51. številka. Ljubljana, nedeljo 2. marca. XII. leto, 1879, SLOVENSKI NAROD. Iz iaja v Ha k dan, izvzemat punedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prcjcman za a v s t r o-o g o rs k e deželo za celo leto Iti gld., za pol 1 ta 8 gL, *a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. ;U kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vet1, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. M) kr., po pošti prijeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Rolmaiiovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj Be blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oziiiiuila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Italija do Ljubljane. Iz Trsta 2G. febr. [Izv. dop ] Italijanisimi naši so preložili stojo vele izdajsko agitacijo ludi Da šolsko polje. Tako je na priliko tukajšnji lahonski mestni svet pred .-vojm razpuščenjera sklenil, da se v slove nskej vasi Skednu poleg Trsta uvede v taiuoMijei t ob tudi je len italijanski paralelni razred. Na ta način siri se labonstvo in vsiljuje povscdi, in možno, da bodemo še to doživeli, da bo bode celo v slovenskem predmestju sv. Ivanu napravila italijanska šola. Mogoče je to, ako se bodo se dalje pravične zahteve in težnje slovenskega prebivalstva na korist italijanisimov prezirale, in potem bode le prav imel tržaški zgodovinar, dr. Peter Kandler, ki je trdil, da bode v 50 letih ves tržaški ter.torij poitalijanil se. Takemu nasilju lahoustva bi se pak uze dalo v okom priti. V to svrho dobro bi služila slovenska spodnja realka, ali pak vsaj slovenska meščanska šola. S tem bi se postavil jez italijanski mu nasilju. Tako isterske, kroni avstrijskej zveste Slovane podpirati, bil bi nalog države. Če se od nje nadejati tega ne bi bilo, potem naj bi nam v tej sili po magali naši bratje vsi Jugoslovani z dobro voljnimi doneski, da si otvorimo jedno izmej gori imenovanih šol. Isterski Slovani ne bore se samo za svoj obstanek zoper labon atvo, nego tudi v interesu vseh Jugoslovanov kot prva straža, zlasti Hrvatov, če resno mi slijo ti na kako bodočnost, in ne le s frazo. Prava avstrijsko-slovanska agi tacija naj bi se uže skoraj pričela in pod pirala zoper avstrijske veleizdajice v Istri, ki jim se bolj pogum rase, ako se jim ne upa ukazati: stoj! Sicer rabijo ti italijančiči zdaj le še taka Bredstva pri svojem rogo-viljetiju, s kojiini se otroke plaši: petarde. Tako je nekov „poguuiui" Italijan pred ne kimi dnevi zopet jeilno petardo vrgel pred tukaj 'njo veliko kasarno; petarda se je z gromom razpršila, — a „po^umni" Labon je odnesel pito in mjso ga dubili v pest. Naj in ruje na svojem lavonku. Drug način rogoviljenja lahonov je tuli ta, da pošiljajo po h šah v kuvert zavite ve-leizdajske proglase. V jednej takej proklamaciji, ki je prišla tudi meui v roko, pravi se: „0as ii.j več daleč, ko bude Italija pred celo Evropo zahtevala svojih naravnih mej. Meja naša (italijani-ka) ia/.te/.ati se mora črez Postojno notri do Ljubljane. Tako zahtevajo naši vojnički interesi lu No! vidi se, da siromašni italijančiči ima,o dober apetit, zdaj nijso uže več samo z Istro zadovoljni, tudi še vašo be!o Ljubljano hočejo za „desserl". Le škoda, da se jim bo ta „apet t" pokvaril kakor tačas pri: Novari, Mortari, Custozzi in Visu ! Dobro je, da gospodo večkrat na one „tepežneu dni opomeuimo. Pred nekoliko dnij obhodil sem po opravkih