Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 8 / Leto 80 / 20. februar 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA ROGAŠKA SLATINA Str. 7 OBNOVA AVTOCESTE Str. 8 CELJE Str. 6 Oddaja Z Jasno in glasno! Blažena med tremi moškimi SPORED Janezi se še niso skregali, se pa zelo veliko pogovarjajo o klanju Denis Avdić TV VESELJAK GOLICA ŠT. 8 20. FEBRUAR 2025 PET. 21. 2. SOB. 22. 2. NED. 23. 2. PON. 24. 2. TOR. 25. 2. SRE. 26. 2. ČET. 27. 2. o klanju o klanju o klanju o klanju o klanju Dario Varga in Iva Krajnc Bagola Bila bi tudi odlična kriminalista INTERVJU Str. 18-19 Str. 9 Str. 2-3 Foto: Andraž Purg LAŠKO Inšpekcija bo pregledala zaklonišča Za družino Knez posijal žarek upanja Nik Slemenšek, predsednik Dijaške skupnosti Celje Prekipelo tudi celjskim pravosodnim policistom Zaradi nevzdržnih delovnih razmer in plačnih anomalij v okviru nove plačne reforme je prekipelo tudi celjskim pravosodnim policistom. Tudi ti so s svojimi kolegi v drugih zaporih protestirali pred dnevi. V Celju je zaprtih kar nekaj vidnejših in nevarnih obsojencev, kar pomeni, da obstaja zelo visoko varnostno tveganje za zaposlene ves čas. Pravosodni policisti so preobremenjeni, izgoreli ter – kot se je izrazil eden od celjskih zaposlenih – brezvoljni. Zapori so prenatrpani, več kot polovica vseh zaprtih oseb je tujcev. Ravno slednje, dodajajo pravosodni policisti, samo še krepi napetost in možnost množičnih varnostno tveganih dogodkov. Največja gneča bo poleti Odšla je še ena zdravnica Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 8, 20. februar 2025 AKTUALNO Zaradi nevzdržnih delovnih razmer in plačnih anomalij v okviru nove plačne reforme je prekipelo tudi celj- skim pravosodnim policistom. Tudi ti so s svojimi kolegi v drugih zaporih protestirali minuli četrtek. V Celju je zaprtih kar nekaj vidnejših in nevarnih obsojencev, kar pomeni, da obstaja zelo visoko varnostno tveganje za zaposlene ves čas. Pravosodni policisti so preobremenjeni, izgoreli ter – kot se je izrazil eden od celjskih zaposlenih – brezvoljni. Zapori so prenatrpani, več kot polovica vseh zaprtih oseb je tujcev. Ravno slednje, dodajajo pravosodni policisti, samo še krepi napetost in možnost množičnih varnostno tveganih dogodkov. SIMONA ŠOLINIČ na naravo dela je znano, da pravosodni policisti delajo vse sobote, nedelje in pra- znike. Ker je premalo kadra, so pravosodni policisti obre- menjeni, raste število nad- ur,« dodaja Čelan. »Bojimo se, da se bo morala zgoditi tragedija, da bodo pristojni ukrepali, kajti če ne bodo, bodo že čez nekaj let nasta- le resne varnostne težave,« še pojasni. Potrdi, da prihaja do težav pri spremstvih zaprtih oseb na sodišča. Ker je pravoso- dnih policistov premalo, ne morejo spremljati vseh zapr- tih oseb na sodne obravnave, posledica tega je odpoved narokov. To vpliva tudi na dolžino sodnih postopkov. »Trenutno razmere rešuje- mo tudi z videokonferenca- mi, vendar to ni dolgoročna rešitev,« pravi Čelan. Število pravosodnih policistov, ki zaprto osebo spremljajo na sodne obravnave, je določe- no na podlagi varnostne oce- ne zapornika ali pripornika. V preteklosti je veljalo, da ga na sodišče spremljata dva pravosodna policista, zdaj se zgodi, da ga na sodišče spre- mlja le eden. Nekateri jezni na sindikat A vsi pravosodni policisti se ne strinjajo z delom sin- dikata. Nekateri so iz njega celo izstopili. Med njimi je Miroslav Lavrič, dolgoletni pravosodni policist v Celju. »Iz sindikata sem izstopil pred leti, ker menim, da je ravno sindikat, ki bi moral ščititi delavce, pripomogel k poslabšanju delovnih razmer. Že ko je med drugim podprl kvartalno obračunavanje nadur, so se nam delovni »Med nami niso slabi odnosi, ampak dobri. Pomagamo si med seboj, si ›ščitimo hrbet‹, da lahko preživimo,« odgovarjajo celjski pravosodni policisti pravosodni ministrici Andreji Katič, ki je pred dnevi dejala, da so med zaposlenimi zaradi preobremenjenosti slabi medsebojni odnosi. Izgoreli zaposleni, zapori prenatrpani s tujci in varnostno tveganje Prekipelo tudi celjskim pravosodnim policistom Pravosodni policisti od pristojnih med drugim zah- tevajo takojšnjo obravnavo in sprejetje kolektivne pogodbe za Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij. S tem bi namreč bilo mogoče izbolj- šati status vseh zaposlenih v zaporskem sistemu. Zahteva- jo tudi čimprejšnjo odpravo plačnih anomalij v okviru nove plačne reforme, s čimer bo zagotovljena enakovredna obravnava vseh služb v za- porskem sistemu. »Katastrofalne razmere« »Konferenca Uprave RS za izvrševanje kazenskih sank- cij (URSIKS) slovensko vlado, ministrstvo za pravosodje in vodstvo Uprave RS za izvr- ševanje kazenskih sankcij že od septembra 2017 zelo jasno opozarja na neznosno prenatrpanost slovenskih zaporov in na kritično po- manjkanje pravosodnih poli- cistov ter drugih strokovnih delavcev v zavodih za presta- so preganjana po uradni dol- žnosti. Pravosodni policisti in drugi zaporski uslužbenci se soočajo z vsaj 600 obso- jenci več, kot je to v normal- nih razmerah,« je še dodal Verk. Zanimanja mladih ni Kot pravi Dejan Čelan, predsednik sindikata v celj- skem zaporu, delo pravoso- dnega policista za mlade ni več zanimivo, saj vidijo, da so zapori prezasedeni in v kako slabih pogojih delajo zaposleni. »Zapori so ab- solutno prezasedeni, kadra ni. Težave imamo z odzivi na razpise delovnih mest. Včasih so se na razpise za delovno mesto pravosodne- ga policista prijavljali mnogi, danes se zgodi, da prijav ni. Ves čas so za Celje razpisana tri prosta delovna mesta za pravosodne policiste, vendar ni zanimanja. Povprečna sta- rost pravosodnega policista v celjskem zaporu je 50 let, kar pomeni, da bodo ti ljudje čez 10 let odšli v pokoj. Razmere morajo biti rešene čim prej, ker je drugače vprašanje, kdo bo to delo opravljal čez nekaj let.« Čelan pravi, da je zaradi preobremenjenosti celjskih pravosodnih policistov ogro- mno nezadovoljstva. »Glede Že desetletja se govori tudi, da bo v Celju urejen nov zapor. Sedanji je v stavbi iz leta 1850. »Ko sem začel delati v Celju leta 1995, sem videl načrte za nov zapor. A ga danes še ni. Mislim, da tudi to, da bi uredili nov zapor v Celju, ni v interesu ni- kogar,« pravi pravosodni policist Miroslav Lavrič. Dejan Čelan, predsednik sindikata v celjskem zaporu: »Bojimo se, da se bo morala zgoditi tragedija, da bodo pristojni ukrepali, kajti če ne bodo, bodo že čez nekaj let nastale resne varnostne težave.« janje kazni zapora. Vodstvo sindikata državnih organov in Konferenca sindikata UR- SIKS ponovno ugotavljata, da slovenska politična oblast še vedno nima jasnega in primerno kritičnega odnosa do razmetavanja javnega de- narja, pregona korupcije in zlorab javnih pooblastil. Zato najverjetneje tudi še nima ti- stega nujnega pravega odno- sa do zaporskih uslužbencev in tudi do zapornikov, saj so oboji preobremenjeni zaradi prenatrpanosti zaporov. Pra- vosodni policisti preprosto nimajo prepotrebnega časa za normalen počitek in nor- malno socialno življenje ter seveda tudi ne za strokovno izobraževanje in usposablja- nje v borilnih veščinah, če- prav je vse našteto ključnega pomena za varno, strokovno in normalno delovanje slo- venskega zaporskega siste- ma,« je še pred protestom opozoril predsednik Sindika- ta državnih organov Slovenije Frančišek Verk. Zaradi preobilice nadur, ki naj bi bile opravljene v pov- sem neenakomerno razpore- jenem delovnem času, pra- vosodni policisti izgorevajo, se odrekajo normalnemu socialnemu in družinskemu življenju, poleg tega se nikoli ustrezno ne spočijejo, zato na delo pogosto prihajajo ne- pripravljeni za naloge, ki jih čakajo. »Naloge terjajo spo- čitega in borilno sposobnega ter strokovno usposobljene- ga pravosodnega policista, ki se je sposoben soočati z nevarnostmi, ki jih prinaša zelo raznolika, psihosocial- no zahtevna in tudi nevarna zaporska populacija, saj je več kot polovica zapornikov tujcev oziroma migrantov in njihovih tihotapcev, ki so zagrešili kazniva dejanja, ki Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 8, 20. februar 2025 AKTUALNO ZADETKI 5 -8 7 -5 10 -3 11 1 pogoji bistveno poslabšali, najbolj mladim kolegom. Mi vemo, s kakšnimi pričako- vanji smo prišli delat, mladi pa danes ne morejo verjeti, da bodo plače tako nizke in delovni pogoji tako slabi. Od sindikata bi tako pričakoval, da bi takšen protest organi- ziral lani novembra, ko se je vedelo, da nam bodo ukinili nekatere dodatke. Takrat bi bilo treba to storiti, ne pa zdaj samo zaradi ohranjanja lastne legitimnosti sindika- ta. Zdaj namreč vsi vidijo, da pravosodnih policistov ne more več nihče ustaviti, saj so razmere postale nevzdržne,« brez dlake na jeziku pravi La- vrič. Tujci polnijo zapore Omenil je tudi izjavo mini- strice za pravosodje Andre- je Katič, ki se je odzvala na napoved protesta. Takrat je dejala, da se zaveda, da vla- dajo med zaposlenimi zaradi preobremenjenosti in pre- velike zasedenosti zaporov slabi odnosi in da bo »treba organizirati kakšen piknik ali nogometno tekmo«. »Ne vem, kako bi razumel to njeno izjavo. Med nami, pravosodnimi policisti, ni slabega vzdušja, ker smo pravzaprav že brezvoljni. Drug drugemu pomagamo, ›ščitimo hrbet‹, da lahko pre- živimo. Včasih so nogometne tekme resda bile, tudi pikniki so bili, ampak to je bilo vča- sih. Zdaj tega ni več. Prepro- sto ni časa niti za osnovno usposabljanje, s katerim bi ohranjali delovno znanje bo- rilnih veščin ali streljanja, ne pa da bi šli na piknik,« pravi Lavrič in dodaja, da včasih izvršilna oblast uporabi be- sede in izjave, ki so do pravo- sodnih policistov tudi žaljive. Sogovornik še omeni, da nekateri predstavniki stroke v javnost podajo tudi podat- ke o tem, kdo od pripornikov ali obtoženih v odmevnih primerih je v katerih zapo- rih. Ti podatki predstavljajo varnostno tveganje tudi za pravosodne policiste, ki dela- jo v teh zaporih. Pravosodni policisti so sicer seznanjeni z varnostno oceno pripornikov oziroma zapornikov, a težavo v zadnjem času povzroča to, da je med zaprtimi osebami ogromno tujcev. Po neuradnih podatkih, ki smo jih izvedeli na protestu pravosodnih po- licistov v Celju, naj bi jih bilo skoraj polovica. »Ali mislite, da za vsakega vemo, ali je nevaren ali ne? To je igranje z našo varnostjo,« pravi Lavrič. Da zaprti ali priprti tujci, kar nekaj naj bi jih bilo z Med finalisti tudi BSH Hišni aparati Slovensko-nemška go- spodarska zbornica je minuli teden podelila na- grado nemškega gospo- darstva. Letos jo je prejelo podjetje za trženje zdravil in medicinskih pripomoč- kov Medis. Med finalisti so bili še Bayer, Mikro+Polo in BSH Hišni aparati Na- zarje. Slovensko-nemška gospo- darska zbornica (AHK Slove- nija) nagrade nemškega go- spodarstva podeljuje od leta 2014 za najboljše poslovne rezultate. Letošnja nagrada, ki jo je na osrednji slovesno- sti prejelo podjetje Medis, je bila namenjena prepoznava- nju zavezanosti ustvarjanju uglednega, vključujočega in trajnostno usmerjenega delovnega okolja. Komisija je sicer na podlagi prispelih prijav med finaliste uvrstila tudi podjetje BSH Hišni apa- rati Nazarje, ki je specializi- rano za razvoj in proizvo- dnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in napitkov. Omenjeno pod- jetje je kot del mednaro- dnega koncerna BSH Home Appliances s svojo prodajno službo v Ljubljani odgovor- no tudi za prodajo bele teh- nike v jugovzhodni Evropi. Je največji proizvajalec ma- lih gospodinjskih aparatov v Evropi. Konec leta 2023 je zaposlovalo približno 1.400 ljudi. SJ Bližnjega vzhoda, predsta- vljajo neko varnostno tvega- nje za zaposlene, pravi tudi pravosodna policistka Katja Gundelj: »Glede na to, da je toliko tujcev, nastane velika težava, ker ne razumemo, kaj se pogovarjajo med seboj. Tako se v zraku čuti napetost, možnost upora ali napada na pravosodnega policista. In točno to se je zgodilo dva me- seca nazaj. Mi se ne bojimo dela ali zaprtih oseb, bojimo se možnosti množičnih var- nostno tveganih dogodkov, do katerih lahko pride, zaradi česar se na delovnem mestu počutimo bolj ogrožene.« Uprava za izvrševanje ka- zenskih sankcij oziroma ministrstvo za pravosodje omogoča pravosodnim polici- stom učenje tujih jezikov, do zdaj naj bi šlo za nemščino ali italijanščino. »Toda ker so delovniki dolgi tudi po 12 ur, si težko prisoten na takšnih tečajih oziroma se težko osre- dotočiš, če si že prisoten. De- laš od jutra do večera, ko pri- deš domov, si psihično ›ubit‹,« še dodaja Gundljeva. Foto: Andraž Purg »Glede na to, da je toliko tujcev v zaporih, nastane težava, ker ne razumemo, kaj se pogovarjajo med seboj. Tako se v zraku čuti napetost, možnost upora ali napada na pravo- sodnega policista,« pravi pravoso- dna policistka Katja Gundelj. V celjskem zaporu je po besedah Čelana sistematiziranih 78 delovnih mest pravosodnih policistov. Ta trenutek bi jih potrebovali vsaj še deset. A ob tem opozarja, da je treba vedeti, da mora ob zaposlitvi pravosodni policist opraviti tudi usposabljanje in se dela priučiti, da lahko postane samostojno delovno opravilen na tem področju. »Tudi če bi danes dobili deset pravosodnih policistov, bo še vedno dve leti kriza,« pravi Čelan. Ministrica za pravosod- je Andreja Katič se je pred protestom uradno odzvala in dejala, da razume neje- voljo pravosodnih polici- stov. Napovedala je analizo plač in sistemske rešitve. Predlog za kolektivno pogodbo so že poslali na ministrstvo za javno upra- vo, ki je predlagalo ureditev tega področja s posebnim poglavjem znotraj ene ko- lektivne pogodbe. Če to ne bo dovolj, bodo vztrajali pri samostojni kolektivni po- godbi, je dejala ministrica, ki je napovedala, da bodo pogovori o tem že v tem te- dnu. Po besedah ministri- ce bodo na vse anomalije opozorili posebno vladno skupino, ki je pooblaščena za predlaganje ustreznih re- šitev. Dodatek za povečan obseg dela, ki je znašal 200 evrov bruto za pravosodne policiste in 150 evrov bruto za druge zaposlene, nado- mešča nov dodatek za delo s tujci, ki prinaša 10 od- stotkov na osnovno plačo, je pojasnil direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. Do- datek za tujce sicer pripada le tistim, ki delajo s tujci, ima pa predstojnik zavoda možnost dodatnega nagra- jevanja zaradi povečanega obsega dela, zato bodo teh 10 odstotkov prejeli vsi, je dodal. (STA) Pogovori že ta teden? Nov protest pravosodnih policistov zaenkrat ni izključen. »Bojim se, da je v Celju kar nekaj težav, a ne pridejo v javnost. Prav je, da jih šole v nekem obsegu zadržijo v povezavi s policijo in da ne pride vse v javnost, ampak teh težav je ogromno.« Nik Slemenšek, predsednik Dijaške skupnosti Celje »Naše poslanstvo je vzpod- bujanje mladih za znanost, še posebej pomembno nam je, da v teh poklicih izpo- stavimo ženske. Zato jim nudimo vzpodbudno okolje in jim radi pomagamo, če se morda sprašujejo, ali se odločiti za poklic v znan- stvenih vodah ali ne.« Andreja Erjavec, direktorica Tehnoparka Celje »Nismo igrali izvrstno, to je treba priznati, toda to je bila ena od tekem, ki jih pač moraš dobiti in ni po- membno, kako. Uresničili smo načrt.« Damir Grgić, trener ŽKK Cinkarne Celje »Vsekakor se mi zdi prav, da imamo ženske enakopraven položaj z moškimi. A včasih po mojem opažanju ven- darle preveč nosimo hlače, tako v dobese- dnem kot v prenesenem pomenu.« Barbara Repinšek, mo- dna oblikovalka »Zavedamo se, da bomo morali povečati skakalnico. Imeli smo že veliko izzivov. Ko smo se jih lotili, smo jih uspešno rešili. Dosedanjih posegov v infrastrukturo je bilo precej. Zakaj nam ne bi še enkrat uspelo?« Rajko Pintar, predsednik organizacijskega odbora tek- me svetovnega pokala v smu- čarskih skokih za ženske Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 8, 20. februar 2025 NAŠIH 80 LET Letos je prav posebno leto, ko naš časopis praznuje okro- glo obletnico. 2. junija 1945 je izšla prva številka časopisa z imenom Nova pot. Kasneje se je ime še večkrat spremenilo (Na delo, Naše delo, Savinjski vestnik), dolga leta ste naš časopis poznali pod imenom Celjski tednik, 12. decembra 1968 pa je prvič izšel kot Novi tednik in je to ime ohranil vse do danes. V tem času smo kljubovali mnogim spremembam, a ostali zvesti svoji osnovni nalogi, to je poročanju o lokalnem in regionalnem dogajanju. S ponosom obeležujemo to pomemb- no obletnico s prispevki, v katerih se bomo sprehodili skozi zgodovino našega in vašega časopisa. V vsaki številki vse do junija boste lahko prebirali zapise, ki obujajo spomine na preteklost. Veselimo se, da ostajate z nami. Leto 2025 je torej naše leto. Praznujmo ga skupaj. Da so knjige Kuharske bu- kve posledica izjemno uspe- šnih radijskih oddaj, ki jih je zasnovala Ivica Burnik, se spominja nekdanji odgovor- ni urednik Novega tednika in urednik omenjenih knjig Branko Stamejčič. »Oddaja je izjemno odmevala med go- spodinjci in gospodinjami, ki so prispevali svoje najljubše recepte za domače jedi. Teh receptov se je nabralo toliko, da jih je Ivica začela zbirati. Iz te zbirke so nastale prve Kuharske bukve Radia Celje.« Kot je Burnikova zapisala v uvodniku prve knjige, se je radijska oddaja Kuhajmo skupaj začela neko sredi- no dopoldne, ko je v oddaji poslušalce vprašala, kaj do- brega pripravljajo za kosilo. Odziv je bil presenetljiv in ponovil se je tudi naslednjo sredo. Samo v letu in pol so poslušalci prispevali kar 350 receptov. Ob tem so delili svoje izkušnje, izboljšave, domislice. In tudi zgodbice, ki so se jih spomnili ob kateri od jedi. Ivici Burnik se je v studiu včasih pridružila sode- lavka Majda Klanšek, učenka sestre Vendeline. »Radijski kuharji« so sestro Vendelino obiskali, bili deležni pohvale in nato še bolj zavzeto delili svoje kulinarične izkušnje na radijskih valovih. Izjemna naklada Po izdaji prve knjige se je radijska oddaja Kuhajmo sku- paj nadaljevala. Po besedah Stamejčiča je tudi po zaslugi knjižnega dela dobila še do- datne poslušalce in tako so v radijskem etru zaokrožili še novi recepti. »Odbiranje, kaj bomo uvrstili v knjigo in česa ne bomo, je postalo kar nekoliko težavno,« je dejal. Dodal je še, da so poslušal- ci to, kdo bo prispeval boljši recept za oddajo ali knjigo, Po sledeh uspešnih kuharskih bukev Kuhanje iz ljubezni je bilo prava uspešnica Danes so številni kuharski recepti le klik od nas. V ob- dobju, ko množice receptov še ni bilo mogoče najti na sve- tovnem spletu, smo se v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje lotili založniškega podviga, ki je doživel neverjeten uspeh. Na podlagi priljubljene radijske oddaje Kuhajmo skupaj, ki jo je pripravljala in vodila Ivica Burnik, smo leta 1999 izdali Kuharske bukve Radia Celje, v naslednjih letih so izšla še nadaljevanja. Kot je v uvodniku prve knji- ge zapisala Burnikova, je bila posebnost, da te kuharice niso napisali poklicni kuharji ali ugledni kulinarični stro- kovnjaki: »V njej so zbrani recepti, ki so si jih v oddajah izmenjali poslušalke in poslušalci Radia Celje, ki jim je bilo skupno to, da kuhajo iz ljubezni.« TINA STRMČNIK Kuharica, ki je niso napisali poklicni kuharji ali ugledni kulinarični strokovnjaki, tem- več so si recepte izmenjali poslušalke in poslušalci Radia Celje. V njej so bili zajeti znan- je in izkušnje gospodinj ter gospodinjcev. Po prvi knjigi je sledil še drugi del. Nato je sledila razkošnejša izdaja Kuharske bukve slovenskih gospodinj, v kateri so bili zbrani najboljši recepti iz obeh prejšnjih del. Po prvi knjigi je sledil še drugi del. Nato je sledila razkošnejša izdaja Naša medijska hiša je izdala še knjigi Kuharske bukve – vlaganje, shran- jevanje in zamrzovanje živil in Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Avtorica in voditeljica oddaje Kuhajmo skupaj Ivica Burnik (levo), v družbi mladih radovednih glav, ki so skupaj z mentorico obiskale Radio Celje. dojemali kot prestiž. Spomi- nja se, da so včasih s sode- lavci morali kakšen recept za- radi napak, ki so se pripetile poslušalcem, tudi popraviti. »Več nas je sedelo ob teh re- ceptih. Posvetovali smo se in recepte skrbno uredili. Tudi druga knjiga, ki je izšla leta 2000, je postala fantastična uspešnica.« Obe knjigi skupaj sta s ponatisi izšli v nakladi, ki je presegla deset tisoč izvo- dov in vsi so pošli. Najboljše iz obeh Leta 2004 je izšla knjiga z naslovom Kuharske bukve slovenskih gospodinj, v ka- teri so bili zbrani najboljši recepti iz obeh prejšnjih del. Pri tej kuharici je sodelovala še strokovnjakinja in dolgo- letna učiteljica kuharstva v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje Jožica Štruk. Ta je knjigo dopolnila z nekate- rimi recepti in s poglavjema o zdravi prehrani ter domačih zeliščih. Tako so lahko bralci spet izbirali med številnimi, včasih že napol pozabljenimi jedmi slovenske kuhinje. Do- bili so lahko ideje za slastne glavne mesne in zelenjavne jedi. Kot je ob izidu poudari- la Burnikova, je bil skupni imenovalec jedi, da je šlo za zalogaje, ki so bili pogosto na krožnikih ljudi. »Največkrat torej ne gre za visoko kulina- riko, ampak za veliko vredno domačnost, ki je ne zmore pričarati še tako ugledna hotelska kuhinja. Jed nikjer ne diši tako lepo kot doma, kjer jo pripravi nekdo, ki nas ima rad. Iz še tako prepro- stega obeda vejejo njegova ljubezen, skrb in upanje, da bomo zdaj ne samo siti, tem- več morda tudi zadovoljni.« Drobne zvijače in ljubeznive pripombe Zanimivo je, da se v odda- jo niso javljali le poslušalci s celjskega območja, ampak tudi poslušalci iz Maribora, Prekmurja, Koroške, Dolenj- ske in Gorenjske. Še ena za- nimivost je, da so imele vse tri kuharske knjige ob kon- cu tudi poglavje z naslovom Drobne zvijače. Šlo je prav- zaprav za številne ljubeznive pripombe, ki so jih k svojim receptom dodali poslušalci radia. Tako je na primer po- slušalec Tone svetoval, da je pecivo bolj rumeno, če rume- njak malce posolimo. Poslu- šalka Marija z Grobelnega je zaupala droben trik, da če- sen veliko lažje olupimo, če stroke prej prelijemo z vročo vodo. Gospa Ida iz Laškega je povedala, da jajca med kuhanjem ne počijo, če jih prej zavijemo v aluminijasto folijo … Nato še o zeliščih in vlaganju Kuharske knjige niso bile edini založniški podvig me- dijske hiše Novi tednik in Radio Celje. Logična posle- dica prejšnjih kuharskih uspešnic je bila knjiga Ku- harske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzo- vanje živil, ki je izšla leta 2005. To delo je bilo plod uspešnega sodelovanja s celjsko srednjo šolo za go- stinstvo in turizem. Števil- ne koristne nasvete in zlata pravila so z bralci delile Ro- mana Gričnik, Jožica Štruk in Magda Ravnjak. Na podlagi uspešne oddaje Zeleni val Radia Celje je leta 2006 izšla še knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Njeni av- torji so bili celjski lekarnar in eden najbolj znanih sloven- skih zeliščarjev mag. Boris Jagodič, dolgoletna novinar- ka Novega tednika in Radia Celje Mateja Podjed in kardi- olog Janez Tasič. Foto: arhiv Novega tednika in Radia Celje Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 8, 20. februar 2025 NAŠIH 80 LET Letos je prav posebno leto, ko naš časopis praznuje okro- glo obletnico. 2. junija 1945 je izšla prva številka časopisa z imenom Nova pot. Kasneje se je ime še večkrat spremenilo (Na delo, Naše delo, Savinjski vestnik), dolga leta ste naš časopis poznali pod imenom Celjski tednik, 12. decembra 1968 pa je prvič izšel kot Novi tednik in je to ime ohranil vse do danes. V tem času smo kljubovali mnogim spremembam, a ostali zvesti svoji osnovni nalogi, to je poročanju o lokalnem in regionalnem dogajanju. S ponosom obeležujemo to pomemb- no obletnico s prispevki, v katerih se bomo sprehodili skozi zgodovino našega in vašega časopisa. V vsaki številki vse do junija boste lahko prebirali zapise, ki obujajo spomine na preteklost. Veselimo se, da ostajate z nami. Leto 2025 je torej naše leto. Praznujmo ga skupaj. Da so knjige Kuharske bu- kve posledica izjemno uspe- šnih radijskih oddaj, ki jih je zasnovala Ivica Burnik, se spominja nekdanji odgovor- ni urednik Novega tednika in urednik omenjenih knjig Branko Stamejčič. »Oddaja je izjemno odmevala med go- spodinjci in gospodinjami, ki so prispevali svoje najljubše recepte za domače jedi. Teh receptov se je nabralo toliko, da jih je Ivica začela zbirati. Iz te zbirke so nastale prve Kuharske bukve Radia Celje.« Kot je Burnikova zapisala v uvodniku prve knjige, se je radijska oddaja Kuhajmo skupaj začela neko sredi- no dopoldne, ko je v oddaji poslušalce vprašala, kaj do- brega pripravljajo za kosilo. Odziv je bil presenetljiv in ponovil se je tudi naslednjo sredo. Samo v letu in pol so poslušalci prispevali kar 350 receptov. Ob tem so delili svoje izkušnje, izboljšave, domislice. In tudi zgodbice, ki so se jih spomnili ob kateri od jedi. Ivici Burnik se je v studiu včasih pridružila sode- lavka Majda Klanšek, učenka sestre Vendeline. »Radijski kuharji« so sestro Vendelino obiskali, bili deležni pohvale in nato še bolj zavzeto delili svoje kulinarične izkušnje na radijskih valovih. Izjemna naklada Po izdaji prve knjige se je radijska oddaja Kuhajmo sku- paj nadaljevala. Po besedah Stamejčiča je tudi po zaslugi knjižnega dela dobila še do- datne poslušalce in tako so v radijskem etru zaokrožili še novi recepti. »Odbiranje, kaj bomo uvrstili v knjigo in česa ne bomo, je postalo kar nekoliko težavno,« je dejal. Dodal je še, da so poslušal- ci to, kdo bo prispeval boljši recept za oddajo ali knjigo, Po sledeh uspešnih kuharskih bukev Kuhanje iz ljubezni je bilo prava uspešnica Danes so številni kuharski recepti le klik od nas. V ob- dobju, ko množice receptov še ni bilo mogoče najti na sve- tovnem spletu, smo se v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje lotili založniškega podviga, ki je doživel neverjeten uspeh. Na podlagi priljubljene radijske oddaje Kuhajmo skupaj, ki jo je pripravljala in vodila Ivica Burnik, smo leta 1999 izdali Kuharske bukve Radia Celje, v naslednjih letih so izšla še nadaljevanja. Kot je v uvodniku prve knji- ge zapisala Burnikova, je bila posebnost, da te kuharice niso napisali poklicni kuharji ali ugledni kulinarični stro- kovnjaki: »V njej so zbrani recepti, ki so si jih v oddajah izmenjali poslušalke in poslušalci Radia Celje, ki jim je bilo skupno to, da kuhajo iz ljubezni.« TINA STRMČNIK Kuharica, ki je niso napisali poklicni kuharji ali ugledni kulinarični strokovnjaki, tem- več so si recepte izmenjali poslušalke in poslušalci Radia Celje. V njej so bili zajeti znan- je in izkušnje gospodinj ter gospodinjcev. Po prvi knjigi je sledil še drugi del. Nato je sledila razkošnejša izdaja Kuharske bukve slovenskih gospodinj, v kateri so bili zbrani najboljši recepti iz obeh prejšnjih del. Po prvi knjigi je sledil še drugi del. Nato je sledila razkošnejša izdaja Naša medijska hiša je izdala še knjigi Kuharske bukve – vlaganje, shran- jevanje in zamrzovanje živil in Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Avtorica in voditeljica oddaje Kuhajmo skupaj Ivica Burnik (levo), v družbi mladih radovednih glav, ki so skupaj z mentorico obiskale Radio Celje. dojemali kot prestiž. Spomi- nja se, da so včasih s sode- lavci morali kakšen recept za- radi napak, ki so se pripetile poslušalcem, tudi popraviti. »Več nas je sedelo ob teh re- ceptih. Posvetovali smo se in recepte skrbno uredili. Tudi druga knjiga, ki je izšla leta 2000, je postala fantastična uspešnica.« Obe knjigi skupaj sta s ponatisi izšli v nakladi, ki je presegla deset tisoč izvo- dov in vsi so pošli. Najboljše iz obeh Leta 2004 je izšla knjiga z naslovom Kuharske bukve slovenskih gospodinj, v ka- teri so bili zbrani najboljši recepti iz obeh prejšnjih del. Pri tej kuharici je sodelovala še strokovnjakinja in dolgo- letna učiteljica kuharstva v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje Jožica Štruk. Ta je knjigo dopolnila z nekate- rimi recepti in s poglavjema o zdravi prehrani ter domačih zeliščih. Tako so lahko bralci spet izbirali med številnimi, včasih že napol pozabljenimi jedmi slovenske kuhinje. Do- bili so lahko ideje za slastne glavne mesne in zelenjavne jedi. Kot je ob izidu poudari- la Burnikova, je bil skupni imenovalec jedi, da je šlo za zalogaje, ki so bili pogosto na krožnikih ljudi. »Največkrat torej ne gre za visoko kulina- riko, ampak za veliko vredno domačnost, ki je ne zmore pričarati še tako ugledna hotelska kuhinja. Jed nikjer ne diši tako lepo kot doma, kjer jo pripravi nekdo, ki nas ima rad. Iz še tako prepro- stega obeda vejejo njegova ljubezen, skrb in upanje, da bomo zdaj ne samo siti, tem- več morda tudi zadovoljni.« Drobne zvijače in ljubeznive pripombe Zanimivo je, da se v odda- jo niso javljali le poslušalci s celjskega območja, ampak tudi poslušalci iz Maribora, Prekmurja, Koroške, Dolenj- ske in Gorenjske. Še ena za- nimivost je, da so imele vse tri kuharske knjige ob kon- cu tudi poglavje z naslovom Drobne zvijače. Šlo je prav- zaprav za številne ljubeznive pripombe, ki so jih k svojim receptom dodali poslušalci radia. Tako je na primer po- slušalec Tone svetoval, da je pecivo bolj rumeno, če rume- njak malce posolimo. Poslu- šalka Marija z Grobelnega je zaupala droben trik, da če- sen veliko lažje olupimo, če stroke prej prelijemo z vročo vodo. Gospa Ida iz Laškega je povedala, da jajca med kuhanjem ne počijo, če jih prej zavijemo v aluminijasto folijo … Nato še o zeliščih in vlaganju Kuharske knjige niso bile edini založniški podvig me- dijske hiše Novi tednik in Radio Celje. Logična posle- dica prejšnjih kuharskih uspešnic je bila knjiga Ku- harske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzo- vanje živil, ki je izšla leta 2005. To delo je bilo plod uspešnega sodelovanja s celjsko srednjo šolo za go- stinstvo in turizem. Števil- ne koristne nasvete in zlata pravila so z bralci delile Ro- mana Gričnik, Jožica Štruk in Magda Ravnjak. Na podlagi uspešne oddaje Zeleni val Radia Celje je leta 2006 izšla še knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Njeni av- torji so bili celjski lekarnar in eden najbolj znanih sloven- skih zeliščarjev mag. Boris Jagodič, dolgoletna novinar- ka Novega tednika in Radia Celje Mateja Podjed in kardi- olog Janez Tasič. Foto: arhiv Novega tednika in Radia Celje Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 8, 20. februar 2025 GOSPODARSTVO KREPITEV ZDRAVJA V EVROPI Z NextGenerationEU smo močnejši. Skupaj gradimo odpornejše sisteme zdravstvenega varstva. Z NextGenerationEU zagotavljamo dostopnejše storitve za preprečevanje in zdravljenje bolezni. Več informacij na: Družba Ernst in Yong (EY) Slovenija je izdala knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija. Med deset zgodb uspešnih slovenskih družinskih podjetij je uvrstila tudi skupino Marovt iz Stranic. Družba EY je na do- godku ob izidu knjige podelila tudi nagrado odlič- nosti za družinsko podjetje, ki jo je prejelo podjetje Kronoterm z Gomilskega. TINA STRMČNIK Družinska podjetja, ki sledijo najboljšim poslovnim praksam Še ena nagrada za Kronoterm EY Slovenija nudi družin- skim podjetjem podporne sto- ritve pri vprašanjih nasledstva glede organizacijskih, davč- nih, pravnih in drugih vidi- kov, kot tudi pri drugih vidi- kih razvoja in rasti. Vsako leto med družinskimi podjetji, ki sledijo najboljšim poslovnim praksam, izbere podjetje, ki mu podeli nagrado odličnosti. Tokrat je šla nagrada v roke podjetju Kronoterm, proizva- jalcu toplotnih črpalk. Slednje v visoko konkurenčni panogi dosega odlične rezultate. Ima več kot 110 tisoč uporabnikov na domačem trgu ter na 18 tu- jih trgih. Neodvisna komisija (v se- stavi prof. dr. Boštjan Anton- čič, Ekonomska fakulteta UL, mag. Edita Krajnović, Medi- ade, in predsednik komisije Matjaž Čadež, ustanovitelj podjetij Halcom ter MBILLS) je v obrazložitvi zapisala, da je Kronotermova zgodba navdih za generacije in vzor, kako družinsko podjetništvo pomembno prispeva k ra- zvoju slovenske in evropske gospodarske, tehnološke in družbene krajine. Kolektiv tega podjetja z Gomilskega danes uspešno vodi druga generacija, Bogdan Krono- všek, obdan z družinskimi člani. »Kronotermov sodo- ben laboratorij, vreden več kot pol milijona evrov, ni le tehnološki biser. Je tudi orod- je, s katerim postavljajo nove standarde v energetski učin- kovitosti. S spojem trajnostne naravnanosti in tehnološke naprednosti neustavljivo kre- pijo svoj tržni položaj,« so še dodali. EY nagrado odlično- sti za družinsko podjetje sta doslej s Celjskega prejeli pod- jetji Vivapen in KLS Ljubno. Pomen družinskih podjetij Skupina EY Slovenija, ki je od leta 2014 zbrala že sto zgodb družinskih podjetij, je v tokratno revijo uvrsti- la zgodbo skupine Marovt, ki ima pod svojim okriljem pet povezanih družb, in si- cer podjetja Marovt, MTEH, Inkolteh, Aklimat in Enset. Omenjena podjetja se po- svečajo visokokakovostne- mu kovanju, avtomatizaciji in robotizaciji proizvodnje, IT-arhitekturi, izdelavi di- zajnerskih aluminijastih radiatorjev ter proizvodnji kovinskih konstrukcij za na- mestitev sončnih celic. Družba EY Slovenija meni, da so tovrstna podjetja vital- nega pomena za trajnostni ra- zvoj domačega gospodarstva, saj ustvarjajo delovna mesta in spodbujajo gospodarsko rast, ob čemer ohranjajo in krepijo lokalne skupnosti. Se pa mnoga družinska podjetja pri nas spopadajo z izzivi na področju generacijskega pre- nosa lastništva in upravljanja podjetij. Družinsko podjetje Kronoterm je prejelo EY-nagrado odličnosti. (Foto: Jani Ugrin) Skupina EY Slovenija, ki je od leta 2014 zbrala že sto zgodb družinskih podjetij, je v tokratno revijo uvrsti- la zgodbo skupine Marovt. (Foto: arhiv podjetja Marovt) Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 8, 20. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Posodobitev semaforjev za slepe in slabovidne CELJE – Celjska občina je začela nadgradnjo semaforjev z zvočno signalizacijo na Mariborski cesti, s čimer želi izboljšati pogoje za varnejše gibanje slepih in slabovidnih kot udeležencev v prometu. Gre za projekt, ki ga občina uresničuje v skladu s cilji Akcijskega načrta za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Mestni občini Celje ter na pobudo Medobčin- skega društva slepih in slabovidnih Celje. Zvočna signalizacija na semaforjih predstavlja pomembno pomagalo ljudem z okvaro vida, da se lažje orientirajo in gibljejo na prehodih za pešce, se počutijo bolj varne v prometu in bolj vključene v vsakdanji ritem življenja. »Projekt nadgradnje, ki ga izvaja družba Elektrosignal Celje, smo začeli na Mariborski cesti in doslej nadgradili semaforje na križiščih na odseku od izvoza Center na štajerski avtocesti do križi- šča Mariborske z Dečkovo cesto. Celotno območje Mariborske ceste od severa proti jugu bo predvidoma nadgrajeno v mesecu dni,« pravijo v občini. V tehničnem smislu gre za zamenjavo dosedanjih tipk za zvočno signalizacijo z novejšimi tipkami za slepe in slabovidne. Te omogočajo zvočno signalizacijo z možnostjo nastavitve avtomatske glasnosti glede na hrup okolice in reliefne simbole, iz katerih lahko slabovidna oseba razbere število prometnih pasov in smer prečkanja vozišča. Namestitev sodobnejših tipk praviloma zahteva tudi položitev posebnih signalnih kablov, treba je opraviti tudi nove meritve. SŠol Predračunska vrednost nadgradnje je ocenjena na nekaj več kot 92 tisoč evrov. (Foto: MOC) Svetniki so tudi ….  … sprejeli spremembe odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov v mestni svet in za volitve župana Mestne občine Celje. Sprememba odloka sledi analizi Ministrstva RS za javno upravo, ki je pokazala, da je v 1. in 3. volilni enoti v Celju delež odstopanja od matematične enakosti volilnih enot v občini ta- kšen, da bi lahko sedanja ureditev predstavljala kršitev načela enakosti volilne pravice. S spremembo odloka je tako Mestna četrt Lava prestavljena iz 1. v 3. volilno enoto.  … potrdili imenovanje predstavnikov občine v svete javnih zavodov Poklicne gasilske enote Celje, Osrednje knjižnice Celje, Zdravstvenega doma Celje, IV. osnovne šole Celje, Ekonomske šole Celje ter v nadzorni svet Nepremičnin Celje.  … sprejeli sklep o ugotovitvi javne koristi za obnovo Ulice he- roja Šarha. Občina želi zagotoviti zemljišča za obnovo občinske ceste. Obnova Ulice heroja Šarha je nujna in v javno korist. Za izvedbo projekta občina potrebuje del zemljišča, ki je v zasebni lasti. Gre za začetek razlastitve, ki se je, kot pravijo v občini, poslužujejo zgolj v skrajnem primeru, ko sporazumni dogovor kljub več poskusom ni mogoč. Sprejet sklep omogoča začetek razlastitvenega postopka za takšen skrajni primer, ko sporazu- mna pridobitev lastninske pravice ne bi bila mogoča.  … razpravljali o poročilu o delu Gasilske zveze Celje. V njem je navedeno, da je bilo lani delo Gasilske zveze Celje in prostovolj- nih gasilskih društev v občini na področju posredovanj precej manj stresno in naporno kot v letu 2023, ki so ga zaznamovale velike naravne nesreče. Sicer pa je bilo leto 2024 zelo dejavno za prostovoljne gasilce. V minulem letu je bilo izvedenih 178 posredovanj, v katerih so gasilci preživeli skoraj 14 tisoč ur ter skupaj opravili 65 tisoč ur prostovoljnega dela. Med večjimi naložbami so tri nova gasilska vozila za PGD Ljubečna ter PGD Trnovlje in PGD Lopata. Kdo bodo prejemniki občinskih priznanj? Svetniki praviloma na svoji prvi seji v letu potrju- jejo tudi prejemnike najvišjih občinskih priznanj, celjskih grbov. Zdaj je znano, kdo jih bo tudi prejel na slovesnosti ob občinskem prazniku. Prvi letošnji prejemnik zlatega grba bo Danijel Jagrič za arhitekturni prispevek in vrsto uspešno izvedenih projektov, ki so postali pomembni simboli s prepo- znavnimi arhitekturnimi značilnostmi. Drugi preje- mnik zlatega grba bo dr. Radko Komadina, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje, in sicer za svoje ak- tivno delovanje in prispevek k ustanovitvi Kampusa Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v Splošni bolnišnici Celje. Zlati grb bo prejel še Vili Poznik za dosežke na področju inovacij, trajnostnih rešitev in razvoja tehnologij. Dobitniki srebrnega celjskega grba bodo Uroš Kranjc za delovanje pri izvajanju projekta Celostne podobe ženskega košarkarskega kluba Celje in pri promociji ženske košarke ter Avguštin Penič za inovativne reši- tve pri razvoju svetovno znanih glasbenih pripomoč- kov ter za 40-letno delovanje podjetja Viva la Musica. Prejemnika srebrnega grba bosta še Vladimira Skale zaradi zasnove in izvedbe Pravljične dežele, ter celjska območna enota Rdečega križa Slovenije za nesebično humanitarnost. Bronasti grb bodo prejeli Špela Strašek zaradi oži- vljanja klobučarske obrti, Mateja Zorko Pavšar in Alen Pavšar za uspehe na področju filmske produkcije, Rudi Rudnik za uspešno podjetniško pot in odgovoren od- nos do zaposlenih, spletni portal V Celu dogaja pa za desetletno uspešno delovanje. Kristalni grb bosta pre- jeli Maša Krajnc in Pia Žižek za študijsko odličnost. CELJE – Kaj bodo ugotovili inšpektorji in ali bodo pisali kazni tudi lastnikom stanovanj? O (ne)urejenih celjskih zakloniščih Celjski svetniki so se pred dnevi sestali na prvi le- tošnji seji. Med drugim so potrdili predlog trinajstih nominirancev za letošnje celjske grbe in spremembe odloka o določitvi volilnih enot za volitve v mestni svet in župana Mestne občine Celje. Nekaj več govora sve- tnikov na seji je bilo tokrat namenjenega (ne)urejeno- sti zaklonišč v mestni občini Celje. Ta namreč niso vsa v lasti občine, ampak jih upravljajo ustanove, podjetja in tudi lastniki stanovanj. Vsa zaklonišča v Sloveniji, kar pomeni tudi v Celju, bodo do aprila pod drobno- gledom inšpekcije. Bodo upravljavci kaznovani? SIMONA ŠOLINIČ Tema o zakloniščih je bila na seji odprta pri poročilu o lanskem delu civilne zaščite celjske občine. Zaklonišč naj bi bilo v občini 96, devet jih je v lasti občine. Ta je lani uredi- la dve, in sicer v Šaranovičevi in Trubarjevi ulici, letos naj bi uredila zaklonišči v Vrun- čevi in Kocenovi ulici, nato vsako nadaljnje leto še dve. Za ureditev drugih zaklonišč so zadolženi lastniki oziroma upravljavci. Prav tako bodo inšpektorji do aprila pregle- dali vsa zaklonišča v Slove- niji, torej tudi v Celju. Bodo morali plačati lastniki stanovanj? Lastniki zaklonišč so dolžni poskrbeti za njihov pregled. Namen letošnjega inšpekcijskega pregleda za- klonišč ni kaznovanje upra- vljavcev, ampak ocena stanja in priprava načrta ureditve. Civilna zaščita ob tem že poziva državo, naj pomaga s sofinanciranjem ureditve predvsem tistih zaklonišč, ki so v lasti lastnikov stano- vanj v posameznih naseljih oziroma ustanov, kot so šole ali podjetja. Namembnost nekaterih zaklonišč je bila v zadnjih desetletjih spre- menjena, nekatera so v zelo slabem stanju, zato je vpraša- nje, kako jih bodo lastniki in organizacije lahko obnovili, zato bo pomoč države nujna, so opozorili nekateri svetni- ki. Letos je predviden tudi tako imenovan »stresni test« oziroma vaja, v katero bodo vključeni tudi občani. S tem bi preverili, ali tudi oni vedo, kako ravnati v primeru, ko je uporaba zaklonišč nujna. Lani manj naravnih nesreč V poročilu o lanskem delu celjske civilne zaščite je zapi- sano, da je bilo delo v začetku lanskega leta še vedno usmer- jeno v odpravljanje posledic neurij in poplav leta 2023. Lani je civilna zaščita izvedla tudi dvodnevno vajo na temo potresa. V njej je sodelovalo več kot 650 pripadnikov reše- valnih enot, služb, šolarjev. Poleg dodatnega izobraževa- nja je civilna zaščita lani po- skrbela tudi za nadgradnjo informatike in komunikacije. Civilna zaščita je lani izdelala dve novi oceni ogroženosti, in sicer zaradi terorizma in ob jedrski ali radiološki nesreči. Kot je dejal poveljnik celjske civilne zaščite Jože Plešnik, je bilo leto 2024, kar zadeva obsežnejše naravne nesreče, bolj umirjeno. Večje neurje je občino prizadelo septembra in povzročilo zalitje objektov, cest in podvozov, sprožilo je tudi nekaj zdrsov zemljine. Povzročena škoda je presegla 326 tisoč evrov. Še pred tem je aprila občino prizadela po- zeba, ki je v trajnih nasadih povzročila škode za več kot sto tisoč evrov. Foto: Andraž Purg S stanjem zaklonišč in z njihovim urejanjem v zadnjih desetletjih se na splošno Celje in Slovenija ne moreta pohvaliti. Obnoviti bo treba tudi oznake. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 8, 20. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Posodobitev semaforjev za slepe in slabovidne CELJE – Celjska občina je začela nadgradnjo semaforjev z zvočno signalizacijo na Mariborski cesti, s čimer želi izboljšati pogoje za varnejše gibanje slepih in slabovidnih kot udeležencev v prometu. Gre za projekt, ki ga občina uresničuje v skladu s cilji Akcijskega načrta za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Mestni občini Celje ter na pobudo Medobčin- skega društva slepih in slabovidnih Celje. Zvočna signalizacija na semaforjih predstavlja pomembno pomagalo ljudem z okvaro vida, da se lažje orientirajo in gibljejo na prehodih za pešce, se počutijo bolj varne v prometu in bolj vključene v vsakdanji ritem življenja. »Projekt nadgradnje, ki ga izvaja družba Elektrosignal Celje, smo začeli na Mariborski cesti in doslej nadgradili semaforje na križiščih na odseku od izvoza Center na štajerski avtocesti do križi- šča Mariborske z Dečkovo cesto. Celotno območje Mariborske ceste od severa proti jugu bo predvidoma nadgrajeno v mesecu dni,« pravijo v občini. V tehničnem smislu gre za zamenjavo dosedanjih tipk za zvočno signalizacijo z novejšimi tipkami za slepe in slabovidne. Te omogočajo zvočno signalizacijo z možnostjo nastavitve avtomatske glasnosti glede na hrup okolice in reliefne simbole, iz katerih lahko slabovidna oseba razbere število prometnih pasov in smer prečkanja vozišča. Namestitev sodobnejših tipk praviloma zahteva tudi položitev posebnih signalnih kablov, treba je opraviti tudi nove meritve. SŠol Predračunska vrednost nadgradnje je ocenjena na nekaj več kot 92 tisoč evrov. (Foto: MOC) Svetniki so tudi ….  … sprejeli spremembe odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov v mestni svet in za volitve župana Mestne občine Celje. Sprememba odloka sledi analizi Ministrstva RS za javno upravo, ki je pokazala, da je v 1. in 3. volilni enoti v Celju delež odstopanja od matematične enakosti volilnih enot v občini ta- kšen, da bi lahko sedanja ureditev predstavljala kršitev načela enakosti volilne pravice. S spremembo odloka je tako Mestna četrt Lava prestavljena iz 1. v 3. volilno enoto.  … potrdili imenovanje predstavnikov občine v svete javnih zavodov Poklicne gasilske enote Celje, Osrednje knjižnice Celje, Zdravstvenega doma Celje, IV. osnovne šole Celje, Ekonomske šole Celje ter v nadzorni svet Nepremičnin Celje.  … sprejeli sklep o ugotovitvi javne koristi za obnovo Ulice he- roja Šarha. Občina želi zagotoviti zemljišča za obnovo občinske ceste. Obnova Ulice heroja Šarha je nujna in v javno korist. Za izvedbo projekta občina potrebuje del zemljišča, ki je v zasebni lasti. Gre za začetek razlastitve, ki se je, kot pravijo v občini, poslužujejo zgolj v skrajnem primeru, ko sporazumni dogovor kljub več poskusom ni mogoč. Sprejet sklep omogoča začetek razlastitvenega postopka za takšen skrajni primer, ko sporazu- mna pridobitev lastninske pravice ne bi bila mogoča.  … razpravljali o poročilu o delu Gasilske zveze Celje. V njem je navedeno, da je bilo lani delo Gasilske zveze Celje in prostovolj- nih gasilskih društev v občini na področju posredovanj precej manj stresno in naporno kot v letu 2023, ki so ga zaznamovale velike naravne nesreče. Sicer pa je bilo leto 2024 zelo dejavno za prostovoljne gasilce. V minulem letu je bilo izvedenih 178 posredovanj, v katerih so gasilci preživeli skoraj 14 tisoč ur ter skupaj opravili 65 tisoč ur prostovoljnega dela. Med večjimi naložbami so tri nova gasilska vozila za PGD Ljubečna ter PGD Trnovlje in PGD Lopata. Kdo bodo prejemniki občinskih priznanj? Svetniki praviloma na svoji prvi seji v letu potrju- jejo tudi prejemnike najvišjih občinskih priznanj, celjskih grbov. Zdaj je znano, kdo jih bo tudi prejel na slovesnosti ob občinskem prazniku. Prvi letošnji prejemnik zlatega grba bo Danijel Jagrič za arhitekturni prispevek in vrsto uspešno izvedenih projektov, ki so postali pomembni simboli s prepo- znavnimi arhitekturnimi značilnostmi. Drugi preje- mnik zlatega grba bo dr. Radko Komadina, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje, in sicer za svoje ak- tivno delovanje in prispevek k ustanovitvi Kampusa Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v Splošni bolnišnici Celje. Zlati grb bo prejel še Vili Poznik za dosežke na področju inovacij, trajnostnih rešitev in razvoja tehnologij. Dobitniki srebrnega celjskega grba bodo Uroš Kranjc za delovanje pri izvajanju projekta Celostne podobe ženskega košarkarskega kluba Celje in pri promociji ženske košarke ter Avguštin Penič za inovativne reši- tve pri razvoju svetovno znanih glasbenih pripomoč- kov ter za 40-letno delovanje podjetja Viva la Musica. Prejemnika srebrnega grba bosta še Vladimira Skale zaradi zasnove in izvedbe Pravljične dežele, ter celjska območna enota Rdečega križa Slovenije za nesebično humanitarnost. Bronasti grb bodo prejeli Špela Strašek zaradi oži- vljanja klobučarske obrti, Mateja Zorko Pavšar in Alen Pavšar za uspehe na področju filmske produkcije, Rudi Rudnik za uspešno podjetniško pot in odgovoren od- nos do zaposlenih, spletni portal V Celu dogaja pa za desetletno uspešno delovanje. Kristalni grb bosta pre- jeli Maša Krajnc in Pia Žižek za študijsko odličnost. CELJE – Kaj bodo ugotovili inšpektorji in ali bodo pisali kazni tudi lastnikom stanovanj? O (ne)urejenih celjskih zakloniščih Celjski svetniki so se pred dnevi sestali na prvi le- tošnji seji. Med drugim so potrdili predlog trinajstih nominirancev za letošnje celjske grbe in spremembe odloka o določitvi volilnih enot za volitve v mestni svet in župana Mestne občine Celje. Nekaj več govora sve- tnikov na seji je bilo tokrat namenjenega (ne)urejeno- sti zaklonišč v mestni občini Celje. Ta namreč niso vsa v lasti občine, ampak jih upravljajo ustanove, podjetja in tudi lastniki stanovanj. Vsa zaklonišča v Sloveniji, kar pomeni tudi v Celju, bodo do aprila pod drobno- gledom inšpekcije. Bodo upravljavci kaznovani? SIMONA ŠOLINIČ Tema o zakloniščih je bila na seji odprta pri poročilu o lanskem delu civilne zaščite celjske občine. Zaklonišč naj bi bilo v občini 96, devet jih je v lasti občine. Ta je lani uredi- la dve, in sicer v Šaranovičevi in Trubarjevi ulici, letos naj bi uredila zaklonišči v Vrun- čevi in Kocenovi ulici, nato vsako nadaljnje leto še dve. Za ureditev drugih zaklonišč so zadolženi lastniki oziroma upravljavci. Prav tako bodo inšpektorji do aprila pregle- dali vsa zaklonišča v Slove- niji, torej tudi v Celju. Bodo morali plačati lastniki stanovanj? Lastniki zaklonišč so dolžni poskrbeti za njihov pregled. Namen letošnjega inšpekcijskega pregleda za- klonišč ni kaznovanje upra- vljavcev, ampak ocena stanja in priprava načrta ureditve. Civilna zaščita ob tem že poziva državo, naj pomaga s sofinanciranjem ureditve predvsem tistih zaklonišč, ki so v lasti lastnikov stano- vanj v posameznih naseljih oziroma ustanov, kot so šole ali podjetja. Namembnost nekaterih zaklonišč je bila v zadnjih desetletjih spre- menjena, nekatera so v zelo slabem stanju, zato je vpraša- nje, kako jih bodo lastniki in organizacije lahko obnovili, zato bo pomoč države nujna, so opozorili nekateri svetni- ki. Letos je predviden tudi tako imenovan »stresni test« oziroma vaja, v katero bodo vključeni tudi občani. S tem bi preverili, ali tudi oni vedo, kako ravnati v primeru, ko je uporaba zaklonišč nujna. Lani manj naravnih nesreč V poročilu o lanskem delu celjske civilne zaščite je zapi- sano, da je bilo delo v začetku lanskega leta še vedno usmer- jeno v odpravljanje posledic neurij in poplav leta 2023. Lani je civilna zaščita izvedla tudi dvodnevno vajo na temo potresa. V njej je sodelovalo več kot 650 pripadnikov reše- valnih enot, služb, šolarjev. Poleg dodatnega izobraževa- nja je civilna zaščita lani po- skrbela tudi za nadgradnjo informatike in komunikacije. Civilna zaščita je lani izdelala dve novi oceni ogroženosti, in sicer zaradi terorizma in ob jedrski ali radiološki nesreči. Kot je dejal poveljnik celjske civilne zaščite Jože Plešnik, je bilo leto 2024, kar zadeva obsežnejše naravne nesreče, bolj umirjeno. Večje neurje je občino prizadelo septembra in povzročilo zalitje objektov, cest in podvozov, sprožilo je tudi nekaj zdrsov zemljine. Povzročena škoda je presegla 326 tisoč evrov. Še pred tem je aprila občino prizadela po- zeba, ki je v trajnih nasadih povzročila škode za več kot sto tisoč evrov. Foto: Andraž Purg S stanjem zaklonišč in z njihovim urejanjem v zadnjih desetletjih se na splošno Celje in Slovenija ne moreta pohvaliti. Obnoviti bo treba tudi oznake. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 8, 20. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ROGAŠKA SLATINA – V Zdravstveni postaji (ZP) Rogaška Slatina je 1. febru- arja nehala delati zdravnica družinske medicine, zara- di česar je brez izbranega osebnega zdravnika ostalo približno 1.400 bolnikov. Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, pod okriljem katerega deluje omenjena ZP, je zanje vzpostavil am- bulantno za neopredeljene. Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah se sooča s pomanj- kanjem kadrov na področju splošne medicine, pediatrije in urgentne medicine. Di- rektor te zdravstvene usta- nove mag. Anton Zidar je povedal, da je ZD Šmarje pri Jelšah iskal nadomestnega zdravnika za slatinsko zdra- vstveno postajo, vendar ga ob vseslovenskem pomanjkanju zdravnikov ni našel. Trenutno v omenjeni zdravstveni posta- ji pod okriljem zdravstvenega doma delata dve ambulanti družinske medicine, trije zdravniki so koncesionarji. ZD Šmarje pri Jelšah je s po- močjo zdravstvenega mini- strstva za ZP Rogaška Slatina pridobili dodatno ambulanto za neopredeljene, in sicer v obsegu 0,5 tima. Ambulan- ta deluje od 10. februarja in je namenjena bolnikom, ki so zaradi odhoda zdravnice ostali brez izbranega oseb- nega zdravnika. Zdravstve- no oskrbo bodo zagotavljali zdravniki iz ZD Šmarje pri Je- lšah, ki bodo to delo opravljali poleg svojih rednih ambulant. Ambulanta deluje v istih pro- storih, v katerih je delovala nekdanja zdravnica, njen de- lovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 12. ure in ob petkih od 12. do 16. ure. Zidar je pojasnil, da bo zdravstveno ministrstvo vsake tri mesece naredilo analizo in ocenilo, ali je ambulanta za neopredelje- ne še potrebna ali ne. ZD Šmarje pri Jelšah bo na trgu še iskal zdravnika za sla- tinsko zdravstveno postajo. Ker ima ta javni zavod trenu- tno nekaj specializantov, ki bodo v prihodnjem obdobju končali specializacije, Zidar upa, da bo kdo od njih pre- vzel proste ambulante. TS Stara šola bo osvežena ŠMARJE PRI JELŠAH – Občina obnavlja fasado tako imenovane stare šole v Lem- bergu. Naložba je ocenjena na približno 170 tisoč evrov, a bodo stroški zaradi potre- be po nekaterih dodatnih delih verjetno še nekoliko višji. Župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš je po- vedal, da je v Lembergu že ogromno obnovljenih starih zgradb, staro šolo, ki je prav tako pomembna z vidika kul- turne dediščine, pa je že naje- dal zob časa. »Zdi se mi prav, da uredimo okolico, obnovi- mo fasado, zamenjamo nekaj oken in obnovimo vhodni portal. Vse to bo prispevalo k videzu kraja in njegovemu razvoju.« Dodal je, da so se pojavile še potrebe po neka- terih dodatnih delih, in sicer je treba električne napeljave prestaviti pod zemljo, urediti drenaže in podobno. Po bese- dah župana občinska uprava za prostore sicer še ni našla primerne vsebine, čeprav o tem že dolgo razmišlja. Tre- nutno v prostorih stare šole deluje krajevna skupnost, del prostorov ima v uporabi mlad podjetnik, ki tam ustvarja, sli- ka in oblikuje. »Morda bodo zanimanje za prostore izrazi- li še drugi manjši podjetniki, kar bi se mi zdela dobra reši- tev,« je še dejal Čakš. TS Odšla je še ena zdravnica Stara šola bo kmalu obnovljena, o njeni vsebini občina še nima jasnih načrtov. (Foto: Občina Šmarje pri Jelšah) Območje ob Bobrovem centru bo kmalu bogatejše še za park Nimno. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Občinski svetniki Občine Rogaška Slatina so novembra lani sprejeli proračun, ki za letos predvideva 17 milijonov evrov prihodkov. 56 odstotkov proračuna oz. 9,5 milijona evrov je predvidenih za tekoče odhodke, 44 odstotkov oz. 7,5 milijona evrov za naložbene odhodke in transferje. Občina je za osem projektov pridobila tri milijone evrov dodatnega sofi nanciranja iz različnih državnih ali evropskih virov. S pomočjo sofi nanciranja želi med drugim v Kostrivnici urediti pumptrack, v naselju Žibernik predvideva pasji park, v bližini Bobrovega centra načrtuje park Nimno. TINA STRMČNIK Obetajo se pumptrack, pasji park in park Nimno bo zraven uredila 22 parkir- nih mest. Slednja ne bodo na voljo le obiskovalcem pasjega parka, ampak tudi stanoval- cem bližnjih večstanovanjskih stavb. Uredila bo še pešpot od novega parkirišča do pasjega parka ter poskrbela za presta- vitev otroškega igrišča. Naložba je ocenjena na 120 tisoč evrov, občina si obeta 88 tisoč evrov sofi nanciranja z razpisa Lokal- ne akcijske skupine Obsotelje in Kozjansko. Nove vsebine v Vonarju Ponudbo Bobrovega cen- tra, ki ga je občina v Vonarju zgradila pred dvema letoma, bo v prihodnjih letih dopol- nil park Nimno, ki ga Občina Rogaška Slatina načrtuje kot nov turistični produkt. Park v bližini kolesarske povezave Podčetrtek–Rogaška Slatina bo omogočal preživljanje prostega časa v naravi ter izobraževalne dejavnosti, povezane z ohranja- njem narave. V parku je predvidena gra- dnja 830 metrov učne poti, ki bo opremljena z različnimi tablami s podrobnejšimi infor- macijami o rastlinskem in žival- skem svetu na tem območju. Predvidene so še razširitve poti ter učilnica na prostem. Občina je naložbo, katere vrednost je ocenjena na 300 tisoč evrov, prijavila na razpis Lokalne akcijske skupine Obsotelje in Kozjansko. Za projekt si obeta 87 tisoč evrov sofi nanciranja. Za ljubitelje adrenalina Ob Podružnični osnovni šoli Kostrivnica je občina pred dvema letoma zgradila športni park z igriščem za odbojko na mivki, z otroškim igriščem z igrali, prenovila je še igrišče za mali nogomet z umetno travo. V prihodnosti v bližini načrtuje manjši poligon za pumptrack s površino približno 100 kvadra- tnih metrov. Predviden je vzho- dno od tamkajšnjega nogome- tnega igrišča, na območju med cesto in šolsko potjo. T udi za to naložbo je občina uspela prido- biti dodatno sofi nanciranje. Po besedah slatinskega žu- pana mag. Branka Kidriča so v občinski upravi dolgo raz- mišljali o izbiri mesta za pasji park. Za Žibernik so se odlo- čili, saj je to eno od naselij z največjo gostoto prebivalcev. Pasji park se bo razprostiral na površini, veliki približno 450 kvadratnih metrov. Občina Občani, ki so ostali brez izbrane zdravnice, imajo v slatinski zdravstveni postaji na voljo ambulanto za neopredeljene. (Foto: Andraž Purg) ROGAŠKA SLATINA – S pomočjo so nanciranj do vsebin za ljubitelje gibanja, narave in psov Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 8, 20. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Zaradi gradbenih del na av- tocestnem odseku Slovenske Konjice–Dramlje bo od začetka marca promet potekal po de- snem robu smernega vozišča proti Ljubljani, pri čemer bo zaprt le odstavni pas. Do spre- membe bo prišlo konec marca, ko bo promet organiziran po sistemu dveh prometnih pasov v smeri povečanega prometa in enega v nasprotni smeri. Kot še pojasnjujejo v Darsu, bosta v jutranjih konicah dva prome- tna pasova odprta proti Ljublja- ni, en prometni pas bo odprt proti Mariboru. V popoldan- skih konicah bo obratno. Med delavniki bo prometna ureditev prilagojena že od zgodnjih ju- tranjih ur in ob koncih tedna glede na pričakovane prometne obremenitve. Kako bo poleti? Promet na avtocesti bo naj- bolj moten od konca junija SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske doline (SSD), ki ga sestavljajo občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, je objavilo razpis za podelitev nagrad in priznanj Inovator leta SSD 2024 v kategorijah patenti, izboljšave izdelkov in izboljšave tehnoloških postopkov. Razvojna agencija Savinja sprejema prijave na razpis do 14. aprila. Vseh šest občin Spodnje Savinjske doline z razpisom Inovator leta Spodnje Savinjske doline že 13. leto zapored spodbuja lokalne inovatorje in podjetja k iskanju inovacij. Inovativnosti namreč ne predstavljajo zgolj novi izdelki, postopki ali storitve, temveč je dovolj že izboljšanje nekega produkta, načina njegove proizvodnje ali njegove predstavitve novemu trgu na drugačen, inovativen način. Razpis Inovator leta SSD je sicer med tovrstnimi spodbudami v slovenskem prostoru že sam po sebi nekakšna inovacija, saj so na njem nagrade podeljene tudi v denarni obliki in so po višini primerljive s povprečno slovensko menedžersko plačo. Priznanja in nagrade bodo tako letos podelili najboljšim petim inovacijam. Za Inovatorja leta SSD 2024 lahko kandidirajo fi zične osebe – avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec – ali fi zič- ne osebe – avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in udejanjili na območju teh občin in s svojo inovacijo še niso kandidirali na tem razpisu. Celoten razpis je na voljo na spletni strani Razvojne agencije Savinja. SJ Za boljše turistično doživetje ŽALEC – Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije do konca marca organizira brezplačna interaktivna usposabljanja. Ta bodo turističnim delavcem pomagala pri oblikovanju petzvezdičnih doživetij v dolini zelenega zlata, pri učinkoviti uporabi družbenih omrežij ter poglobitvi znanja s področja hmeljarstva in pivovarstva. Glavni namen interaktivnih usposabljanj je po besedah Jasmine Ogorevc Akamba iz Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije osredotočanje na poglobljeno razumevanje identitete doline zelenega zlata, torej hmelja in pivovarstva, na krepitev znanja in priložnosti sodelovanja lokalnih turističnih vodnikov ter na digitalizacijo in uporabo družbenih omrežij za povečanje dosega in promocije ponudnikov z nizkimi fi nančnimi vložki. ZKŠT Žalec je v ta namen organiziral šest delavnic, po dve za vsak sklop, v katerih lahko sodelujejo vsi, ki so na kakršenkoli način povezani s turističnimi storitvami v Spodnji Savinjski dolini. Na prvi delavnici, ki jo je prejšnji teden izvedla Ilona Stermecki iz podjetja Pohorje Turizem, je sode- lovalo 17 udeležencev. »Ilona je s predstavitvijo utečenih praks pri nas in v tujini predstavila pomen destinacijskega razvoja ter način, kako lahko lokalni ponudniki storitve dvignejo na višjo raven. Poseben poudarek predavanja je bil tudi na vključevanju ekomuzeja in vodniških programov, ki lahko pripomorejo k širši prepoznavnosti destinacije,« je poudarila Jasmina Ogorevc Akamba in dodala, da bodo udeleženci s predavateljičino pomočjo v drugem delu delavnice že uresničili tri produkte. V sklopu usposabljanj bodo do konca marca sledile še dve delavnici pod vodstvom dr. Iztoka Koširja iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in dve delavnici, namenjeni uporabi družbenih omrežij, ki ju bo vodil Vid Štuhec iz podjetja ProVITAL. SJ SLOVENSKE KONJICE–DRAMLJE – Marca se bo nadaljevala obnova avtocestnega odseka Obvoz po regionalni cesti Dars odsvetuje Na štajerski avtocesti bosta v naslednjih mesecih potr- pežljivost in dodatna previdnost v prometu še toliko bolj potrebni. V Družbi za avtoceste Republike Slovenije (Dars) napovedujejo, da bodo v začetku marca nadaljevali ob- novitvena dela na odseku med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, ki so bila v zimskem obdobju začasno preki- njena. Obsežnejše prenove se bodo začele predvidoma ko- nec marca, vozni pas v smeri Ljubljane bo zaprt do konca junija. Promet bo še bolj moten v poletnih mesecih letos in naslednje leto zaradi prenove obeh predorov in viaduktov. Čeprav Dars obvoz po vzporedni regionalki odsvetuje, ana- lize kažejo, da se bo promet na njej povečal za 25 odstotkov. Kakšni ukrepi so predvideni v vojniški občini? BARBARA FURMAN »S predstavniki Darsa, direkcije za infrastrukturo in policije smo se dogovorili, da tovorna vozila med obnovo ne bodo smela zapuščati avtoceste. Direkcija bo spomladi uredila prehod za pešce v Ivenci ter začasno postavila semaforja ob regionalni cesti pri odcepu za Dobrno in v Arclinu pri odcepu za Ljubečno,« je povedal vojniški župan Branko Petre. Kdo je bil najbolj inovativen? Vojniški župan Branko Petre upa, da večjih prometnih težav na regionalki med obnovo avtocestnega odseka ne bo. (Foto: Arhiv NT/SHERPA) do konca septembra letos, saj bodo v tem času med Sloven- skimi Konjicami začeli ob- navljati predore in viadukte. »Predvidoma 90 dni bo promet preusmerjen na drugo polovi- co avtoceste, kjer bo potekal po enem pasu v vsako smer. Zaradi zapore bo v smeri proti Ljubljani zaprt tudi avtocestni priključek Slovenske Konjice,« še pravijo v Darsu. Obnova tega avtocestnega odseka se bo na- daljevala tudi naslednje leto, ko bo v poletnih mesecih za- prto smerno vozišče proti Ma- riboru. V vmesnem času bodo dela potekala na območjih, ki ne zahtevajo popolne zapore polovice avtoceste. Dars poziva: »ne zapuščajte avtoceste« Odsek avtoceste med Slo- venskim Konjicam in Dramlja- mi je po navedbah Darsa med srednje obremenjenimi odse- ki v slovenskem avtocestnem omrežju, a zaradi visoke rasti tovornega prometa in dnevnih migracij predstavlja pomemb- no prometno povezavo. »Dela so načrtovana v poletnih mese- cih, ker so takrat obremenitve zaradi vsakodnevnih migracij nekoliko manjše, vendar v pro- metnih konicah pričakujemo tudi daljše zastoje. Voznikom priporočamo, naj ostanejo na avtocesti, saj bo obvoz po regi- onalnih cestah zahteval še več časa,« svetujejo predstavniki Darsa. Dars je za obnovo avtoce- stnega odseka izbral konzorcij slovenskih gradbenih podjetij Pomgrad, CGP in Iskra. Obno- vil bo 13 kilometrov vozišč v obe smeri, torej proti Ljubljani in Mariboru, posodobil odvo- dnjavanje in notranje obloge v predorih Pletovarje in Golo Rebro ter vzpostavil sistem prisilnega prezračevanja v vseh predorskih ceveh. Uredil bo ubežne poti skozi prečnika v predorih Pletovarje in Golo Re- bro, zamenjal nizkonapetostno opremo ter nadzorno-krmilni sistem, namestil protihrupne ograje ter prenovil viadukte Škedenj I, Škedenj II in Grapa. Pogodbena vrednost projekta znaša 61,6 milijona evrov brez DDV. V Vojniku začasni ukrepi Prometne analize so pokaza- le, da se bo med obnovo avto- cestnega odseka promet na re- gionalni cesti Celje–Slovenske Konjice povečal za približno 25 odstotkov, predvsem zjutraj v smeri Celja in zgodaj popoldne v smeri Slovenskih Konjic. Zato so se župani vojniške, zreške in konjiške občine s predstavniki Darsa, Direkcije RS za infra- strukturo in policije že pred me- seci začeli pogovarjati, kako na regionalki zagotoviti čim večjo prometno varnost in pretočnost prometa, prebivalcem, ki živijo ob njej, pa čim manj motenj. Po besedah vojniškega župa- na Branka Petreta so se dogo- vorili, da tovorna vozila med obnovo ne bodo smela zapu- ščati avtoceste. »Sprejeli smo še nekaj dodatnih ukrepov. Tako bo direkcija za infrastruk- turo spomladi uredila prehod za pešce v Ivenci ter začasno postavila semaforja ob regio- nalni cesti pri odcepu za Do- brno in v Arclinu pri odcepu za Ljubečno. Naša občina bo uredila pešpot od vojniškega pokopališča do Arclina v smeri Celja,« je pojasnil Petre. Dodal je, da bo zaradi obnove avto- cestnega odseka Slovenske Konjice–Dobrna načrtovana prenova regionalnega cestne- ga odseka iz Škofje vasi do Vojnika morala nekaj časa še počakati. Obnova avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje bo stala 61,1 milijona evrov. (Foto: Dars) Prenove bo med drugim deležen predor Pletovarje. (Foto: Dars) Podžupanja odstopila VRANSKO – Po odstopni izjavi podžupanje Občine Vransko Kristine Reberšek je županja Nataša Juhart že imenovala novega podžupana. To je postal Rafael Novak, ki bo vlogo podžupana ob Robertu Novaku opravljal do konca mandatnega obdobja 2022–2026. Kot je ob koncu zadnje, 16. redne seje Občinskega sveta Občine Vransko poudarila županja Nataša Juhart, se je dosedanja podžupanja Kristina Reberšek za odstop odlo- čila iz osebnih razlogov. Na njeno mesto je zato županja na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Statuta Občine Vransko za novega podžupana imenovala Rafaela Novaka. »Trenutno bo bdel nad projektom gradnje optičnega omrežja. Drugi podžupan Robert Novak trenutno dela na področju gasilstva ter zaščite in reševanja,« je pojasnila Juhar- tova. Tudi podžupan Rafael Novak bo svojo vlogo podžupana opravljal nepoklicno. Kot občinski svetnik je sicer že vrsto let vpet v delovanje lokalne skupnosti, zato bo po mnenju občinske uprave s svojimi idejami in izkušnjami zagotovo doprinesel k razvoju občine. SJ Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 8, 20. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Požar je povzročil za pri- bližno 450 tisoč evrov ško- de. Zgorelo je gospodarsko poslopje in vse, kar je bilo v njem. Družina Knez je tako ostala brez 22 strojev – trak- torja, balirk, viličarjev, kosil- nic, cistern, vseh priključk- ov … Zgorelo je tudi približno pet ton ajde ter tri tisoč kock in bal sena. Pod kozolcem je bila tudi sušilnica žita. Dru- žina je v približno uri in pol ostala brez vsega. Sosedom in sinovoma je uspelo rešiti LAŠKO – Tri mesece in pol po uničujočem požaru Za družino Knez posijal žarek upanja Čeprav je od katastrofalnega požara minilo že skoraj štiri mesece, je družina Knez iz Belovega pri Sedražu še vedno v šoku. A kanček veselja in optimizma se je le dotaknil njihovih src. Po 1. novembru lani, ko so Knezovi lahko le nemočno gledali, kako so ognjeni zublji goltali vse, kar je družina ustvarila v štiridesetih letih, je v zadnjih dneh na pogorišču začel rasti nov kozolec. »Edini žarek upanja so dobri ljudje, ki nam nesebično pomagajo,« s hvaležnostjo pove Damjan Knez, ki še vedno ne more zadržati solza, ko beseda nanese na požar, ki mu je, kot pravi, v eni uri vzel več kot pol življenja. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Štirideset let smo garali, zdaj nimamo ničesar. Pridelujemo pšenico, ajdo, piro. Vse je zgorelo,« pravi Damjan Knez. Finančna sredstva za dru- žino Knez zbirata tudi OZ RK Laško (TRR: SI56 0400 1004 6531 083 sklic: 00 7605-10046, koda namena: CHAR, namen: Za družino Knez, Belovo) in Župnij- ska Karitas Rimske Toplice (TTR SI56 0400 1004 6530 307 NBM sklic 29335, na- men: Pomoč družini Knez). LAŠKO – Sistem izposoje koles Kolesce v laški občini deluje že od leta 2018. V tem času je doživel velik odziv in postal pomemben del trajnostne mobilnosti, pravijo v Občini Laško, kjer so zadovoljni, da se število uporabnikov iz leta v leto povečuje. »Od vzpostavitve sistema leta 2018 so uporabniki opravili na tisoče izposoj, kar potr- juje, da je sistem Kolesce dobro sprejet in pogosto uporabljen način prevoza v Laškem. V letu 2018 je bilo registriranih 829 uporabnikov, do leta 2024 se je ta številka večkrat pomnožila, kar kaže na vedno večje zanimanje za trajnostne oblike mobilnosti,« navajajo v Občini Laško. Ob tem dodajajo, da je bila največja uporaba koles zabeležena v toplej- ših mesecih. Povprečna dolžina najema se je gibala med 14 in približno 23 minutami, kar pomeni, da uporabniki kolesa najpogosteje uporabljajo za krajše opravke in hitre prevoze po mestu. Rekordno število najemov v enem dnevu je bilo 24. V občini Laško so na osmih postajah na voljo tako navadna kot električna kolesa, in sicer na Trubarjevem nabrežju, pri Thermani, dvorani Tri lilije, nad policijsko postajo, v Hudi Jami, Rimskih Toplicah ter Šentrupertu in Jurkloštru. Najbolj obiskane postaje v minulem letu so bile na železniški postaji v Laškem, kjer je bilo opravljenih 554 najemov in 427 vračil, pri dvorani Tri lilije (391 najemov in 461 vračil) ter pri Thermani Laško (315 najemov in 318 vračil). BA V Občini Laško so zadovoljni, da se število uporabnikov Kolesca iz leta v leto povečuje. (Foto: Andraž Purg) SAVINJSKO-ŠALEŠKA REGIJA – Minuli teden je minister za javno upravo mag. Franc Props obiskal upravni enoti Mozirje in Velenje. Z načelnicama je spregovo- ril o aktualnih vsebinah in izzivih upravnih enot. V Mozirju so že lani izdali prva gradbena dovoljenja za gradnjo nadomestitvenih objektov, v Velenju so optimizirali delo na področju tujcev. V Upravni enoti Mozirje je ministra sprejela načelnica Milena Cigale, ki je poudarila, da posledice poplav leta 2023 čutijo še danes, a zadeve se počasi premikajo naprej. »Konec leta 2024 smo izdali prva tri gradbena dovoljenja za gradnjo nadomestitvenih objektov. Letos pa še dve gradbeni dovoljenji. Skupno je za odstranitev predvidenih 62 objektov. Postopki lokacijskih preveritev so po posameznih občinah in zato letos pričakujemo porast vlog za izdajo tovrstnih dovoljenj,« je pojasnila Cigaletova. Skupno so lani v Upravni enoti Mozirje – ob kadrovski zasedbi 22 zaposlenih javnih uslužbencev – prejeli v reševanje 13.649 zadev, kar je nekoliko več kot leto prej. Rešili so jih 96 odstotkov. Povečanje števila vlog ponovno beležijo na področju tujcev, kmetijstva in infrastrukture. Minister se je nato srečal še z župani zgornjesavinjskih občin, nato je pot nadaljeval v Šaleško dolino. V Upravni enoti Velenje se je srečal z načelnico mag. Franjo Tevž, ki je poudarila, da so lani z optimizacijo uspeli za približno 25 odstotkov zmanjšati število nerešenih upravnih postopkov na področju tujcev. »Seveda je k temu pripomogla tudi kadrovska okrepitev tega področja dela. V celoti je upravna enota v letu 2024 rešila 95 odstotkov vseh zadev,« je povedala načelnica. Minister se je nato srečal še z vodstvi šaleških občin. SJ Minister se je srečal tudi z vodstvi sedmih zgornjesavinjskih občin. (Foto: Ministrstvo za javno upravo) le kombajn in manjši traktor. »Štirideset let smo garali, zdaj nimamo ničesar. Prideluje- mo pšenico, ajdo, piro. Vse je zgorelo. Žetev ajde smo imeli v torek, sredo in četr- tek, v petek je vse zgorelo. Še vedno sem v šoku, od požara ne spim,« z bolečino pripove- duje Damjan. Lažje je, ko vidijo, da v nesreči niso sami Čeprav so imeli Knezovi poslopje in stroje zavarova- ne, se na zavarovalnice, kot pravi Damjan, ne morejo za- nesti. »Hudo je, a se pobira- mo. Lažje nam je, ko vidimo, da v tej nesreči nismo sami. Hvala Bogu za sosede in do- bre ljudi iz vse Slovenije, ki nam pomagajo. Na pomoč so nam velikodušno priskočili tudi podjetja in samostojni podjetniki, tako v finanč- nem smislu kot s pomočjo pri delu. Tudi Občina Laško in upravna enota sta nam šli naproti. V dveh mesecih smo imeli urejeno vso dokumen- tacijo in izdano gradbeno do- voljenje za postavitev novega gospodarskega poslopja, za kar sem res hvaležen,« pravi. Kozolec bo kmalu pod stre- ho. Zanj so Knezovi najeli tudi posojilo. Veliko večji zalogaj bo nakup vseh strojev, brez katerih so ostali v požaru. »To bo stalo za pet takšnih kozol- cev. Ne vem, kako bomo vse to spravili skupaj. Ko bi imel dvajset let, bi morda še šlo, pri petdesetih pa telo ne zmore več toliko,« razmišlja Damjan, ki verjame, da se vse dobro z dobrim povrne. T udi sam je ve- liko pomagal ljudem v stiski. Knezovi so med drugim priza- detim v Zgornji Savinjski doli- ni ob poplavah avgusta 2023 podarili 40 bal sena. Zgornje- savinjčani so se družini Knez v teh dneh oddolžili z lesom, ki ji bo prišel prav pri gradnji gospodarskega poslopja. Družino so konec januar- ja obiskali tudi predstavniki Kmetijsko-gozdarske zborni- ce Slovenije (KGZS) s predse- dnikom Jožetom Podgorškom in z direktorico celjskega za- voda KGZS Ireno Friškovec na čelu. Sklenili so, da bodo v okviru zbornice ustanovili solidarnostni sklad, ki bo lah- ko svojim članom pomagal v takšnih izrednih primerih, kot je bil požar pri Knezovih. Družini so v pomoč tudi sredstva, ki so bila zbrana na dobrodelnem koncertu 11. de- cembra v Thermani Laško. Še vedno sta pri območnem zdru- ženju Rdečega križa Laško in Župnijski karitas Rimske T opli- ce odprta tudi posebna računa za pomoč Knezovim. Foto: osebni arhiv družine Knez Požar je nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Zgo- relo je gospodarsko poslopje in vse, kar je bilo v njem. Škoda je znašala skoraj pol milijona evrov. V zadnjih dneh je na pogorišču zrasel nov kozolec. Družina Knez je za vso pomoč, ki ji jo nudijo ljudje iz vse Slovenije, neizmerno hvaležna. Kozolec bo kmalu pod streho. Veliko večji zalogaj bo nakup vseh strojev, brez katerih so Knezovi ostali v požaru. Že na tisoče izposoj Povečano število vlog Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 8, 20. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Zaradi gradbenih del na av- tocestnem odseku Slovenske Konjice–Dramlje bo od začetka marca promet potekal po de- snem robu smernega vozišča proti Ljubljani, pri čemer bo zaprt le odstavni pas. Do spre- membe bo prišlo konec marca, ko bo promet organiziran po sistemu dveh prometnih pasov v smeri povečanega prometa in enega v nasprotni smeri. Kot še pojasnjujejo v Darsu, bosta v jutranjih konicah dva prome- tna pasova odprta proti Ljublja- ni, en prometni pas bo odprt proti Mariboru. V popoldan- skih konicah bo obratno. Med delavniki bo prometna ureditev prilagojena že od zgodnjih ju- tranjih ur in ob koncih tedna glede na pričakovane prometne obremenitve. Kako bo poleti? Promet na avtocesti bo naj- bolj moten od konca junija SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske doline (SSD), ki ga sestavljajo občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, je objavilo razpis za podelitev nagrad in priznanj Inovator leta SSD 2024 v kategorijah patenti, izboljšave izdelkov in izboljšave tehnoloških postopkov. Razvojna agencija Savinja sprejema prijave na razpis do 14. aprila. Vseh šest občin Spodnje Savinjske doline z razpisom Inovator leta Spodnje Savinjske doline že 13. leto zapored spodbuja lokalne inovatorje in podjetja k iskanju inovacij. Inovativnosti namreč ne predstavljajo zgolj novi izdelki, postopki ali storitve, temveč je dovolj že izboljšanje nekega produkta, načina njegove proizvodnje ali njegove predstavitve novemu trgu na drugačen, inovativen način. Razpis Inovator leta SSD je sicer med tovrstnimi spodbudami v slovenskem prostoru že sam po sebi nekakšna inovacija, saj so na njem nagrade podeljene tudi v denarni obliki in so po višini primerljive s povprečno slovensko menedžersko plačo. Priznanja in nagrade bodo tako letos podelili najboljšim petim inovacijam. Za Inovatorja leta SSD 2024 lahko kandidirajo fi zične osebe – avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec – ali fi zič- ne osebe – avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in udejanjili na območju teh občin in s svojo inovacijo še niso kandidirali na tem razpisu. Celoten razpis je na voljo na spletni strani Razvojne agencije Savinja. SJ Za boljše turistično doživetje ŽALEC – Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije do konca marca organizira brezplačna interaktivna usposabljanja. Ta bodo turističnim delavcem pomagala pri oblikovanju petzvezdičnih doživetij v dolini zelenega zlata, pri učinkoviti uporabi družbenih omrežij ter poglobitvi znanja s področja hmeljarstva in pivovarstva. Glavni namen interaktivnih usposabljanj je po besedah Jasmine Ogorevc Akamba iz Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije osredotočanje na poglobljeno razumevanje identitete doline zelenega zlata, torej hmelja in pivovarstva, na krepitev znanja in priložnosti sodelovanja lokalnih turističnih vodnikov ter na digitalizacijo in uporabo družbenih omrežij za povečanje dosega in promocije ponudnikov z nizkimi fi nančnimi vložki. ZKŠT Žalec je v ta namen organiziral šest delavnic, po dve za vsak sklop, v katerih lahko sodelujejo vsi, ki so na kakršenkoli način povezani s turističnimi storitvami v Spodnji Savinjski dolini. Na prvi delavnici, ki jo je prejšnji teden izvedla Ilona Stermecki iz podjetja Pohorje Turizem, je sode- lovalo 17 udeležencev. »Ilona je s predstavitvijo utečenih praks pri nas in v tujini predstavila pomen destinacijskega razvoja ter način, kako lahko lokalni ponudniki storitve dvignejo na višjo raven. Poseben poudarek predavanja je bil tudi na vključevanju ekomuzeja in vodniških programov, ki lahko pripomorejo k širši prepoznavnosti destinacije,« je poudarila Jasmina Ogorevc Akamba in dodala, da bodo udeleženci s predavateljičino pomočjo v drugem delu delavnice že uresničili tri produkte. V sklopu usposabljanj bodo do konca marca sledile še dve delavnici pod vodstvom dr. Iztoka Koširja iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in dve delavnici, namenjeni uporabi družbenih omrežij, ki ju bo vodil Vid Štuhec iz podjetja ProVITAL. SJ SLOVENSKE KONJICE–DRAMLJE – Marca se bo nadaljevala obnova avtocestnega odseka Obvoz po regionalni cesti Dars odsvetuje Na štajerski avtocesti bosta v naslednjih mesecih potr- pežljivost in dodatna previdnost v prometu še toliko bolj potrebni. V Družbi za avtoceste Republike Slovenije (Dars) napovedujejo, da bodo v začetku marca nadaljevali ob- novitvena dela na odseku med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, ki so bila v zimskem obdobju začasno preki- njena. Obsežnejše prenove se bodo začele predvidoma ko- nec marca, vozni pas v smeri Ljubljane bo zaprt do konca junija. Promet bo še bolj moten v poletnih mesecih letos in naslednje leto zaradi prenove obeh predorov in viaduktov. Čeprav Dars obvoz po vzporedni regionalki odsvetuje, ana- lize kažejo, da se bo promet na njej povečal za 25 odstotkov. Kakšni ukrepi so predvideni v vojniški občini? BARBARA FURMAN »S predstavniki Darsa, direkcije za infrastrukturo in policije smo se dogovorili, da tovorna vozila med obnovo ne bodo smela zapuščati avtoceste. Direkcija bo spomladi uredila prehod za pešce v Ivenci ter začasno postavila semaforja ob regionalni cesti pri odcepu za Dobrno in v Arclinu pri odcepu za Ljubečno,« je povedal vojniški župan Branko Petre. Kdo je bil najbolj inovativen? Vojniški župan Branko Petre upa, da večjih prometnih težav na regionalki med obnovo avtocestnega odseka ne bo. (Foto: Arhiv NT/SHERPA) do konca septembra letos, saj bodo v tem času med Sloven- skimi Konjicami začeli ob- navljati predore in viadukte. »Predvidoma 90 dni bo promet preusmerjen na drugo polovi- co avtoceste, kjer bo potekal po enem pasu v vsako smer. Zaradi zapore bo v smeri proti Ljubljani zaprt tudi avtocestni priključek Slovenske Konjice,« še pravijo v Darsu. Obnova tega avtocestnega odseka se bo na- daljevala tudi naslednje leto, ko bo v poletnih mesecih za- prto smerno vozišče proti Ma- riboru. V vmesnem času bodo dela potekala na območjih, ki ne zahtevajo popolne zapore polovice avtoceste. Dars poziva: »ne zapuščajte avtoceste« Odsek avtoceste med Slo- venskim Konjicam in Dramlja- mi je po navedbah Darsa med srednje obremenjenimi odse- ki v slovenskem avtocestnem omrežju, a zaradi visoke rasti tovornega prometa in dnevnih migracij predstavlja pomemb- no prometno povezavo. »Dela so načrtovana v poletnih mese- cih, ker so takrat obremenitve zaradi vsakodnevnih migracij nekoliko manjše, vendar v pro- metnih konicah pričakujemo tudi daljše zastoje. Voznikom priporočamo, naj ostanejo na avtocesti, saj bo obvoz po regi- onalnih cestah zahteval še več časa,« svetujejo predstavniki Darsa. Dars je za obnovo avtoce- stnega odseka izbral konzorcij slovenskih gradbenih podjetij Pomgrad, CGP in Iskra. Obno- vil bo 13 kilometrov vozišč v obe smeri, torej proti Ljubljani in Mariboru, posodobil odvo- dnjavanje in notranje obloge v predorih Pletovarje in Golo Rebro ter vzpostavil sistem prisilnega prezračevanja v vseh predorskih ceveh. Uredil bo ubežne poti skozi prečnika v predorih Pletovarje in Golo Re- bro, zamenjal nizkonapetostno opremo ter nadzorno-krmilni sistem, namestil protihrupne ograje ter prenovil viadukte Škedenj I, Škedenj II in Grapa. Pogodbena vrednost projekta znaša 61,6 milijona evrov brez DDV. V Vojniku začasni ukrepi Prometne analize so pokaza- le, da se bo med obnovo avto- cestnega odseka promet na re- gionalni cesti Celje–Slovenske Konjice povečal za približno 25 odstotkov, predvsem zjutraj v smeri Celja in zgodaj popoldne v smeri Slovenskih Konjic. Zato so se župani vojniške, zreške in konjiške občine s predstavniki Darsa, Direkcije RS za infra- strukturo in policije že pred me- seci začeli pogovarjati, kako na regionalki zagotoviti čim večjo prometno varnost in pretočnost prometa, prebivalcem, ki živijo ob njej, pa čim manj motenj. Po besedah vojniškega župa- na Branka Petreta so se dogo- vorili, da tovorna vozila med obnovo ne bodo smela zapu- ščati avtoceste. »Sprejeli smo še nekaj dodatnih ukrepov. Tako bo direkcija za infrastruk- turo spomladi uredila prehod za pešce v Ivenci ter začasno postavila semaforja ob regio- nalni cesti pri odcepu za Do- brno in v Arclinu pri odcepu za Ljubečno. Naša občina bo uredila pešpot od vojniškega pokopališča do Arclina v smeri Celja,« je pojasnil Petre. Dodal je, da bo zaradi obnove avto- cestnega odseka Slovenske Konjice–Dobrna načrtovana prenova regionalnega cestne- ga odseka iz Škofje vasi do Vojnika morala nekaj časa še počakati. Obnova avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje bo stala 61,1 milijona evrov. (Foto: Dars) Prenove bo med drugim deležen predor Pletovarje. (Foto: Dars) Podžupanja odstopila VRANSKO – Po odstopni izjavi podžupanje Občine Vransko Kristine Reberšek je županja Nataša Juhart že imenovala novega podžupana. To je postal Rafael Novak, ki bo vlogo podžupana ob Robertu Novaku opravljal do konca mandatnega obdobja 2022–2026. Kot je ob koncu zadnje, 16. redne seje Občinskega sveta Občine Vransko poudarila županja Nataša Juhart, se je dosedanja podžupanja Kristina Reberšek za odstop odlo- čila iz osebnih razlogov. Na njeno mesto je zato županja na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Statuta Občine Vransko za novega podžupana imenovala Rafaela Novaka. »Trenutno bo bdel nad projektom gradnje optičnega omrežja. Drugi podžupan Robert Novak trenutno dela na področju gasilstva ter zaščite in reševanja,« je pojasnila Juhar- tova. Tudi podžupan Rafael Novak bo svojo vlogo podžupana opravljal nepoklicno. Kot občinski svetnik je sicer že vrsto let vpet v delovanje lokalne skupnosti, zato bo po mnenju občinske uprave s svojimi idejami in izkušnjami zagotovo doprinesel k razvoju občine. SJ Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 8, 20. februar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Požar je povzročil za pri- bližno 450 tisoč evrov ško- de. Zgorelo je gospodarsko poslopje in vse, kar je bilo v njem. Družina Knez je tako ostala brez 22 strojev – trak- torja, balirk, viličarjev, kosil- nic, cistern, vseh priključk- ov … Zgorelo je tudi približno pet ton ajde ter tri tisoč kock in bal sena. Pod kozolcem je bila tudi sušilnica žita. Dru- žina je v približno uri in pol ostala brez vsega. Sosedom in sinovoma je uspelo rešiti LAŠKO – Tri mesece in pol po uničujočem požaru Za družino Knez posijal žarek upanja Čeprav je od katastrofalnega požara minilo že skoraj štiri mesece, je družina Knez iz Belovega pri Sedražu še vedno v šoku. A kanček veselja in optimizma se je le dotaknil njihovih src. Po 1. novembru lani, ko so Knezovi lahko le nemočno gledali, kako so ognjeni zublji goltali vse, kar je družina ustvarila v štiridesetih letih, je v zadnjih dneh na pogorišču začel rasti nov kozolec. »Edini žarek upanja so dobri ljudje, ki nam nesebično pomagajo,« s hvaležnostjo pove Damjan Knez, ki še vedno ne more zadržati solza, ko beseda nanese na požar, ki mu je, kot pravi, v eni uri vzel več kot pol življenja. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Štirideset let smo garali, zdaj nimamo ničesar. Pridelujemo pšenico, ajdo, piro. Vse je zgorelo,« pravi Damjan Knez. Finančna sredstva za dru- žino Knez zbirata tudi OZ RK Laško (TRR: SI56 0400 1004 6531 083 sklic: 00 7605-10046, koda namena: CHAR, namen: Za družino Knez, Belovo) in Župnij- ska Karitas Rimske Toplice (TTR SI56 0400 1004 6530 307 NBM sklic 29335, na- men: Pomoč družini Knez). LAŠKO – Sistem izposoje koles Kolesce v laški občini deluje že od leta 2018. V tem času je doživel velik odziv in postal pomemben del trajnostne mobilnosti, pravijo v Občini Laško, kjer so zadovoljni, da se število uporabnikov iz leta v leto povečuje. »Od vzpostavitve sistema leta 2018 so uporabniki opravili na tisoče izposoj, kar potr- juje, da je sistem Kolesce dobro sprejet in pogosto uporabljen način prevoza v Laškem. V letu 2018 je bilo registriranih 829 uporabnikov, do leta 2024 se je ta številka večkrat pomnožila, kar kaže na vedno večje zanimanje za trajnostne oblike mobilnosti,« navajajo v Občini Laško. Ob tem dodajajo, da je bila največja uporaba koles zabeležena v toplej- ših mesecih. Povprečna dolžina najema se je gibala med 14 in približno 23 minutami, kar pomeni, da uporabniki kolesa najpogosteje uporabljajo za krajše opravke in hitre prevoze po mestu. Rekordno število najemov v enem dnevu je bilo 24. V občini Laško so na osmih postajah na voljo tako navadna kot električna kolesa, in sicer na Trubarjevem nabrežju, pri Thermani, dvorani Tri lilije, nad policijsko postajo, v Hudi Jami, Rimskih Toplicah ter Šentrupertu in Jurkloštru. Najbolj obiskane postaje v minulem letu so bile na železniški postaji v Laškem, kjer je bilo opravljenih 554 najemov in 427 vračil, pri dvorani Tri lilije (391 najemov in 461 vračil) ter pri Thermani Laško (315 najemov in 318 vračil). BA V Občini Laško so zadovoljni, da se število uporabnikov Kolesca iz leta v leto povečuje. (Foto: Andraž Purg) SAVINJSKO-ŠALEŠKA REGIJA – Minuli teden je minister za javno upravo mag. Franc Props obiskal upravni enoti Mozirje in Velenje. Z načelnicama je spregovo- ril o aktualnih vsebinah in izzivih upravnih enot. V Mozirju so že lani izdali prva gradbena dovoljenja za gradnjo nadomestitvenih objektov, v Velenju so optimizirali delo na področju tujcev. V Upravni enoti Mozirje je ministra sprejela načelnica Milena Cigale, ki je poudarila, da posledice poplav leta 2023 čutijo še danes, a zadeve se počasi premikajo naprej. »Konec leta 2024 smo izdali prva tri gradbena dovoljenja za gradnjo nadomestitvenih objektov. Letos pa še dve gradbeni dovoljenji. Skupno je za odstranitev predvidenih 62 objektov. Postopki lokacijskih preveritev so po posameznih občinah in zato letos pričakujemo porast vlog za izdajo tovrstnih dovoljenj,« je pojasnila Cigaletova. Skupno so lani v Upravni enoti Mozirje – ob kadrovski zasedbi 22 zaposlenih javnih uslužbencev – prejeli v reševanje 13.649 zadev, kar je nekoliko več kot leto prej. Rešili so jih 96 odstotkov. Povečanje števila vlog ponovno beležijo na področju tujcev, kmetijstva in infrastrukture. Minister se je nato srečal še z župani zgornjesavinjskih občin, nato je pot nadaljeval v Šaleško dolino. V Upravni enoti Velenje se je srečal z načelnico mag. Franjo Tevž, ki je poudarila, da so lani z optimizacijo uspeli za približno 25 odstotkov zmanjšati število nerešenih upravnih postopkov na področju tujcev. »Seveda je k temu pripomogla tudi kadrovska okrepitev tega področja dela. V celoti je upravna enota v letu 2024 rešila 95 odstotkov vseh zadev,« je povedala načelnica. Minister se je nato srečal še z vodstvi šaleških občin. SJ Minister se je srečal tudi z vodstvi sedmih zgornjesavinjskih občin. (Foto: Ministrstvo za javno upravo) le kombajn in manjši traktor. »Štirideset let smo garali, zdaj nimamo ničesar. Prideluje- mo pšenico, ajdo, piro. Vse je zgorelo. Žetev ajde smo imeli v torek, sredo in četr- tek, v petek je vse zgorelo. Še vedno sem v šoku, od požara ne spim,« z bolečino pripove- duje Damjan. Lažje je, ko vidijo, da v nesreči niso sami Čeprav so imeli Knezovi poslopje in stroje zavarova- ne, se na zavarovalnice, kot pravi Damjan, ne morejo za- nesti. »Hudo je, a se pobira- mo. Lažje nam je, ko vidimo, da v tej nesreči nismo sami. Hvala Bogu za sosede in do- bre ljudi iz vse Slovenije, ki nam pomagajo. Na pomoč so nam velikodušno priskočili tudi podjetja in samostojni podjetniki, tako v finanč- nem smislu kot s pomočjo pri delu. Tudi Občina Laško in upravna enota sta nam šli naproti. V dveh mesecih smo imeli urejeno vso dokumen- tacijo in izdano gradbeno do- voljenje za postavitev novega gospodarskega poslopja, za kar sem res hvaležen,« pravi. Kozolec bo kmalu pod stre- ho. Zanj so Knezovi najeli tudi posojilo. Veliko večji zalogaj bo nakup vseh strojev, brez katerih so ostali v požaru. »To bo stalo za pet takšnih kozol- cev. Ne vem, kako bomo vse to spravili skupaj. Ko bi imel dvajset let, bi morda še šlo, pri petdesetih pa telo ne zmore več toliko,« razmišlja Damjan, ki verjame, da se vse dobro z dobrim povrne. T udi sam je ve- liko pomagal ljudem v stiski. Knezovi so med drugim priza- detim v Zgornji Savinjski doli- ni ob poplavah avgusta 2023 podarili 40 bal sena. Zgornje- savinjčani so se družini Knez v teh dneh oddolžili z lesom, ki ji bo prišel prav pri gradnji gospodarskega poslopja. Družino so konec januar- ja obiskali tudi predstavniki Kmetijsko-gozdarske zborni- ce Slovenije (KGZS) s predse- dnikom Jožetom Podgorškom in z direktorico celjskega za- voda KGZS Ireno Friškovec na čelu. Sklenili so, da bodo v okviru zbornice ustanovili solidarnostni sklad, ki bo lah- ko svojim članom pomagal v takšnih izrednih primerih, kot je bil požar pri Knezovih. Družini so v pomoč tudi sredstva, ki so bila zbrana na dobrodelnem koncertu 11. de- cembra v Thermani Laško. Še vedno sta pri območnem zdru- ženju Rdečega križa Laško in Župnijski karitas Rimske T opli- ce odprta tudi posebna računa za pomoč Knezovim. Foto: osebni arhiv družine Knez Požar je nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Zgo- relo je gospodarsko poslopje in vse, kar je bilo v njem. Škoda je znašala skoraj pol milijona evrov. V zadnjih dneh je na pogorišču zrasel nov kozolec. Družina Knez je za vso pomoč, ki ji jo nudijo ljudje iz vse Slovenije, neizmerno hvaležna. Kozolec bo kmalu pod streho. Veliko večji zalogaj bo nakup vseh strojev, brez katerih so Knezovi ostali v požaru. Že na tisoče izposoj Povečano število vlog Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 8, 20. februar 2025 KULTURA V nedeljo so se s podelitvijo priznanj v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje končali Dnevi kome- dije. Nagrado žlahtna komedija je prejela uprizoritev Tatovi podob kolektiva The Feminalz v produkciji Za- voda Emanat. Nagrado žlahtni režiser je dobil Matija Solce za uprizoritev 3JA! v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Za žlahtna komedijanta sta bila izbrana Lina Akif za vlogi v predstavi Tatovi podob in Iztok Mlakar za vlogo Uga v predstavi Pegule. DEAN ŠUSTER Umetniki za Karitas Drugi četrtek v februarju so v Galeriji Mozirje odpr- li razstavo likovnih del, ki so nastala na 29. likovni koloniji v okviru projekta Umetniki za Karitas. Raz- stavljena dela so bila na vo- ljo za nakup, izkupiček od njihove prodaje je bil name- njen ostarelim in bolnim, ki bivajo na območju koprske škofije. Kot je pojasnila koordina- torica projekta Umetniki za Karitas Marjana Plesničar Jezeršek, želijo s projektom sodobno umetnost predsta- viti čim širšemu krogu ljudi, obenem želijo osveščati o sti- skah v okolju ter spodbujati k dobrodelnosti. Projekt se vse- lej začne z likovno kolonijo, nato se nadaljuje s potujočo razstavo, ki se je minuli četr- tek ustavila tudi v Mozirju. V tamkajšnji galeriji so predsta- vili dela desetih udeležencev 29. kolonije, ki je bila avgusta 2023 na Sinjem Vrhu nad Aj- dovščino. Svoja dela je nato v dobrodelni namen podarilo še 37 ustvarjalcev, zato je bilo v okviru kolonije za nakup skupno na voljo 81 likovnih del. V Mozirju so jih na ogled postavili malo več kot 30. »Vsa razstavljena dela so namenje- na odkupu, pri čemer tisti, ki se odloči za to dejanje, daru- je svoj dar Škofijski karitas Koper za pomoč ostarelim in bolnim v koprski škofiji. Prav ostareli in bolni so namreč skupina ljudi, ki se velikokrat znajde na robu, po eni strani zaradi telesnih ali zdravstve- nih omejitev, po drugi zaradi osamljenosti ali izoliranosti, ki je posledica negativne oznake starosti ali bolezni v današnji družbi,« je poudari- la Plesničar Jezerškova. Cene likovnih del, ki jih določi stro- kovni svet, se gibljejo od 200 do 1.500 evrov, odvisno od velikosti, materialov in avtor- ja. Preostala dela 29. likovne kolonije so po razstavi v mo- zirski galeriji vrnili na sedež Škofijske karitas Koper. Tre- nutno po državi potujejo tudi dela 30. likovne kolonije, ki so jo izvedli lani. SJ Obiskovalci, ki so se odločili za nakup katere od razstavljenih slik so darovali za ostarele in bolne na območju koprske škofije. (Foto: MPJ) Razstava o grofici Adel- mi von Vay bo na ogled do konca junija. (Foto: M. Bezenšek) Konjičani ponosni na Adelmo Na Mestnem trgu v Slo- venskih Konjicah bo do kon- ca junija na ogled razstava o življenju in delu grofice Adelme Van de Vaya – veli- ke humanitarke, zdravilke, jasnovidke, spiritistke, sve- tovljanke in medialne pisa- teljice, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja živela v takratnih Konjicah. Ker letos mineva sto let od njene smrti, so le- tošnje leto v konjiški občini razglasili za Adelmino leto. Avtorica razstave je mag. Ale- ksandra Boldin. Baronica Adelma von Vay je bila rojena leta 1840 kot peti otrok v ugledni grofovski rod- bini Wurmbrand Stuppach. V Konjicah je živela in delovala med letoma 1867 in 1925. Nje- no življenje je bilo zaznamo- vano tudi z idilično zakonsko zvezo z možem Ödönom. »Z raziskovanjem o delu in življenju baronice Adelme se ukvarjam od svoje diplome, bolj intenzivno od leta 2012, ko sva s filozofom dr. Janom Ciglenečkim organizirala mednarodni simpozij o njej. Kmalu zatem sem se odpravi- la na Mali Lošinj, kjer sta za- konca Vay de Vaya imela poči- tniško vilo. Kot zgodovinarka sem si pri raziskovalnem delu o tej izjemni ženski pomaga- la predvsem s pisnimi in z ustnimi viri, sicer pa je tako v Slovenskih Konjicah kot tudi na Malem Lošinju na voljo kar nekaj materialnih virov. Ko odstiramo tančice z njenega življenja, delovanja in dela, se zavemo, kako pomembna ženska je na prelomu 19. in 20. stoletja živela v takratnih Konjicah,« poudarja mag. Aleksandra Boldin, profeso- rica zgodovine na Gimnaziji Slovenske Konjice, kjer so s pomočjo umetne inteligence simbolno oživeli Adelmo v duhu solidarnosti in sodelo- vanja med ljudmi. Kot še pravi Boldinova, je hvaležna, ker jo pri razisko- valnem delu podpirata tako Občina Slovenske Konjice kot tamkajšnja splošna knjižni- ca, ki je že leta 2012 kupila vsa dostopna knjižna dela Adelme von Vay. »Menim, da Adelmin duh živi naprej in nas opominja, kaj so resnične vrednote v življenju in za kaj si je vredno prizadevati,« je prepričana Aleksandra Bol- din. Na 100. obletnico smrti, 24. maja letos, bodo v Slovenskih Konjicah odprli Adelmino te- matsko pot. BF V Celju končani 33. Dnevi komedije Žlahtna komedija je uprizoritev Tatovi podob Matija Solce za uprizoritev 3JA! v produkciji SLG Ce- lje. Kot je zapisano v obra- zložitvi, se njegova režija v urbanem predmetno-gleda- liškem omnibusu vrši kot sprotno komponiranje žive, eklektične in kompleksne partiture, ki dovršeno snuje odnose med intervencijami v javni prostor, maskami, predmeti, številno igralsko zasedbo, glasbo, avtorskimi miniaturami ter improvizira- nimi trenutki, prepuščenimi naključju. S humorjem in sa- tiro secira veličino trojanske- ga mita, da bi osvetlil njegovo resnično naravo – pravzaprav naše dojemanje tako zgodo- vinskih kot sodobnih mitov nasploh. Lina Akif in Iztok Mlakar Žlahtna komedijantka Lina Akif v tehnoburleski Tatovi podob ustvari upodobitev užaloščene in poražene Ka- male Harris in simpatične Štajerke, ki se poteguje za naslov vinske kraljice. Nje- na igra je jasna, natančna in izrazita. S telesom, kre- tnjami in z obrazno mimiko prefinjeno parodira ameriško predsedniško kandidatko. Prizor s pretiranimi gestami in občutek stopnjuje do toč- ke absurda, s čimer preseže imitacijo in oriše sliko aktu- alnega bizarnega političnega dogajanja. Nasprotno Lina Akif nastop vinske kraljice gradi s spontanostjo, z im- provizacijo in neposrednim naslavljanjem gledalca. Nje- na Štajerka je simpatično, veselo dekle, pri kateri se lokalpatriotičen ponos na koncu sprevrže v histerijo nestrpnosti. Prejemnik nagrade žlahtni komedijant Iztok Mlakar je po prepričanju žirije kome- dijant v najvišjem pomenu besede. V predstavi Pegule je ne le igralec, temveč tudi av- tor teksta in glasbe. Sodoben in kritičen je že način upri- zoritve, ki nam ga v prologu razloži Iztok Mlakar – igralec, preden se prelevi v Uga, lik iz komedije. To je teatro povero, revno gledališče, ki nima de- narja za scenografijo, zato je scenografija mentalna – v gle- dalčevi glavi. Mlakar je formo renesančne komedije prene- sel v naš čas in v tem okviru preigrava sodoben družbeno- -politični kontekst. Njegova satira je nekje na meji med tragedijo in komedijo, ker je trpka, a ni agresivna, ne stremi le k razobličevanju neke družbene situacije ali laži, temveč k ponovni vzpo- stavitvi porušenih okvirov. Žlahtna komedija po izboru občinstva je 3A! Foto: Andraž Purg V strokovni žiriji so bili Taj- da Lipicer, Nebojša Pop - Tasić in Miranda Trnjanin. Kot so člani žirije zapisali v obrazlo- žitvi, tehnoburlesko Tatovi po- dob zaznamujeta igriva, tudi spogledljiva provokativnost in neverjetno kratek odzivni čas na aktualne družbene nesmi- sle. Njihova predloga izhaja iz vprašanj narodne identitete, mačizma, političnega populiz- ma, stereotipnih reprezentacij in medijske patetike. S krajo in postopnim izkrivljanjem teh podob z zaletom komenti- rajo hinavščino normativnosti družbenih konstruktov, kot so »žensko«, »moško«, »naše« in »vaše«. Žirija je odločila, da na- grado žlahtni režiser prejme Iztoka Mlakarja, žlahtnega komedi- janta, na podelitvi ni bilo. Žlahtna komedijantka Lina Akif je igrala v predstavi Tatovi podob, ki je prejela nagrado za žlahtno ko- medijo. Žlahtna komedija po izboru občinstva je 3A! v produkciji SLG Celje, Matija Solce pa je postal žlahtni režiser. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 8, 20. februar 2025 KULTURA V nedeljo so se s podelitvijo priznanj v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje končali Dnevi kome- dije. Nagrado žlahtna komedija je prejela uprizoritev Tatovi podob kolektiva The Feminalz v produkciji Za- voda Emanat. Nagrado žlahtni režiser je dobil Matija Solce za uprizoritev 3JA! v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Za žlahtna komedijanta sta bila izbrana Lina Akif za vlogi v predstavi Tatovi podob in Iztok Mlakar za vlogo Uga v predstavi Pegule. DEAN ŠUSTER Umetniki za Karitas Drugi četrtek v februarju so v Galeriji Mozirje odpr- li razstavo likovnih del, ki so nastala na 29. likovni koloniji v okviru projekta Umetniki za Karitas. Raz- stavljena dela so bila na vo- ljo za nakup, izkupiček od njihove prodaje je bil name- njen ostarelim in bolnim, ki bivajo na območju koprske škofije. Kot je pojasnila koordina- torica projekta Umetniki za Karitas Marjana Plesničar Jezeršek, želijo s projektom sodobno umetnost predsta- viti čim širšemu krogu ljudi, obenem želijo osveščati o sti- skah v okolju ter spodbujati k dobrodelnosti. Projekt se vse- lej začne z likovno kolonijo, nato se nadaljuje s potujočo razstavo, ki se je minuli četr- tek ustavila tudi v Mozirju. V tamkajšnji galeriji so predsta- vili dela desetih udeležencev 29. kolonije, ki je bila avgusta 2023 na Sinjem Vrhu nad Aj- dovščino. Svoja dela je nato v dobrodelni namen podarilo še 37 ustvarjalcev, zato je bilo v okviru kolonije za nakup skupno na voljo 81 likovnih del. V Mozirju so jih na ogled postavili malo več kot 30. »Vsa razstavljena dela so namenje- na odkupu, pri čemer tisti, ki se odloči za to dejanje, daru- je svoj dar Škofijski karitas Koper za pomoč ostarelim in bolnim v koprski škofiji. Prav ostareli in bolni so namreč skupina ljudi, ki se velikokrat znajde na robu, po eni strani zaradi telesnih ali zdravstve- nih omejitev, po drugi zaradi osamljenosti ali izoliranosti, ki je posledica negativne oznake starosti ali bolezni v današnji družbi,« je poudari- la Plesničar Jezerškova. Cene likovnih del, ki jih določi stro- kovni svet, se gibljejo od 200 do 1.500 evrov, odvisno od velikosti, materialov in avtor- ja. Preostala dela 29. likovne kolonije so po razstavi v mo- zirski galeriji vrnili na sedež Škofijske karitas Koper. Tre- nutno po državi potujejo tudi dela 30. likovne kolonije, ki so jo izvedli lani. SJ Obiskovalci, ki so se odločili za nakup katere od razstavljenih slik so darovali za ostarele in bolne na območju koprske škofije. (Foto: MPJ) Razstava o grofici Adel- mi von Vay bo na ogled do konca junija. (Foto: M. Bezenšek) Konjičani ponosni na Adelmo Na Mestnem trgu v Slo- venskih Konjicah bo do kon- ca junija na ogled razstava o življenju in delu grofice Adelme Van de Vaya – veli- ke humanitarke, zdravilke, jasnovidke, spiritistke, sve- tovljanke in medialne pisa- teljice, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja živela v takratnih Konjicah. Ker letos mineva sto let od njene smrti, so le- tošnje leto v konjiški občini razglasili za Adelmino leto. Avtorica razstave je mag. Ale- ksandra Boldin. Baronica Adelma von Vay je bila rojena leta 1840 kot peti otrok v ugledni grofovski rod- bini Wurmbrand Stuppach. V Konjicah je živela in delovala med letoma 1867 in 1925. Nje- no življenje je bilo zaznamo- vano tudi z idilično zakonsko zvezo z možem Ödönom. »Z raziskovanjem o delu in življenju baronice Adelme se ukvarjam od svoje diplome, bolj intenzivno od leta 2012, ko sva s filozofom dr. Janom Ciglenečkim organizirala mednarodni simpozij o njej. Kmalu zatem sem se odpravi- la na Mali Lošinj, kjer sta za- konca Vay de Vaya imela poči- tniško vilo. Kot zgodovinarka sem si pri raziskovalnem delu o tej izjemni ženski pomaga- la predvsem s pisnimi in z ustnimi viri, sicer pa je tako v Slovenskih Konjicah kot tudi na Malem Lošinju na voljo kar nekaj materialnih virov. Ko odstiramo tančice z njenega življenja, delovanja in dela, se zavemo, kako pomembna ženska je na prelomu 19. in 20. stoletja živela v takratnih Konjicah,« poudarja mag. Aleksandra Boldin, profeso- rica zgodovine na Gimnaziji Slovenske Konjice, kjer so s pomočjo umetne inteligence simbolno oživeli Adelmo v duhu solidarnosti in sodelo- vanja med ljudmi. Kot še pravi Boldinova, je hvaležna, ker jo pri razisko- valnem delu podpirata tako Občina Slovenske Konjice kot tamkajšnja splošna knjižni- ca, ki je že leta 2012 kupila vsa dostopna knjižna dela Adelme von Vay. »Menim, da Adelmin duh živi naprej in nas opominja, kaj so resnične vrednote v življenju in za kaj si je vredno prizadevati,« je prepričana Aleksandra Bol- din. Na 100. obletnico smrti, 24. maja letos, bodo v Slovenskih Konjicah odprli Adelmino te- matsko pot. BF V Celju končani 33. Dnevi komedije Žlahtna komedija je uprizoritev Tatovi podob Matija Solce za uprizoritev 3JA! v produkciji SLG Ce- lje. Kot je zapisano v obra- zložitvi, se njegova režija v urbanem predmetno-gleda- liškem omnibusu vrši kot sprotno komponiranje žive, eklektične in kompleksne partiture, ki dovršeno snuje odnose med intervencijami v javni prostor, maskami, predmeti, številno igralsko zasedbo, glasbo, avtorskimi miniaturami ter improvizira- nimi trenutki, prepuščenimi naključju. S humorjem in sa- tiro secira veličino trojanske- ga mita, da bi osvetlil njegovo resnično naravo – pravzaprav naše dojemanje tako zgodo- vinskih kot sodobnih mitov nasploh. Lina Akif in Iztok Mlakar Žlahtna komedijantka Lina Akif v tehnoburleski Tatovi podob ustvari upodobitev užaloščene in poražene Ka- male Harris in simpatične Štajerke, ki se poteguje za naslov vinske kraljice. Nje- na igra je jasna, natančna in izrazita. S telesom, kre- tnjami in z obrazno mimiko prefinjeno parodira ameriško predsedniško kandidatko. Prizor s pretiranimi gestami in občutek stopnjuje do toč- ke absurda, s čimer preseže imitacijo in oriše sliko aktu- alnega bizarnega političnega dogajanja. Nasprotno Lina Akif nastop vinske kraljice gradi s spontanostjo, z im- provizacijo in neposrednim naslavljanjem gledalca. Nje- na Štajerka je simpatično, veselo dekle, pri kateri se lokalpatriotičen ponos na koncu sprevrže v histerijo nestrpnosti. Prejemnik nagrade žlahtni komedijant Iztok Mlakar je po prepričanju žirije kome- dijant v najvišjem pomenu besede. V predstavi Pegule je ne le igralec, temveč tudi av- tor teksta in glasbe. Sodoben in kritičen je že način upri- zoritve, ki nam ga v prologu razloži Iztok Mlakar – igralec, preden se prelevi v Uga, lik iz komedije. To je teatro povero, revno gledališče, ki nima de- narja za scenografijo, zato je scenografija mentalna – v gle- dalčevi glavi. Mlakar je formo renesančne komedije prene- sel v naš čas in v tem okviru preigrava sodoben družbeno- -politični kontekst. Njegova satira je nekje na meji med tragedijo in komedijo, ker je trpka, a ni agresivna, ne stremi le k razobličevanju neke družbene situacije ali laži, temveč k ponovni vzpo- stavitvi porušenih okvirov. Žlahtna komedija po izboru občinstva je 3A! Foto: Andraž Purg V strokovni žiriji so bili Taj- da Lipicer, Nebojša Pop - Tasić in Miranda Trnjanin. Kot so člani žirije zapisali v obrazlo- žitvi, tehnoburlesko Tatovi po- dob zaznamujeta igriva, tudi spogledljiva provokativnost in neverjetno kratek odzivni čas na aktualne družbene nesmi- sle. Njihova predloga izhaja iz vprašanj narodne identitete, mačizma, političnega populiz- ma, stereotipnih reprezentacij in medijske patetike. S krajo in postopnim izkrivljanjem teh podob z zaletom komenti- rajo hinavščino normativnosti družbenih konstruktov, kot so »žensko«, »moško«, »naše« in »vaše«. Žirija je odločila, da na- grado žlahtni režiser prejme Iztoka Mlakarja, žlahtnega komedi- janta, na podelitvi ni bilo. Žlahtna komedijantka Lina Akif je igrala v predstavi Tatovi podob, ki je prejela nagrado za žlahtno ko- medijo. Žlahtna komedija po izboru občinstva je 3A! v produkciji SLG Celje, Matija Solce pa je postal žlahtni režiser. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 8, 20. februar 2025 KRONIKA Je na Celjskem organizirana skupina vlomilcev v vozila? Pozor, na Celjskem strm porast vlomov v vozila! Celjska policija v zadnjih dneh poroča o številnih vlomih in poskusih vlomov v osebna vozila. Storilci iz vozil odna- šajo različne stvari, največkrat torbice in denar. Obstaja sum, da gre za dobro organizirano skupino, ki si za tarče izbere točno določena parkirišča. Število vlomov se je povi- šalo tudi na parkiriščih nekaterih znanih restavracij, kjer storilci vlamljajo v prestižnejša vozila. SIMONA ŠOLINIČ V zadnjih dneh so se vlomi v vozila vrstili v Laškem, Orli vasi, Celju, Tremerjah, ob Šmartinskem jezeru in v Vojniku. To je le nekaj lokacij na našem območju. Po naših podatkih policija sumi na organizirano skupino, vendar ne tujcev, ampak slovenskih državljanov iz druge regije. Način vlomov naj bi storilci zelo dobro »naštudi- rali«. Tudi tako, da vedo, kje in kdaj je kakšna poroka. Takrat je na neki lokaciji več vozil, na katere lastniki med veseljačenjem niso tako pozorni, kar daje storilcem dobro priložnost in tudi čas za vlome in kraje. Število vlomov v avtomobile se je v zadnjem času po- višalo tudi na parkiriščih ob pokopališčih na Celjskem. Zelo pogosto do vlomov v vozila v zadnjih tednih prihaja tudi na parkirišču v Zagradu, kjer pohodniki pustijo vo- zila, preden se odpravijo na Celjsko kočo. Policija je na različnih krajih poostrila nadzor tudi v civilnih oblekah, zato se bo organizirana združba slej ko prej ulovila v policijsko mrežo. Skrito v prtljažniku? Ne pomaga! Ena od zanimivosti tovrstnih vlomov v vozila je, da so se nekaterih ljudi vendarle »prijela« opozorila policije, naj vrednejših predmetov in torbic ne puščajo na vidnih mestih v vozilu. Mnogi jih zato skrijejo v prtljažnik, kar so zdaj ugotovili tudi vlomilci. Medtem ko še pred časom vlomov neposredno v prtljažnik avtomobilov ni bilo, se v zadnjem času kar vrstijo. To se je zgodilo pred kratkim v Plečnikovi ulici v Celju, kjer je storilec iz prtljažnega dela vozila ukradel prenosni računalnik in slušalke. Sto- rilec je na istem parkirišču poskušal vlomiti še v sosednje vozilo. Na Šmartinskem jezeru je neznanec prav tako iz prtljažnika ukradel denar, na parkirišču vojniškega po- kopališča je storilec iz prtljažnika ukradel dve torbici z denarnicama in nato na bližnjem bankomatu z ukradeno kartico dvignil gotovino. Celjski policisti zato ljudem svetujejo, naj lastniki v vo- zilih ne puščajo vrednih predmetov, sploh denarnic. Pred dnevi je storilec vlomil v vozilo na parkirišču pod Goro Oljko in ukradel bančno kartico, ki jo je voznik pustil v avtomobilu. Še več, na bančni kartici je bila napisana tudi PIN-koda. Storilec je na bankomatu v Pernovem opravil več dvigov denarja. »PIN-kode naj lastniki nimajo zapi- sane na bančni kartici,« pravijo na policiji. Prav tako v preteklih dneh je storilec v Velenju odnesel denar, ki ga je v avtomobilu pustil voznik. Na parkirišču gostišča v Tremerjah je neznanec vlomil v tri avtomobi- le. Iz enega je ukradel denar, v drugem je našel bančno kartico in nato z njo na bankomatu v Rimskih Toplicah dvignil gotovino. Motilci signala Že pred leti je policija obravnavala tudi primere vlo- mov v vozila, kjer na slednjih ni bilo znakov uporabe vlomilskega orodja. V enem primeru je bilo dokazano, da so storilci uporabili poseben motilec signala, ki onemogoči daljinsko zaklepanje. Veliko lastnikov pritisne na daljinec in ne preveri, ali se je vozilo zaklenilo. Če nekdo ugotovi, da se vozilo ni zaklenilo, lahko preveri signal na mobilnem telefo- nu. Motilce signala zaznamo tudi kot motenje radijskih signalov ali izgubo signala pri mobilnih telefonih. Če oseba zazna, da nima signala na mobilnem telefonu ali da je ta zelo slab in da je nemogoče zakleniti vozilo, naj slednjega parkira drugje in o dogajanju obvesti policijo. Narok prestavljen na marec Čeprav bi se moral pretekli teden na celjskem okrožnem sodišču začeti predobravnavni narok v primeru Daniela Borojevića, obtoženega za rop celjske Krekove banke pred 23 leti, se to ni zgodilo. Borojević je v priporu v celjskem zaporu, torej le nekaj deset metrov od sodišča, pri čemer bi lahko zaradi okoliščin na naroku sodeloval po videokon- ferenci. Njegova odvetnica je temu nasprotovala. Ker obtoženemu grozi precej visoka zaporna kazen, je po mnenju njegove odvetnice nujna njegova prisotnost v sodni dvorani, v nasprotnem primeru naj bi mu sistem kršil ustavne pravice. Kljub nasprotovanju tožilstva takšnemu predlogu je sodišče sprejelo sklep o prestavitvi naroka na marec. Sodišče bo do takrat odločalo tudi o odpravi pripora, tak predlog je prav tako dala obtoženčeva odvetnica, s predlaganim pa se ni strinjalo tožilstvo. Spomnimo, da je bil Borojević po ropu več kot 20 let na begu. Prijeli so ga lani decembra na Nizozem- skem. Kot smo že poročali pretekli teden, je Borojević le eden od storilcev ropa banke v središču Celja, takrat je pobegnil z ukradenim denarjem. Trojico, ki je sodelovala pri ropu, so policisti po kaznivem dejanju prijeli, je sodišče že obsodilo. Streljal v hišo in ogrozil otroka Policisti so končali preiskavo lanskega streljanja na ob- močju Šentjurja. Takrat še neznan storilec je ustrelil v okno stanovanjske hiše in pri tem ogrozil tudi dva mla- doletna otroka. Preiskava je pokazala, da sta kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti osumljena moška z območja Šentjurja. Ko so policisti zbrali vsa obvestila in dokaze, so pred dnevi pri njiju opravili tudi hišni preiskavi. Pri prvem so zasegli približno dva kilograma posušenih vršičkov konoplje, več kot 130 nabojev, dušilec, več nabojnikov za puško in enega za pištolo, večjo vsoto denarja in kovinski bokser. »Pri drugem smo odkrili prostor, prirejen za gojenje konoplje, in približno 80 sadik te rastline. Konopljo in pripomočke za njeno gojenje smo zasegli,« so sporočili s celjske policije. Oba so policisti ovadili tudi zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Zoper moškega, ki so mu zasegli orožje, bo sledil še prekrškovni postopek zaradi kršitve določil Zakona o orožju. Umrla zaradi padca Pretekli teden se je na območju Planine pri Sevnici zgodila tragična nesreča. Policisti so bili obveščeni o padcu ženske z višine. Ženska je padla s podesta ob stanovanjski hiši in se tako hudo telesno poškodovala, da je kasneje v bolnišnici zaradi posledic hudih poškodb umrla. Policija bo o primeru s poročilom obvestila tudi celjsko tožilstvo. Pretepali so se na »pumpi« Šentjurski policisti bodo ovadili več oseb, ki so bile vple- tene v pretep. Do njega je prišlo pretekli četrtek na enem od bencinskih servisov na območju šentjurske policijske postaje. Šlo naj bi za množični pretep. Policisti, ki so prišli na kraj, so zadevo preiskali, zoper storilce bodo ovadbe podali na celjsko okrožno državno tožilstvo. Na treh slovenskih smuči- ščih, na Celjskem na Rogli, te dni delujeta tudi dva hr- vaška policista, ki pomagata slovenskim kolegom. Na slo- venskih smučiščih je v tem času več hrvaških turistov. Pri opravljanju nalog nosita hrvaško policijsko uniformo, prilagojeno za delo na smu- čiščih, vendar pri delu nista oborožena. Prav tako ne izva- jata policijskih pooblastil in ukrepov, za katere so pristojni le slovenski policisti. Lanska smučarska sezona ni minila brez nesreč. V njih se je huje poškodovalo 40 ljudi, več kot 500 lažje. Med tujimi drža- vljani je bilo v nesrečah udele- ženih največ hrvaških državlja- nov. Po starosti je največji delež ponesrečenih starih od 11 do 14 let, približno polovica vseh je bila mlajša od 20 let. Najmlajši Kazni za prekrške na smučišču so odvisne od teže storitve posameznega prekrška in za smučarja znašajo od 400 do 800 evrov, za hujše prekrške pa sta predvidena tudi ukrep prepovedi smučanja in odvzem smu- čarske vozovnice za isti dan brez povračila. (Foto: GPU) Hrvaška policista tudi na Rogli udeleženec je bil star 4 leta, najstarejši 86 let. Kot najpo- gostejši vzrok za nastanek nesreč je bilo lani pomanj- kljivo smučarsko znanje, najpogostejša poškodba je bil zvin, v največ primerih so si ponesrečenci poškodovali koleno. Kot pravi inšpektor v Sektorju uniformirane po- licije PU Celje Boštjan Kavc, Zakon o varnosti na smuči- ščih določa, da mora upra- vljavec smučišča na smuči- šču zagotoviti tak red, da je omogočeno varno smučanje ob upoštevanju odgovornosti smučarjev. ... in konopljo. (Foto: PUC) Fotografija je simbolna (Foto: Pixabay) (Foto: GPU) V hišni preiskavi so policisti med drugim našli naboje ... Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 8, 20. februar 2025 ŠPORT Celjske košarkarice tudi v  nalu pokala upravičile vlogo favoritinj Košarkarice Cinkarne Celje so v fi nalu slovenskega poka- la premagale ekipo Triglava z 79 : 68. V ljubljanski dvorani na Kodeljevem so že devetnajstič in sedmič zapovrstjo postale zmagovalke našega pokalnega tekmovanja. DEAN ŠUSTER Varovanke trenerja Damirja Grgića so brez težav upraviči- le vlogo favoritinj in tako po- daljšale niz nepremagljivosti v dvobojih za lovorike. Bolj zanimivo kot lani Poraza v fi nalih domačih tekmovanj ne poznajo že od leta 2018, ko so v pokalu klo- nile proti Triglavu. Celjanke so enajstič zapored nastopi- le v fi nalu pokala Slovenije. Prvi pokalni naslov je klub z imenom Merkur Celje osvojil leta 2003. Tokrat so si celjske košarkarice že v prvi četrtini priigrale dvomestno prednost (29 : 19). Razliko so do konca prvega polčasa povišale na 18 točk. Toda Gorenjke so bile trmaste in vztrajne ter so zao- Na Kodeljevem zgolj ogrevanje za višek sezone Slavje celjskih košarkaric s strokovnim vodstvom, z navijači Florijani in mladimi igralkami Cinkarne Celje (Foto: Drago Perko) stanek znižale. Poskrbele so, da je bila tekma precej bolj zanimiva kot lani, ko je Cin- karna poteptala Ilirijo z naj- višjo razliko v zgodovini po- kalnih fi nalov (57 točk). Vse ima svoje ozadje; Celjanke so Kranjčank že naveličane z odločilnih tekem in zato manj osredotočene, medtem ko je ljubljanski klub dobil »porci- jo« zaradi posebnega statusa pri KZS. Načrt uresničen Najboljša igralka fi nala je bila Brazilka v dresu Celja Le- ticia Cristina Soares Josefi no, ki je dosegla 22 točk. Dva- najst jih je dodala druga Bra- zilka Cinkarne Thayna Silva, enajst Blaža Čeh. V ekipi so bile še Lea Bartelme, Ana Nuša Anžič, Nika Barič, Zoja Štirn, Eva Podgoršek, Maja Uranker, Kim Žibert, Anđela Demirović in Ula Krenk. »Če- stitam vsem igralkam, a tudi sodelavcem v strokovnem štabu, vodilnim možem v klubu in navijačem. Zmagali smo povsem zasluženo. Če- prav smo imeli pred fi nalom kar precej težav z boleznimi in manjšimi poškodbami, naša zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Nismo igrali izvrstno, to je treba priznati, toda to je bila ena od tekem, ki jih pač moraš dobiti in ni pomembno, kako. Uresničili smo načrt,« je govoril trener Damir Grgić. Šentjurčani do polfinala Svoje mnenje je podal tudi energični trener Triglava Ro- bert Matevžič: »Čestitam de- kletom za trud v vseh 40 mi- nutah. Tudi ko so tekmice že vodile z 20 točkami razlike, smo jih poskušali ujeti in pre- senetiti, a žal nam je zmanj- kalo moči. Že v drugi četrtini nam je padla tudi zbranost, izgubili smo preveč žog, kar so izkušene igralke Celja zna- le kaznovati.« Zanimiv je bil reporter med televizijskim prenosom, ki se je iskreno veselil vsakega koša Gorenjk, večkrat se je obregnil ob soje- nje in dejal, da bi lahko bila dosojena osebna napaka po Zaključek letošnje pokalne sezone so dočakali tudi košarkarji do 14. leta. Prvega naslova pokalnih zmagovalcev so se veselili igralci Celja. V finalu so po odlični igri s 55: 47 ugnali vrstnike iz Cedevite Olimpije. V najboljšo peterko zaključnega turnirja sta bila izbrana tudi Toš Pasarič in Lan Jerič, nagrado za najbolj bojevitega igralca je prejel Filip Crnković (vsi Celje). Za celjsko ekipo, ki jo je vodil trener Husein Kahvedžić, so igrali Žiga Suša (3 točke v finalu), Aleks Crnković, Mark Ivančić (2), Svit Kundih, Andraž Milanez, Boštjan Strnad (4), Stefan Đorđević (2), Pavel Kolka (5), Toš Pasarič (16), Maj Vuga (4), Filip Crnković (15) in kapetan Lan Jerič (4). (Foto: KZS) domnevnih prekrških Ce- ljank nad Kranjčankami. Pri moških so pokalni prvaki ko- šarkarji Olimpije. Šentjur je igral v polfi nalu, kjer je moral priznati premoč Krki. Najboljša igralka finalne tekme je bila Brazilka Leticia Cristina Soares Josefino. (Foto: Drago Perko) Občasna slovenska reprezentantka Blaža Čeh je zelo dobro gra- dila celjske napade, obenem je bila tudi učinkovita pri metih. (Foto: KZS) V listo strelk se je pri Cinkarni vpi- salo deset igralk, tudi Zoja Štirn. (Foto: KZS) Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 8, 20. februar 2025 ŠPORT Nogometaši Celja so se v prvi tekmi play-offa za osmino fi nala konferenčne lige na svoji zelenici z 2 : 2 razšli s ciprskim Apoelom. Povratni obračun bo danes ob 21.00 v Nikoziji. Celjanom se ponuja še ena zgodovinska pri- ložnost, v državnem prvenstvu pa so jo po gostovanju v Murski Soboti najbrž zapravili. DEAN ŠUSTER V svojem kriznem obdo- bju, ki traja že (pre)dolgo, so proti Apoelu potrebovali prav takšna gola, ki ju je do- segel Armandas Kučis. Bili so dvakrat v vodstvu Začetek je bil sanjski. V drugi minuti je Kučis skoraj iz »mrtvega kota« s strelom med nogami premagal vra- tarja Vida Belca. Po pribli- žno pol ure je izenačil Da- vid Abagna. V 57. minuti so gostitelji, ki jih je spodbujalo 2.500 gledalcev, goste pa ti- soč, dobili enajstmetrovko. Strel z belega krogca je Kuči- su obranil Belec, a je Litovec odbito žogo le poslal v mre- žo. V 70. minuti so Ciprčani ponovno izenačili, po podaji s kota je zadel Konstantinos Laifi s. Tri minute zatem so gostje zaradi rdečega karto- Mastnak sedmi v skupnem seštevku Celjan Tim Mastnak je na tekmi paralelnega velesla- loma deskarjev za svetovni pokal v kanadskem Val St. Comu osvojil sedmo mesto. V osmini fi nala je dobil tesen dvoboj z izkušenim Av- strijcem Benjaminom Karlom. Razlika med tekmovalce- ma je bila vsega štiri stotinke sekunde. V drugo se igra stotink ni izšla v Timov prid. Za pet stotink sekunde ga je ugnal Italijan Roland Fischnaller. Drugi Celjan Rok Marguč je pristal na 19. mestu. Tudi Velenjčanka Gloria Kotnik je obtičala v kvalifi kacijah, bila je 24. Mastnak je trenutno sedmi v skupnem seštevku svetovnega pokala. DŠ LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 21 14 6 1 36:7 48 MARIBOR 21 11 6 4 37:19 39 KOPER 21 11 6 4 35:23 39 BRAVO 20 11 3 6 30:17 36 CELJE 21 9 5 7 35:31 32 MURA 21 7 5 9 23:25 26 PRIMORJE 20 7 3 10 21:36 24 KALCER 21 6 4 11 23:28 22 NAFTA 21 3 4 14 13:37 13 DOMŽALE 21 2 4 15 14:44 10 na ostali le z desetimi mož- mi, česar domače moštvo žal ni znalo izkoristiti. Olimpija je v Banjaluki izgubila proti Borcu z 1 : 0, edini strelec je bil Slovenec Sandi Ogrinec. Še vedno v zgornjem delu lestvice Toda Ljubljančani so v 21. krogu 1. slovenske lige svo- je delo opravili brezhibno in Nafto odpravili s 3 : 0 ter se od Celjanov oddaljili kar za 16 točk. Bravo je dokazal svojo kakovost v Ljudskem vrtu, kjer je slavil s 3 : 2. Lokalni derbi je Kalcer pro- ti Domžalam dobil z 1 : 0. Obračun Primorje – Koper je bil preložen zaradi burje. Tekma v Murski Soboti se je končala brez golov. Mura je zapravila priložnost, da se petemu Celju približa na tri V »Evropi« še ena zgodovinska priložnost, v DP le še kanček upanja Tudi srečna gola nista skoraj nič spremenila Izjemno ugledna družba se je zbrala na tribuni za posebne goste. Z leve stojijo Matjaž Kek, Samo Seničar, Matija Kovač, Valerij Kolotilo, Aleksander Čeferin, Radenko Mijatović … Armandas Kučis je dvakrat dvignil na noge vse na vzhodni tribuni, še zlasti je razveselil kapetana Žana Karničnika. Čeprav je imel v roki »voki-toki«, je trener Albert Riera kričal proti igri- šču z zahodne tribune. Potem se je pridušal, da bi ga ekipa potrebovala ob robu igrišča. Da ga tam ni bilo, je kriv sam, saj je storil nespametno potezo po koncu tekme z valižan- skim klubom. točke. Goste je reševal Luka Kolar. Domačini so imeli šest strelov proti notranjemu delu okvirja vrat, Celjani le tri. Trener Albert Riera se lahko tolaži, da je njegovo moštvo ohranilo svojo mrežo nedo- taknjeno. Od prve minute je igral povratnik Jegor Prucev, a je igrišče zaradi poškodbe zapustil v 66. minuti. Glede na izjemen denarni vložek pri NK Celje se morda komu zdi, da si je lestvico izmisli popoln nepoznavalec nogo- metnih razmer. Foto: Andraž Purg Obakrat sta slavje Kučisu omogočila izjemno inteligenten celjski nogometaš Svit Sešlar (tako je priigral enajstmetrovko) in gostujoči vratar Vid Belec. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 8, 20. februar 2025 ŠPORT Celjske košarkarice tudi v  nalu pokala upravičile vlogo favoritinj Košarkarice Cinkarne Celje so v fi nalu slovenskega poka- la premagale ekipo Triglava z 79 : 68. V ljubljanski dvorani na Kodeljevem so že devetnajstič in sedmič zapovrstjo postale zmagovalke našega pokalnega tekmovanja. DEAN ŠUSTER Varovanke trenerja Damirja Grgića so brez težav upraviči- le vlogo favoritinj in tako po- daljšale niz nepremagljivosti v dvobojih za lovorike. Bolj zanimivo kot lani Poraza v fi nalih domačih tekmovanj ne poznajo že od leta 2018, ko so v pokalu klo- nile proti Triglavu. Celjanke so enajstič zapored nastopi- le v fi nalu pokala Slovenije. Prvi pokalni naslov je klub z imenom Merkur Celje osvojil leta 2003. Tokrat so si celjske košarkarice že v prvi četrtini priigrale dvomestno prednost (29 : 19). Razliko so do konca prvega polčasa povišale na 18 točk. Toda Gorenjke so bile trmaste in vztrajne ter so zao- Na Kodeljevem zgolj ogrevanje za višek sezone Slavje celjskih košarkaric s strokovnim vodstvom, z navijači Florijani in mladimi igralkami Cinkarne Celje (Foto: Drago Perko) stanek znižale. Poskrbele so, da je bila tekma precej bolj zanimiva kot lani, ko je Cin- karna poteptala Ilirijo z naj- višjo razliko v zgodovini po- kalnih fi nalov (57 točk). Vse ima svoje ozadje; Celjanke so Kranjčank že naveličane z odločilnih tekem in zato manj osredotočene, medtem ko je ljubljanski klub dobil »porci- jo« zaradi posebnega statusa pri KZS. Načrt uresničen Najboljša igralka fi nala je bila Brazilka v dresu Celja Le- ticia Cristina Soares Josefi no, ki je dosegla 22 točk. Dva- najst jih je dodala druga Bra- zilka Cinkarne Thayna Silva, enajst Blaža Čeh. V ekipi so bile še Lea Bartelme, Ana Nuša Anžič, Nika Barič, Zoja Štirn, Eva Podgoršek, Maja Uranker, Kim Žibert, Anđela Demirović in Ula Krenk. »Če- stitam vsem igralkam, a tudi sodelavcem v strokovnem štabu, vodilnim možem v klubu in navijačem. Zmagali smo povsem zasluženo. Če- prav smo imeli pred fi nalom kar precej težav z boleznimi in manjšimi poškodbami, naša zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Nismo igrali izvrstno, to je treba priznati, toda to je bila ena od tekem, ki jih pač moraš dobiti in ni pomembno, kako. Uresničili smo načrt,« je govoril trener Damir Grgić. Šentjurčani do polfinala Svoje mnenje je podal tudi energični trener Triglava Ro- bert Matevžič: »Čestitam de- kletom za trud v vseh 40 mi- nutah. Tudi ko so tekmice že vodile z 20 točkami razlike, smo jih poskušali ujeti in pre- senetiti, a žal nam je zmanj- kalo moči. Že v drugi četrtini nam je padla tudi zbranost, izgubili smo preveč žog, kar so izkušene igralke Celja zna- le kaznovati.« Zanimiv je bil reporter med televizijskim prenosom, ki se je iskreno veselil vsakega koša Gorenjk, večkrat se je obregnil ob soje- nje in dejal, da bi lahko bila dosojena osebna napaka po Zaključek letošnje pokalne sezone so dočakali tudi košarkarji do 14. leta. Prvega naslova pokalnih zmagovalcev so se veselili igralci Celja. V finalu so po odlični igri s 55: 47 ugnali vrstnike iz Cedevite Olimpije. V najboljšo peterko zaključnega turnirja sta bila izbrana tudi Toš Pasarič in Lan Jerič, nagrado za najbolj bojevitega igralca je prejel Filip Crnković (vsi Celje). Za celjsko ekipo, ki jo je vodil trener Husein Kahvedžić, so igrali Žiga Suša (3 točke v finalu), Aleks Crnković, Mark Ivančić (2), Svit Kundih, Andraž Milanez, Boštjan Strnad (4), Stefan Đorđević (2), Pavel Kolka (5), Toš Pasarič (16), Maj Vuga (4), Filip Crnković (15) in kapetan Lan Jerič (4). (Foto: KZS) domnevnih prekrških Ce- ljank nad Kranjčankami. Pri moških so pokalni prvaki ko- šarkarji Olimpije. Šentjur je igral v polfi nalu, kjer je moral priznati premoč Krki. Najboljša igralka finalne tekme je bila Brazilka Leticia Cristina Soares Josefino. (Foto: Drago Perko) Občasna slovenska reprezentantka Blaža Čeh je zelo dobro gra- dila celjske napade, obenem je bila tudi učinkovita pri metih. (Foto: KZS) V listo strelk se je pri Cinkarni vpi- salo deset igralk, tudi Zoja Štirn. (Foto: KZS) Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 8, 20. februar 2025 ŠPORT Nogometaši Celja so se v prvi tekmi play-offa za osmino fi nala konferenčne lige na svoji zelenici z 2 : 2 razšli s ciprskim Apoelom. Povratni obračun bo danes ob 21.00 v Nikoziji. Celjanom se ponuja še ena zgodovinska pri- ložnost, v državnem prvenstvu pa so jo po gostovanju v Murski Soboti najbrž zapravili. DEAN ŠUSTER V svojem kriznem obdo- bju, ki traja že (pre)dolgo, so proti Apoelu potrebovali prav takšna gola, ki ju je do- segel Armandas Kučis. Bili so dvakrat v vodstvu Začetek je bil sanjski. V drugi minuti je Kučis skoraj iz »mrtvega kota« s strelom med nogami premagal vra- tarja Vida Belca. Po pribli- žno pol ure je izenačil Da- vid Abagna. V 57. minuti so gostitelji, ki jih je spodbujalo 2.500 gledalcev, goste pa ti- soč, dobili enajstmetrovko. Strel z belega krogca je Kuči- su obranil Belec, a je Litovec odbito žogo le poslal v mre- žo. V 70. minuti so Ciprčani ponovno izenačili, po podaji s kota je zadel Konstantinos Laifi s. Tri minute zatem so gostje zaradi rdečega karto- Mastnak sedmi v skupnem seštevku Celjan Tim Mastnak je na tekmi paralelnega velesla- loma deskarjev za svetovni pokal v kanadskem Val St. Comu osvojil sedmo mesto. V osmini fi nala je dobil tesen dvoboj z izkušenim Av- strijcem Benjaminom Karlom. Razlika med tekmovalce- ma je bila vsega štiri stotinke sekunde. V drugo se igra stotink ni izšla v Timov prid. Za pet stotink sekunde ga je ugnal Italijan Roland Fischnaller. Drugi Celjan Rok Marguč je pristal na 19. mestu. Tudi Velenjčanka Gloria Kotnik je obtičala v kvalifi kacijah, bila je 24. Mastnak je trenutno sedmi v skupnem seštevku svetovnega pokala. DŠ LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 21 14 6 1 36:7 48 MARIBOR 21 11 6 4 37:19 39 KOPER 21 11 6 4 35:23 39 BRAVO 20 11 3 6 30:17 36 CELJE 21 9 5 7 35:31 32 MURA 21 7 5 9 23:25 26 PRIMORJE 20 7 3 10 21:36 24 KALCER 21 6 4 11 23:28 22 NAFTA 21 3 4 14 13:37 13 DOMŽALE 21 2 4 15 14:44 10 na ostali le z desetimi mož- mi, česar domače moštvo žal ni znalo izkoristiti. Olimpija je v Banjaluki izgubila proti Borcu z 1 : 0, edini strelec je bil Slovenec Sandi Ogrinec. Še vedno v zgornjem delu lestvice Toda Ljubljančani so v 21. krogu 1. slovenske lige svo- je delo opravili brezhibno in Nafto odpravili s 3 : 0 ter se od Celjanov oddaljili kar za 16 točk. Bravo je dokazal svojo kakovost v Ljudskem vrtu, kjer je slavil s 3 : 2. Lokalni derbi je Kalcer pro- ti Domžalam dobil z 1 : 0. Obračun Primorje – Koper je bil preložen zaradi burje. Tekma v Murski Soboti se je končala brez golov. Mura je zapravila priložnost, da se petemu Celju približa na tri V »Evropi« še ena zgodovinska priložnost, v DP le še kanček upanja Tudi srečna gola nista skoraj nič spremenila Izjemno ugledna družba se je zbrala na tribuni za posebne goste. Z leve stojijo Matjaž Kek, Samo Seničar, Matija Kovač, Valerij Kolotilo, Aleksander Čeferin, Radenko Mijatović … Armandas Kučis je dvakrat dvignil na noge vse na vzhodni tribuni, še zlasti je razveselil kapetana Žana Karničnika. Čeprav je imel v roki »voki-toki«, je trener Albert Riera kričal proti igri- šču z zahodne tribune. Potem se je pridušal, da bi ga ekipa potrebovala ob robu igrišča. Da ga tam ni bilo, je kriv sam, saj je storil nespametno potezo po koncu tekme z valižan- skim klubom. točke. Goste je reševal Luka Kolar. Domačini so imeli šest strelov proti notranjemu delu okvirja vrat, Celjani le tri. Trener Albert Riera se lahko tolaži, da je njegovo moštvo ohranilo svojo mrežo nedo- taknjeno. Od prve minute je igral povratnik Jegor Prucev, a je igrišče zaradi poškodbe zapustil v 66. minuti. Glede na izjemen denarni vložek pri NK Celje se morda komu zdi, da si je lestvico izmisli popoln nepoznavalec nogo- metnih razmer. Foto: Andraž Purg Obakrat sta slavje Kučisu omogočila izjemno inteligenten celjski nogometaš Svit Sešlar (tako je priigral enajstmetrovko) in gostujoči vratar Vid Belec. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 8, 20. februar 2025 ŠPORT Trije atleti celjskega Kladivarja uspešni v mednarodni konkurenci Lukanova najboljša belopolta tekačica na tekmi v Španiji Hitri prsti in misli celjskih šahistov Državno ekipno in posamično člansko prvenstvo v hitrih disciplinah je bilo v Mariboru. Mladi šahisti Celjskega šahovskega kluba so se zelo izkazali z nekaj vrhunskimi uvrstitvami. Prvi dan je izjemno presenetil Matic Nareks, saj je postal državni prvak v hitropoteznem šahu v konkurenci 78 šahistov. Dobro se je odrezal Nik Javornik, ki je bil peti. Tudi Nuša Hercog je bila peta v ženski konkurenci, Pia Rožmanec je bila sedma. Zmaga celjskega moštva Tudi po drugem tekmovalnem dnevu so se veselili varo- vanci šahovskega učitelja Jožeta Zorka, ki je uradno trener in sekretar v celjskem klubu. V ekipni konkurenci v hitro- poteznem šahu je nastopilo 27 moštev, zmagalo je celjsko. Blestel je Domen Tisaj, ki je na prvi deski premagal vse svoje nasprotnike in osvojil devet točk. V celjski ekipi so bili še Jan Marn, Matic Nareks, Nik Javornik in Aleks Centrih. V pospešenem šahu je ista ekipa osvojila 4. mesto. Med članicami ekipno sta Nuša Hercog in Pia Rožmanec v hitro- poteznem šahu pristali na petem mestu, v pospešenem šahu na četrtem. Zadnji tekmovalni dan so predstavniki Celjskega šahovskega kluba ostali tik pod odrom za zmagovalce. Nik Javornik je bil v pospešenem šahu peti. Med članicami v pospešenem šahu je Pia Rožmanec osvojila četrto mesto, takoj za njo je bila Lina Javornik. »V našem klubu, ki ima za šahistke in šahiste odprta vrata od ponedeljka do petka, imamo trenutno 70 aktivnih članov,« je povedal Jože Zorko. DŠ, foto: CŠK Felicijanova 16. v Gruziji Zimski Evropski mladinski olimpijski festival je gosti- la Gruzija. V drugem največjem mestu Batumiju je bilo tudi tekmovanje v hitrostnem drsanju na kratke proge. T ekmovala sta dva predstavnika Drsalnega kluba Celje. Zoja Felicijan se je izkazala na progi, dolgi 500 metrov. Uvrstila se je v četrtfi nale in ob koncu zasedla 16. mesto. Na dveh daljših razdaljah je bila 26. in 27 . Filip Škof je bil 26. na 500 in 1.500 metrov, na 1.000 metrov je pristal na 27 . mestu. Njun klubski kolega Tibor Komerički bo zastopal Slovenijo na tekmi mla- dinskega svetovnega pokala v kanadskem Quebecu. DŠ, foto: DK Celje Tena zmagala na Bledu in v Ljubljani Celjska umetnostna drsalka Tena Evelyn Škalički je po osvojenem naslovu državne prvakinje nadaljevala svoj zmagoviti pohod. Po naslovu državne prvakinje je zmagala še na Tanja's me- morial na Bledu in na mednarodni tekmi v Ljubljani Tivoli cup 2025. Vmes sta s trenerko Teodoro Poštič odpotovali v Beograd na tekmo evropskega kriterija, kjer je nastopilo 58 tekmovalk iz številnih evropskih držav. Tena je osvojila šesto mesto. Poštičeva je prepričana, da je pred njeno varovanko lepa prihodnost ob pogoju, da bo marljiva pri vadbi. DŠ, foto: DK Celje Trije slovenski predstavniki v hitrostnem drsanju na kratke proge s selektorjem Erselom Argunom. Z leve stojijo člani celjske ekipe, ki je v povprečju stara komaj 19 let, Aleks Centrih, Matic Nareks, Domen Tisaj, Jan Marn in Nik Javornik. Zaradi študijskih obveznosti je manjkal Jaka Brilej. Matic Nareks (v sredini) je postal državni prvak v hitropoteznem šahu v konkurenci 78 šahistov. Tena Evelyn Škalički in trenerka Teodora Poštič Atletinja celjskega Kladivarja Klara Lukan je na maratonu v Castellonu pri Valencii, ki je bronaste svetovne ravni, v teku na deset kilometrov s časom 30 minut in 26 sekund osvojila sedmo mesto in za skoraj pol minute izboljšala (svoj) državni rekord v cestnih tekih. Obenem je za pet sekund zaostala za evropskim rekordom. DEAN ŠUSTER »Z današnjim nastopom sem zelo zadovoljna. Naredila sem točno to, kar sem si zada- la pred startom. Po predstavi prejšnji teden v Monaku sem dobila dodatno samozavest. Izkoristila sem tudi priso- tnost kakovostnih tekmic in dobre pogoje. Temperatura je bila 10 ali 11 stopinj Celzija, vetra ni bilo, proga je bila rav- na. Nobenega izgovora nisem imela,« je pripovedovala Klara Lukan. Prehitevala tudi moške Druga najboljša športnica v Celju v letu 2024 je orisala tekmo: »V prvi polovici sem tekla z Nizozemko Diano Van Es, ki me je prejšnji te- den prehitela. Vedela sem, da je na zelo visoki ravni. To me je še dodatno spodbudilo. V drugem delu je popustila in sem šla naprej ter končala kot najboljša belopolta tekačica. Noge so bile dobre, prav tako počutje.« Morala je prehitevati tudi moške. Skupno je bila na 51. mestu. »Med prehitevanji nisem razmišljala, da je težko teči v tako zahtevnem ritmu. Skušala sem ves čas pozitiv- no razmišljati. Ob progi je bilo veliko ljudi z majhnimi otroki, ki so mi dali dodaten zagon za izvrsten izid,« je bila dobre volje Klara. Izpustila bo dvoranski prvenstvi Lukanova ne bo nastopila na obeh velikih dvoranskih tekmovanjih (evropskem pr- venstvu na Nizozemskem in svetovnem prvenstvu na Ki- tajskem), ker se bo posvetila aprilskemu evropskemu pr- venstvu v cestnih tekih v Bel- giji. Članica celjskega kluba je državna rekorderka v večini te- kov na daljših razdaljah (2.000, 3.000 in 5.000 metrov na sta- dionu ter cestnem teku na 5 in 10 kilometrov), le v teku na 10.000 metrov na stadionu je rekorderka Helena Javornik s časom 31:06,63, kar za Klaro ne bi smel biti prevelik zalogaj. Vid Botolin je balkanski podpr- vak v teku na tri kilometre. Beograd je gostil balkansko dvoransko prvenstvo. Celj- ska atleta sta osvojila srebrni medalji. Nekdanji balkanski prvak v teku na 3.000 me- trov Vid Botolin (8:11,77) je tokrat moral priznati premoč turškemu predstavniku, Jan Vuković je tekel v moški šta- feti 4x400 metrov, ki je bila druga. Vuković je bil četrti v teku na 800 metrov, od uvrsti- tve na oder za zmagovalce ga je ločilo 19 stotink sekunde. Foto: Peter Kastelic Klara Lukan ima »v nogah« tudi državni rekord v teku na 25 stadionskih krogov, le pravo priložnost mora dočakati. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 8, 20. februar 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE Vsa ljubezen in toplina tvojega srca, ki si nam jo dajal, je še vedno z nami … V SPOMIN V nedeljo bo minilo že 40 let, kar te ni več med nami, naš dragi TONI VODOVNIK a spomin nate bo za vedno ostal. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo v srcu še vedno spominjate. Vsi tvoji 66 Pride takšen trenutek … Boleč, ko si osamljen. Ko se zlomiš in močno pogrešaš. Ko veš, da je le spomin vse, kar imaš … V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Minila bodo štiri leta, kar nas je zapustil naš dragi LEOPOLD MLAKAR (13. 11. 1942–21. 2. 2021) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi najdražji 78 Telo je dotrajano, želje več ni, rešitev si samo ti! Zapustila naju je sestra TEREZIJA FLIS iz Laškega (10. 10. 1937–5. 2. 2025) Žalujoča brat in sestra in mogoče še kdo. 79 Smrti Celje Umrli so: Hildegarda KA- TIČ iz Celja, 81 let, Leona BRKIĆ iz Celja, 85 let, Izidor KORŽE iz Prožinske vasi, 71 let, Alojzij BORLAK iz Celja, 92 let, Mihaela KLINAR iz Pečovnika, 58 let, Dragica STIŠOVIČ z Dobrne, 74 let, Zofi ja POTOČNIK iz Zavrha pri Galiciji, 89 let. Žalec Umrli so: Danijela ŠALA- MUN iz Migojnic, 85 let, Ve- ronika RANDL iz Šempetra, 68 let, Ciril BLAGOTINŠEK iz Podvina pri Žalcu, 86 let, Anica PILKO iz Drešinje vasi, 83 let. Velenje Umrli so: Edvard JANEŽIČ iz Velenja, 85 let, Silvester DOLER iz Velenja, 74 let, Ruža VASIĆ iz Šmartnega ob Paki, 72 let. V 97. letu nas je zapustil BENO KRIVEC K večnemu počitku smo ga v družinskem krogu pospremili v sredo, 19. februarja 2025, na pokopališču v Šentjurju. Žalujoči: sin Bojan z družino Šentjur pri Celju, 19. februarja 2025 n Ni večje bolečine kot v dnevih žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. V SPOMIN Minilo je devet let, kar nas je zapustil dobri ate, stari ata in tast ALOJZ ROZMAN iz Kostrivnice pri Kalobju Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi p STROJI KUPIM TRAKTOR, kosilnico Bcs in motokultivator Go- renje Muta kupim. Telefon 041 255-834. p STANOVANJE PRODAM OTOK Ugljan. Stanovanje, 25 m², v sklopu večstanovanjske hiše (1. nadstropje), lasten vhod, novogradnja (leto 2021), popolnoma opremljeno, lastno parkirno mesto in zunanja terasa, prodam. Telefon 070 609-322. 84 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, leg- horn bele in štajerke, prodamo in dosta- vimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 220-495. 85 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od- reda 49, 3230 Šentjur. p Poroke Žalec Poročila sta se: Anja RO- ŽIČ PLAZOVNIK iz Žalca in Blaž CIZEJ iz Podvina pri Polzeli. KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KAKOVOSTNI konjski gnoj z nastilom (listje), star dve leti, prodam. Možne so tudi manj- še količine s prevozom. Telefon 041 980- 188. L 2 KUPIM SENO v rinfuzi kupim. Telefon 031 228-276. 80 OSTALO PRODAM SESALEC za listje, komplet z vrečo, za 50 EUR, in konjski komat, 24 col, lepo ohranjen, prodam za 200 EUR. Telefon 031 733- 965. 67 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p ROČNO pletene koše, lokacija Žepina-Ljubeč- na, cena 70 EUR, prodam. Telefon 051 351-032, Edi. 73 DRVA in suhe bale prodam. Telefon 031 343- 920. 81 Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 8, 20. februar 2025 RADIJSKA STRAN Jure Ličen, Nuša Rojs in Rok Kreže, voditelji in ustvar- jalci popoldanskega progra- ma V Ritmu Pozitive, so prvi rojstni dan tega radijskega šova praznovali na spekta- kularen način. Program V Ritmu Pozitive, ki se vsak delovnik med 14. in 18. uro predvaja kar na štirih radijskih postajah (Radio Ce- lje, Radio Krka, Radio Ptuj in Radio Velenje), spremlja skoraj sto tisoč poslušalcev. Prazno- vanje prve obletnice programa je bilo čustveno in divje. Kot se radi pošalijo radijci, je tudi Slavje programa V Ritmu Pozitive Utrinek s praznovanja prvega rojstnega dne radijskega programa V Ritmu Pozitive tokrat »špricalo« od pozitive. Za ekstazo in vrhunec je po- skrbela lanska masterchefi nja Martina Pušnik, ki je za to pri- ložnost pripravila ekskluzivni recept za koktajl in sladico. Koktajlu, ki je imel na vrhu skrivnostno penico, je nadela ime Orgazmični koktajl VRP. Za skrivnostno sestavino sla- dice z imenom Slastni poljub VRP, pa je poskrbela kar Mar- tina s svojim poljubom. Čestitke so deževale Voščila in čestitke so delili številni glasbeni prijatelji. »Eki- pi V Ritmu Pozitive želim, da se jim vrne nazaj točno to, kar dajejo, in to je en zvrhan koš ljubezni in pozitive,« je dejala pevka Maja Keuc. Glasbenik Miran Rudan meni, da se vse- kakor splača poslušati V Ritmu Pozitive, ki je po njegovem pre- pričanju ena najboljših oddaj, kar jih premore naša država. »Vsa čast in vse najboljše. Upam, da me še povabite. Če vas ne bi bilo, bi bil tudi jaz zelo, zelo osamljen in verjetno tudi vsi meni podobni.« Tudi voditeljica Jasna Kuljaj popol- dne rada posluša ta program. »Potrebujemo sprostitev po celem dnevu garanja v službi, doma nas čakajo otroci in siten mož, zato V Ritmu Pozitive hva- la vam v imenu poslušalcev.« Tudi Ines Erbus se je zahvalila za čudovito energijo. »Pri vas sem imela najljubši intervju v vsem tem času, še kar ste prvi na lestvici. Komaj čakam, da se bomo spet družili.