicer reči, da je pisana z enostranskega stališča in mi se nikakor ne moremo strinjati z vsemi nazori, ki jih razvija pisatelj. Ipak moramo priznati, da je stala knjiga mnogo truda in da je poučna tudi za onega, ki se ne strinja s stališčem, ki narekuje pisatelju že poklic katoliškega teologa. Mi se utegnemo s knjigo še obširneje pobaviti. Vesti iz Goriške. Živa sežgana. Iz Gorice poročajo 23. t. m.: Gospa Karolina Massiri, 44 let stara, stanujoča na Corso Giuseppe Verdi Št. 21, se je polila s špiritom, ki se je vžgal. Dobila je opekline po celem životu. Ko so prišli na lice mesta zdravniki, je bila nesrečnica že mrtva. Natančneje se še ne zna, kako se je zgodila nesreča. Pokojnica je trpela na melanholiji. Iz Tomaja. — Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je podaril g. Rože Mihael K 5 mesto cvetja na grob svojemu pok. bratu Alojziju, ki je umrl 19. t. m. Sežani. Ob tej priliki se darovatelj iskreno zahvaljuje duhovništvu za spremstvo in nagovore, kakor tudi pevskemu društvu iz Tomaja za mile žalostinke ter vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast. — Denar je naložen v „Trgovsko - obrtni zadrugi" v Trstu. Iz Šmarja pri Ajdovščini. Dne 8. maja je priredila Ciril-Metodova podružnica za Šmarje veselico v Gorenji Branici. — Vsa priprava, skoraj brez nikake reklame, izvršila se je v osmih dneh. Če tudi nam je ves dan kazalo nebo neprijetno, grozeče lice in so iz treh trdnjav letele tope puščice na sv. Cirila in Metoda, vendar se je zbralo toliko hrabrih, zavednih rodoljubov, da je bila udeležba povoljna. Tam od sinje Adrije, kjer kraljuje slovenska edinost, prikorakali so hrabri Sokoli. Veličastno so se razlivali po krasni dolini krepki glasovi "mogočnih pesmi: „Slovan na dan" in „Odmev", katere je zapel sokolski pevski zbor. Vaša požrtvovalnost, dragi Sokoli, ganila je marsikaterega iz narodnega mrtvila; zato Vam izreka odbor Ciril-Metodove podružnice najsrčnejšo zahvalo. Isto tudi g. Fl. Čehovinu, ki je drage volje prepustil veselični prostor, ter vsem onim, ki so količkaj pripomogli, da se je vse tako dobro izteklo v prid prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda. Preplačala sta vstopnino: g. Semič iz St. Vida K 3 50, neimenovani K 4'50, za kar jima bodi najsrčnejša zahvala. Odbor podružnice je pregledal dne 15. maja veselične račune ter našel toliko prebitka, da je priglasil za obrambeni sklad eden kamen (200 K). To je najlepši dokaz dobro vspele veselice, a tudi najkrajši odgovor brezna-rodnemu napadalcu v „Prim. Listu" na njegov bedasti „Altroche". Odbor. Anončna pisarna Edvard Braun, Dunaj I. Rotenturmstrasse 9, ki šteje najboljše in-serente iz tu- in inozemstva med svoje stalne klijente in ki je vsled svoje realitete na najboljšem glasu, je ustanovila v Budimpešti svojo filialko. — Ta vest bo vzbudila v krogih inserentov radost, ker bo tako dana garancija, da bo anončna pisarna Edv. Brauna še posebno mogla ustrezati vsem tvrdkam, ki inserujejo v ogrskih listih. Opozarjamo svoje cenjene čitatelje na vozni red parnikov Avstro-hrvatskega pa-robrodnega društva na delnice v Puntu, na otoku Krku. Priporočamo to društvo vsem potnikom, kakor pravo in čisto narodno podjetje. Parniki tega društva so novi, elegantni in brzi. — Oni, ki potujejo iz Reke in Opatije na otoke Krk, Rab, Lošinj in obratno s temi parniki imajo najlepšo in najpri-kladnejšo vožnjo. Tlvstro-hrv. parobrodarsko društvo PuRot-otok Krk REDNE VOŽNJE: Reka —Malinska—Krk—Punat vsak dan. Reka.—Krk—Baška vsak p ndeljek, sredo iii soboto. Reka—Opatija—Rab vsak četrtek tja in in nazaj. Reka—Opatija—Krk—Baska, Rab—Lošinj vel.—Lošinj mali—Nerezine vsak dan. Agencija na Mi I. Patnšić, via Kossnti 25 #» fellfti Kinematograf BBLWBWM: ' TRST ulica Beivedere 19 - TRST 4 MOSTI! Dne 24., 25. in 26. maja 1910 4 NOVOSTI Igra na sode (Po naravi); novost). — 2. Tajinstven človek (Novost!) Čarovnica z obrežja (Velika drama. Novost)) — 4. Janezek se uči plavati (komično). SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VJR sanjače beie pevskim društvom „i Vvenija" iz Srednje; ^^MediaTr.t 6 in ,kma P"e vrBt® P° 5-Škofije. Ob 3. uri in poi pa je istrski vlak ' r" " pripeljal nad sto dekanskih Citalničarjev in drugih izletnikov. Med grmenjem topičev in veselim sviranjem slovankkih koračnic sta MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. ▼ starosti cd 15 do 17 let 861 Majcen Miloš... mizar - Trst - ustea Leo štev. 2 prlpsrtča »lavnteu eižfestvu II svojo mlzamfco. jj bdtlsje ranko vratno, tudi m JfAJFLBTEJiE »OHliTVO M najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osv&ldella 01» n-r«ieJj»h lo pravnikih odprto do 4. popolud. 