velik del severne Italije. Občne mizerije, ki sem jo imel opazovati tukaj, ne morete si predočiti. Kmetje zapuščajo v krdel.h svoja sela, ter se preseljujejo v Ameriko, nadejajoči se tam boljšega življenja. Davki so uže toli-košm, da jih ubugi kmet ne more več dona-sati, in posestva gredo jedno za drug m na boben. S romašLvo pak prouzroča nered, in istinito množi se nesigurnost od di.o do due. V Milanu ne upa se liže nikdo ob večernem mraku sam na Ulico, kajti popolnem oropan je Vi-ak, še piedno se za\e. Ako tedaj v severne) Italiji v najobkanejših mestih nevar nost tako cvete, kakuve razmere te morajo še le biti v juznej Italiji. In vendar pristaši „Italia irredeute" hočejo nas Isteree s takovo vh do osrečiti! Take iu jednake stv»ri morajo se i s ter skemu in vsemu slovenskemu narodu povedati, občna zoper-lahonska agitacija se pričeti, učiteljevo naj bi vrlo gojilo v slovenskej mladeži ljubezen za svojo ožjo domovino in čut za cesar-k o hišo, vin la pak naj bi podpirala tako jtdino pravo avstrijsko agitacijo, in kmalu se bode glasilo po celej Istri: vse za dom, vero in carja! in strta ležala bede kača I talin irredentea pod nogami isterskih Slovanov, in utihnili bodo kriki po Italiji do Ljubljane. Z. Politični razgled« \ o < nt ii j <> «1 V Ljubljani 1. marca. M^ntitve v novi državni zbor bomo bi je imeli, kakor je stara „Presse" iz Pra^e zvedela, f>. septembra za kmetske okraje, 13. sept. za mesta in 15. sejt. za veliko pusestvo. — Deželni zbori, da bodo mej veliko nočjo in bbko-ti. ITsttnvitverni nemški poslanci so sklenili znano re-oluciio, da se sme za i Imini-straciio Bosne le z n hovim drž »vnozborskim dovoljenjem kaj potrositi, in so jo izročili Stre-iua|ei u. /aaii emto je, da nijso mogli vtČ kit 91 podpisov dobiti. Tudi je znameuito, da so ustivoverni poslanci primorani uže le zunaj /bora deiininstrir.it'. V državnem zboru o 7 #> je go- voril v budgttuej debati 27. t. m tudi vlhdni Hrvat Živkovič, ki je dejal, da Hrvat ki poslanci ni|so le zategadelj prišli v tolicem številu v Peštn, da bi samo glasovali, ampak zato her hočejo svo,o patrijotično dolžnost izvršiti. Vsega obstoječega zla je krivo le slabo gospodarstvo prejšnj h let, dejal j*». Hoteli smo (na Ogerskem) kar na hip postati kulturna država, in to je podrlo velikanske svote. Zlanja vlada — nadaljeval je Zivkov c5 — je vse mogoče stor le, da bi stan e oboli -šala. Vnanja politika, kakoršno si je „neodvisna" stranka želela, povekšala bi le deficit. Okupacijo Bosne in Hercegovina je Evropa sanke jonirala, in kdor zasede m n sterske stole ta mora glasovati za zasedanje Bosne, rekel ;e. — To je uže skrajnost oporiuustva hrvatske politike. Metek. Nedeljsko pismo. Medicinae doktorji tudi hoto živeti. In ker žive od zdravljevanja, treba je, da so bo Jezni in bolniki. Ali naša dva ljubljanska gospoda doktorja Kovač iu Keesbacher živita od nemške znanosti in temeljitosti, torej jima bo lezni in bolnikov nij treba, še bojita se jih. Ko sta tedaj slišala praviti in v časnikih brala grozodejno vest, da je tam v daljnjem kavija-ronosnem ruskem Astrahanu kuga pokazala se, obide ju velik strah, in v tem strahu, da se bi pošast tudi v Ljubljano prišla, nasvetu-jeta v mestnem zboru posebno komisijo za odvračanje in zabranjenje ruske kuge v deželo. V to komisijo sta bila voljena izmej meščanov tudi gg. Gvajec in Šantelj. Komisija, katera ima prav