« Svoje želje in občutke so nam zaupali tudi Elda Viler, Jan Plestenjak, Sku- pina Victory, Sebastian, Tilen Lotrič, Klemen Bunderla, Vid Valič, Saša Lendero, Gasilec Sašo … Jure Ličen je ob praznovanju priznal, da je v enem letu doži- vel dve rojstvi, rojstvo združitve fantastičnih ljudi in poslušalcev v radijskem programu V Rit- mu Pozitive in rojstvo hčerke Sofi e … Priznal je, da preživlja najlepše življenjsko obdobje. In želi si, da če še niste, da vsaj en- krat začutite energijo programa V Ritmu Pozitive, kjer se zdru- žijo ljudje, ki želijo še več po- zitive in več ekstaze glasbenih klasik vseh časov. Povejte naprej, povabite pri- jatelje in poslušajte V Ritmu Pozitive še bolj na glas – se sli- šimo vsak delovnik med 14. in 18. uro na vaši najljubši radijski postaji. NR, foto: arhiv programa V Ritmu Pozitive S slastnimi poljubi in koktajli praznovali prvo obletnico Ekipa V Ritmu Pozitive v družbi Jasne Kuljaj in Gasilca Saša Tudi glasbenik Miran Rudan je čestital ustvarjalcem popoldanskega programa. Mesarstvo Jure v novih prostorih Lastnik Jurij Užmah z ženo Tanjo in njuni trije otroci (levo od očeta hči Barbara, skrajno levo hči Lucija, na desni je sin Luka). Mesnica, kjer se že 17 let ukvarjajo s predelavo in prodajo mesa ter mesnih izdelkov, je v začetku februarja odprla svoja vrata na novi lok- aciji v Grižah pri Žalcu. V manjši trgovini poleg širokega nabora sveže- ga mesa, mesnih izdelkov in drugih živil ponujajo tudi izdelke lokalnih kmetov. Vedno bolj znana mesnica, kamor prihajajo kupci iz celotne Savinjske doline in širše okolice, zdaj vabi tudi v bar Pr’ mesarju. Za marsikoga ni pusta brez njihovih prekajenih izdelkov, zime brez krvavic in pečenic, poletja brez njihove pestre žar ponudbe. Mesarstvo Jure je znano po odličnih narezkih, pripravlja tudi najrazličnejše dobrote za ketering. »Pri nas predelujemo in prodajamo izključno slovensko meso, največ iz lokalnega okolja. Imamo lasten odkup goveda, tako lahko strankam zag- otovimo meso odlične kakovosti. Slednjega predelamo v suhomesnate izdelke, hrenovke, pivske, kranjske klobase, šunkarico, tirolko in še bi lahko naštevali. Imamo zahtevne stranke, ki vedo, kaj želijo, in mi smo tu zato, da izpolnimo njihove želje. Z družino in zaposlenimi pišemo us- pešno zgodbo podjetja Mesarstvo Jure. Še naprej se bomo trudili v tej smeri,« je povedal Jurij Užmah, direktor podjetja Mesarstvo Jure. 17 XXXX Št. 5, 30. januar 2025 Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 17 Št. 8/ Leto 80 / Celje, 20. februar 2025 Str. 23 Str. 20-21 Str. 24-25 Športni praznik na Ljubnem Dame navdušuje za krila V Žalcu odmevala slovenska pesem Jerman Blažičeva je pouda- rila, da zastopanost žensk na področju raziskovanja in zna- nosti v Sloveniji še vedno pre- pogosto ostaja zgolj na papirju. Predstavila je tudi nekaj kon- kretnih številk. Med drugim tudi številke o zaposlenih na Institutu Jožef Štefan v Ljublja- ni, kjer je bilo leta 2022 med zaposlenimi 36,5 odstotka žensk. Kar 75 odstotkov jih je bilo zaposlenih v naravoslov- ju, le 25 odstotkov v tehniki in tehnologiji. Spodbuden poda- tek je, da je večja zastopanost žensk med mlajšimi generaci- jami zaposlenih. Ob tem je do- dala, da direktorskega stolčka Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti Na vodilnih položajih še vedno premalo žensk Direktorica Tehnoparka Celje Andreja Erjavec: »Naše poslanstvo je vzpodbujanje mladih za znanost, še posebej pomembno nam je, da v teh poklicih izpostavimo ženske. Zato jim nudimo vzpodbudno okolje in jim radi pomagamo, če so morda sprašujejo, ali se odločiti za poklic v znanstvenih vodah ali ne.« Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Letos smo ga obeležili že desetič. Ob tej priložnosti so mi- nuli konec tedna v Tehnoparku Celje že drugo leto zapored organizirali okroglo mizo na temo enakosti spolov na podro- čju STEAM, ki zajema znanost, tehnologijo, inženirstvo ter umetnost in matematiko. Letošnji dogodek je nosil naslov Izzivi znanstvenic v Sloveniji. Na njem je izkušnje delilo pet znanstvenic iz različnih področij, med njimi tudi častna go- stja dr. Borka Jerman Blažič, pionirka slovenskega interneta in prejemnica častnega znaka svobode Republike Slovenije. SINTIJA JURIČ v 76-letni zgodovini Inštituta Jožef Štefan sicer ni niti enkrat zasedla ženska. O izkušnjah, pogledih in izzivih Udeleženke so na okrogli mizi spregovorile o svojih iz- kušnjah in pomenu enakosti spolov v izobraževanju, raz- iskovalni dejavnosti ter zapo- slovanju. Študentka doktor- skega študija biomedicine in projektna inženirka v farma- cevtskem podjetju Novartis ter AmCham Top potencial 2023 Celjanka Barbara Kramar je poudarila, da je k njenem zavedanju enakopravnosti močno pripomoglo življenje v tujini. »Ko sem prišla nazaj v Slovenijo, konkretno v No- vartis, sem opazila, da nas je res malo žensk na oddelku za inženiring. Ampak mislim, da sem zaradi bivanja na Dan- skem dobila v sebi tako moč- no enakopravnost, da vse ljudi vidim enako, ne glede na to, ali so moški ali ženska. Tako se tudi pogovarjam z ljudmi in to dobim tudi v zameno,« je dejala v pogovoru, ki ga je vodila mlada znanstvenica iz Tehnoparka Celje Alja Herga. Ženske imamo enake možnosti Inženirka računalništva in informatike ter vodja ekipe produktnih oblikovalcev v podjetju Loftware, ki je bila letos nominiranka tudi za In- ženirko leta 2024, Celjanka Brina Škoda, je izpostavila pomen vidnosti žensk v teh- noloških poklicih in potrebo po odpravljanju stereotipov, ki lahko odvračajo mlada dekleta od vstopa v področja STEAM. Diplomirana inženirka multi- medije in magistrica znanosti v IKT inovacijah Neža Đukić je spregovorila o tem, kako lahko raznolikost v ekipah prispeva k boljšim inovacijam. Magistrica inženirka multi- medije in programerka v pod- jetju Be-Terna ter soustanovi- teljica Kluba Ada Eva Vidmar je spregovorila o pomenu po- vezovanja in mentorstva med ženskami v tehnološkem sve- tu. Med drugim je izpostavila, kako pomembno je zavedanje, da imaš kot ženska enake mo- žnosti. »Meni je pomagalo, da sem na stvar, ki sem jo delala, gledala, kot da ni ovira, da sem ženska, temveč da imamo isto nalogo, ki jo lahko rešim na enak način,« je izpostavila. Dr. Borka Jerman Blažič je v razpravi med drugim po- udarila še, da ima Slovenija sicer zakonsko dobro urejeno enakost spolov, vendar v dr- žavi primanjkuje sistematič- nega spremljanja podatkov in Na podlagi osebnih zgodb in izkušenj so udeleženke okrogle mize odprle ključna vprašanja, ki so pomembna za razvoj vklju- čujoče znanstvene skupnosti. Obiskovalci so pozorno prisluhnili, s kakšnimi izzivi se soočajo znanstvenice v Sloveniji. Med pomembne dosežke dr. Borke Jerman Blažič spada tudi uveljavitev naci- onalnih jezikov v svetovnih internetnih storitvah, zaradi česar se uvršča med akademske in tehnične pionirje interneta, ene največjih inovacij 20. stoletja. spodbujanja enakosti spolov v raziskovalnih ustanovah. Delež žensk v znanosti se si- cer približuje 40 odstotkom, a še vedno prevladujejo moški, predvsem na vodstvenih polo- žajih. Sogovornice so zato se na okrogli mizi sicer strinjale, da so tovrstni dogodki dobro- došel način za promoviranje žensk v znanosti. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 8, 20. februar 2025 INTERVJU Nik Slemenšek je na čelu celjskih dijakov že tretje leto. Je predsednik in hkrati tudi pobudnik Dijaške skupnosti Celje, ki povezuje približno deset tisoč dijakov iz celotne regije. Že od začetka delovanja si prizadeva za tesno sodelovanje in povezovanje med dijaki in šolami. Le tako so lahko po njegovem mnenju dijaki še bolj slišani in enakovredni sogovorniki tako v šolskem, kot v lokalnem oko- lju. Nadvse prijeten sogovornik, ki besede izbira zelo premišljeno in odločno, je pogosto v ospredju tudi, ko v skupnosti javno zastopa interese celjskih dijakov. V začetku šolskega leta je tako javno opo- zarjal na težave z avtobusnimi prevozi, močno si prizadeva tudi za izboljšanje varnosti v celjskih šolah in dijaških domovih, prav tako za posodobitev šolskega sistema, ki je po njegovem mnenju v nekaterih pogledih nekoliko zastarel. Želi si, da bi mladi imeli še več priložnosti za dejavno udejstvovanje, hkrati bi bili gonilno sprememb v lokalnem okolju. SINTIJA JURIČ Predsednik Dijaške skupnosti Celje Nik Slemenšek »Dialog med mladimi in oblastjo moramo še okrepiti« Nik Slemenšek je eden tistih, ki kljub svoji mladosti verjamejo v moč povezovanja. Ker se zaveda, kako pomembno je sodelovati in tvoriti dialog z lokalnimi in tudi državnimi oblastmi, je bil pobudnik ustanovitve Dijaške skupnosti Celje, ki je bila uradno ustanovlje- na 9. aprila 2023. »Zdelo se mi je prav, da tudi Celje dobi svojo regijsko skupnost. Samo v Celju imamo namreč 11 srednjih šol, v celotni regiji jih je 19. Skupno nas je v regiji 10 tisoč dijakov, zato sem želel med sabo povezati vse šole in njihove predsednike,« je uvodoma povedal Nik Slemenšek, dijak četrtega letnika Ekonomske šole Celje. Dijaška skupnost Celje je krovna enota srednjih šol v savinjski regiji. Za kaj vse ste zadolženi v njej in katere pristojnosti imate? Naše pristojnosti so enake kot pri kolegih iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Osrednji na- men predstavljata povezovanje in zastopa- nje celjskih dijakov. Podpiramo jih na vseh področjih, od športa, glasbe, umetnosti in humanitarnosti do akademskega podro- čja. Ko je govora o zastopanju dijakov, smo se kot regijski organ dolžni ob po- membnih temah javno odzvati in zasto- pati naše dijake, ki se na nas obračajo s številnimi težavami. Menim, da se iz meseca v mesec bolj kaže, kako pomembno je, da imamo svojo di- jaško skupnost. V tem času so se tako dijaki kot tudi šole veliko bolj povezali. Menim, da je Celje že v osnovi bolj povezano kot druga mesta. Smo namreč edino sloven- sko mesto, kjer se naši srednje- šolski ravnatelji iz celotne regije tedensko srečujejo na aktivu, svoj aktiv imajo tudi ravnatelji osnovnih šol. Tega drugod po državi ni, zato je še bolj pomembno, da tudi dijaki in ravnatelji vzajemno sodelujemo. Vsi imamo namreč iste cilje. Dijake v savinjski regiji so v začetku šolskega leta močno razburili spreme- njeni avtobusni vozni redi. Da so težave presegle vse meje, ste takrat javno opo- zarjali tudi v dijaški skupnosti, kjer prav tako niste bili obveščeni o spremembah. Kakšno je zdaj stanje glede tega? Ta tematika je bila najbolj burna v sep- tembru in oktobru, a kot vsaka druga je bila aktualna največ dva meseca, nato je potihni- la. Tudi odzivov dijakov, ki smo jih beležili v naših anketah, je bilo decembra bistveno manj. Dijaki so se namreč mora- li privaditi na nov vsiljen sistem, saj nam pristojni niso prisluhni- li in ugodili našim zah- tevam. Vozni red je tako zdaj še vedno zaskrbljujoč in je enak, kot je bil v začetku šolske- ga leta, saj ga pristojni niso zamenjali na prejšnjega. Za- govarjajo namreč, da voznega reda ne sme- jo spreminjati zaradi zakonske podlage. Po drugi strani slišimo, da med prevozniki pri- manjkuje kadra. To je težava, ki bi jo zagotovo morali reševati prej. Najhuje pri vsem tem je bilo, da pred 2. septembrom o tej spremembi nismo bili obveščeni ne šole ne mi, zato je prišlo do zmede. Če šuma v komunikaci- ji ne bi bilo, bi bilo zagotovo pol manj težav. Družba za upravljanje javnega potniškega prometa nam je sicer za- gotovila, da bo od zdaj pred uvedbo sprememb za okroglo mizo zbrala vse udeležence, ki jih to zadeva. Tudi v ta namen smo se prejšnji teden sestali z ministrom za vzgojo in izobraže- vanje Vinkom Logajem. Vidi se, da je strokovnjak za šolstvo in da ne bo dopustil, da bi še kdaj prišlo do izbruha takšnih razsežnosti. O čem ste še govorili z ministrom Logajem? Kaj je bil osrednji razlog, da ste se skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije sestali z njim? Z ministrom sva se neformalno srečala že decembra na Brdu. Strinjala sva se, da se mora- m o pogovoriti in zato smo se nato dogovorili za srečanje. Vse od začetka letošnjega šolskega leta smo namreč lahko iz tedna v teden spre- mljali težave, pri katerih so bili v ospredju di- jaki. Ne le zaradi težav z avtobusnimi prevozi, temveč predvsem zaradi vprašanja varnosti v šolah, zaradi požara v ljubljanskem dijaškem domu in še mnogo drugega. Bojim se, da je v Celju teh težav kar nekaj, a ne pridejo v javnost. Prav je, da jih šole v nekem obsegu zadržijo v povezavi s policijo in da ne pride vse v javnost, ampak teh težav je ogromno in o njih smo želeli odkrito spregovoriti tudi z ministrom. Omenili ste nedavni požar v ljubljanskem dijaškem domu. Kako je za požarno varnost poskrbljeno v celjskem dijaškem domu in tudi v celjskih šolah? Ko je govora o protipožarni, a tudi protipo- plavni in protipotresni varnosti, so naše šole zelo zastarele, kar zadeva zakone in stanje šol. Pred kratkim smo imeli sestanek tudi o našem dijaškem domu, na katerem so nam predstavniki doma povedali, da ga bodo pre- navljali, ampak nimajo sredstev, s katerimi bi zagotovili dodatno okrepitev požarne varno- sti, ki ni zadostna. Vse se začne pri sredstvih in naš dijaški dom je eden od 18 v državi, ki nima zadostne požarne varnosti. Najhuje pri tem je, da ta ni uzakonjena. Minister Logaj nas je sicer opozoril, da morajo biti pri obnovi celotnega dijaškega doma izpolnjeni kriteriji požarne varnosti po trenutnih pravilih. Na- povedal je tudi, da bo v prihodnjih mesecih prišla obširnejša novela zakona, v kateri bodo jasno opredelili točke, predvsem glede proti- poplavne, protipožarne in protipotresne var- nosti v šolah in dijaških domovih. Tudi naše šole namreč ne izpolnjujejo teh standardov, še posebej ne protipotresnih. Glede poplav smo imeli pred dvema letoma v Celju srečo, saj sta samo dve srednji šoli utrpeli manjšo škodo, ki ni bila primerljiva z drugimi mesti. Takrat so celjski dijaki pomagali tudi v okoliških poplavljenih mestih, prav tako smo organizirali dobrodelni koncert, na katerem smo zbirali sred- stva za dijake, katerih domovi so bili poplavljeni. Kaj pa glede varnostnih gro- ženj? Pred tedni je slovenske šole pretreslo sporočilo o bombnih napadih. So po vašem mnenju takrat šole na Celjskem dobro odzvale, ko otrok niso evaku- irale? V Celju smo bili zagotovo do- bro pripravljeni. Tukaj gre zahva- la ravnateljem, ki so odgovorni za to, kako je treba ukrepati. V Celju razloga za skrb ni. Šole so dobro pripravljene, če pride do ta- kšnih groženj, a vedno se je treba vprašati, ali je grožnja utemeljena ali ni. V nedavnem primeru zagotovo ni bila popolnoma utemeljena, saj je prišla v več kot 280 slovenskih šol. Tudi policija je povedala, da je bila stopnja tveganja zelo majhna. A če bi prišlo do dodatnega namiga, da bi bila v kateri šoli grožnja večja, bi tam morali ustrezno ukre- pati. V drugih primerih razloga za paniko ni, a previdnost ni nikoli odveč. »Najlepši spomin v mojem mandatu do zdaj je bil zagotovo lanski štajerski derbi med Celjem in Mariborom. To je bila prva tekma po našem sklenjenem partnerstvu z nogometnim klubom. Spomnim se, da sva na derbiju sedela s predsednikom Športne zveze Celje in skupaj opazovala severno tribuno, polno dijakov. To je spomin, ki mi bo ostal za vedno.« »V usklajevanju je tudi poseben praznik celjskih dijakov, ki je bil že naslovljen na celjsko občino, ki ga je podprla. Gre za dan, ko bomo proslavili dijake naših srednjih šol in sovpada z dnevom uradne ustanovitve naše dijaške skupnosti, 9. aprilom. Ta ideja bo v obravnavi na naslednji parlamentarni seji in verjamem, da bo sprejeta.« To je njegov tretji mandat na čelu celjskih dijakov. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 8, 20. februar 2025 INTERVJU So po vašem mnenju splošni ukrepi za ravnanje v tovrstnih primerih dovolj jasno določeni? V takšnih primerih je pomembno pred- vsem, da smo enotni. Torej da ob neki gro- žnji komunikacija steče med nami, regijskimi organi, med šolami, ministrstvom in policijo. Minister nam je nedavno obljubil, da bodo kmalu jasno opredelili, kdo bo imel odgovor- nost za ukrepanje v teh primerih. Trenutno so torej to ravnatelji, vendar menim, da je v teh primerih treba delno pooblastiti tudi policijo. Kakšno je sicer vaše mnenje glede poo- strenega nadzora v šolskih prostorih tudi s pomočjo varnostnikov? Menim, da je za varnost treba sredstva na- meniti prednostno. Po lanski aprilski grožnji, da se bo na točen datum zgodil napad v eni od slovenskih šol, se je v Celju pokazalo stanje v naših šolah. Šole so glede varovanja pre- puščene same sebi. Najbolj žalostno je, da si morajo tri šole v Kosovelovi ulici deliti enega varnostnika. Tako ne more biti, sploh zaradi vseh stvari v Evropi. Prakse, ki se dogajajo tam, lahko pridejo v zelo kratkem obdobju tudi do Slovenije in zato moramo biti pripra- vljeni nanje. Glede varovanja je za zaščito šol zato treba denar še dodatno nameniti iz državnega proračuna. Skrbi me, ker nekatere šole nimajo varnostnikov. Šolski center Celje ima na primer za celo stavbo zgolj enega ozi- roma dva varnostnika. Vzrok za to je, da so stroški varovanja na plečih šol. vsemi celjskimi športnimi klubi smo sklenili tudi posebne ugodnosti. V Celju tako ni več športnega dogodka, na katerega dijak ne bi imel brezplačnega vstopa. Dijaki lahko za- prosijo za vstopnico in jo dobijo. Predvsem pri nogometnih, rokometnih in hokejskih tekmah je zdaj opazen izrazit obisk dijakov. Seveda so tudi nekatere športne tekme, kjer je vstop že tako ali tako brezplačen za vse. Ob tem bi pozval vse Celjanke in Celjane, da še bolj cenimo dosežke, ki jih dosegajo naši športniki, in se udeležujemo njihovih tekem. Vesel sem, da s sklenjenim partnerstvom z NK Celje dosegamo rekordne obiske dijakov na evropskih tekmah in da tako tudi mi pri- pomoremo k zgodovinskim uspehom naših grofov. Zdi se mi tudi, da bi morala naša ob- čina namenjati več sredstev za naše klube, prav tako tudi, da bi se morali financiranja športa lotiti še na sistemski ravni, morda z ločenim ministrstvom. Tudi če je na zunaj videti vse lepo, naši klubi večinoma nimajo zagotovljenih dovolj sredstev za delovanje, ki bi jih potrebovali. Za takšne uspehe, ki jih dosegamo, je treba namenjati več denarja, saj s tem krepimo prevlado nad drugimi mesti. Že od ustanovitve celjske dijaške skupno- sti je vaša največja partnerica celjska ob- čina. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem? Mestna Občina Celje je bila prva, ki je pod- prla ustanovitev naše dijaške skupnosti. Vesel sem, da imam dober odnos tako s prejšnjim županom Šrotom kot s sedanjim županom Kovačem. Kar zadeva nas, mlade, imamo zla- tega župana in smo lahko zadovoljni s tem, koliko sredstev zagotavlja za nas. Verjamem, da je pri tem še nekaj manevrskega prostora. Tukaj imam v mislih kakšne štipendije za di- jake in študente, ki so dejavni v občini, za športnike, umetnike, humanitarce in tiste, ki dosegajo dosežke na mednarodnih akadem- skih tekmovanjih. Po sosednjih občinah, s katerimi prav tako dobro sodelujemo, imajo to odlično urejeno. Nekaj prostora je zato še, ampak s celjsko občino zelo dobro sodeluje- mo. Če potrebujejo glas mladih, z nami sko- raj vedno vzpostavijo stik. Enako velja tudi za Klub študentov občine Celje, ki je naša nadrejena ustanova in nas tudi financira. Na naše sodelovanje sem zelo ponosen, velja pa omeniti, da smo kot regijska skupnost neod- visni, zato na naše odločitve ne sme vplivati nihče drug. Kakšen pa je odziv na državni ravni, se vam zdi, da ste dijaki slišani? Eden naših prvih projektov je bil dogodek z nekdanjim dijakom Ekonomske šole Celje, zdajšnjim ministrom za gospodarstvo, zna- nost in šport Matjažem Hanom. Ko je naša skupnost komaj nastala, se je minister z veseljem odzval našemu povabilu, s čimer je pokazal svojo gesto. Glede izobraževanja smo najprej sodelovali z ministrom Darjem Feldo, a nismo bili v tako rednih stikih, kot smo zdaj z Vinkom Logajem. Vidi se, da je Logaj strokovnjak za šolski sistem, in dokler imamo na čelu strokovnjaka, ni strahu. Če bi na takšno mesto prišel politik, potem se lahko ustrašimo politizacije šolstva. Pred kratkim smo imeli v državnem zboru posvet o šolstvu. Na njem je bilo kar nekaj idej, kako politiko vključiti v šolstvo, in ravno temu se moramo izogibati. Minister ne sme imeti pristojnosti imenovanja in razreševanja ravnateljev. To so stvari, ki morajo ostati v domeni svetov zavodov. S šolskim sistemom se ukvarjamo zelo veliko, saj je precej zastarel in potrebuje obširne spremembe. Z ministrom Logajem smo nedavno govorili tudi o povečanju prak- tičnega usposabljanja. Vesel sem, da v Celju zelo dobro sodelujemo s številnimi delodajal- ci, ki ponujajo prakso. Lani smo se partner- sko povezali s Splošno bolnišnico Celje, so- delujemo tudi z Zdravstvenim domom Celje in s številnimi drugimi. Smo pa na ministra Logaja naslovili tudi nekaj vprašanj v zvezi z odstopanji, ki so prisotna v šolskem sistemu. Dijak zdravstvene šole na primer ne more po- stati zdravnik, dijak gradbene šole se ne more izšolati za arhitekta, tudi program predšolske vzgoje ne prinaša učiteljskega poklica … Vse to so pomanjkljivosti, ki jih je treba sistemsko urediti. Po ministrovih besedah bo to v pri- hodnosti posodobljeno z novostmi na ravni srednješolskih programov. Glede odnosov z oblastjo me izjemno veseli, da glede aktual- nih zadev občasno sodelujemo tudi s predse- dnico repubike. Kakšni so vaši pogledi na aktualno doga- janje in razmere mladih po svetu? V mislih imam predvsem proteste študentov v Srbiji. Menim, da so bili študenti in dijaki v Srbiji več let preslišani in niso bili vključeni v dialog z oblastjo, ki je v Sloveniji dokaj dober. Ne nazadnje smo se z ministrom nedavno dobili tudi zato, ker nas je začutil kot sogovornike. V Srbiji tega ni bilo. Ko je izbruhnilo, je oblast vendarle skušala vzpostaviti dialog, a takrat so ji hrbet obrnili študenti, saj njihove zahte- ve dlje časa niso bile izpolnjene. To je velika šola za celotno Evropo. Bojim se, da se lahko protesti zaradi nepazljivosti prenesejo tudi v katero drugo državo. Dialog med mladimi in oblastjo je zato treba še okrepiti. Čez nekaj mesecev se bo iztekel vaš za- dnji mandat predsednika celjske dijaške skupnosti, nato namreč odhajate na fakul- teto. Že veste, katero smer boste vpisali? Zagotovo bom izbral nekaj v povezavi z gospodarstvom. Tudi trenutno obiskujem Ekonomsko šolo Celje in verjamem, da je ta šola dobra osnova za naprej, ne le zara- di ekonomije, temveč tudi zaradi programa ekonomske gimnazije. To je dodana vrednost našega mesta kot izobraževalnega središča. Šole ponujajo vedno več različnih strokovnih in gimnazijskih programov, zato imajo dijaki imajo bogato izbiro. Kako bo z Dijaško skupnostjo Celje v pri- hodnje? Verjamem, da bo skupnost z dobro posta- vljenimi temelji predana novim generacijam in da bo še naprej zastopala dijaške interese ter skrbela za dobre navezave med šolami, ki so že zdaj močno povezane. Na celjske dijake sem izjemno ponosen. Ko vidim uspehe, ki jih dosegajo, njihovo vizijo in zagnanost, sem hvaležen za možnost, da lahko pripomorem k skupnosti dijakov. V teh dveh letih sem pri- dobil ogromno poznanstev in zagovarjam, da moramo vsi v Celju vzajemno sodelovati in tako podpirati mlade, gospodarstvo, šport in ostale dejavnosti. Menim, da lahko z močnimi partnerji in trdno vizijo nastanejo še številni dobri projekti. Tudi v Dijaški skupnosti Celje želimo še naprej prispevati dodano vrednost k zadevam, katerih del smo dijaki. »Kar zadeva podporo športu, smo z vsemi celjskimi športnimi klubi sklenili posebne ugodnosti za celjske dijake. Naš največji dosežek je, da v Celju ni športnega dogodka, na katerega dijak ne bi imel prostega vstopa.« V zadnjem času spremljamo tudi vedno več primerov medvrstniškega nasilja. Šo- kanten primer nasilja med mladoletnicami je Celje pretresel pred dvema letoma … Se je zdaj to v Celju nekoliko umirilo ali zgolj ni več tako javno odmevno? Ogromno množičnih izgredov je še vedno v zunajšolskem času in zunajšolskem pro- storu. To je velika težava, saj šola ne more ukrepati proti dijaku, ki je sprožil množični izgred za mejo šolskega okolja. Minister Logaj nam je zagotovil, da bodo te stvari prenovili, tudi zaradi števila dogodkov, ki je v zadnjem letu močno naraslo. Prav tako bodo prenovili kaznovanje tistih, ki v šolah sprožajo grožnje, kajti te kazni po mojem mnenju niso dovolj močne. Zato tudi prihaja do množičnih napa- dov ali groženj v šolah. Ali menite, da k porastu medvrstniškega nasilja pripomorejo tudi družbena omrež- ja? Do neke mere zagotovo. Menim, da imajo družbena omrežja večinoma dober vpliv, del- no so tudi sokriva za dokazovanje med vrstniki in za objavljanja neprimernih vsebin. Mladi se namreč zavedajo, da se z objavo na TikToku, ki po možnosti vzbudi pozornost javnosti, po- snetek razširi med ogromno dijakov. Ko je v preteklosti prišlo do izgreda, ki je bil objavljen na TikToku, nas je posnetek dosegel prej kot policijo in ravnatelje. Zato v večini primerov pravzaprav mi obveščamo ravnatelje, kaj se dogaja med vrstniki, prav tako zelo dobro so- delujemo tudi s celjsko policijsko upravo. Sicer je zdaj, ko govoriva o tem, vse skupaj videti zelo hudo, a glede na druga slovenska mesta lahko rečem, da v Celju še ni tako zaskrbljujo- če. Pred dvema letoma, po odmevnem izgredu med mladoletnicami, smo na tem področju veliko dosegli tudi z okroglimi mizami in od- dajo v Celjskem domu, v kateri smo gostili tudi predsednico republike in šolskega ministra. Menim, da je treba med dijaki širiti optimizem. In prav je, da v pozitivni luči nadaljuje- va tudi najin pogovor. V Dijaški skupnosti Celje dijake močno podpirate tudi pri špor- tnem udejstvovanju … Res je. Zelo sem ponosen na celjske športni- ke, seveda najbolj na naše dijake. To, kar do- segajo celjski atleti, nogometaši, rokometaši, košarkaši …, je neverjetno. V skupnosti smo izjemno ponosni, da je Celje najbolj športno mesto v Sloveniji, zato športu namenjamo tudi največ pozornosti. V Dijaški skupnosti Celje smo konec lanskega leta podelili prva odlikovanja za izjemne dosežke celjskih dija- kov, večina jih je bilo za športne dosežke. Z »Ko je v preteklosti prišlo do medvrstniškega izgreda, ki je bil objavljen na TikToku, je posnetek dijake dosegel prej kot policijo in ravnatelje. Zato zdaj mi v večini primerov obveščamo ravnatelje, kaj se dogaja med vrstniki.« Se nameravate dejavno udejstvovati tudi po koncu mandata? Zagotovo pride obdobje, ko čakaš na pravo priložnost. Je pa študij zadeva, ki nam snuje poklicno pot, zato še ne vem, kako bo. Bi pa rad pozval vse, naj se ne udejstvujejo le na državnem področju, temveč tudi na mednaro- dnem. Čim več Slovencev namreč potrebuje- mo tudi v mednarodnih vlogah in na vodilnih položajih. Veste, vse se skriva v naši majh- nosti in to je razlog za izjemno prepoznav- nost naše države po svetu. Osebno sem zelo ponosen na predsednika UEFE Aleksandra Čeferina, ki je zagotovo eden mojih največjih vzornikov. Izjemno smo lahko ponosni na prvo damo Amerike, a se bojim, da to na tre- nutke premalo cenimo. Imamo tudi najbolj- šega košarkarja, kolesarja in tudi plezalko na svetu. Tudi nogometaši so nas poleti povezali z neverjetnimi dosežki, olimpijske igre prav tako. Žal nas poleg športa povezujejo le še katastrofe, a teh si res ne želim veliko. Ponosni moramo biti tudi na naše Celjane. Sam sem iz naselja Lopata, ki sicer navzven prevečkrat deluje razdeljeno, toda naše nase- lje združuje ogromno dejavnih posameznikov – vse od trenerja judoističnega kluba Sankaku Marjana Fabjana do predsednika OOZ Celje Petra Piška in tudi druge, ki so velikokrat v središču lokalnega dogajanja. Foto: Nik Jarh Že to jesen bo odšel na fakulteto, izbral bo študij, ki je povezan z gospodarstvom. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 8, 20. februar 2025 INTERVJU Nik Slemenšek je na čelu celjskih dijakov že tretje leto. Je predsednik in hkrati tudi pobudnik Dijaške skupnosti Celje, ki povezuje približno deset tisoč dijakov iz celotne regije. Že od začetka delovanja si prizadeva za tesno sodelovanje in povezovanje med dijaki in šolami. Le tako so lahko po njegovem mnenju dijaki še bolj slišani in enakovredni sogovorniki tako v šolskem, kot v lokalnem oko- lju. Nadvse prijeten sogovornik, ki besede izbira zelo premišljeno in odločno, je pogosto v ospredju tudi, ko v skupnosti javno zastopa interese celjskih dijakov. V začetku šolskega leta je tako javno opo- zarjal na težave z avtobusnimi prevozi, močno si prizadeva tudi za izboljšanje varnosti v celjskih šolah in dijaških domovih, prav tako za posodobitev šolskega sistema, ki je po njegovem mnenju v nekaterih pogledih nekoliko zastarel. Želi si, da bi mladi imeli še več priložnosti za dejavno udejstvovanje, hkrati bi bili gonilno sprememb v lokalnem okolju. SINTIJA JURIČ Predsednik Dijaške skupnosti Celje Nik Slemenšek »Dialog med mladimi in oblastjo moramo še okrepiti« Nik Slemenšek je eden tistih, ki kljub svoji mladosti verjamejo v moč povezovanja. Ker se zaveda, kako pomembno je sodelovati in tvoriti dialog z lokalnimi in tudi državnimi oblastmi, je bil pobudnik ustanovitve Dijaške skupnosti Celje, ki je bila uradno ustanovlje- na 9. aprila 2023. »Zdelo se mi je prav, da tudi Celje dobi svojo regijsko skupnost. Samo v Celju imamo namreč 11 srednjih šol, v celotni regiji jih je 19. Skupno nas je v regiji 10 tisoč dijakov, zato sem želel med sabo povezati vse šole in njihove predsednike,« je uvodoma povedal Nik Slemenšek, dijak četrtega letnika Ekonomske šole Celje. Dijaška skupnost Celje je krovna enota srednjih šol v savinjski regiji. Za kaj vse ste zadolženi v njej in katere pristojnosti imate? Naše pristojnosti so enake kot pri kolegih iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Osrednji na- men predstavljata povezovanje in zastopa- nje celjskih dijakov. Podpiramo jih na vseh področjih, od športa, glasbe, umetnosti in humanitarnosti do akademskega podro- čja. Ko je govora o zastopanju dijakov, smo se kot regijski organ dolžni ob po- membnih temah javno odzvati in zasto- pati naše dijake, ki se na nas obračajo s številnimi težavami. Menim, da se iz meseca v mesec bolj kaže, kako pomembno je, da imamo svojo di- jaško skupnost. V tem času so se tako dijaki kot tudi šole veliko bolj povezali. Menim, da je Celje že v osnovi bolj povezano kot druga mesta. Smo namreč edino sloven- sko mesto, kjer se naši srednje- šolski ravnatelji iz celotne regije tedensko srečujejo na aktivu, svoj aktiv imajo tudi ravnatelji osnovnih šol. Tega drugod po državi ni, zato je še bolj pomembno, da tudi dijaki in ravnatelji vzajemno sodelujemo. Vsi imamo namreč iste cilje. Dijake v savinjski regiji so v začetku šolskega leta močno razburili spreme- njeni avtobusni vozni redi. Da so težave presegle vse meje, ste takrat javno opo- zarjali tudi v dijaški skupnosti, kjer prav tako niste bili obveščeni o spremembah. Kakšno je zdaj stanje glede tega? Ta tematika je bila najbolj burna v sep- tembru in oktobru, a kot vsaka druga je bila aktualna največ dva meseca, nato je potihni- la. Tudi odzivov dijakov, ki smo jih beležili v naših anketah, je bilo decembra bistveno manj. Dijaki so se namreč mora- li privaditi na nov vsiljen sistem, saj nam pristojni niso prisluhni- li in ugodili našim zah- tevam. Vozni red je tako zdaj še vedno zaskrbljujoč in je enak, kot je bil v začetku šolske- ga leta, saj ga pristojni niso zamenjali na prejšnjega. Za- govarjajo namreč, da voznega reda ne sme- jo spreminjati zaradi zakonske podlage. Po drugi strani slišimo, da med prevozniki pri- manjkuje kadra. To je težava, ki bi jo zagotovo morali reševati prej. Najhuje pri vsem tem je bilo, da pred 2. septembrom o tej spremembi nismo bili obveščeni ne šole ne mi, zato je prišlo do zmede. Če šuma v komunikaci- ji ne bi bilo, bi bilo zagotovo pol manj težav. Družba za upravljanje javnega potniškega prometa nam je sicer za- gotovila, da bo od zdaj pred uvedbo sprememb za okroglo mizo zbrala vse udeležence, ki jih to zadeva. Tudi v ta namen smo se prejšnji teden sestali z ministrom za vzgojo in izobraže- vanje Vinkom Logajem. Vidi se, da je strokovnjak za šolstvo in da ne bo dopustil, da bi še kdaj prišlo do izbruha takšnih razsežnosti. O čem ste še govorili z ministrom Logajem? Kaj je bil osrednji razlog, da ste se skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije sestali z njim? Z ministrom sva se neformalno srečala že decembra na Brdu. Strinjala sva se, da se mora- m o pogovoriti in zato smo se nato dogovorili za srečanje. Vse od začetka letošnjega šolskega leta smo namreč lahko iz tedna v teden spre- mljali težave, pri katerih so bili v ospredju di- jaki. Ne le zaradi težav z avtobusnimi prevozi, temveč predvsem zaradi vprašanja varnosti v šolah, zaradi požara v ljubljanskem dijaškem domu in še mnogo drugega. Bojim se, da je v Celju teh težav kar nekaj, a ne pridejo v javnost. Prav je, da jih šole v nekem obsegu zadržijo v povezavi s policijo in da ne pride vse v javnost, ampak teh težav je ogromno in o njih smo želeli odkrito spregovoriti tudi z ministrom. Omenili ste nedavni požar v ljubljanskem dijaškem domu. Kako je za požarno varnost poskrbljeno v celjskem dijaškem domu in tudi v celjskih šolah? Ko je govora o protipožarni, a tudi protipo- plavni in protipotresni varnosti, so naše šole zelo zastarele, kar zadeva zakone in stanje šol. Pred kratkim smo imeli sestanek tudi o našem dijaškem domu, na katerem so nam predstavniki doma povedali, da ga bodo pre- navljali, ampak nimajo sredstev, s katerimi bi zagotovili dodatno okrepitev požarne varno- sti, ki ni zadostna. Vse se začne pri sredstvih in naš dijaški dom je eden od 18 v državi, ki nima zadostne požarne varnosti. Najhuje pri tem je, da ta ni uzakonjena. Minister Logaj nas je sicer opozoril, da morajo biti pri obnovi celotnega dijaškega doma izpolnjeni kriteriji požarne varnosti po trenutnih pravilih. Na- povedal je tudi, da bo v prihodnjih mesecih prišla obširnejša novela zakona, v kateri bodo jasno opredelili točke, predvsem glede proti- poplavne, protipožarne in protipotresne var- nosti v šolah in dijaških domovih. Tudi naše šole namreč ne izpolnjujejo teh standardov, še posebej ne protipotresnih. Glede poplav smo imeli pred dvema letoma v Celju srečo, saj sta samo dve srednji šoli utrpeli manjšo škodo, ki ni bila primerljiva z drugimi mesti. Takrat so celjski dijaki pomagali tudi v okoliških poplavljenih mestih, prav tako smo organizirali dobrodelni koncert, na katerem smo zbirali sred- stva za dijake, katerih domovi so bili poplavljeni. Kaj pa glede varnostnih gro- ženj? Pred tedni je slovenske šole pretreslo sporočilo o bombnih napadih. So po vašem mnenju takrat šole na Celjskem dobro odzvale, ko otrok niso evaku- irale? V Celju smo bili zagotovo do- bro pripravljeni. Tukaj gre zahva- la ravnateljem, ki so odgovorni za to, kako je treba ukrepati. V Celju razloga za skrb ni. Šole so dobro pripravljene, če pride do ta- kšnih groženj, a vedno se je treba vprašati, ali je grožnja utemeljena ali ni. V nedavnem primeru zagotovo ni bila popolnoma utemeljena, saj je prišla v več kot 280 slovenskih šol. Tudi policija je povedala, da je bila stopnja tveganja zelo majhna. A če bi prišlo do dodatnega namiga, da bi bila v kateri šoli grožnja večja, bi tam morali ustrezno ukre- pati. V drugih primerih razloga za paniko ni, a previdnost ni nikoli odveč. »Najlepši spomin v mojem mandatu do zdaj je bil zagotovo lanski štajerski derbi med Celjem in Mariborom. To je bila prva tekma po našem sklenjenem partnerstvu z nogometnim klubom. Spomnim se, da sva na derbiju sedela s predsednikom Športne zveze Celje in skupaj opazovala severno tribuno, polno dijakov. To je spomin, ki mi bo ostal za vedno.« »V usklajevanju je tudi poseben praznik celjskih dijakov, ki je bil že naslovljen na celjsko občino, ki ga je podprla. Gre za dan, ko bomo proslavili dijake naših srednjih šol in sovpada z dnevom uradne ustanovitve naše dijaške skupnosti, 9. aprilom. Ta ideja bo v obravnavi na naslednji parlamentarni seji in verjamem, da bo sprejeta.« To je njegov tretji mandat na čelu celjskih dijakov. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 8, 20. februar 2025 INTERVJU So po vašem mnenju splošni ukrepi za ravnanje v tovrstnih primerih dovolj jasno določeni? V takšnih primerih je pomembno pred- vsem, da smo enotni. Torej da ob neki gro- žnji komunikacija steče med nami, regijskimi organi, med šolami, ministrstvom in policijo. Minister nam je nedavno obljubil, da bodo kmalu jasno opredelili, kdo bo imel odgovor- nost za ukrepanje v teh primerih. Trenutno so torej to ravnatelji, vendar menim, da je v teh primerih treba delno pooblastiti tudi policijo. Kakšno je sicer vaše mnenje glede poo- strenega nadzora v šolskih prostorih tudi s pomočjo varnostnikov? Menim, da je za varnost treba sredstva na- meniti prednostno. Po lanski aprilski grožnji, da se bo na točen datum zgodil napad v eni od slovenskih šol, se je v Celju pokazalo stanje v naših šolah. Šole so glede varovanja pre- puščene same sebi. Najbolj žalostno je, da si morajo tri šole v Kosovelovi ulici deliti enega varnostnika. Tako ne more biti, sploh zaradi vseh stvari v Evropi. Prakse, ki se dogajajo tam, lahko pridejo v zelo kratkem obdobju tudi do Slovenije in zato moramo biti pripra- vljeni nanje. Glede varovanja je za zaščito šol zato treba denar še dodatno nameniti iz državnega proračuna. Skrbi me, ker nekatere šole nimajo varnostnikov. Šolski center Celje ima na primer za celo stavbo zgolj enega ozi- roma dva varnostnika. Vzrok za to je, da so stroški varovanja na plečih šol. vsemi celjskimi športnimi klubi smo sklenili tudi posebne ugodnosti. V Celju tako ni več športnega dogodka, na katerega dijak ne bi imel brezplačnega vstopa. Dijaki lahko za- prosijo za vstopnico in jo dobijo. Predvsem pri nogometnih, rokometnih in hokejskih tekmah je zdaj opazen izrazit obisk dijakov. Seveda so tudi nekatere športne tekme, kjer je vstop že tako ali tako brezplačen za vse. Ob tem bi pozval vse Celjanke in Celjane, da še bolj cenimo dosežke, ki jih dosegajo naši športniki, in se udeležujemo njihovih tekem. Vesel sem, da s sklenjenim partnerstvom z NK Celje dosegamo rekordne obiske dijakov na evropskih tekmah in da tako tudi mi pri- pomoremo k zgodovinskim uspehom naših grofov. Zdi se mi tudi, da bi morala naša ob- čina namenjati več sredstev za naše klube, prav tako tudi, da bi se morali financiranja športa lotiti še na sistemski ravni, morda z ločenim ministrstvom. Tudi če je na zunaj videti vse lepo, naši klubi večinoma nimajo zagotovljenih dovolj sredstev za delovanje, ki bi jih potrebovali. Za takšne uspehe, ki jih dosegamo, je treba namenjati več denarja, saj s tem krepimo prevlado nad drugimi mesti. Že od ustanovitve celjske dijaške skupno- sti je vaša največja partnerica celjska ob- čina. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem? Mestna Občina Celje je bila prva, ki je pod- prla ustanovitev naše dijaške skupnosti. Vesel sem, da imam dober odnos tako s prejšnjim županom Šrotom kot s sedanjim županom Kovačem. Kar zadeva nas, mlade, imamo zla- tega župana in smo lahko zadovoljni s tem, koliko sredstev zagotavlja za nas. Verjamem, da je pri tem še nekaj manevrskega prostora. Tukaj imam v mislih kakšne štipendije za di- jake in študente, ki so dejavni v občini, za športnike, umetnike, humanitarce in tiste, ki dosegajo dosežke na mednarodnih akadem- skih tekmovanjih. Po sosednjih občinah, s katerimi prav tako dobro sodelujemo, imajo to odlično urejeno. Nekaj prostora je zato še, ampak s celjsko občino zelo dobro sodeluje- mo. Če potrebujejo glas mladih, z nami sko- raj vedno vzpostavijo stik. Enako velja tudi za Klub študentov občine Celje, ki je naša nadrejena ustanova in nas tudi financira. Na naše sodelovanje sem zelo ponosen, velja pa omeniti, da smo kot regijska skupnost neod- visni, zato na naše odločitve ne sme vplivati nihče drug. Kakšen pa je odziv na državni ravni, se vam zdi, da ste dijaki slišani? Eden naših prvih projektov je bil dogodek z nekdanjim dijakom Ekonomske šole Celje, zdajšnjim ministrom za gospodarstvo, zna- nost in šport Matjažem Hanom. Ko je naša skupnost komaj nastala, se je minister z veseljem odzval našemu povabilu, s čimer je pokazal svojo gesto. Glede izobraževanja smo najprej sodelovali z ministrom Darjem Feldo, a nismo bili v tako rednih stikih, kot smo zdaj z Vinkom Logajem. Vidi se, da je Logaj strokovnjak za šolski sistem, in dokler imamo na čelu strokovnjaka, ni strahu. Če bi na takšno mesto prišel politik, potem se lahko ustrašimo politizacije šolstva. Pred kratkim smo imeli v državnem zboru posvet o šolstvu. Na njem je bilo kar nekaj idej, kako politiko vključiti v šolstvo, in ravno temu se moramo izogibati. Minister ne sme imeti pristojnosti imenovanja in razreševanja ravnateljev. To so stvari, ki morajo ostati v domeni svetov zavodov. S šolskim sistemom se ukvarjamo zelo veliko, saj je precej zastarel in potrebuje obširne spremembe. Z ministrom Logajem smo nedavno govorili tudi o povečanju prak- tičnega usposabljanja. Vesel sem, da v Celju zelo dobro sodelujemo s številnimi delodajal- ci, ki ponujajo prakso. Lani smo se partner- sko povezali s Splošno bolnišnico Celje, so- delujemo tudi z Zdravstvenim domom Celje in s številnimi drugimi. Smo pa na ministra Logaja naslovili tudi nekaj vprašanj v zvezi z odstopanji, ki so prisotna v šolskem sistemu. Dijak zdravstvene šole na primer ne more po- stati zdravnik, dijak gradbene šole se ne more izšolati za arhitekta, tudi program predšolske vzgoje ne prinaša učiteljskega poklica … Vse to so pomanjkljivosti, ki jih je treba sistemsko urediti. Po ministrovih besedah bo to v pri- hodnosti posodobljeno z novostmi na ravni srednješolskih programov. Glede odnosov z oblastjo me izjemno veseli, da glede aktual- nih zadev občasno sodelujemo tudi s predse- dnico repubike. Kakšni so vaši pogledi na aktualno doga- janje in razmere mladih po svetu? V mislih imam predvsem proteste študentov v Srbiji. Menim, da so bili študenti in dijaki v Srbiji več let preslišani in niso bili vključeni v dialog z oblastjo, ki je v Sloveniji dokaj dober. Ne nazadnje smo se z ministrom nedavno dobili tudi zato, ker nas je začutil kot sogovornike. V Srbiji tega ni bilo. Ko je izbruhnilo, je oblast vendarle skušala vzpostaviti dialog, a takrat so ji hrbet obrnili študenti, saj njihove zahte- ve dlje časa niso bile izpolnjene. To je velika šola za celotno Evropo. Bojim se, da se lahko protesti zaradi nepazljivosti prenesejo tudi v katero drugo državo. Dialog med mladimi in oblastjo je zato treba še okrepiti. Čez nekaj mesecev se bo iztekel vaš za- dnji mandat predsednika celjske dijaške skupnosti, nato namreč odhajate na fakul- teto. Že veste, katero smer boste vpisali? Zagotovo bom izbral nekaj v povezavi z gospodarstvom. Tudi trenutno obiskujem Ekonomsko šolo Celje in verjamem, da je ta šola dobra osnova za naprej, ne le zara- di ekonomije, temveč tudi zaradi programa ekonomske gimnazije. To je dodana vrednost našega mesta kot izobraževalnega središča. Šole ponujajo vedno več različnih strokovnih in gimnazijskih programov, zato imajo dijaki imajo bogato izbiro. Kako bo z Dijaško skupnostjo Celje v pri- hodnje? Verjamem, da bo skupnost z dobro posta- vljenimi temelji predana novim generacijam in da bo še naprej zastopala dijaške interese ter skrbela za dobre navezave med šolami, ki so že zdaj močno povezane. Na celjske dijake sem izjemno ponosen. Ko vidim uspehe, ki jih dosegajo, njihovo vizijo in zagnanost, sem hvaležen za možnost, da lahko pripomorem k skupnosti dijakov. V teh dveh letih sem pri- dobil ogromno poznanstev in zagovarjam, da moramo vsi v Celju vzajemno sodelovati in tako podpirati mlade, gospodarstvo, šport in ostale dejavnosti. Menim, da lahko z močnimi partnerji in trdno vizijo nastanejo še številni dobri projekti. Tudi v Dijaški skupnosti Celje želimo še naprej prispevati dodano vrednost k zadevam, katerih del smo dijaki. »Kar zadeva podporo športu, smo z vsemi celjskimi športnimi klubi sklenili posebne ugodnosti za celjske dijake. Naš največji dosežek je, da v Celju ni športnega dogodka, na katerega dijak ne bi imel prostega vstopa.« V zadnjem času spremljamo tudi vedno več primerov medvrstniškega nasilja. Šo- kanten primer nasilja med mladoletnicami je Celje pretresel pred dvema letoma … Se je zdaj to v Celju nekoliko umirilo ali zgolj ni več tako javno odmevno? Ogromno množičnih izgredov je še vedno v zunajšolskem času in zunajšolskem pro- storu. To je velika težava, saj šola ne more ukrepati proti dijaku, ki je sprožil množični izgred za mejo šolskega okolja. Minister Logaj nam je zagotovil, da bodo te stvari prenovili, tudi zaradi števila dogodkov, ki je v zadnjem letu močno naraslo. Prav tako bodo prenovili kaznovanje tistih, ki v šolah sprožajo grožnje, kajti te kazni po mojem mnenju niso dovolj močne. Zato tudi prihaja do množičnih napa- dov ali groženj v šolah. Ali menite, da k porastu medvrstniškega nasilja pripomorejo tudi družbena omrež- ja? Do neke mere zagotovo. Menim, da imajo družbena omrežja večinoma dober vpliv, del- no so tudi sokriva za dokazovanje med vrstniki in za objavljanja neprimernih vsebin. Mladi se namreč zavedajo, da se z objavo na TikToku, ki po možnosti vzbudi pozornost javnosti, po- snetek razširi med ogromno dijakov. Ko je v preteklosti prišlo do izgreda, ki je bil objavljen na TikToku, nas je posnetek dosegel prej kot policijo in ravnatelje. Zato v večini primerov pravzaprav mi obveščamo ravnatelje, kaj se dogaja med vrstniki, prav tako zelo dobro so- delujemo tudi s celjsko policijsko upravo. Sicer je zdaj, ko govoriva o tem, vse skupaj videti zelo hudo, a glede na druga slovenska mesta lahko rečem, da v Celju še ni tako zaskrbljujo- če. Pred dvema letoma, po odmevnem izgredu med mladoletnicami, smo na tem področju veliko dosegli tudi z okroglimi mizami in od- dajo v Celjskem domu, v kateri smo gostili tudi predsednico republike in šolskega ministra. Menim, da je treba med dijaki širiti optimizem. In prav je, da v pozitivni luči nadaljuje- va tudi najin pogovor. V Dijaški skupnosti Celje dijake močno podpirate tudi pri špor- tnem udejstvovanju … Res je. Zelo sem ponosen na celjske športni- ke, seveda najbolj na naše dijake. To, kar do- segajo celjski atleti, nogometaši, rokometaši, košarkaši …, je neverjetno. V skupnosti smo izjemno ponosni, da je Celje najbolj športno mesto v Sloveniji, zato športu namenjamo tudi največ pozornosti. V Dijaški skupnosti Celje smo konec lanskega leta podelili prva odlikovanja za izjemne dosežke celjskih dija- kov, večina jih je bilo za športne dosežke. Z »Ko je v preteklosti prišlo do medvrstniškega izgreda, ki je bil objavljen na TikToku, je posnetek dijake dosegel prej kot policijo in ravnatelje. Zato zdaj mi v večini primerov obveščamo ravnatelje, kaj se dogaja med vrstniki.« Se nameravate dejavno udejstvovati tudi po koncu mandata? Zagotovo pride obdobje, ko čakaš na pravo priložnost. Je pa študij zadeva, ki nam snuje poklicno pot, zato še ne vem, kako bo. Bi pa rad pozval vse, naj se ne udejstvujejo le na državnem področju, temveč tudi na mednaro- dnem. Čim več Slovencev namreč potrebuje- mo tudi v mednarodnih vlogah in na vodilnih položajih. Veste, vse se skriva v naši majh- nosti in to je razlog za izjemno prepoznav- nost naše države po svetu. Osebno sem zelo ponosen na predsednika UEFE Aleksandra Čeferina, ki je zagotovo eden mojih največjih vzornikov. Izjemno smo lahko ponosni na prvo damo Amerike, a se bojim, da to na tre- nutke premalo cenimo. Imamo tudi najbolj- šega košarkarja, kolesarja in tudi plezalko na svetu. Tudi nogometaši so nas poleti povezali z neverjetnimi dosežki, olimpijske igre prav tako. Žal nas poleg športa povezujejo le še katastrofe, a teh si res ne želim veliko. Ponosni moramo biti tudi na naše Celjane. Sam sem iz naselja Lopata, ki sicer navzven prevečkrat deluje razdeljeno, toda naše nase- lje združuje ogromno dejavnih posameznikov – vse od trenerja judoističnega kluba Sankaku Marjana Fabjana do predsednika OOZ Celje Petra Piška in tudi druge, ki so velikokrat v središču lokalnega dogajanja. Foto: Nik Jarh Že to jesen bo odšel na fakulteto, izbral bo študij, ki je povezan z gospodarstvom. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 8, 20. februar 2025 ŠPORTNI PRAZNIK To je bila njena že deveta zmaga v sezoni, skupno pa šestnajsta. Visoki nagradi zmagovalki kvalifikacij »Upam, da so vsa dekleta sproščena in da se veselijo tekem. Pri skokih je treba tudi uživati in upam, da ve- čina teh deklet, ki so prvič na takšni tekmi, vzame to kot izziv,« je razlagal selektor slovenske ženske reprezen- tance v smučarskih skokih in nekdanji skakalec Jurij Te- peš, ki je imel poleg izkuše- nih Nike Prevc, Eme Klinec in Katre Komar v svoji ekipi še polno novink. Tepeš je dodal: »Organizatorji so nam omogočili vadbo na skakal- nici. V sredo smo na Ljub- nem lahko trenirali. Odlično je bilo, dekleta so skoke s 120-metrske skakalnice lepo prenesla na manjšo napravo. Tridnevni skakalni praznik na Ljubnem z dvojno zmago obeležila Nika Prevc Naša smučarska skakalka Nika Prevc je bila lani na Ljub- nem druga in prva, zadnji konec tedna je bila še boljša. Po sobotni zmagi je slavila tudi v nedeljo na domači tekmi svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji. Devetnajstletna branilka kristalnega globusa, ki tudi to sezono vodi v sve- tovnem pokalu, je vse tekmice pred 5.500 navijači ugnala za več kot deset točk. DEAN ŠUSTER Cena prireditve pol milijona evrov, 15.500 gledalcev in snovanje večje skakalnice »Prireditev je vsako leto večja, sam pa sem obenem vsako leto sta- rejši,« je malce v šali in malce zares rekel Rajko Pintar, ki je budno spremljal delo svoje ekipe, ki se je ponovno izkazala. To bo za našo ekipo gotovo prednost. Dežja ni bilo, malo je celo snežilo, razmere za skakanje so bile odlične, skakalnica je lepo urejena.« Organizatorji so sporočili, da bodo zmagovalkama kvalifi- kacij namenili denarni na- gradi v višini 1.500 evrov, skupaj torej 3 tisoč. Niki celoten denarni kolač kvalifikacij Na Ljubno se je bilo mo- žno pripeljati z organizira- nim avtobusnim prevozom. Tekma je poleg vrhunskih športnih nastopov ponudila tudi pestro gostinsko po- nudbo in zabavni program v prireditvenem šotoru. Po- sebna pozornost je bila na- menjena najmlajšim navija- čem, ki so se lahko na »mini Planici« preizkusili v svojih prvih skokih na smučeh ter uživali v drugih dejavnostih otroškega kotička. Zmago- valka obeh kvalifikacijskih tekem je bila Nika Prevc in tako pobrala celotno denar- no nagrado (3 tisoč evrov). Organizatorji so se v želji po spodbujanju enakopravnosti v športu odločili, da zmago- valkama kvalifikacij name- nijo denarno nagrado, ki v ženskih smučarskih skokih ni obvezna. Dodali so: »Ta poteza predstavlja pomem- ben korak k enakopravnejše- mu nagrajevanju športnic.« Slovo dvakratne olimpijske zmagovalke Po sobotni zmagi Nike Prevc sta jo prijetno prese- netila brat Peter, najboljši skakalec v slovenski zgodo- vini, in oče Božidar, ki sta ji izročila priznanje in šopek. Sledila je krajša slovesnost za uradno slovo olimpijske šampionke Urše Bogataj (po- ročene Križnar). Ta sicer že nekaj let opravlja trenersko delo z mladimi in je 11. fe- bruarja na novinarski kon- ferenci sporočila, da bo na Ljubnem uradno končala športno pot. »Vsi že nekaj časa vemo, da ne bom več skakala. Na Ljubnem sem želela še enkrat pomahati številnim navijačem za ura- dno slovo od tekmovanj,« je povedala dvakratna olimpij- ka zmagovalka. V Pekingu je leta 2022 osvojila zlati kolajni na mešani ekipni tek- mi in posamični. Zadnjo od svojih skupno treh zmag v svetovnem pokalu je slavila marca 2022. Nazadnje je tek- movala 1. januarja 2023 prav na Ljubnem, kjer si je ob hudem padcu poškodovala križne vezi in nato prekinila športno pot, ki je kasneje ni več nadaljevala. Presenečenje na podelitvi priznanj Prevčeva je v drugi seriji prevzela vodstvo s skokom, dolgim 95 metrov. Vodilna po prvi seriji, Norvežanka Thea Minyan Bjoerseth, je tako grdo padla, da je traja- Odlično razpoloženje v našem celotnem taboru »Moja tarča in tudi cilj vseh nas je zdaj prihajajoče svetovno prvenstvo. Vidim, da imam veliko prednost v seštevku svetovnega pokala, ampak moram najprej gledati nase in na svoje skoke,« je povedala nasmejana Nika Prevc. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 8, 20. februar 2025 ŠPORTNI PRAZNIK 2012 1. tekma: Sarah Hendrickson (ZDA) 2. tekma: Sarah Hendrickson (ZDA) 2013 1. tekma: Sara Takanashi (Jap) 2. tekma: Sara Takanashi (Jap) 2014 1. tekma: Daniela Iraschko (Avt) 2. tekma: Daniela Iraschko (Avt) 2015 1. tekma: Sara Takanashi (Jap) 2. tekma: Sara Takanashi (Jap), Daniela Iraschko-Stolz (Avt) 2016 1. tekma: Maja Vtič (Slo), 3. Špela Rogelj (Slo) 2. tekma: Daniela Iraschko-Stolz (Avt), 2. Maja Vtič (Slo) 2017 1. tekma: Maren Lundby (Nor) 2. tekma: Katharina Althaus (Nem) 2018 1. tekma: Maren Lundby (Nor) 2. tekma: Daniela Iraschko-Stolz (Avt) 2019 1. tekma: Maren Lundby (Nor), 3. Urša Bogataj (Slo) 2. tekma (ekipno): Nemčija, 2. Slovenija 3. tekma: Sara Takanashi (Jap) 2020 1. tekma (ekipno): Avstrija, 2. Slovenija 2. tekma: Maren Lundby (Nor), 3. Nika Križnar (Slo) 2021 1. tekma (ekipno): Slovenija 2. tekma: Eirin Maria Kvandal (Nor), 2. Ema Klinec (Slo) 2022 1. tekma: Nika Križnar (Slo), 3. Ema Klinec (Slo) 2. tekma: Sara Takanashi (Jap), 2. Urša Bogataj (Slo) 2023 1. tekma: Anna Odine Stroem (Nor) 2. tekma: Eva Pinkelnig (Avt) 2024 1. tekma: Eva Pinkelnig (Avt), 2. Nika Prevc (Slo) 2. tekma: Nika Prevc (Slo), 3. Nika Križnar (Slo) Zmagovalke tekem svetovnega pokala na Ljubnem in najboljše uvrstitve Slovenk: Kot vselej so se na tekmah svetovnega pokala izkazali organizatorji, na čelu ka- terih je predsednik orga- nizacijskega odbora Rajko Pintar. »Vsi trije dnevi so se iztekli po načrtih, čeprav so bile raz- mere zaradi novozapadlega snega zelo težavne. Prvič je slovenska predstavnica zma- gala na obeh tekmah na do- mači prireditvi. Presežkov je bilo še več.« Med njih najbrž spada tudi število obiskoval- cev, v treh dneh so jih prire- ditelji našteli 15.500. »Števil- ke ni možno povsem točno določiti. Gre za obisk v treh dnevih. V petek je bilo veliko mladih gledalcev. Prišli so šte- vilni šolarji iz celjske regije,« je odgovoril Pintar. Pohvale so spet deževale, pojavil se je strah pred prihodnostjo, saj namerava mednarodna zve- za združiti moške in ženske tekme na istih prizoriščih. »Seveda drži naša napoved o gradnji 120-metrske skakal- nice. V izdelavi so načrti za prostorske spremembe. Dela je veliko, ni poceni. Zaveda- mo se, da bomo morali pove- čati skakalnico. Imeli smo že veliko izzivov. Ko smo se jih lotili, smo jih uspešno rešili. Dosedanjih posegov v infra- strukturo je bilo precej. Zakaj nam ne bi še enkrat uspelo?« Možnosti sta dve, povečanje dosedanje skakalnice ali gra- dnja nove vzporedno s staro. DŠ Naslednji izziv je večja skakalnica Ogrevanje nemških tekmovalk z odbojkarsko žogo lo zelo dolgo, preden se je začelo sproščeno sloven- sko slavje. Bjoersethova je kljub vsemu osvojila tretje mesto, a kaj, ko je Norve- žanko v izteku skakalni- ce pod Rajhovko oskrbelo zdravniško osebje, kasneje pa so jo zaradi hudih bole- čin v levem kolenu in levi rami odpeljali v Ljubljano. »Zadovoljna sem z vsemi skoki, tudi s tistim iz prve serije, ki je bil sicer slabši, a sem iz njega še vedno dovolj izvlekla,« je priznala Nika. O presenečenju je dodala: »Brata in očeta sem opazila šele na podelitvi. To je bilo zame veliko presenečenje, nekaj najlepšega. Upam, da bom v nedeljo ponovila da- našnje skoke.« Prerojena od Zaua Želja se ji je izpolnila. Na- daljevala je niz zmag v sve- tovnem pokalu in slovenski števec uspehov premaknila na 132. Četrta zmaga v nizu za 19-letnico je bila skupno 29. za slovenske ženske sko- ke. Nika Prevc je pri 16 zma- gah v karieri in devetih v tej sezoni. Kljub veliki predno- sti v skupnem seštevku sve- tovnega pokala je Nika zelo previdna: »Globus je ta čas še daleč, moja tarča in tudi cilj vseh nas je zdaj prihajajoče svetovno prvenstvo. Vidim, da imam veliko prednost v seštevku pokala, ampak mo- ram najprej gledati nase in na svoje skoke. V soboto je bilo zaradi padca Norvežan- ke kar malce prazno na odru. V nedeljo smo bile ponovno vse tri najboljše tam in pro- slavile uspeh.« Pred najbližjo zasledovalko, Nemko Katha- rino Schmid, ima 320 točk naskoka. »Odkar je v Zau rekla, da rumene majice ne da več nobeni, skače kot pre- rojena. To je prava Nika, zdaj se več smeji, posledično so tudi rezultati vrhunski,« je končal Jurij Tepeš. Foto: Andraž Purg Vsi domači navijači so zadovoljni zapuščali ljubensko skakalnico. Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik se je zahvalil Avstrijki Evi Pinkelnig, ki je lani zmagala na Ljubnem in denarno nagrado podarila občini za pomoč pri odpravi posledic katastrofalnih poplav. Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in Urša Križnar Nika Vodan (prej Križnar) je zaradi poškodbe tekmo spremljala na stolu. Desno stoji njen mož Aljaž Vodan. Kot mravljišče se zdi množica obiskovalcev med pogledom s skakalnice. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 8, 20. februar 2025 ŠPORTNI PRAZNIK To je bila njena že deveta zmaga v sezoni, skupno pa šestnajsta. Visoki nagradi zmagovalki kvalifikacij »Upam, da so vsa dekleta sproščena in da se veselijo tekem. Pri skokih je treba tudi uživati in upam, da ve- čina teh deklet, ki so prvič na takšni tekmi, vzame to kot izziv,« je razlagal selektor slovenske ženske reprezen- tance v smučarskih skokih in nekdanji skakalec Jurij Te- peš, ki je imel poleg izkuše- nih Nike Prevc, Eme Klinec in Katre Komar v svoji ekipi še polno novink. Tepeš je dodal: »Organizatorji so nam omogočili vadbo na skakal- nici. V sredo smo na Ljub- nem lahko trenirali. Odlično je bilo, dekleta so skoke s 120-metrske skakalnice lepo prenesla na manjšo napravo. Tridnevni skakalni praznik na Ljubnem z dvojno zmago obeležila Nika Prevc Naša smučarska skakalka Nika Prevc je bila lani na Ljub- nem druga in prva, zadnji konec tedna je bila še boljša. Po sobotni zmagi je slavila tudi v nedeljo na domači tekmi svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji. Devetnajstletna branilka kristalnega globusa, ki tudi to sezono vodi v sve- tovnem pokalu, je vse tekmice pred 5.500 navijači ugnala za več kot deset točk. DEAN ŠUSTER Cena prireditve pol milijona evrov, 15.500 gledalcev in snovanje večje skakalnice »Prireditev je vsako leto večja, sam pa sem obenem vsako leto sta- rejši,« je malce v šali in malce zares rekel Rajko Pintar, ki je budno spremljal delo svoje ekipe, ki se je ponovno izkazala. To bo za našo ekipo gotovo prednost. Dežja ni bilo, malo je celo snežilo, razmere za skakanje so bile odlične, skakalnica je lepo urejena.« Organizatorji so sporočili, da bodo zmagovalkama kvalifi- kacij namenili denarni na- gradi v višini 1.500 evrov, skupaj torej 3 tisoč. Niki celoten denarni kolač kvalifikacij Na Ljubno se je bilo mo- žno pripeljati z organizira- nim avtobusnim prevozom. Tekma je poleg vrhunskih športnih nastopov ponudila tudi pestro gostinsko po- nudbo in zabavni program v prireditvenem šotoru. Po- sebna pozornost je bila na- menjena najmlajšim navija- čem, ki so se lahko na »mini Planici« preizkusili v svojih prvih skokih na smučeh ter uživali v drugih dejavnostih otroškega kotička. Zmago- valka obeh kvalifikacijskih tekem je bila Nika Prevc in tako pobrala celotno denar- no nagrado (3 tisoč evrov). Organizatorji so se v želji po spodbujanju enakopravnosti v športu odločili, da zmago- valkama kvalifikacij name- nijo denarno nagrado, ki v ženskih smučarskih skokih ni obvezna. Dodali so: »Ta poteza predstavlja pomem- ben korak k enakopravnejše- mu nagrajevanju športnic.« Slovo dvakratne olimpijske zmagovalke Po sobotni zmagi Nike Prevc sta jo prijetno prese- netila brat Peter, najboljši skakalec v slovenski zgodo- vini, in oče Božidar, ki sta ji izročila priznanje in šopek. Sledila je krajša slovesnost za uradno slovo olimpijske šampionke Urše Bogataj (po- ročene Križnar). Ta sicer že nekaj let opravlja trenersko delo z mladimi in je 11. fe- bruarja na novinarski kon- ferenci sporočila, da bo na Ljubnem uradno končala športno pot. »Vsi že nekaj časa vemo, da ne bom več skakala. Na Ljubnem sem želela še enkrat pomahati številnim navijačem za ura- dno slovo od tekmovanj,« je povedala dvakratna olimpij- ka zmagovalka. V Pekingu je leta 2022 osvojila zlati kolajni na mešani ekipni tek- mi in posamični. Zadnjo od svojih skupno treh zmag v svetovnem pokalu je slavila marca 2022. Nazadnje je tek- movala 1. januarja 2023 prav na Ljubnem, kjer si je ob hudem padcu poškodovala križne vezi in nato prekinila športno pot, ki je kasneje ni več nadaljevala. Presenečenje na podelitvi priznanj Prevčeva je v drugi seriji prevzela vodstvo s skokom, dolgim 95 metrov. Vodilna po prvi seriji, Norvežanka Thea Minyan Bjoerseth, je tako grdo padla, da je traja- Odlično razpoloženje v našem celotnem taboru »Moja tarča in tudi cilj vseh nas je zdaj prihajajoče svetovno prvenstvo. Vidim, da imam veliko prednost v seštevku svetovnega pokala, ampak moram najprej gledati nase in na svoje skoke,« je povedala nasmejana Nika Prevc. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 8, 20. februar 2025 ŠPORTNI PRAZNIK 2012 1. tekma: Sarah Hendrickson (ZDA) 2. tekma: Sarah Hendrickson (ZDA) 2013 1. tekma: Sara Takanashi (Jap) 2. tekma: Sara Takanashi (Jap) 2014 1. tekma: Daniela Iraschko (Avt) 2. tekma: Daniela Iraschko (Avt) 2015 1. tekma: Sara Takanashi (Jap) 2. tekma: Sara Takanashi (Jap), Daniela Iraschko-Stolz (Avt) 2016 1. tekma: Maja Vtič (Slo), 3. Špela Rogelj (Slo) 2. tekma: Daniela Iraschko-Stolz (Avt), 2. Maja Vtič (Slo) 2017 1. tekma: Maren Lundby (Nor) 2. tekma: Katharina Althaus (Nem) 2018 1. tekma: Maren Lundby (Nor) 2. tekma: Daniela Iraschko-Stolz (Avt) 2019 1. tekma: Maren Lundby (Nor), 3. Urša Bogataj (Slo) 2. tekma (ekipno): Nemčija, 2. Slovenija 3. tekma: Sara Takanashi (Jap) 2020 1. tekma (ekipno): Avstrija, 2. Slovenija 2. tekma: Maren Lundby (Nor), 3. Nika Križnar (Slo) 2021 1. tekma (ekipno): Slovenija 2. tekma: Eirin Maria Kvandal (Nor), 2. Ema Klinec (Slo) 2022 1. tekma: Nika Križnar (Slo), 3. Ema Klinec (Slo) 2. tekma: Sara Takanashi (Jap), 2. Urša Bogataj (Slo) 2023 1. tekma: Anna Odine Stroem (Nor) 2. tekma: Eva Pinkelnig (Avt) 2024 1. tekma: Eva Pinkelnig (Avt), 2. Nika Prevc (Slo) 2. tekma: Nika Prevc (Slo), 3. Nika Križnar (Slo) Zmagovalke tekem svetovnega pokala na Ljubnem in najboljše uvrstitve Slovenk: Kot vselej so se na tekmah svetovnega pokala izkazali organizatorji, na čelu ka- terih je predsednik orga- nizacijskega odbora Rajko Pintar. »Vsi trije dnevi so se iztekli po načrtih, čeprav so bile raz- mere zaradi novozapadlega snega zelo težavne. Prvič je slovenska predstavnica zma- gala na obeh tekmah na do- mači prireditvi. Presežkov je bilo še več.« Med njih najbrž spada tudi število obiskoval- cev, v treh dneh so jih prire- ditelji našteli 15.500. »Števil- ke ni možno povsem točno določiti. Gre za obisk v treh dnevih. V petek je bilo veliko mladih gledalcev. Prišli so šte- vilni šolarji iz celjske regije,« je odgovoril Pintar. Pohvale so spet deževale, pojavil se je strah pred prihodnostjo, saj namerava mednarodna zve- za združiti moške in ženske tekme na istih prizoriščih. »Seveda drži naša napoved o gradnji 120-metrske skakal- nice. V izdelavi so načrti za prostorske spremembe. Dela je veliko, ni poceni. Zaveda- mo se, da bomo morali pove- čati skakalnico. Imeli smo že veliko izzivov. Ko smo se jih lotili, smo jih uspešno rešili. Dosedanjih posegov v infra- strukturo je bilo precej. Zakaj nam ne bi še enkrat uspelo?« Možnosti sta dve, povečanje dosedanje skakalnice ali gra- dnja nove vzporedno s staro. DŠ Naslednji izziv je večja skakalnica Ogrevanje nemških tekmovalk z odbojkarsko žogo lo zelo dolgo, preden se je začelo sproščeno sloven- sko slavje. Bjoersethova je kljub vsemu osvojila tretje mesto, a kaj, ko je Norve- žanko v izteku skakalni- ce pod Rajhovko oskrbelo zdravniško osebje, kasneje pa so jo zaradi hudih bole- čin v levem kolenu in levi rami odpeljali v Ljubljano. »Zadovoljna sem z vsemi skoki, tudi s tistim iz prve serije, ki je bil sicer slabši, a sem iz njega še vedno dovolj izvlekla,« je priznala Nika. O presenečenju je dodala: »Brata in očeta sem opazila šele na podelitvi. To je bilo zame veliko presenečenje, nekaj najlepšega. Upam, da bom v nedeljo ponovila da- našnje skoke.« Prerojena od Zaua Želja se ji je izpolnila. Na- daljevala je niz zmag v sve- tovnem pokalu in slovenski števec uspehov premaknila na 132. Četrta zmaga v nizu za 19-letnico je bila skupno 29. za slovenske ženske sko- ke. Nika Prevc je pri 16 zma- gah v karieri in devetih v tej sezoni. Kljub veliki predno- sti v skupnem seštevku sve- tovnega pokala je Nika zelo previdna: »Globus je ta čas še daleč, moja tarča in tudi cilj vseh nas je zdaj prihajajoče svetovno prvenstvo. Vidim, da imam veliko prednost v seštevku pokala, ampak mo- ram najprej gledati nase in na svoje skoke. V soboto je bilo zaradi padca Norvežan- ke kar malce prazno na odru. V nedeljo smo bile ponovno vse tri najboljše tam in pro- slavile uspeh.« Pred najbližjo zasledovalko, Nemko Katha- rino Schmid, ima 320 točk naskoka. »Odkar je v Zau rekla, da rumene majice ne da več nobeni, skače kot pre- rojena. To je prava Nika, zdaj se več smeji, posledično so tudi rezultati vrhunski,« je končal Jurij Tepeš. Foto: Andraž Purg Vsi domači navijači so zadovoljni zapuščali ljubensko skakalnico. Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik se je zahvalil Avstrijki Evi Pinkelnig, ki je lani zmagala na Ljubnem in denarno nagrado podarila občini za pomoč pri odpravi posledic katastrofalnih poplav. Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in Urša Križnar Nika Vodan (prej Križnar) je zaradi poškodbe tekmo spremljala na stolu. Desno stoji njen mož Aljaž Vodan. Kot mravljišče se zdi množica obiskovalcev med pogledom s skakalnice. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 8, 20. februar 2025 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 DELOVNO MESTO: HIŠNI TEHNIK TEHNIK iščemo superjunaka EUROMARKT CENTER d.o.o., Moskovska ulica 4, 1000 Ljubljana Kaj potrebuješ, da izberemo prav tebe: - voljo do dela, si pošten in motiviran naučiti se novih stvari, - tvoj moto je:« Za vsak problem se najde rešitev«, - timski duh je tvoja kvaliteta, - V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, dve leti delovnih izkušenj, - znanja s področja strojnih in vodovodnih instalacij ter/ali, elektrotehnike, osnovno - poznavanje delovanja CNS sistemov, - samoiniciativnost in prilagodljivost na dnevno dogajanje v nakupovalnem središču, - pogovorno znanje nemškega ali angleškega jezika, - pripravljenost za delo v popoldanskem času in med vikendi, - vozniški izpit B – kategorije; Tvoje prednosti bodo: - izkušnje iz vzdrževanja objektov, - izkušnje iz vzdrževanja strojev in naprav, - znanje enega od zgoraj navedenih tujih jezikov; Delo poteka v nakupovalnem središču Citycenter Celje, Mariborska 100. Prošnjo in kratki življenjepis pošlji do vključno 28.2.2025 na naslov: SES Center Managament, družba za upravljanje, d.o.o. »za razpis« Moskovska ulica 4, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: tatjana.kugler@city-center.si; Obračunovalec plač (m/ž) (Celje) Kot obračunovalec plač boste skrbeli za obračun plač in svetovanje našim naročni- kom. Unija d. o. o., Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani. Prijave zbiramo do 28. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. CNC operater – programer (m/ž) (Celje) Dela in naloge: priprava CNC stroja za delo, CNC izrezi in robljenje, … Lesoprodukt d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 2. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Podčetrtek) V svojo sredino vabimo komunikativne, za- nesljive in natančne sodelavce, ki jih veseli delo v kreativnem okolju in delo z ljudmi. Če ste željni novih izzivov, iščete redno za- poslitev in radi delate v timu, se prijavite na prosto delovno mesto. Vzdrževalec (m/ž). Terme Olimia d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 19. 3. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja prodaje inženiring projektov v industriji (m/ž) (Celje) Ker ste ciljno naravnani, odgovorni, uživate v stiku z ljudmi in imate odlične prodajne in predstavitvene sposobnosti ter uspešno ob- vladujete stresne situacije. S svojo visokošol- sko izobrazbo smeri strojništva, elektronike, elektrotehnike, mehatronike ali podobnih tehničnih smeri imate dobro tehnično pod- lago, ki vam bo omogočila razumevanje in predstavitev projektov in rešitev našim stran- kam. EMA d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 3. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni komercialist za svetovanje in prodajo gostinske opreme (m/ž) (Celje) Iščemo samostojnega komercialista za svetovanje in prodajo gostinske opreme, ki bo s svojim znanjem in z izkušnjami ter z odličnimi komunikacijskimi sposobnostmi znal svetovati in ponuditi najboljšo rešitev za kupca. Alpeks, d. o. o., Kidričeva ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser/mehanik/mehatronik/ strojni tehnik/tehnik mehatronike/servisni tehnik (m/ž) (Štore) Delo obsega: servisiranje kmetijske meha- nizacije New Holland, mehanska, hidravlična in električna popravila. Itro, trgovina, servis in storitve d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 07 . 3. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Vodja logistike (m/ž) (Šentjur pri Celju) Vaše naloge bodo: vodenje logističnega centra in skladiščnih operacij, zagotavljanje varnosti, pravne skladnosti, urejenosti, čisto- če in doseganje najvišjih standardov. KEA, d. o. o., Obrtna ulica 2, 3230 Šentjur pri Celju. Prijave zbiramo do 14. 3. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni zastopnik (m/ž) (Celje) Zaradi širitve dela iščemo več izkušenih zastopnikov za promocijo in prodajo medi- cinskega aparata pri končnih kupcih. Me- dic center, društvo zdravja, lepote in športa, Novi trg 22, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 3. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Geodet/geodetinja (m/ž) (Celje) K sodelovanju vabimo inženirja geodezije, katerega delo bo obsegalo zajem in vodenje katastrov Gospodarske javne infrastrukture, geodetske meritve na terenu, delo s strankami na terenu in v pisarni, izobraževanje in teh- nična pomoč za produkte Kaliopa. Kaliopa d. o. o., Letališka cesta 32J, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 3. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni Inženir/Razvojna Inženirka za vgrajene sisteme (Embedded Software Developer) (Trbovlje) Inovativen in zagnan kolektiv išče Razvoj- nega inženirja/Inženirko za programsko opremo, z zanimanjem za oblikovanje ino- vativnih funkcij, ki jih bo na tisoče strank po vsem svetu uporabljalo v vrhunskih izdelkih v avtomobilski, vesoljski in podobnih indu- strijah. DEWESoft d. o. o., Gabrsko 11a, 1420 Trbovlje. Prijave zbiramo do 16. 3. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Vodja računovodstva (m/ž) (Vojnik) Opis delovnih nalog: vodenje računovod- stva v Skupini MIK, kontrola ustreznosti pre- jetih faktur, sodelovanje pri reviziji, … MIK d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 9. 3. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Slovenske Konjice) Zaradi povečanega obsega dela iščemo kan- didata za delo na delovnem mestu vzdrževa- lec. Prosto delovno mesto je odprto na dveh lokacijah, v Slovenskih Konjicah. Isokon, d. o. o., Slovenske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 28. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Referent Servis (m/ž) (Celje) Naloge in odgovornosti: organiziranje dela zaposlenih serviserjev, vključevanje poobla- ščenih serviserjev in monterjev v servisno dejavnost, tehnična podpora in svetovanje strankam na nivoju uporabnika. Weishaupt d. o. o., Teharje 1, 1000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 2. 2025. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Prodajalec (m/ž) Baby Center Celje CityCenter V naši trgovini BabyCenter Celje v CityCen- tru iščemo posameznika, ki bo z veseljem in s strokovnostjo pomagal (bodočim) staršem in njihovim malčkom. Naš cilj je izpolnjevanje njihovih želja in potreb, zato iščemo prodajal- ca (m/ž), ki bo s svojim prijaznim in strokov- nim pristopom prispeval k temu cilju. Akids d. o. o., Šmartinska cesta 130, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 3. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Koordinator logističnih procesov (m/ž) TC Merkur Celje Hudinja, več prostih delovnih mest (Celje) Zaradi krepitve ekipe v svojo sredino vabi- mo nove sodelavce na delovnem mestu Koor- dinator logističnih procesov. Merkur trgovina, d. o. o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Pri- jave zbiramo do 28. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Mesar – prodajalec (m/ž) (Laško) Tvoje naloge bodo: prevzem in priprava mesa za prodajo, opremljanje mesa z de- klaracijami, oblikovanje mesa, kontrola nad datumi uporabnosti, skrb za urejenost mesni- ce. Eurospin Eko d. o. o., Renški Podkraj 64, 5292 Renče. Prijave zbiramo do 23. 2. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 8, 20. februar 2025 MODNA STRAST »Zgodi se, da me blago po- kliče in mi spregovori, v kaj naj ga spremenim. Ko dobim navdih, ni sile, ki bi me od- vrnila od krojenja,« pravi Re- pinškova, ko predstavlja svoj zadnji ustvarjalni projekt, ki mu je nadela ime Moja krila. Te kose oblačil, ki po njenem prepričanju sodijo v omare vsake ženske, ustvarja v mir- nih in tihih trenutkih, ki jih rezervira zase. Idejo za modno linijo je do- bila, ko je opazila, da nekate- re ženske skoraj ne nosijo več kril. Velikokrat za opravke in druženja nosijo hlače, včasih celo trenirko. Pozornost je krilom namenila, saj upa, da bo katero žensko opogumila, da bo vsaj en dan v tednu, na primer v četrtek, oblekla ta kos oblačila, se uredila in v krilu odšla v svet. Naslednji dan bo na vrsto morda spet prišel džins … »Ko naredim nekaj po navdihu svoje duše, to vedno pade na plodna tla,« pravi. Kot opaža, so v zadnjem času krila nekoliko v ozadju, medtem ko so v ospredju obleke. Prepričana je, da je lahko tudi krilo primerno za številne priložnosti. »Enkrat ga lahko na primer nosimo s supergami in z jakno, naslednjič z visokimi petami in s suknjičem. Tudi z vidika trajnosti ima prednosti.