8SS POZOR! Priporoča se slav. občinstva restavracij* Kefca prej Mahorčič, Matavun, .Skocijan, žel. postaja Divača, blizu sJoveČih škoci-. . janfkih jam. Restavracija ima vedno na razpolago bili vsprejetl društvi „Slovanski dom" iz i svate piio I. vrste, kakor tudi vsa vina prve'vrste. Korošci-Elerjev in „Domovina" iz Ospa, obe prisrčuo pozdravljeni po predsedniku g. Kolariču. Nekoliko po 5. uri je pričela slavnost na dvorišču, lepo odičenem z zelenjem in mnogoštevilnimi našimi trobojnicami. — Predsednik „Istr. Grmiča" je nagovoril občinstvo z navdušenim, ognjevitim govorom. Neomajljivi in zvesti člani „Grmiča" vedeli so s tastnim postopanjem pridobiti društvu novih zaščitnikov in podpornikov, tako, da „Grmič" sedaj bujnejše in kras-nejše zeleni in cvete nego nikdar poprej. Pri teh besedah je privzdignil predsednik g. Kolarič na odru naslonjeno trobojnico in pred nami se je prikazal resničen, zelen, cvetoč in s trobojnicami ozaljšan grmič! Na to je nastalo veselo navdušeno vsklikanje. Za tem se je vršil koncert točno po vsporedu. Opažalo se je mei tu nastopivšimi pevskimi društvi neko zdravo, navdušeno tekmovanje, ki nam je v porok napredka in rastočega zanimanja za našo sveto stvar, za kar jim kličemo: Le tako neutrudno naprej, Vi proroki boljše bodočnosti našega naroda ! Vsa čast Vam in hvala! — Bilo je navzočih tudi nekaj poštenih Lahov, ki so med seboj govorili: „Cosi si canta, questi seno canzoni, altroehe daghi 'I dao!" — To naj služi v zadoščenje in vspodbujo našim vrlim društvom, da se še z večo vnemo popriir.ejo svoje svete naloge. — „istrskemu Grmiču" pa kličemo: Le tako naprej ! Živi, rasti, cveti! To ti iskreno želita tvoja ožja istrska domovina in ves slovenski narod ! Vsh čast in iskrena pohvala pa tudi izborni godbi in nje vrlemu kapel-■iku g. Majcenu. Za našo Družbo! Iz Dekani: Da pokažemo, da nikakor ne soglašamo z zadnjimi napadi na šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, priredi dekanska podružnica dne 3. julija t. L vrtno veselico v Dekanih, k -tere čisti dobiček naj poveča premnoženjsko sfanje reševalke naše d e c e. Vabimo vsa društva s Koperščinc, da se udeleže te prekoristne veselice ter na:v, po svojih močeh pomorejo s sodelovanjem. Bratje Slovani! Ravno sedaj, ko se naši krvni in nekrvni nasprotniki trudijo, da bi svetu pokazali, da je Istra italijanska, prihitite vsi dne 3. julija v prijazno vas Dekani in pomozite, da dokažemo, da vse pisarenje o italijanstvu Istre so same klevete! Bratska društva, ki se udeleže veselice, so naprošena, da do 20. VI. t. 1. prijavijo tajniku podružnice, g. Kosmini. Nova podružnica CMD. Iz Klanca: Dne 29. t. m. ob 4. uri pop. se bo vršil pri nas v gostilni gospoda Metlike ustanovni shod za mešano podružnico sv. Cirila in Metoda za občini Ocizla - Klanec in Materija. Rodoljubi in rodoljubkinje! Udeležite se tega shoda polnoštevilno! Druge slovenske de ele. Češkemu odboru slovenskega planinskega društva je deželni odbor kranjski dovolil 250 K podpore. Vedno dobro pripravljena domača kuhinja. Postrežba točna, cene zmerne; na razpolago je tudi lep prostor za avtomobil« in ko«'ije. Za obilen obisk se toplo priporoča JOSIP CEREVENIK, reatavrater. 862 na BLEDU Posairezne sobe za tujce. Odda se tudi več sob skupaj. Izvis na kuhinja. Cene zmerne 853 Restavracija Potočnik Pfin(Tl»nnam nart.dno-zavednemu občinstvu rri|)Urtballl ti zna cenit uroetr. izdelek modernih aHk, svov odlikovani podjetji: Trat, VI«. delle Pofct-s lO. — Oorioa. Gosuoaka nlloa 7 ANTON JERKIĆ, foiog.^f. 2129 Kulot ..Pri treh prijateljih" v CJorici, ulica Caserma it. li, se priporoča z dobro kubiojo in izvr*tn:m vinom. 854 Gostilničar Pristna vin a vip.iv«ko lastnega pridelka, istrsko in kraški teran, priporoča slavnemu občinstvu Franc § t r a n c a r, 'a*tnik gostilne .Pri Vipavcu" v ulici Indu* tri a 5, zravpn ulice G'uliaoi. 688 i OANIELE PILLIN r^ST - Ulio* JL©qaedc>tto 94 TELEFO* 24.« Vtiika zalrjpa gašenega -_» živega apna Tov&rn* cenientntti p!osč zsloga oglja za r?e*i TRST, ni. Cavsaa 2 PEKARNA !N SLAŠČIČARNA .:. FRAN lampe Predaja svežega kruha k rat na dan. - Pastrežeu točn* i - na dam ^U ulica Squer > | nuovo št. 7 : ima p.juče in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk bin to K o s i č 1237 Gostilna „Al Ginnasio' Brizgalnice" raznih vzorcev. - Popravki z naj-l večjo natanjčnostjo in jamstvom se | izvršujejo v mehanični delavnici j inštalacij kakor tudi vode in plina |