co, Uog \e zakaj, tudi živin skega zdravnika na pomaganje poklicati, seli zdaj skupaj, ali ker je mej tem ruska kuga popolnem usahnila in zg>nila, nema kaj ojira viti. Če sem jaz prav [todučen, so gosjmlje te komisije vsled tega zelo nesrečni in neuto lažljivi. Zatorej j m hočem kot dober človek iz zadrege pomagati z dobrim svetom. Ker gospodje kot komisija zoper kugo uže jedenkrat zbrani sede, naj se nikar ne razidejo, če prav uže ruske kuge nij več, niti ne opasnosti od nje. Je pa druga kuga v našej deželi, katero jim priporočam v živ studi um, namreč uemškutarska kuga — „pesti'entia germauisatoriaJ. Ta kuga je hu la, še zmirum preveč razširjena. Sicer ne mori hitro kakor astrahanska — bratec De/, man jo ima uže devetnajst let — ali njeni simptomi so podobni občno kužnim. Njen izvor je iz mija/mov kruhoboisiva, iz kaluž slabe česti-lakumuosti, iz močvirja neznačnjuosti in iz nesnage političnega zraka zdanjosti. Iz prej kre|)kih mladeničev na reja slabotne kimovce, iz dobrih sinov dela zaničevalce lastne matere in rodovine, iz pevcev „slava slavjauom" klete sovražnike vsega slovauskega, iz dobrih rodoljubov proganjalce in denuncijante vsega domačega in narodovega. Kakor vidite, zla dovolj dela ta kuga, da je vredna vašega truda in leka. Će hočete nataučnejO simptome študirati, objektov vam ne bode manjkalo, in niti jih nemate hoditi daleč iskat, prav blizu jih najdete. Torej na delo, človekoljubni možje, in naša domovina vam bode hvaležna bolj, nego za vse dobro, k u- ste ga še dozdaj za njo storili. X. V n ta it Je drŽAve. I/. .iilt-ij0|l LSI. si Mm JPollorJlt pri Slovenskoj Bi strici 28. febr. [I«v. dop ] N.č veselega vam nemam od tod poročati. Slabo vreme, sneg in dež je dozdaj vse delo zlasti v vinogradih zadrževalo in ljudem še ta mali zaslužek je malo, na kateri komaj čakajo, da bi kupili vsaj najpotrebnejši Živež. Denarna sti ska je čem dalje, tem večja, ker vino, žitni pridelki in les nemajo nobene cene. Vino se Se zmirom dobiva v pohorskih vinogradih po 5 gld. vedro, le gospodski lastniki zahtevajo po 8 gld., a za tako ceno nij kupca. Kvaliteta je še dovolj dobra in vino bolj Se od 77 g« leta. Na vinski sej m v Ptuji je tudi ol tod nekaj vinogradnih lastnikov šlo in bo hvalili tako podvzetje, po katerem producent pride naravnost v dotiko s krčnnrjeni brez posredovanja vinskih barantačev, katero po nepotrebnem vino podražuje. Pr/i ta poskus nij bil brez vspeha in je le želeti, da se o binkoštih aH Beptembra Še enkrat tak vinski Bejm uredi. V prihodnje pa bi menda kazalo takoj po trgatvi prvi Bejm naprav ti ti, drugi pa po leti, ko je vino uže popolnem do zorelo. Kar se ravnanja z vinom tiče, zamenjajo tudi kmetje posnemati dobre izglede, katere vidijo pri lastnikih, ki se držo novih načel in vsled tega svoja okusna vina veliko draže prodado nego sosedni kmetski la tniki, ki še zmirom ravnajo po starih slabih nava dah, mošt puste izmetati, da po vseh sodih in po kleti droži teko, pozneje pa ne prelivajo Tina od drož, tako, da bo po leti vse skali Samo to bi še bilo želeti, da bi Be sploh penkljalo, to je, da bi se vino delalo le iz jagod, po odstranjenih penkljih. Tako vino je Veliko boljše po okusu in nič manj stanovitno od druzega. V dveh sosednih farah, pri Tin j i in pr bv. BenčeBlu še nij ljudske šole. Komisijo niralo se je uže večkrat, prostori za šole pripravljeni, za šolo pri Tinji tudi