« Nov modni podvig Barbare Repinšek Bo četrtek postal dan, ko bomo oblekle krilo? Modna oblikovalka Barbara Repinšek iz Štor že vrsto let v svoji Delavnici mode na celjskem Bregu snuje najrazličnejše modne zgodbe in šiva po naročilu. Ob tem čas še posebej rada nameni projektom za svojo dušo. Za enega takšnih, ki se je v njej porajal zadnje mesece, jo je nagovorilo Venerino leto, leto žensk. Izpod njenih rok trenutno nastaja serija kril, ki jo bo predstavila na modnem dogodku 8. marca v Mohorjevem atriju v Celju. TINA STRMČNIK Je zagovornica počasne mode in tega, da si vsaka ženska ne glede na modne smernice izbira oblačila, v katerih se dobro počuti in ki laskajo njeni postavi. Prisega na kose iz naravnih materialov, kot so volna, svila in bombaž, saj tako oblačila še zdaleč niso muha enodnevnica. Za to modno zgodbo jo je nagovoril tudi razmislek o odnosu med spoloma. »Vsekakor se mi zdi prav, da imamo ženske enakopraven položaj z moškimi. A včasih po mojem opažanju vendarle preveč nosimo hlače, tako v dobesednem kot v prenese- nem pomenu. Morda je prav, da si dovolimo biti tudi ne- žne, ženstvene.« Uporabno in trajnostno Krila je začela ustvarjati lani novembra in dokazala, da ustvarjalnost pri krojih in materialih nima meja. Tako je na primer pri eni od stvaritev povezala karo in čipke. V ne- katere izdelke je vpletla asi- metrijo, ki prinaša igrivost. V enih kosih je zanimive učinke dosegla s prepletanjem različ- nih vzorcev in barv. Druge, bolj klasične kose odlikuje eleganca. Kot pravi, je krilo nasploh zelo uporaben kos garderobe, saj omogoča najrazličnejše možnosti. Nosimo ga lahko z bodijem, z različnimi topi, s srajco ali suknjičem. V kombinaciji s supergami in jakno iz džinsa je primerno za sproščen potep po mestu ali druženje v kavarni. Če obujemo visoke pete in do- damo najljubši nakit, lahko tako oblečeni odidemo na večerni dogodek. Še ena prednost je, da je to oblačilo primerno za vse tipe žensk, saj ga s pasom lahko prilagodimo tako, da izposta- vimo to, kar nam je pri naši postavi najbolj všeč. S ka- kšnim drobnim trikom lah- ko skrijemo to, na kar morda nismo najbolj ponosne. Številne avtorske zgodbe Krila sicer niso prva serija oblačil z avtorskim podpisom Barbare Repinšek. Že pred leti je svoje izdelke predstavila na modni reviji v Narodnem domu Celje. Pred časom so lahko modni navdušenci v celjskem likovnem salonu ob- čudovali domiselno zasnovane bele srajce, ki jih je predstavila pod imenom Bela nit. Ker ustvarja v Celju, ki je znano po Celjskih grofi h in ker jo veselijo tudi sodelovanja z različnimi ustvarjalci, je z ilu- stratorko Neo Likar pripravila majice z motivi Barbare Celj- ske in Friderika II. Njen ustvarjalni navdih ni počival niti med epidemijo ko- ronavirusa. Takrat je pripravila majice z imenom kura. » Ta mo- tiv sem izbrala, ker simbolizira obris naše države, ilustracije je pripravila Lana Soklič,« je po- jasnila sogovornica. V obdobju »korone« je zasnovala še kolek- cijo oblačil v pastelnih barvah. Zaradi omejitev druženja ni mogla pripraviti modne revije, so bile pa fotografi je kolekcije prestavljene na panojski raz- stavi na celjskem Krekovem trgu. Pod okriljem dogodka Črna moč, črna noč je predstavila niz črnih oblačil. Lokalno noto je izžareval projekt poročnih oblek, katerih fotografi ranje je Barbara Repinšek organizira- la v štorski železarni. Idejo je dobila med vožnjo domov, ko je skozi priprta vrata opazila dogajanje ob talilnih pečeh. Takrat jo je navdušil preplet industrije in nežnih oblek v belem. Foto: Nik Jarh Krila bo predstavila na posebnem dogodku v soboto, 8. marca, na dan žena. Ta dan je izbrala tudi zato, ker je letos Venerino leto, leto ženske. Na dogodek, ki bo ob 10. uri v Mohorjevem atriju v središču Celja, je povabila tudi učiteljico meditacij, astrologinjo in avtorico energijskih delavnic Andrejo Novak. Krila bo predstavila na posebnem dogodku v soboto, 8. marca, na Ker dame tako doma kot v službi velikokrat nosijo hlače, jih Barbara Repinšek vabi, naj posežejo še po krilu. Uživa v izdelavi oblačil po meri in po željah strank. Zelo rada pa snu- je tudi kolekcije oblačil, ki izvirajo iz nje. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 8, 20. februar 2025 MODNA STRAST »Zgodi se, da me blago po- kliče in mi spregovori, v kaj naj ga spremenim. Ko dobim navdih, ni sile, ki bi me od- vrnila od krojenja,« pravi Re- pinškova, ko predstavlja svoj zadnji ustvarjalni projekt, ki mu je nadela ime Moja krila. Te kose oblačil, ki po njenem prepričanju sodijo v omare vsake ženske, ustvarja v mir- nih in tihih trenutkih, ki jih rezervira zase. Idejo za modno linijo je do- bila, ko je opazila, da nekate- re ženske skoraj ne nosijo več kril. Velikokrat za opravke in druženja nosijo hlače, včasih celo trenirko. Pozornost je krilom namenila, saj upa, da bo katero žensko opogumila, da bo vsaj en dan v tednu, na primer v četrtek, oblekla ta kos oblačila, se uredila in v krilu odšla v svet. Naslednji dan bo na vrsto morda spet prišel džins … »Ko naredim nekaj po navdihu svoje duše, to vedno pade na plodna tla,« pravi. Kot opaža, so v zadnjem času krila nekoliko v ozadju, medtem ko so v ospredju obleke. Prepričana je, da je lahko tudi krilo primerno za številne priložnosti. »Enkrat ga lahko na primer nosimo s supergami in z jakno, naslednjič z visokimi petami in s suknjičem. Tudi z vidika trajnosti ima prednosti.« Nov modni podvig Barbare Repinšek Bo četrtek postal dan, ko bomo oblekle krilo? Modna oblikovalka Barbara Repinšek iz Štor že vrsto let v svoji Delavnici mode na celjskem Bregu snuje najrazličnejše modne zgodbe in šiva po naročilu. Ob tem čas še posebej rada nameni projektom za svojo dušo. Za enega takšnih, ki se je v njej porajal zadnje mesece, jo je nagovorilo Venerino leto, leto žensk. Izpod njenih rok trenutno nastaja serija kril, ki jo bo predstavila na modnem dogodku 8. marca v Mohorjevem atriju v Celju. TINA STRMČNIK Je zagovornica počasne mode in tega, da si vsaka ženska ne glede na modne smernice izbira oblačila, v katerih se dobro počuti in ki laskajo njeni postavi. Prisega na kose iz naravnih materialov, kot so volna, svila in bombaž, saj tako oblačila še zdaleč niso muha enodnevnica. Za to modno zgodbo jo je nagovoril tudi razmislek o odnosu med spoloma. »Vsekakor se mi zdi prav, da imamo ženske enakopraven položaj z moškimi. A včasih po mojem opažanju vendarle preveč nosimo hlače, tako v dobesednem kot v prenese- nem pomenu. Morda je prav, da si dovolimo biti tudi ne- žne, ženstvene.« Uporabno in trajnostno Krila je začela ustvarjati lani novembra in dokazala, da ustvarjalnost pri krojih in materialih nima meja. Tako je na primer pri eni od stvaritev povezala karo in čipke. V ne- katere izdelke je vpletla asi- metrijo, ki prinaša igrivost. V enih kosih je zanimive učinke dosegla s prepletanjem različ- nih vzorcev in barv. Druge, bolj klasične kose odlikuje eleganca. Kot pravi, je krilo nasploh zelo uporaben kos garderobe, saj omogoča najrazličnejše možnosti. Nosimo ga lahko z bodijem, z različnimi topi, s srajco ali suknjičem. V kombinaciji s supergami in jakno iz džinsa je primerno za sproščen potep po mestu ali druženje v kavarni. Če obujemo visoke pete in do- damo najljubši nakit, lahko tako oblečeni odidemo na večerni dogodek. Še ena prednost je, da je to oblačilo primerno za vse tipe žensk, saj ga s pasom lahko prilagodimo tako, da izposta- vimo to, kar nam je pri naši postavi najbolj všeč. S ka- kšnim drobnim trikom lah- ko skrijemo to, na kar morda nismo najbolj ponosne. Številne avtorske zgodbe Krila sicer niso prva serija oblačil z avtorskim podpisom Barbare Repinšek. Že pred leti je svoje izdelke predstavila na modni reviji v Narodnem domu Celje. Pred časom so lahko modni navdušenci v celjskem likovnem salonu ob- čudovali domiselno zasnovane bele srajce, ki jih je predstavila pod imenom Bela nit. Ker ustvarja v Celju, ki je znano po Celjskih grofi h in ker jo veselijo tudi sodelovanja z različnimi ustvarjalci, je z ilu- stratorko Neo Likar pripravila majice z motivi Barbare Celj- ske in Friderika II. Njen ustvarjalni navdih ni počival niti med epidemijo ko- ronavirusa. Takrat je pripravila majice z imenom kura. » Ta mo- tiv sem izbrala, ker simbolizira obris naše države, ilustracije je pripravila Lana Soklič,« je po- jasnila sogovornica. V obdobju »korone« je zasnovala še kolek- cijo oblačil v pastelnih barvah. Zaradi omejitev druženja ni mogla pripraviti modne revije, so bile pa fotografi je kolekcije prestavljene na panojski raz- stavi na celjskem Krekovem trgu. Pod okriljem dogodka Črna moč, črna noč je predstavila niz črnih oblačil. Lokalno noto je izžareval projekt poročnih oblek, katerih fotografi ranje je Barbara Repinšek organizira- la v štorski železarni. Idejo je dobila med vožnjo domov, ko je skozi priprta vrata opazila dogajanje ob talilnih pečeh. Takrat jo je navdušil preplet industrije in nežnih oblek v belem. Foto: Nik Jarh Krila bo predstavila na posebnem dogodku v soboto, 8. marca, na dan žena. Ta dan je izbrala tudi zato, ker je letos Venerino leto, leto ženske. Na dogodek, ki bo ob 10. uri v Mohorjevem atriju v središču Celja, je povabila tudi učiteljico meditacij, astrologinjo in avtorico energijskih delavnic Andrejo Novak. Krila bo predstavila na posebnem dogodku v soboto, 8. marca, na Ker dame tako doma kot v službi velikokrat nosijo hlače, jih Barbara Repinšek vabi, naj posežejo še po krilu. Uživa v izdelavi oblačil po meri in po željah strank. Zelo rada pa snu- je tudi kolekcije oblačil, ki izvirajo iz nje. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 8, 20. februar 2025 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI 11. sezona akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo V Žalcu odmevala slovenska pesem Naša radijska karavana akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo nadaljuje pot po občinah naše regije, kjer izbiramo največje pevske talente. Tokrat nas je pot vodila v občino Žalec, kjer so se v ponedeljek, 10. febru- arja, zbrali mladi pevci šestih osnovnih šol iz tamkajšnje občine. Tokratna popoldanska prireditev je v telovadnico I. osnovne šole (OŠ) Žalec privabila tudi veliko staršev in sorodnikov, ki so lahko videli in slišali izvrstne nastope mladih pevk in pevcev. LUKA ŽERJAV Telovadnice so običajno namenjene športnim dogod- kom, tokrat jo je gostiteljica I. OŠ Žalec prav lepo okrasila in pripravila lepo okolje za nastope nadarjenih pevk in pevcev. V sedemnajstih na- stopih smo slišali osemnajst pevk in dva pevca, in to kar iz šestih osnovnih šol. Kar je pomenilo, da so predizbore za končni nastop opravili že v posamičnih šolah. Nasto- pili so otroci iz I. OŠ Žalec, OŠ Petrovče, OŠ Griže, OŠ Šempeter v Savinjski dolini in iz podružničnih osnovnih šol Trje in Gotovlje. Pevke so za svoje nastope ponovno izbirale pretežno pesmi znanih slovenskih vokalistk, kot so Nina Pu- šlar, Ditka, Eva Boto, Nuša Derenda. Tudi tokrat so bili fantovski nastopi v manjši- ni, saj sta pogum za nastop zbrala samo dva junaka, ki sta z odliko opravila svo- je nastope. Poleg znanih skladb smo slišali tudi dve zimzeleni pesmi ter dve skladbi iz zakladnice slo- venske narodnozabavne glasbe. Poleg Občine Žalec in I. OŠ Žalec, ki sta nas go- stoljubno sprejeli, je treba pohvaliti tudi mentorice, ki so pevke in pevca odlično pripravile na nastope. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in letošnja nova članica Saša Korun, je izbrala šest polfi- nalistov, iz vsake starostne skupine po dva. Letošnja novost je, da smo pevke in pevce razdelili v tri staro- stne skupine. In sicer od 1. do 3. razreda, od 4. do 6. ra- zreda in od 7 . do 9. razreda. V prvem triletju je komisija izbrala Evo Kajtna iz OŠ Pe- trovče, ki je zapela skladbo Nine Pušlar Tople oči, in Urha Četino iz OŠ Šempe- ter v Savinjski dolini, ki je presenetil s skladbo zased- be Panda Sive ceste. V dru- gem triletju sta jih najbolj prepričala duet, ki sta ga se- stavljali učenki OŠ Gotovlje Ajda Cehner in Neli Šuster s skladbo Čukov Zgodba o prijateljstvu, in Zara Rogl- šek iz OŠ Petrovče z Avseni- kovo Tam, kjer murke cveto. Med najstarejšimi, torej v tretjem triletju, je komisija izbrala Emo Vedenik iz OŠ Griže, ki se je predstavila s skladbo Eve Boto Kaj je to življenje, in Evito Košir Basle iz I. OŠ Žalec, ki je zapela skladbo Ironija Nine Pušlar. Pomembnosti projekta se poleg Občine Žalec, ki je bila tokratna gostiteljica, za- vedajo tudi pokrovitelji Cin- karna Celje, Remont, Silkem in Sazas, ki zvesto sledijo naši radijski karavani. Foto: Andraž Purg Eva Kajtna Urh Četina Zara Roglšek Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 8, 20. februar 2025 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI DOŽIVITE 65. KURENTOVANJE NA PTUJU! Mestne ulice že dišijo po sveže pečenih krofih in bodo kmalu gostile številne pustne like iz Slovenije in Evrope. Obiščite mesto kurentov in raziščite kaj ponu- ja najstarejše slovensko mesto v pustnem času. VRHUNCI 65. KURENTOVANJA: SOBOTA, 22. februar: • Otvoritvena etno povorka ob 11.00 uri • Pustna ringarajanja • Interaktivne zbirke na Ptujskem gradu z brezplačno delavnico za družine SREDA, 26. februar: • Dan kurentovih in korantovih skupin ob 18.00 PUSTNA SOBOTA, 1. marec: • Otroško pustno rajanje, največje rajanje na prostem v Sloveniji • Sobotni pustni korzo – edina povorka, ki se ji lahko pridružite našemljeni • Nočni spektakel z ognjenim showom, krampusi, kurenti in koranti • Interaktivne zbirke na Ptujskem gradu z brezplačno delavnico za družine • Kurentova tržnica: kulinarika, spominki, DJ, Pustna ringarajanja PUSTNA NEDELJA, 2. marec: • Mednarodna karnevalska povorka ob 13.00 • Kurentova tržnica: kulinarika, spominki, DJ, Pustna ringarajanja KAJ ŠE PONUJA PTUJ V PUSTNEM ČASU? • Terme Ptuj vabijo na vodne vragolije v objem termalnih vrelcev • V interaktivni Kurentovi hiši spoznajte kurente in njihovo obredje • Doživite Ptuj od zgoraj z obiskom novo odprtega Mestnega stolpa Ptuj • Odkrijte lepote najstarejšega mesta v družbi ptujskih vodnikov • V ArbadaParku se vsa družina zabava na notranjih igralih s trampolini • Pogrejete in posladkate se lahko v butičnih kavarnah in čokoladnici, okrepčate pa z menijem Okusi Ptuja v tradicionalnih gostilnah in restavracijah www.kurentovanje.net ZVEZA DRUŠTEV KURENTOV Pod pokroviteljstvom Ajda Cehner in Neli Šuster Ema Vedenik Evita Košir Basle Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 8, 20. februar 2025 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI 11. sezona akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo V Žalcu odmevala slovenska pesem Naša radijska karavana akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo nadaljuje pot po občinah naše regije, kjer izbiramo največje pevske talente. Tokrat nas je pot vodila v občino Žalec, kjer so se v ponedeljek, 10. febru- arja, zbrali mladi pevci šestih osnovnih šol iz tamkajšnje občine. Tokratna popoldanska prireditev je v telovadnico I. osnovne šole (OŠ) Žalec privabila tudi veliko staršev in sorodnikov, ki so lahko videli in slišali izvrstne nastope mladih pevk in pevcev. LUKA ŽERJAV Telovadnice so običajno namenjene športnim dogod- kom, tokrat jo je gostiteljica I. OŠ Žalec prav lepo okrasila in pripravila lepo okolje za nastope nadarjenih pevk in pevcev. V sedemnajstih na- stopih smo slišali osemnajst pevk in dva pevca, in to kar iz šestih osnovnih šol. Kar je pomenilo, da so predizbore za končni nastop opravili že v posamičnih šolah. Nasto- pili so otroci iz I. OŠ Žalec, OŠ Petrovče, OŠ Griže, OŠ Šempeter v Savinjski dolini in iz podružničnih osnovnih šol Trje in Gotovlje. Pevke so za svoje nastope ponovno izbirale pretežno pesmi znanih slovenskih vokalistk, kot so Nina Pu- šlar, Ditka, Eva Boto, Nuša Derenda. Tudi tokrat so bili fantovski nastopi v manjši- ni, saj sta pogum za nastop zbrala samo dva junaka, ki sta z odliko opravila svo- je nastope. Poleg znanih skladb smo slišali tudi dve zimzeleni pesmi ter dve skladbi iz zakladnice slo- venske narodnozabavne glasbe. Poleg Občine Žalec in I. OŠ Žalec, ki sta nas go- stoljubno sprejeli, je treba pohvaliti tudi mentorice, ki so pevke in pevca odlično pripravile na nastope. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in letošnja nova članica Saša Korun, je izbrala šest polfi- nalistov, iz vsake starostne skupine po dva. Letošnja novost je, da smo pevke in pevce razdelili v tri staro- stne skupine. In sicer od 1. do 3. razreda, od 4. do 6. ra- zreda in od 7 . do 9. razreda. V prvem triletju je komisija izbrala Evo Kajtna iz OŠ Pe- trovče, ki je zapela skladbo Nine Pušlar Tople oči, in Urha Četino iz OŠ Šempe- ter v Savinjski dolini, ki je presenetil s skladbo zased- be Panda Sive ceste. V dru- gem triletju sta jih najbolj prepričala duet, ki sta ga se- stavljali učenki OŠ Gotovlje Ajda Cehner in Neli Šuster s skladbo Čukov Zgodba o prijateljstvu, in Zara Rogl- šek iz OŠ Petrovče z Avseni- kovo Tam, kjer murke cveto. Med najstarejšimi, torej v tretjem triletju, je komisija izbrala Emo Vedenik iz OŠ Griže, ki se je predstavila s skladbo Eve Boto Kaj je to življenje, in Evito Košir Basle iz I. OŠ Žalec, ki je zapela skladbo Ironija Nine Pušlar. Pomembnosti projekta se poleg Občine Žalec, ki je bila tokratna gostiteljica, za- vedajo tudi pokrovitelji Cin- karna Celje, Remont, Silkem in Sazas, ki zvesto sledijo naši radijski karavani. Foto: Andraž Purg Eva Kajtna Urh Četina Zara Roglšek Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 8, 20. februar 2025 AKTUALNA TURISTIČNA PONUDBA HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS Termini odhodov in cene: 15. 6.–22. 6. 2025 729 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu PAGUS 4* in dep. MERIDIJAN 4* v sobi 1/2 TWC BP T SAT TV SEF S KL - standard • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in Radia CELJE) • zabavno-glasbeni program vsak večer • zabavo z MODRIJANI • majico (spomin na skupine počitnice z Radiem CELJE in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta (samo v hotelu Pagus). DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 94 EUR na osebo. Za sobo BM v hotelu PAGUS 4* ali sobo BMS v dep. MERIDIJAN 70 EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,80 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (dbl single use) 399 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (vavčer). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. LOKACIJA: nekaj minut hoje do središča mesta Pag PLAŽA: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov in ležalnikov glede na razpoložljivost Za goste Meridijana je brezplačen najem enega senčnika in dveh ležalnikov na sobo BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo v velikosti 30 m 2 in zunanji bazen pri dep Meridijan, notranji bazen s sladko vodo v velikosti 90 m 2 (temperatura do 28 °C) STORITEV: all inclusive (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja z vključeno neomejeno pijačo iz šankomata pri obrokih – brezalkoholne pijače, topli napitki, voda, lokalne alkoholne pijače (pivo, vino), samopostrežni prigrizki (mini bife); aperitiv bar od 10. do 22. ure, pool bar od 14. do 24. ure. Pijača v all inclusive baru od 10. do 23. ure). KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi, brezplačno (razen v velnesu, kjer Wi-Fi ni na voljo) PARKIRIŠČE: mestno parkirišče ob hotelu, doplačilo približno 10 EUR na dan (glede na razpoložljivost) OSTALO: restavracija, aperitiv bar, velnes center (savna, masaža, solarij, džakuzi, savne, knajpanje), fitnes, kozmetični salon, menjalnica, prodajalna spominkov in časopisov, v bližini tenis igrišča, odbojka na mivki, nogometno igrišče, surfanje, najem skuterjev in pedalinov OPOMBE: depandansa Meridijan je objekt v sklopu hotela Pagus Vsa prehrana je v restavraciji hotela V dep Meridijan je gostom depandanse na voljo še en all inclusive bar, odprt med 10 in 22 uro Hotel PAGUS in depandansa MERIDIJAN 4* Z RADIEM CELJE NA PAG že za 729 eur 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + ZABAVA Z MODRIJANI ALL INCLUSIVE (podrobnosti najdete v opisu hotela) DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ 94 € Glej doplačila. ! PLESNA GLASBA VSAK VEČER PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE – CITYCENTER 03 428 83 40 HOTEL IN DEP. STA NA OBALI Z VAMI BO EKIPA RADIA CELJE IN MODRIJANI MODRIJANI Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 8, 20. februar 2025 BRALCI POROČEVALCI Osemdeset let od nacističnega zločina Dijakinja GCC nagrajena za svoj video Regijski zmagovalci v ekoznanju so iz OŠ Frana Kranjca Na Ekokvizu, vseslovenskem tekmova- nju osnovnošolcev v ekoznanju, je v celjski regiji na šolskem tekmovanju slavila eki- pa učencev Osnovne šole Frana Kranjca. Tekmovanje pripravlja program Ekošola v sodelovanju z enim od državnih energet- skih podjetij. Letos je na Ekokvizu v tričlanskih ekipah tekmovalo 2.616 učencev šestih, sedmih, osmih in devetih razredov iz 146 slovenskih osnovnih šol. V celjski regiji je sodelovalo 105 tričlanskih ekip iz 17 osnovnih šol. Zmagovalno ekipo Osnovne šole Frana Kranjca z imenom Glenavice sestavljajo učen- ci Žiga, Jakob in Luka. Na Ekokvizu, kjer so odgovarjali na vprašanja o hrani, pomenu če- bel in drugih opraševalcev, o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije, so dosegli 27 od 30 možnih točk. Sledili so jim učenci iz I. OŠ Žalec, OŠ Vransko-Tabor, POŠ Tabor, OŠ Šmarje pri Jelšah, ki so dosegli enako število točk, vendar so imeli daljši čas reševanja. Kdo bo največji ekofrajer, bo znano v fi nal- nem delu letošnjega Ekokviza, ki bo 17 . aprila 2025 v Osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica, kjer se bo srečalo 12 ekip: zmagovalci regij, drugouvrščeni ekipi iz ljubljanske in maribor- ske regije ter dodatni dve ekipi, ki bosta dose- gli drugi najboljši čas med vsemi sodelujočimi ekipami. Finalni Ekokviz bo v dveh delih, in sicer bodo v prvem delu ekipe reševale kviz s pomočjo spletne strani, nato bo sledilo še ustno preverjanje poznavanja okoljskih tema- tik, kjer se bodo ekipe pomerile po sistemu hitri prsti ( »kdo se hitreje prijavi«). DUNJA DOLINŠEK Literarni dogodek je navdušil člane MDDI Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje (MDDI) je 5. februarja v prostorih društva gostilo izjemen literarni dogodek, ki je privabil množico članov ljubiteljev umetnosti. Predstavila sta se priznana slovenska ustvarjalca umetno- sti Justina Strašek in Stane Podpečan. Dogodek je bil poln navdiha, literarnih, glasbenih in slikarskih vrhuncev in živahnih pogovorov. navdušila z branjem odlom- kov iz svojih knjig. Njena sposobnost, da preplete zgo- dovinske dogodke s sodob- no tematiko, je pritegnila pozornost vseh prisotnih. Stane Podpečan je predstavil ljudske pesmi z igranjem na okarino in 100 let staro har- moniko. Poleg predstavitev knjig je Justina Strašek predsta- vila svoje slike, posebno je navdušila s sliko Prešerna in Julije. Milo se nam je storilo ob pogledu na portret Justi- nine vnukinje. Gosta sta de- lila svoje izkušnje in misli o ustvarjalnem procesu ter od- govarjala na vprašanja gledal- cev. Dogodek je vodila Metka Hojnik Verdev, zbrane pa je nagovorila tudi predsednica društva Dragica Mirnik. Literarni dogodek z Justino Strašek in Stanetom Podpeča- nom je bil nepozaben večer, ki bo še dolgo ostal v spomi- nu vseh udeležencev. Pouda- ril je pomembnost umetnosti v našem vsakdanjem življe- nju in spodbudil prisotne k branju ter ustvarjanju. MEDOBČINSKO DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV CELJE V Domu II. slovenskega tabora Žalec je bila ob sloven- skem kulturnem prazniku šolska občinska prireditev, na kateri je župan Občine Žalec Janko Kos mladim ustvarjal- cem in njihovim mentorjem podelil priznanja za uspešno delo na širšem kulturnem področju, med drugim na dram- skem, plesnem, folklornem, glasbenem, pevskem, literar- nem, likovnem, grafi čnem področju, za uspešne nastope na različnih tekmovanjih, prireditvah in natečajih v letu 2024. Župan Janko Kos je najprej nagovoril prejemnike priznanj ter jim čestital, še posebej OŠ Petrovče, ki je lani prejela naslov naj kulturna šola v Sloveniji. Za dosežke na širšem kultur- nem področju je čestital tudi ustvarjalcem in mentorjem iz iz žalskih vrtcev, osnovnih šol ter glasbene šole. Skupno je bilo podeljenih 146 priznanj. Sledila je glasbena predstava (N)orkester – koncert (ne)resne glasbe. V njej so prekaljeni glasbeni virtuozi Jelena Ždrale, Boštjan Gombač, Davor Her- ceg, Blaž Celarec in Nino de Gleria igrali na množico znanih in neznanih glasbil ter iz njih privabljali zvoke glasbenih del svetovno znanih skladateljev. Poseben glasbeni projekt je režijsko nadgradila priznana režiserka Ivana Djilas. Prireditev je povezovala Urška Jeršič. TT Podelili 146 Malih Savinovih priznanj Pred 80 leti je nemški okupator na Stranicah pri Frankolovem storil hud zlo- čin nad popolnoma nedol- žnimi ljudmi, med kateri- mi je bil tudi moj sorodnik Franc Cvikl iz Landeka 17 pri Novi Cerkvi. Oba sva se rodila pod isto streho, ven- dar je on moral umreti, ko je bil star komaj 17 let in 5 mesecev. Obešanje talcev v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem sodi med najhujše nacistične zločine na okupiranem šta- jerskem oziroma slovenskem ozemlju v letih 1941–1945 in je po obsegu ter načinu mo- rije primerljiv z najbrutalnej- šimi zločini druge svetovne vojne. Okupator ga je storil približno tri mesece pred nje- nim koncem, natančneje 12. februarja 1945, kot maščeva- nje in povračilo za partizan- sko zasedo v soteski Tesno, v katero je 2. februarja 1945 padel eden najpomembnej- ših nacističnih funkcionar- jev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dor- fmeister, ki je zaradi posledic ran naslednjega dne umrl v celjski bolnišnici. V zameno za njegovo življenje so naci- sti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih izbrali sto talcev, med katerimi je bilo precej v nemški zimski ofenzivi ujetih, tudi ranjenih in bolnih partizanov. Že dan pred eksekucijo so Nemci v celjskem Starem piskru zbrali vse talce, pred- videne za usmrtitev, ter jih naslednji dan že pred osmo uro zjutraj (zvezane z žico po dva skupaj z rokami na hrbtu) s kamioni pripeljali na močno zastraženo pri- zorišče zločina. Za njegovo izvedbo je bil določen odde- lek nemške pomožne polici- je pod nadzorom najvišjih gestapovskih častnikov. Dva pomožna policista sta se pro- stovoljno javila za rablja in na jablane ob cesti obešala tal- ce, pri čemer je bilo na posa- mezna drevesa obešenih tudi do pet ljudi. Krvavo početje je trajalo skoraj tri ure in je bilo končano okoli poldne- va. Talci so viseli do 14. ure, dokler jih niso za to določeni zaporniki sneli ter zagrebli v dva skupinska grobova. Tragični 12. februar 1945, ko je na Stranicah življenje izgubilo sto zavednih Slo- vencev (obešenih je bilo 99 talcev, medtem ko je bil eden ustreljen ob poskusu bega), sodi med najmračnejše dni slovenske zgodovine in odra- ža vso brutalnost nemškega okupacijskega režima na Slo- venskem med drugo svetov- no vojno. JURIJ CVIKL, nečak, Nova Cerkev Justina Strašek, znana po svojem izjemnem pisa- teljskem slogu in slikarskih ustvarjanjih, je občinstvo V četrtek, 30. januarja, je bila na ministrstvu za naravne vire in prostor v sodelovanju z Global Water Partnership Slovenija podelitev priznanj zmagovalcem mednarodnega natečaja Mojster umetnosti Donave. Nagrade je podelil minister Jože Novak. nagrajencev prevzela dr. Lidi- ja Globevnik, generalna direk- torica direktorata za vode. Dobitnica mednarodnega priznanja za 2. mesto v kate- goriji video je dijakinja 4. le- tnika umetniške gimnazije li- kovne smeri Jerneja Sikošek. Njena mentorica je Andreja Džakušič. Jernejin video nosi naslov Reka v meni. Iskrene čestitke! GIMNAZIJA CELJE – CENTER V začetku decembra je bila na 27. rednem sestanku Mednarodne komisije za var- stvo reke Donave na Dunaju slavnostna podelitev priznanj zmagovalcem mednarodne- ga natečaja Postani donavski umetnik. Priznanja je v imenu Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 8, 20. februar 2025 AKTUALNA TURISTIČNA PONUDBA HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS Termini odhodov in cene: 15. 6.–22. 6. 2025 729 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu PAGUS 4* in dep. MERIDIJAN 4* v sobi 1/2 TWC BP T SAT TV SEF S KL - standard • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in Radia CELJE) • zabavno-glasbeni program vsak večer • zabavo z MODRIJANI • majico (spomin na skupine počitnice z Radiem CELJE in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta (samo v hotelu Pagus). DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 94 EUR na osebo. Za sobo BM v hotelu PAGUS 4* ali sobo BMS v dep. MERIDIJAN 70 EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,80 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (dbl single use) 399 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (vavčer). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. LOKACIJA: nekaj minut hoje do središča mesta Pag PLAŽA: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov in ležalnikov glede na razpoložljivost Za goste Meridijana je brezplačen najem enega senčnika in dveh ležalnikov na sobo BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo v velikosti 30 m 2 in zunanji bazen pri dep Meridijan, notranji bazen s sladko vodo v velikosti 90 m 2 (temperatura do 28 °C) STORITEV: all inclusive (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja z vključeno neomejeno pijačo iz šankomata pri obrokih – brezalkoholne pijače, topli napitki, voda, lokalne alkoholne pijače (pivo, vino), samopostrežni prigrizki (mini bife); aperitiv bar od 10. do 22. ure, pool bar od 14. do 24. ure. Pijača v all inclusive baru od 10. do 23. ure). KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi, brezplačno (razen v velnesu, kjer Wi-Fi ni na voljo) PARKIRIŠČE: mestno parkirišče ob hotelu, doplačilo približno 10 EUR na dan (glede na razpoložljivost) OSTALO: restavracija, aperitiv bar, velnes center (savna, masaža, solarij, džakuzi, savne, knajpanje), fitnes, kozmetični salon, menjalnica, prodajalna spominkov in časopisov, v bližini tenis igrišča, odbojka na mivki, nogometno igrišče, surfanje, najem skuterjev in pedalinov OPOMBE: depandansa Meridijan je objekt v sklopu hotela Pagus Vsa prehrana je v restavraciji hotela V dep Meridijan je gostom depandanse na voljo še en all inclusive bar, odprt med 10 in 22 uro Hotel PAGUS in depandansa MERIDIJAN 4* Z RADIEM CELJE NA PAG že za 729 eur 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + ZABAVA Z MODRIJANI ALL INCLUSIVE (podrobnosti najdete v opisu hotela) DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ 94 € Glej doplačila. ! PLESNA GLASBA VSAK VEČER PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE – CITYCENTER 03 428 83 40 HOTEL IN DEP. STA NA OBALI Z VAMI BO EKIPA RADIA CELJE IN MODRIJANI MODRIJANI Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 8, 20. februar 2025 BRALCI POROČEVALCI Osemdeset let od nacističnega zločina Dijakinja GCC nagrajena za svoj video Regijski zmagovalci v ekoznanju so iz OŠ Frana Kranjca Na Ekokvizu, vseslovenskem tekmova- nju osnovnošolcev v ekoznanju, je v celjski regiji na šolskem tekmovanju slavila eki- pa učencev Osnovne šole Frana Kranjca. Tekmovanje pripravlja program Ekošola v sodelovanju z enim od državnih energet- skih podjetij. Letos je na Ekokvizu v tričlanskih ekipah tekmovalo 2.616 učencev šestih, sedmih, osmih in devetih razredov iz 146 slovenskih osnovnih šol. V celjski regiji je sodelovalo 105 tričlanskih ekip iz 17 osnovnih šol. Zmagovalno ekipo Osnovne šole Frana Kranjca z imenom Glenavice sestavljajo učen- ci Žiga, Jakob in Luka. Na Ekokvizu, kjer so odgovarjali na vprašanja o hrani, pomenu če- bel in drugih opraševalcev, o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije, so dosegli 27 od 30 možnih točk. Sledili so jim učenci iz I. OŠ Žalec, OŠ Vransko-Tabor, POŠ Tabor, OŠ Šmarje pri Jelšah, ki so dosegli enako število točk, vendar so imeli daljši čas reševanja. Kdo bo največji ekofrajer, bo znano v fi nal- nem delu letošnjega Ekokviza, ki bo 17 . aprila 2025 v Osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica, kjer se bo srečalo 12 ekip: zmagovalci regij, drugouvrščeni ekipi iz ljubljanske in maribor- ske regije ter dodatni dve ekipi, ki bosta dose- gli drugi najboljši čas med vsemi sodelujočimi ekipami. Finalni Ekokviz bo v dveh delih, in sicer bodo v prvem delu ekipe reševale kviz s pomočjo spletne strani, nato bo sledilo še ustno preverjanje poznavanja okoljskih tema- tik, kjer se bodo ekipe pomerile po sistemu hitri prsti ( »kdo se hitreje prijavi«). DUNJA DOLINŠEK Literarni dogodek je navdušil člane MDDI Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje (MDDI) je 5. februarja v prostorih društva gostilo izjemen literarni dogodek, ki je privabil množico članov ljubiteljev umetnosti. Predstavila sta se priznana slovenska ustvarjalca umetno- sti Justina Strašek in Stane Podpečan. Dogodek je bil poln navdiha, literarnih, glasbenih in slikarskih vrhuncev in živahnih pogovorov. navdušila z branjem odlom- kov iz svojih knjig. Njena sposobnost, da preplete zgo- dovinske dogodke s sodob- no tematiko, je pritegnila pozornost vseh prisotnih. Stane Podpečan je predstavil ljudske pesmi z igranjem na okarino in 100 let staro har- moniko. Poleg predstavitev knjig je Justina Strašek predsta- vila svoje slike, posebno je navdušila s sliko Prešerna in Julije. Milo se nam je storilo ob pogledu na portret Justi- nine vnukinje. Gosta sta de- lila svoje izkušnje in misli o ustvarjalnem procesu ter od- govarjala na vprašanja gledal- cev. Dogodek je vodila Metka Hojnik Verdev, zbrane pa je nagovorila tudi predsednica društva Dragica Mirnik. Literarni dogodek z Justino Strašek in Stanetom Podpeča- nom je bil nepozaben večer, ki bo še dolgo ostal v spomi- nu vseh udeležencev. Pouda- ril je pomembnost umetnosti v našem vsakdanjem življe- nju in spodbudil prisotne k branju ter ustvarjanju. MEDOBČINSKO DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV CELJE V Domu II. slovenskega tabora Žalec je bila ob sloven- skem kulturnem prazniku šolska občinska prireditev, na kateri je župan Občine Žalec Janko Kos mladim ustvarjal- cem in njihovim mentorjem podelil priznanja za uspešno delo na širšem kulturnem področju, med drugim na dram- skem, plesnem, folklornem, glasbenem, pevskem, literar- nem, likovnem, grafi čnem področju, za uspešne nastope na različnih tekmovanjih, prireditvah in natečajih v letu 2024. Župan Janko Kos je najprej nagovoril prejemnike priznanj ter jim čestital, še posebej OŠ Petrovče, ki je lani prejela naslov naj kulturna šola v Sloveniji. Za dosežke na širšem kultur- nem področju je čestital tudi ustvarjalcem in mentorjem iz iz žalskih vrtcev, osnovnih šol ter glasbene šole. Skupno je bilo podeljenih 146 priznanj. Sledila je glasbena predstava (N)orkester – koncert (ne)resne glasbe. V njej so prekaljeni glasbeni virtuozi Jelena Ždrale, Boštjan Gombač, Davor Her- ceg, Blaž Celarec in Nino de Gleria igrali na množico znanih in neznanih glasbil ter iz njih privabljali zvoke glasbenih del svetovno znanih skladateljev. Poseben glasbeni projekt je režijsko nadgradila priznana režiserka Ivana Djilas. Prireditev je povezovala Urška Jeršič. TT Podelili 146 Malih Savinovih priznanj Pred 80 leti je nemški okupator na Stranicah pri Frankolovem storil hud zlo- čin nad popolnoma nedol- žnimi ljudmi, med kateri- mi je bil tudi moj sorodnik Franc Cvikl iz Landeka 17 pri Novi Cerkvi. Oba sva se rodila pod isto streho, ven- dar je on moral umreti, ko je bil star komaj 17 let in 5 mesecev. Obešanje talcev v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem sodi med najhujše nacistične zločine na okupiranem šta- jerskem oziroma slovenskem ozemlju v letih 1941–1945 in je po obsegu ter načinu mo- rije primerljiv z najbrutalnej- šimi zločini druge svetovne vojne. Okupator ga je storil približno tri mesece pred nje- nim koncem, natančneje 12. februarja 1945, kot maščeva- nje in povračilo za partizan- sko zasedo v soteski Tesno, v katero je 2. februarja 1945 padel eden najpomembnej- ših nacističnih funkcionar- jev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dor- fmeister, ki je zaradi posledic ran naslednjega dne umrl v celjski bolnišnici. V zameno za njegovo življenje so naci- sti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih izbrali sto talcev, med katerimi je bilo precej v nemški zimski ofenzivi ujetih, tudi ranjenih in bolnih partizanov. Že dan pred eksekucijo so Nemci v celjskem Starem piskru zbrali vse talce, pred- videne za usmrtitev, ter jih naslednji dan že pred osmo uro zjutraj (zvezane z žico po dva skupaj z rokami na hrbtu) s kamioni pripeljali na močno zastraženo pri- zorišče zločina. Za njegovo izvedbo je bil določen odde- lek nemške pomožne polici- je pod nadzorom najvišjih gestapovskih častnikov. Dva pomožna policista sta se pro- stovoljno javila za rablja in na jablane ob cesti obešala tal- ce, pri čemer je bilo na posa- mezna drevesa obešenih tudi do pet ljudi. Krvavo početje je trajalo skoraj tri ure in je bilo končano okoli poldne- va. Talci so viseli do 14. ure, dokler jih niso za to določeni zaporniki sneli ter zagrebli v dva skupinska grobova. Tragični 12. februar 1945, ko je na Stranicah življenje izgubilo sto zavednih Slo- vencev (obešenih je bilo 99 talcev, medtem ko je bil eden ustreljen ob poskusu bega), sodi med najmračnejše dni slovenske zgodovine in odra- ža vso brutalnost nemškega okupacijskega režima na Slo- venskem med drugo svetov- no vojno. JURIJ CVIKL, nečak, Nova Cerkev Justina Strašek, znana po svojem izjemnem pisa- teljskem slogu in slikarskih ustvarjanjih, je občinstvo V četrtek, 30. januarja, je bila na ministrstvu za naravne vire in prostor v sodelovanju z Global Water Partnership Slovenija podelitev priznanj zmagovalcem mednarodnega natečaja Mojster umetnosti Donave. Nagrade je podelil minister Jože Novak. nagrajencev prevzela dr. Lidi- ja Globevnik, generalna direk- torica direktorata za vode. Dobitnica mednarodnega priznanja za 2. mesto v kate- goriji video je dijakinja 4. le- tnika umetniške gimnazije li- kovne smeri Jerneja Sikošek. Njena mentorica je Andreja Džakušič. Jernejin video nosi naslov Reka v meni. Iskrene čestitke! GIMNAZIJA CELJE – CENTER V začetku decembra je bila na 27. rednem sestanku Mednarodne komisije za var- stvo reke Donave na Dunaju slavnostna podelitev priznanj zmagovalcem mednarodne- ga natečaja Postani donavski umetnik. Priznanja je v imenu Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 8, 20. februar 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 20. 