celi ničrt gotov, delo pa se le ne začenja in otroci mo rajo hoditi ali v daljuo Bistrico, ali pa doma ostati brez vsacega poduka. Šolske priklad pa le morajo plačati vsi brez razločka, da Bami ne uživajo dobrot Šolskega poduka. Pri vsej mizeriji v sedanjih slabih časih se ljudje tolažijo, da bo menda letos spet lobra letina, in po hudej zimi tem lep v spomladi in po leti. Trsni les v vinogradih je res jako čvrst, nij pozebel, ima zdrava oka, veliko šib za pogrobanje iu mnogo krepkih reznikov in šparonov. Ic Celja 26 febr. [I*v. dop.] Ru ska himna, katere po besedah ravnatelja celjske gimnazije „kein osterreichisch is berz dulden darf jo bila povod releg ranja 5 izvrstnih dijakov, in kare -Ti ranja bli^u 40 dija kov. Vsak kdor bo to bral, si bt> re^ mislil, kakor je tu v mestu dobro znani gospod se izrazi, kakošna strašna ruska zarota da mora to biti, da je skoraj polovica gimnazije v to zapletena. — Tu mora le dvoje biti: ili jd res zarota pri dijakih, ali pa le v glav ih takozvanih p ukih Nemcev, kateri bi denes rai vso s'ovansko mladino Pru-u v žrelo vrgli, samo da ne bi bi'a pištuno avstrijaniko slovanska. Ako je prvo res, naj se dijaki izroče kompetentnim s idmjam, če je pa drugo resnica, naj se tudi tukaj kaj sposobnega zgodi. Slišal sem na Duuaji pri koncertih ru sko himno, slišal jo na Dunaji v „HofOpern Theatru" —; pri pregle lovanju vojakov Zagrebu s irala je vojaška godba rusko himno felđmaflald erzherzogu A'brechtu, da celo pred našim cesarjem je godba pri obedu Koš cah rusko himno zaigrala, ko je ces.r napil svojemu prijatelju Carju — in povsod so sledila znamenja zadivo'jst/a, le tu v Cilj! mora ruska himna vsakemu Avstvijancu biti to, da je „keio o:t»rreichisches berz dulden darf?" Ako bi dijaki preje vedeli kaj jih čakn, če gredo „slovenski večer" obhajat in pa rusko himno zapet, o katerej go*p. ravnatelj tako ostro sodi, gotovo ne bi bilo slovenskega večera — še manj pa bi se bila ruska himna pela n premislil s: bil marsikateri, predao da bi bil to storil — ker pa se tak*, strašne kazni — relegiranja —, izgube štipenlije 200 gl. in 150 gl. nobeden nadejal nij — šli so prav po nedolžno tja, ter morajo zdaj premišljevati o človeškej usodi. Ic 71 olirj ki 26. fobr. [Izv. dop.] Slovesnost v Bpomin Valentina Orožna, ka tero je priredil tukajšnji čitalnični odbor društveni kom, rodoljubom ter čestiteljera pesnikovim, obnesla Be je nad vse nadejanje sijajno. Da si je bilo vreme v pravem poratnu pustno, počastilo nas je b lo a svojim pohodom vendar odlično število častilcev in osobnih pr jateljev rajnega Valentina. Slovesnost se je vršila po objavljenem na'rtu Predsednik g>sp. J. Škofi k nagovoril je došle goste. 8 srčnim pozdravom, ter jim pomen denašnje slovesnosti pojasnil. Potem je govoril podpredsed lik g. Iv. Gove iič slavnostni govor, v katerem je piudarjal, da, če je komu sveta dolžnost slavljati sp) min rajnemu zaslužnemu pesniku in delavcu na slovenskem slovstvenem polju, gre v prvej vrsti narodnemu tukajšnjemu zavodu, ki se smatra kot ognjišče narodne zavesti 6nega kraja, kjer pod dostojnim spomenikom pači vajo telesni ostanki pesnikovi, in Bice, ki je tako gorko za slovenski narod bilo. Črtice iz njegovega životopisa so nam predočile pesnika kakti vseskozi blago, domoljubno ter globoko čuteče srce, kojega verno zrcalo bo njegovi pesniški izdelki, ki dasiravno nedovršeni po