2. 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Lilijina zmaga Druženje ob izidu slikanice z avtorico Darjo Arh Centrih 17.00 Dom kulture Velenje Pekarna Mišmaš Počitniška predstava Gledališča Velenje 18.00 Gledališče Celje Vinko Möderndorfer: Druga preteklost Izbirna predstava za abonente in izven 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Od mitov do mojih trenutkov Odprtje razstave Anje Jančič 19.00 Železarski muzej Štore Skupinska fotografska razstava celjskih fotoklubov Odprtje razstave ob prazniku kulture 19.00 Občinska knjižnica Žalec Okno Predstavitev knjige Matjaža Lesjaka 20.30 Max klub Velenje The Sextet (ZDA/VB) Koncert PETEK, 21. 2. 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov 17.00 Velenjski grad Poslednji(č) »Srečno!«? Javno vodstvo po občasni razstavi 18.00 Celjski grad Butično vodenje: Izginuli dragulj Barbare Celjske Doživetje s kostumiranimi liki in butičnimi okusi 19.00 Galerija eMCe plac Velenje Al over da place Odprtje razstave Eme Valte 19.30 Gledališče Celje Tadej Toš: ABRAhmm After festivalski dogodek 21.00 Celjski mladinski center Poizpitni rejv: Selotejp x BRIKI Koncert 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Mrigo & Ghet Koncert SOBOTA, 22. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 17.00 Gledališče Celje William Shakespeare: Sen kresne noči Abonma Sobota popoldanski in izven 19.00 Akademija Sofia – Studio S, Cmerška gorca Pristava pri Mestinju Vita Mavrič in Jaka Pucihar 4. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Prebrisane male laži Komedija, SSG Trst, za gledališki abonma in izven 21.30 Klub eMCe plac Velenje Telebrains (AUT) in Morven (SLO) Koncert NEDELJA, 23. 2. 15.00 Celjski dom Labodje jezero ob soju sveč Družinska glasbeno – baletna pravljica po motivih baleta P. I. Čajkovskega 17.00 Dom kulture Velenje Na kmetih Gledališče Mozirsko, Nedeljski gledališki abonma 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Pro Medico – komorna skupina zdravnikov Instrumentalno-vokalni koncert iz sklopa Glasba na hribu 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Črni humor Stand-up večer, nastopa Sašo Stare TOREK, 25. 2. 17.00 Galerija Velenje Zgrešeni pogledi Pogovor z avtorjema razstave Tomom Staničem in Anžetom Severjem 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Športnik leta 2024 Gost prireditve bo Tomaž Barada 19.19 Knjižnica Velenje Gustav Šilih: Kratka proza, pesmi in dramatika Knjigo bosta predstavila Andreja Ažber in David Vidmar Čeru SREDA, 26. 2. 18.15 Celjska kulturnica Vanja Tajnšek in njeno ustvarjanje Prireditev bo popestrila glasbena popotnica Glasbene šole Celje Druge prireditve ČETRTEK, 20. 2. 7.00 do 14.00 Društvo Novus Velenje Aktivne zimske počitnice Brezplačno počitniško varstvo za otroke od 1. do 5. razreda; tudi v petek ob istem času 8.00 do 12.00 Mladinski center Žalec Počitniške delavnice Tudi v petek ob istem času 8.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Zimski počitniški tabor Tudi v petek ob istem času 9.00 do 12.00 Planet generacij Velenje Vesele počitnice za osnovnošolce Aktivno, ustvarjalno in zabavno druženje; tudi v petek ob istem času 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje: Družina je vrednota Hermanova otroška ustvarjalnica; tudi v petek ob istem času 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Čao bela Projekcija filma 10.00 Galerija Velenje Pustne maske – Ustvari svojo preobrazbo Brezplačne počitniške delavnice 10.00 Velenjski grad Poročni običaji po svetu Počitniške delavnice za otroke 10.00 Vila Rožle Velenje Zimske počitnice Zimski počitniški živ-žav; tudi v petek ob istem času 10.00 do 12.00 Društvo šaleških likovnikov Velenje Zimske počitnice Otroške likovne delavnice 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Otoški počitniški živžav – Zimska športarija Tudi v petek ob istem času 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Odtisni svoj grb Otroška ustvarjalnica z Eneo Bronjo Gajšek 11.00 Tehnopark Celje Čarovniška akademija Čarobna avantura 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 19.00 Celjski mladinski center Kavarniški Open Mic večer PETEK, 21. 2. 9.00 Vila Bianca Velenje Odkrijte zgodovinsko Vilo Bianca – dragulj Starega Velenja Dan odprtih vrat 10.00 Dnevni center Celeia Celje Življenje pod zemljo Pripoved upokojenega rudarja Zorana Zajca 10.00 Galerija Velenje Doživljanje umetniške zbirke Galerije Velenje/ 20. in 21. stoletje Zaključek počitniških delavnic; brezplačno 10.00 Vila Bianca Velenje Zimske počitnice: Raziskovanje mastodontov Ustvarjalna delavnica za otroke 14.00 in 15.00 Tehnopark Celje Trajnostne ustvarjalnice in kulinarična delavnica peke celjske rolce 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Bob Dylan: Popolni neznanec Biografski film 19.00 POŠ Prevorje 5. Anin večer v sezoni 2024/25 Gostja večera Sanela Perescutti 21.00 Celjski mladinski center Poizpitni rejv: Selotejp x BRIKI Koncert 21.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 22. 2. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pihanje stekla Steklarska delavnica z Zinko Kamenšek Kobula 10.00 do 15.00 Tehnopark Celje Sobota v Tehnoparku Trajnostne ustvarjalnice, legorobotika, delavnice 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Izdelava balzama za ustnice Zeliščarska delavnica s Simono Arzenšek NEDELJA, 23. 2. 11.00 do 15.00 Tehnopark Celje Pravljična nedelja v Tehnoparku Jež Milan in jutranja tečnoba, ustvarjalna delavnica s 3D pisalom, šov z robotkom Teom, znanstveni šov Ta nora znanost in trajnostne ustvarjalnice PONEDELJEK, 24. 2. 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem 17.00 Knjižnica Velenje Waldorfska pedagogika Predavala bosta Jože Školc in Eva Liza Sraka 17.30 Osrednja knjižnica Celje Na Švedsko v družbi psov Potopisno predavanje Igorja Fabjana TOREK, 25. 2. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pod Hermanovim dežnikom Hermanova otroška ustvarjalnica 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 Laška hiša Peka krofov z društvom kmečkih žena Rosa 17.00 Osrednja knjižnica Celje Angleški bralni klub z Aniko Brali boste knjigo Drakula avtorja Brama Stokarja 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pacientove pravice in čezmejno zdravstveno varstvo Informativna delavnica 17.00 Knjižnica Šentjur, enota Ponikva Ura pravljic 17.00 do 20.00 Mladinski center Žalec Finančna pismenost: Uvodne besede in Moj odnos do denarja Brezplačno usposabljanje 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši Pravljična ura SREDA, 26. 2. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje Vodeni ogled z raziskovanjem in igro po razstavi svet Hermanovih prijateljev 14.00 Tehnopark Celje Trajnostne ustvarjalnice Ustvarjanje različnih izdelkov 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pust veselih ust Pravljična ura z Mojco; primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti 17.00 Knjižnica Velenje Naravno do zdravega srca in ožilja Predavala bosta Rajko Škarič in Adriana Dolinar 17.00 do 20.00 Mladinski center Žalec Finančna pismenost: Delovanje finančnega sistema Brezplačno usposabljanje Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 8, 20. februar 2025 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA Brv v park so naredili leta 1871. V svoji poldrugo stoletje dolgi zgodovini je brv imela več imen (promenadna brv, savinjska brv, brv v park, splavarjeva brv), neredko so jo imenovali tudi most. Zaradi pogostih poplav je bila brv večkrat poškodovana, septembra leta 1933 jo je Savinja povsem porušila, a so že do novembra istega leta zgradili novo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so potekala na Savinji obsežna regulacij- ska dela in tako je oktobra 1959 tedanjo leseno brv zamenjal betonski most. Zaradi povečanja poplavne varnosti mesta in tudi zaradi dotrajanosti ga je leta 2014 zamenjala nova sodobna brv. Fotograf Viktor Berk, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju Celje, je izdelal fotografijo na osnovi plošče, ki jo je pridobil poleti 1945 iz ateljeja Martini, 1930–40, fotopapir, črno-bela preslikava, 10,4 x 15,0 cm, fotograf: Foto Martini, Celje, PMC, inv. št. F 55. Pripravili: Damir Žerič in Nataša Žmaher (Pokrajinski muzej Celje) Dr. Bojan Himelreich (Zgodovinski arhiv Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (11) Na mestu tedanje leseni brvi je danes t. i. Splavarska brv pri Osrednji knjižni- ci Celje. Pogled iz celjskega parka na leseno brv čez Savinjo in Knežji dvorec v ozadju, 1930–1940 Leta 1906 je Goričan iz nemščine prevedel priročnik Ota Brüdersa z naslo- vom Spravljanje in razpošiljanje pečkatega sadja na Štajerskem. Strokovni članek v Slovenskem sadjarju, 10. 4. 1921. Med prvo svetovno vojno je Goričan opravljal delo setvenega in žetvenega ko- misarja in bil tako oproščen vojaškega nabora. Po konča- ni prvi svetovni vojni je po- novno prevzel vodstvo celj- ske drevesnice. V novi državi je želel še izboljšati delova- nje drevesnice in posodobiti sadjarstvo v okraju, vendar je pri tem naletel na mnogo birokratskih ovir, ki so one- mogočale njeno delovanje. Zaradi tega so drevesnico v Celju postopoma ukinili, Goričan pa je dobil naziv sreski kmetijski referent in višji sadjarski nadzornik. V letih 1919 in 1920 je kot kmetijski potovalni učitelj predaval v Pliberku, na Koro- škem, kjer je bil 10. oktobra 1920 izveden plebiscit. V svo- jih spominih je zgroženo opi- soval početje jugoslovanskih oblasti na Koroškem: »Uvidel sem takoj, da je plebiscit iz- gubljen. Povsod je bilo polno zabave, pitja, petja in godbe. Z rajanjem in popivanjem se narod ne pridobi.« Novonasta- vljeno jugoslovansko uradni- štvo je bilo slabo izobraženo in je imelo premalo izkušenj, zato je zaradi svojega nepri- mernega delovanja velikokrat prišlo v spor z lokalnim prebi- valstvom. Znano je bilo, da je bilo med njimi tudi veliko pi- jančevanja, vse to pa je seveda negativno vplivalo na podobo nove jugoslovanske države v očeh lokalnega prebivalstva. Goričan je bil aktiven tudi v strokovnih sadjarskih krogih. Leta 1921 je bil med ustanov- nimi člani Sadjarskega dru- štva za Slovenijo. V imenu društva je v Celju leta 1922 organiziral prvo slovensko sadno razstavo. Vseskozi je aktivno objavljal strokovne članke in kmetijske nasvete v strokovnem in drugem časo- pisju, s katerimi je želel izo- braziti slovenske kmetovalce. Upokojil se je leta 1930. Pripravila dr. Alenka Hren Medved in Srečko Maček Se nadaljuje. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 8, 20. februar 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Ljubezenski odnos bo za vas uganka, a če najdete v sebi moč in brezpogojno ljubezen, pridejo tudi rešitve. Poglobili se boste v svoja čustva in tam našli določene namige. Odkrili boste svojo moč in tako prinesli nova spoznanja v okolje, kjer ste zaposleni. Po drugi strani si boste znali določiti osebne omejitve pri denarju in doži- veli prijeten preobrat. Pod črto, vaše zamisli bodo zanimive, na uresničitev pa bo treba še počakati. Ključ do srca bodo besede, usmerjene v nekaj pozitivnega. Odkrili boste nekaj priložnosti za napredek v odnosu, a po- membno bo tudi prilagajanje. Ponosni boste na svoje dosežke in lahko boste naredili korak naprej; to bo prineslo samo- zavest. Na delovnem mestu se bodo dogajali preobrati, a bo- ste morali predelati nekaj iz preteklosti. Denarno vas bosta spremljala drznost in blagosta- nje. Svoje mnenje boste znali zagovarjati. Dejstvo je, da boste morali izbirati prave besede in poglo- biti odnos do sebe, podobno kot do ljubljene osebe. Narediti bo treba načrt in slediti nami- gom srčnega izvoljenca. Sodeč po zvezdnih namigih, se bo- ste odlično počutili doma in v krogu najbližjih. Na delovnem mestu boste našli podporo so- delavcev in sklenili dobro sode- lovanje. Ta teden se boste pilili v diplomaciji in spodbudno bo, če si poiščete zaveznike. Iz zvezdnih namigov je raz- brati, da bo za vas ugodno, če si zapisujete občutke; tako najde- te v sebi zaklad modrih besed. Če boste odprli srce, prideta tudi navdih in osebna motiva- cija. Rdeča nit bodo pogovori, ki prinašajo skladnost in rav- novesje. Denarno se vam bodo zgodili preobrati in spremljala vas bosta sreča in zadovoljstvo. Venera vam bo namenila dobre ideje, okrepila se vam bo samo- zavest in tako boste kos vsem obveznostim. Vaše pozitivne pripombe pri- našajo dodatno motivacijo in tako bosta s partnerjem skupaj naredila korak naprej. Odkrili boste brezpogojno ljubezen in v odnosu napredovali. Venera vam bo podarila energijo pri- vlačnosti in kos boste vsem na- logam in obveznostim. Pridobi- li boste močno voljo, ki vam bo v osebno pomoč in spodbudo. Glede denarja vas bosta spre- mljala sreča in zadovoljstvo. Odprle se vam bodo nove poti. Venera in Jupiter vam bosta pomagala do notranje modro- sti, čaka pa vas tudi sreča v ljubezni. Magnetična energija vam bo podarila moč in tako boste znali slediti glasu srca. Glede denarja boste dobili ne- kaj iztočnic za napredek. Toda vseeno nekaj previdnosti ne bo odveč, kajti najti boste morali ravnovesje. Na koncu se bodo stvari razpletle po pričakova- njih. Glede zdravja bo ključno, da telesu v naravni obliki do- dajate vitamine in minerale. Zato, ker nimajo radi hitre prehrane. Nikoli nisem razumel, zakaj imajo Francozi tako radi polže. »Ribolov ali jaz,« je dejala. Včasih jo pogrešam. Žena: »Končno je miška pojedla zastrupljen piškot, ki sem ga nastavila v kuhinji!« Mož: »?????« Pri mesarju Gre Janezek k mesarju pa reče: »A imate svinjske noge?« Mesar mu odgovori: »Ja, imamo, imamo. Pa spet Janezek: »Potem si jih pa umijte!« Spominki V šoli se pogovarjajo o spominkih z dopustov. Pa učiteljica vpraša, ali kdo ve kaj o spominkih. Prvi se oglasi Janezek: »Jaz sem spominek z dopusta.« Učiteljica: »Tega pa nisem pričakovala.« Janezek: »Moja mama takrat tudi ne.« Matematika V šoli pri pouku matematike učiteljica vpraša Janezka: »Janezek, na veji sedijo tri vrane, lovec eno ustreli, koliko jih še sedi na veji?« »Nobena, učiteljica. Ustreljena pade, ostali dve pa odletita.« »Janezek, narobe. Dve še sedita na veji. Ampak mi je pa všeč tvoj način razmišljanja.« Janezek je nekaj časa tiho, nato pa dvigne roko: »Učiteljica, sedaj bi pa jaz vas nekaj vprašal!« Učiteljica malo premišljuje, kaj neki bo Janezek spet ušpičil, pa ji radovednost ne da miru in se odloči: »No, Janezek, pa vprašaj!« »Takole, po cesti hodijo tri ženske in v roki držijo sladoled. Prva ga grizlja, druga ga sesa, tretja ga pa liže. Kaj mislite, katera od teh treh je poročena?« Učiteljica zardi in je malo v zadregi, nato pa le odgovori: »Janezek, mislim da tista ki ga sesa!« »Učiteljica, narobe, tista, ki ima na roki poročni prstan. Ampak mi je pa všeč vaš način razmišljanja!« Vedeževalka Kmet je prvič šel v mesto. Tam ga na postaji ustavi neznana ženska in mu pove, da je vedeževalka. Po kratkem prepričevanju le privoli, da mu ženska pogleda v usodo: »Vidim, da ste oče dveh otrok.« »Kje pa, jaz sem oče treh!« »Tako mislite vi.« Poroka na kmetih Kmečki fant se vrne iz mesta, kamor je šel snubit svojo bodočo ženo. Fantje z vasi ga zbadajo: »Je privolila?« »Je. Toda rekla je, da se bova poročila malo pozneje.« »Malo pozneje?« »Rekla je, da se bo z vsemi drugimi poročila prej kot z mano.« Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Venera vam bo dala dobre iz- točnice za osebno rast in uspe- šne pogovore v ljubezni. Odkrili boste svojo moč in tako naredili korak naprej. Retrogradni Mars vam bo olajšal napredovanje in kljub množici obveznosti boste našli čas za skupinsko dinami- ko. Odprle se vam bodo nove poti in imeli boste briljantne ideje, toda previdnost je tista, ki prinaša ravnovesje. Poglobi- li se boste lahko v raziskovanje in v pomoč vam bodo namigi prijateljev. Sledili boste glasu srca in pri- dobili osebno motivacijo ter kre- ativno energijo. Venera vam bo podarila notranjo moč in znali boste sprejeti ključne odločitve. Srčni izvoljenec bo sledil va- šim namigom. Pogovori bodo prinesli ravnovesje in podporo. Sprejeli boste ključne odločitve in v pomoč vam bo skupinsko delo. Energijo vam bo povrnila svetlo modra barva, pozitivno bo tudi, če si vzamete čas za opazovanje narave in lastnih občutkov. Lepe besede bodo ključ do srca in to bo dobra iztočnica za srečo. Po drugi strani vam bo srčni izvoljenec nastavil ogledalo. Iz zvezdnih namigov je razbrati, da se boste odlič- no počutili doma in v krogu družine. Slediti sebi bo pot do harmoničnih odločitev. Prede- lali boste nekaj iz preteklosti in se pogumno spoprijeli z obve- znostmi. Spoznali boste, kam morate vlagati energijo in kaj vam lahko prinese paleto izzi- vov in motivacije. Sledite svojim občutkom, tako boste našli podporo pri srčnem izvoljencu. Napredovali boste v čustvenem izražanju in pridobili tudi varen prostor za napredek. Na delovnem mestu se bo doga- janje preusmerilo tako, kot ste si želeli ali pričakovali. To vam bo dalo samozavest in iztočnice za napredek. Retrogradni Mars vas bo korak za korakom vodil skozi proces preteklosti in k pre- udarnosti. Okrepila se vam bo intuicija. Srčni izvoljenec vam bo pred- stavil nekaj dobrih iztočnic in temelje ravnovesja. Vzemite si dovolj časa za odnos, tako boste pridobili spodbudo, Venera pa bo okrepila vaš smisel za diplo- macijo in kreativne besede. Ta teden bosta v vajinem odnosu vladali drznost in hkrati har- monija. Na delovnem mestu se bo dogajanje odvilo v pričako- vano smer in upravičeno boste ponosni nase. Zaupanje vam prinaša na- predek in dobre povezave na osebni ravni. Srčni izvoljenec vam bo sledil, če najdete pra- ve besede in boste sledili glasu srca. V pozitivnem smislu bo iz- stopala brezpogojna ljubezen, ki bo prinesla ravnovesje. Na delovnem mestu bo dogajanje pozitivno, kar vam bo okrepilo samozavest. Napredek prihaja prav skozi pogovor, kljub dina- miki se bodo našle rešitve. Pri denarju bi bilo dobro narediti načrt in določiti omejitve. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 8, 20. februar 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 661 SUDOKU 662 SUDOKU 353 REŠITEV SUDOKU 352 Dober glas potuje prek vas Dober glas potuje prek vas www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka Nagradna križanka Čevlje sem ti prinesel. Obljubila si mi, da greva zvečer … GLASBILI V OBLIKI PLOŠČE 1/75 POJAV PRI GORENJU UMBERTO …: IME ROŽE JED IZ JEŠPRENJA ELEKTRON- SKA POŠTA PREBIVALKA ALTAJA PREBIVALEC CAENA FRANCE BEVK: KAPLAN MARTIN … VELIKA ZAČETNICA DAJTE V TEKOČINO ENEIDA ALI ODISEJA ANG. GLASB. COLLINS TROPSKA OLJNICA POLET NOVINARKA NA POP TV (ALENKA) JANEZ ČANDEK ODPADEK PRI PILJENJU NEMŠKA AVTO-MOTO ZVEZA ELEKTRON- SKI ELEMENT ZA ZAZNAVANJE AMERIŠKI DIRIGENT (LORIN) NAGAJIV, NORČAV GRŠKA ČRKA ρ JANEŽ (LAT.) … KOT STRELA NESTROKOV- NJAK OD … POME- NI PRIBLIŽNO OMA (LJUBK.) VELIKI DNEVNI METULJI NAREJEN S KOPANJEM VRSTA TKANINE BRITANSKA MANEKENKA CAMPBELL LAKOTA RASTLINSKI ZARODKI JUŽNI SADEŽ SNOV ZA GOJENJE BAKTERIJ KAROL WOJ- TYLA JE BIL PAPEŽ JANEZ PAVEL … PRENOSNI TELEFON CIRKUŠKA, CILJNA SL. PISAT. VAŠTE BLED JE VREDEN … ROČNA VOZIČKA NA DVEH KOLESIH KAMNITE GMOTE DOBA TERCIARJA SVETOVNO MORJE Povsod z vami TELEVIZIJA ČAS ČLANSTVA JED IZ TESTENIN (PRIM.) DELO (HRV.) ŽIVAL S KLEŠČAMI PLAMENICA AMERIŠKA PEVKA (CINDY) SALVATORE (KRAJŠE) NAVEDE BISTVENE ZNAČILNOSTI OD VRHA DO … ČARLI NOVAK GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC SO…A JE SLOVENSKA REKA KRAJ V CELJSKI KOTLINI AM. IGRALEC (JAMES) LANSKO LETO MAKEDON- SKO ŽGANJE KENT JE … GROFIJA AM. IGRALKA (OLYMPIA) BEGAJOČ, VZNEMIRJEN ČLAN ŽIRIJE REKA V UKRAJINI INDIJA JE SOSEDA … AL ME BOŠ KAJ … IMELA NASTOPATI V GLEDALIŠČU STRANSKI PRODUKT PRI DESTILACIJI PREMOGA SIN (ANG.) NASPROTNO OD DEBELO NASLOVI (STAR.) ODREKA SE UŽITKOM BIKOV GLAS JAZ …, TI MENI VRSTA LEPILA PRETENZIJA, NAMEN RISOVA SAMICA MUZEJ MODERNE UMETNOSTI V NEW YORKU GALIJ POLITIČNO PRIBEŽA- LIŠČE DALMATIN- SKO ŽENSKO IME GOTOVINSKI, PREMOSTIT- VENI NEMŠKI MINI AVTO MEDNAROD- NA OZNAKA NOVE ZELANDIJE ITALIJANSKO OTOČJE TURBO DIESEL PASE KOZE DEMOKRAT- SKA FRONTA GROFICE USPEVATA LE NA DOLOČENEM OBMOČJU DELA V UNIORJU SREDSTVO ZA ZAŠČITO PRED MOLJI 9 8 15 4 5 3 10 17 16 14 11 6 2 19 12 13 7 1 18 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada, majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 7: Dan ljubezni Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Marjan Kekec iz Petrovč, Karolina Gaber z Lju- bečne in Vojko Koštomaj iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 25. februarja. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali pri- nesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po ele- ktronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 8, 20. februar 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Ljubezenski odnos bo za vas uganka, a če najdete v sebi moč in brezpogojno ljubezen, pridejo tudi rešitve. Poglobili se boste v svoja čustva in tam našli določene namige. Odkrili boste svojo moč in tako prinesli nova spoznanja v okolje, kjer ste zaposleni. Po drugi strani si boste znali določiti osebne omejitve pri denarju in doži- veli prijeten preobrat. Pod črto, vaše zamisli bodo zanimive, na uresničitev pa bo treba še počakati. Ključ do srca bodo besede, usmerjene v nekaj pozitivnega. Odkrili boste nekaj priložnosti za napredek v odnosu, a po- membno bo tudi prilagajanje. Ponosni boste na svoje dosežke in lahko boste naredili korak naprej; to bo prineslo samo- zavest. Na delovnem mestu se bodo dogajali preobrati, a bo- ste morali predelati nekaj iz preteklosti. Denarno vas bosta spremljala drznost in blagosta- nje. Svoje mnenje boste znali zagovarjati. Dejstvo je, da boste morali izbirati prave besede in poglo- biti odnos do sebe, podobno kot do ljubljene osebe. Narediti bo treba načrt in slediti nami- gom srčnega izvoljenca. Sodeč po zvezdnih namigih, se bo- ste odlično počutili doma in v krogu najbližjih. Na delovnem mestu boste našli podporo so- delavcev in sklenili dobro sode- lovanje. Ta teden se boste pilili v diplomaciji in spodbudno bo, če si poiščete zaveznike. Iz zvezdnih namigov je raz- brati, da bo za vas ugodno, če si zapisujete občutke; tako najde- te v sebi zaklad modrih besed. Če boste odprli srce, prideta tudi navdih in osebna motiva- cija. Rdeča nit bodo pogovori, ki prinašajo skladnost in rav- novesje. Denarno se vam bodo zgodili preobrati in spremljala vas bosta sreča in zadovoljstvo. Venera vam bo namenila dobre ideje, okrepila se vam bo samo- zavest in tako boste kos vsem obveznostim. Vaše pozitivne pripombe pri- našajo dodatno motivacijo in tako bosta s partnerjem skupaj naredila korak naprej. Odkrili boste brezpogojno ljubezen in v odnosu napredovali. Venera vam bo podarila energijo pri- vlačnosti in kos boste vsem na- logam in obveznostim. Pridobi- li boste močno voljo, ki vam bo v osebno pomoč in spodbudo. Glede denarja vas bosta spre- mljala sreča in zadovoljstvo. Odprle se vam bodo nove poti. Venera in Jupiter vam bosta pomagala do notranje modro- sti, čaka pa vas tudi sreča v ljubezni. Magnetična energija vam bo podarila moč in tako boste znali slediti glasu srca. Glede denarja boste dobili ne- kaj iztočnic za napredek. Toda vseeno nekaj previdnosti ne bo odveč, kajti najti boste morali ravnovesje. Na koncu se bodo stvari razpletle po pričakova- njih. Glede zdravja bo ključno, da telesu v naravni obliki do- dajate vitamine in minerale. Zato, ker nimajo radi hitre prehrane. Nikoli nisem razumel, zakaj imajo Francozi tako radi polže. »Ribolov ali jaz,« je dejala. Včasih jo pogrešam. Žena: »Končno je miška pojedla zastrupljen piškot, ki sem ga nastavila v kuhinji!« Mož: »?????« Pri mesarju Gre Janezek k mesarju pa reče: »A imate svinjske noge?« Mesar mu odgovori: »Ja, imamo, imamo. Pa spet Janezek: »Potem si jih pa umijte!« Spominki V šoli se pogovarjajo o spominkih z dopustov. Pa učiteljica vpraša, ali kdo ve kaj o spominkih. Prvi se oglasi Janezek: »Jaz sem spominek z dopusta.« Učiteljica: »Tega pa nisem pričakovala.« Janezek: »Moja mama takrat tudi ne.« Matematika V šoli pri pouku matematike učiteljica vpraša Janezka: »Janezek, na veji sedijo tri vrane, lovec eno ustreli, koliko jih še sedi na veji?« »Nobena, učiteljica. Ustreljena pade, ostali dve pa odletita.« »Janezek, narobe. Dve še sedita na veji. Ampak mi je pa všeč tvoj način razmišljanja.« Janezek je nekaj časa tiho, nato pa dvigne roko: »Učiteljica, sedaj bi pa jaz vas nekaj vprašal!« Učiteljica malo premišljuje, kaj neki bo Janezek spet ušpičil, pa ji radovednost ne da miru in se odloči: »No, Janezek, pa vprašaj!« »Takole, po cesti hodijo tri ženske in v roki držijo sladoled. Prva ga grizlja, druga ga sesa, tretja ga pa liže. Kaj mislite, katera od teh treh je poročena?« Učiteljica zardi in je malo v zadregi, nato pa le odgovori: »Janezek, mislim da tista ki ga sesa!« »Učiteljica, narobe, tista, ki ima na roki poročni prstan. Ampak mi je pa všeč vaš način razmišljanja!« Vedeževalka Kmet je prvič šel v mesto. Tam ga na postaji ustavi neznana ženska in mu pove, da je vedeževalka. Po kratkem prepričevanju le privoli, da mu ženska pogleda v usodo: »Vidim, da ste oče dveh otrok.« »Kje pa, jaz sem oče treh!« »Tako mislite vi.« Poroka na kmetih Kmečki fant se vrne iz mesta, kamor je šel snubit svojo bodočo ženo. Fantje z vasi ga zbadajo: »Je privolila?« »Je. Toda rekla je, da se bova poročila malo pozneje.« »Malo pozneje?« »Rekla je, da se bo z vsemi drugimi poročila prej kot z mano.« Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Venera vam bo dala dobre iz- točnice za osebno rast in uspe- šne pogovore v ljubezni. Odkrili boste svojo moč in tako naredili korak naprej. Retrogradni Mars vam bo olajšal napredovanje in kljub množici obveznosti boste našli čas za skupinsko dinami- ko. Odprle se vam bodo nove poti in imeli boste briljantne ideje, toda previdnost je tista, ki prinaša ravnovesje. Poglobi- li se boste lahko v raziskovanje in v pomoč vam bodo namigi prijateljev. Sledili boste glasu srca in pri- dobili osebno motivacijo ter kre- ativno energijo. Venera vam bo podarila notranjo moč in znali boste sprejeti ključne odločitve. Srčni izvoljenec bo sledil va- šim namigom. Pogovori bodo prinesli ravnovesje in podporo. Sprejeli boste ključne odločitve in v pomoč vam bo skupinsko delo. Energijo vam bo povrnila svetlo modra barva, pozitivno bo tudi, če si vzamete čas za opazovanje narave in lastnih občutkov. Lepe besede bodo ključ do srca in to bo dobra iztočnica za srečo. Po drugi strani vam bo srčni izvoljenec nastavil ogledalo. Iz zvezdnih namigov je razbrati, da se boste odlič- no počutili doma in v krogu družine. Slediti sebi bo pot do harmoničnih odločitev. Prede- lali boste nekaj iz preteklosti in se pogumno spoprijeli z obve- znostmi. Spoznali boste, kam morate vlagati energijo in kaj vam lahko prinese paleto izzi- vov in motivacije. Sledite svojim občutkom, tako boste našli podporo pri srčnem izvoljencu. Napredovali boste v čustvenem izražanju in pridobili tudi varen prostor za napredek. Na delovnem mestu se bo doga- janje preusmerilo tako, kot ste si želeli ali pričakovali. To vam bo dalo samozavest in iztočnice za napredek. Retrogradni Mars vas bo korak za korakom vodil skozi proces preteklosti in k pre- udarnosti. Okrepila se vam bo intuicija. Srčni izvoljenec vam bo pred- stavil nekaj dobrih iztočnic in temelje ravnovesja. Vzemite si dovolj časa za odnos, tako boste pridobili spodbudo, Venera pa bo okrepila vaš smisel za diplo- macijo in kreativne besede. Ta teden bosta v vajinem odnosu vladali drznost in hkrati har- monija. Na delovnem mestu se bo dogajanje odvilo v pričako- vano smer in upravičeno boste ponosni nase. Zaupanje vam prinaša na- predek in dobre povezave na osebni ravni. Srčni izvoljenec vam bo sledil, če najdete pra- ve besede in boste sledili glasu srca. V pozitivnem smislu bo iz- stopala brezpogojna ljubezen, ki bo prinesla ravnovesje. Na delovnem mestu bo dogajanje pozitivno, kar vam bo okrepilo samozavest. Napredek prihaja prav skozi pogovor, kljub dina- miki se bodo našle rešitve. Pri denarju bi bilo dobro narediti načrt in določiti omejitve. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 8, 20. februar 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 661 SUDOKU 662 SUDOKU 353 REŠITEV SUDOKU 352 Dober glas potuje prek vas Dober glas potuje prek vas www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka Nagradna križanka Čevlje sem ti prinesel. Obljubila si mi, da greva zvečer … GLASBILI V OBLIKI PLOŠČE 1/75 POJAV PRI GORENJU UMBERTO …: IME ROŽE JED IZ JEŠPRENJA ELEKTRON- SKA POŠTA PREBIVALKA ALTAJA PREBIVALEC CAENA FRANCE BEVK: KAPLAN MARTIN … VELIKA ZAČETNICA DAJTE V TEKOČINO ENEIDA ALI ODISEJA ANG. GLASB. COLLINS TROPSKA OLJNICA POLET NOVINARKA NA POP TV (ALENKA) JANEZ ČANDEK ODPADEK PRI PILJENJU NEMŠKA AVTO-MOTO ZVEZA ELEKTRON- SKI ELEMENT ZA ZAZNAVANJE AMERIŠKI DIRIGENT (LORIN) NAGAJIV, NORČAV GRŠKA ČRKA ρ JANEŽ (LAT.) … KOT STRELA NESTROKOV- NJAK OD … POME- NI PRIBLIŽNO OMA (LJUBK.) VELIKI DNEVNI METULJI NAREJEN S KOPANJEM VRSTA TKANINE BRITANSKA MANEKENKA CAMPBELL LAKOTA RASTLINSKI ZARODKI JUŽNI SADEŽ SNOV ZA GOJENJE BAKTERIJ KAROL WOJ- TYLA JE BIL PAPEŽ JANEZ PAVEL … PRENOSNI TELEFON CIRKUŠKA, CILJNA SL. PISAT. VAŠTE BLED JE VREDEN … ROČNA VOZIČKA NA DVEH KOLESIH KAMNITE GMOTE DOBA TERCIARJA SVETOVNO MORJE Povsod z vami TELEVIZIJA ČAS ČLANSTVA JED IZ TESTENIN (PRIM.) DELO (HRV.) ŽIVAL S KLEŠČAMI PLAMENICA AMERIŠKA PEVKA (CINDY) SALVATORE (KRAJŠE) NAVEDE BISTVENE ZNAČILNOSTI OD VRHA DO … ČARLI NOVAK GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC SO…A JE SLOVENSKA REKA KRAJ V CELJSKI KOTLINI AM. IGRALEC (JAMES) LANSKO LETO MAKEDON- SKO ŽGANJE KENT JE … GROFIJA AM. IGRALKA (OLYMPIA) BEGAJOČ, VZNEMIRJEN ČLAN ŽIRIJE REKA V UKRAJINI INDIJA JE SOSEDA … AL ME BOŠ KAJ … IMELA NASTOPATI V GLEDALIŠČU STRANSKI PRODUKT PRI DESTILACIJI PREMOGA SIN (ANG.) NASPROTNO OD DEBELO NASLOVI (STAR.) ODREKA SE UŽITKOM BIKOV GLAS JAZ …, TI MENI VRSTA LEPILA PRETENZIJA, NAMEN RISOVA SAMICA MUZEJ MODERNE UMETNOSTI V NEW YORKU GALIJ POLITIČNO PRIBEŽA- LIŠČE DALMATIN- SKO ŽENSKO IME GOTOVINSKI, PREMOSTIT- VENI NEMŠKI MINI AVTO MEDNAROD- NA OZNAKA NOVE ZELANDIJE ITALIJANSKO OTOČJE TURBO DIESEL PASE KOZE DEMOKRAT- SKA FRONTA GROFICE USPEVATA LE NA DOLOČENEM OBMOČJU DELA V UNIORJU SREDSTVO ZA ZAŠČITO PRED MOLJI 9 8 15 4 5 3 10 17 16 14 11 6 2 19 12 13 7 1 18 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada, majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 7: Dan ljubezni Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Marjan Kekec iz Petrovč, Karolina Gaber z Lju- bečne in Vojko Koštomaj iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 25. februarja. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali pri- nesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po ele- ktronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 8 20. 2. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 8, 20. februar 2025 PISANI SVET Cesarski podmladek v knežjem mestu V Tropski hiši v Celju so se razveselili, ker je pred dnevi iz gnezda po- letel še en mladič pega- stega cesarskega goloba. Pred letom je Tropska hiša iz živalskega vrta Frankfurt sprejela dva para pegastih cesarskih golobov. Ti se v stalno toplem okolju Tropske hiše odlično počutijo, zato so za naraščaj po- skrbeli že dvakrat. Pred dnevi je gnezdo zapustil še en mladič pegastega cesarskega goloba. Par, ki je uspešno vzredil mla- diča, je za gnezdo izbral visečo rastlinsko košaro pod stropom letalnice. Starša sta jajce v gnezdu uspešno skrivala, zato so oskrbniki malčka opazili šele, ko je bil že poraščen s perjem. Zdaj najmlajši član golobje družine že pridno vadi letalne spo- sobnosti. V naravi so pegasti cesarski golobi pomembni raznašalci se- men in skrbijo za širjenje drevesnih vrst ter obna- vljanje gozdov. Nekatere semenske ovojnice so namreč tako trdne, da jih golobi ne prebavijo, zato jih, pogosto na drugem mestu, izločijo z iztreb- ki. T S Pegasti cesarski golob živi v gozdovih in obalah v jugovzhodni Aziji. V naravi je njegova populacija zaradi vpliva človeka v upadanju. V človeški oskrbi lahko ta žival živi tudi več kot 20 let. (Foto: arhiv Tropske hiše) Sladek zaključek 33. Dnevov komedije Celje je ta februar utripalo v znamenju 33. Dnevov komedije in bilo središče gledališkega do- gajanja. Ljubitelji kome- dije so si lahko ogledali osem tekmovalnih pred- stav, šest predstav v spremljevalnem pro- gramu, manjkali niso niti koncerti, delavnice, pogovo- ri in predavanja. Več kot 150 umetnikov je pod okriljem festiva- la pokazalo svojo ustvarjalnost, od- piralo najrazličnejše teme ter nastavljalo ogledalo družbi. Veselje ob zaključku festivala je bilo toliko večje, ker je eki- pa SLG Celje spet posegla po lovoriki. Pred- stava 3JA!, ki so jo celjski gledališčniki premierno uprizorili maja lani, je na- mreč postala žlahtna ko- medija po oceni ob- činstva. Zaključek tako velikega organizacij- skega zalo- gaja in še osvojena nagrada sta minu- lo nedeljo ponudila več kot dovolj ra- zlogov za praznova- nje. TS, foto: Andraž Purg Obiskovalci zaključne prireditve so si lahko ogledali intermedijski kabaret Mesarica v režiji Matije Solceta. Ljubiteljice gledališča so tudi (od leve): plesalka Mojca Majcen, direktorica Zavoda Celeia Celje Maja Voglar in direktorica Tehnoparka Celje Andreja Erjavec. V ozadju upokojeni dolgoletni član ansambla SLG Celje Bojan Umek. Koreografinja in umetniška vodja Plesnega foruma Celje Goga Stefanović Erjavec ter župan Mestne občine Celje Matija Kovač Uspešen zaključek festivala je bil dober razlog za sladkanje s torto. Igralci Lučka Počkaj, Žan Brelih Hatunić in Damjan M. Trbovc Oranžno-črna invazija na Celje Pred tednom dni sta se na celjskem stadionu v prvi tekmi play-offa za osmino finala konferenčne lige spopadli nogometni ekipi Celja in ciprskega Apoela. Na dan tekme so knežje mesto preplavili gostujoči navijači. Policijske enote so z vozili prepredle skoraj vse ulice. Večina predstavnikov skupine Orange maniac boys je bila v črnih in oranžnih oblačilih. Jedli in pili so v mestnem središču in v nakupovalnih centrih. Bilo naj bi jih okoli tisoč. Ni bilo opaziti, da bi se nespodobno vedli ali da bi povzročali izgrede. Na stadionu pa so s pesmimi in vzklikanjem nudili izjemno podporo svojim ljubljencem. Glasni so bili seveda tudi Celjski grofje. Izid – na zelenici – je bil 2:2. Drugi spopad bo danes v Strovolosu na stadionu GSP, ki sprejme 22.800 gledalcev. DŠ, foto: Andraž Purg