obliki, vendar po vsebini ljudstvu tako priljubljeni, da nij skoraj vesel ce, pri katerej bi se njegove drobne pesnice radostnega srca ne popevale. Opisaval se nam je rajni kot gostoljuben in posebno zvesti prijatelj vsacemu, ki mu je bil jednako prijateljski udan. Kot takošnjega poznavali smo ga pri tej slovesnosti deklamovanei njegovej pesni „Prijateljstvo." Končno pHporočeval govornik, naj bi pesnikov spomin v slo"enakih src;h neizbrisljiv ostal in naj bi niš" niegov blagi duh iskrenega domoljubja navdaial. Boli ti dragi VaTe »tin zemljici lahka, kakor nam je dratra vspomena! Slava Valentinu Oražnu, in ž;veli niegovi čestitelj«! Z živo radostio bil je govor sprejet in po dvoranah zadoneli ao navdušeni slava-klici! In takoj bo je oglasil naš vrli kvartet gosp'c: Fan< Flis, Zofija Tribuč, gospa in cosp. Škoflek i Orožnovo pesnijo PRad bi tamkaj bil" potem ,.Kje so moje rožice" in ^Lastavica." Priznati moramo, da tako nav-iušeneg*. p tja se v istini nijsmo nadejali in le resnico povemo, ako rečemo, da so omenjene pevske moči Ri splošno priznanje vseh poslu« Sateljev pridobile. Vrstile bo se potem pesni raznih skladateljev. Pridela se je potem zabava, pri katerej 80 se vpletale razne nap:tn;ce, objavili došli pobratimski pozdravi iz Šoštanja, Št. Pavla, Vitanja, iz Gradca od društva „Triglav- : trikratni živiio Orožnu in njegovi česti-teljem ; od obalov sinje Adrije in posebno raz-veseljevalen pozdrav od v. č. prosta g. Sere?nika v Tinjah na Koroškem, ki se glasi: „Selig sei me'n M'tschU er V. Orožen und fiihlich die Gesellschafr, ihm zum Andenken!" A čudo, iz okrajnih sosesk rnzven Rečice nobenega spomina! P izornost vzbujal je ličen transparent v slovenskih hojah z napisom: V spomin Val. Orožnu! Ko moči zauj skrbeti har le ki no m — je pri gledale h v.bujevata gib'na opica dolgorepača. — Tako je mej plesa njem in razgovarjanjem skoraj minila noč, in odpevši čast Terpsihori, smo se razšli na pe pelnico ta ranega jutra, voščeči si drug dru-zemu : rna veselo svidenje k letu obsovrel" Nikezas. ni "Potnače stvari. — (Ustavljena pravda) Dalmatinski „Narodni list" ie dobil iz Liubliane pismo, da je državno pravdništvo popustilo preiskavo zoper njegovega urednika Biankinija in njegov govor o 701etnej svečanosti dr. B1e?weisovei. — (Srebro.) Včerai so uradniki dobili en del svoje mesečne plač6 iz cesarske blagai niče v srebru izplačane, kar Re bode v kroženji denarja uže nekaj poznalo. — (Rekvijem) po ceasriu Francu T. je bil. kakor vsaVo leto obhaian včeraj ob 10. uri v tukaišniei stolnej cerkvi. Udeležili so se ga vojaški in civilni dostojanstveniki „in corpore". — (Snežni plazi na Koroškem.) Pi*e se nam: V Nemškem Blaibergu n* Koroškem udri se ie pustni vtorek nlaz sneora, z Dobrača. kateri jo popolnem podsol sedem h'Š in mnogo drugih poškodoval. Zgodilo se ie to popobidne ob 4 uri, ko ie bila ravno mala maskerada na cesti, in vsled tega mnogo bodi j zbranih. Okolo 40 osob je mrtvih, mnogo pa hudo poškodovanih in ranienih. M«i zasutimi je tudi tukaišni apotekar z ženo niegova dva otroka in 3 dekle so mrtve izkopali Prioravlja so zopet nov plaz katpri preti cerkvi in farovžu. vsled tega moral se je Župnik iz fsrovža preseliti. Veliko knapov je zaradi te nesreče brez strehe in brez pomoči. Liudie so silno potrebni naglp pomoK Uoamo da bode naš deželni odbor kai pomogel. — Drug dopisnik pa nam piše iz Celovca: Ne srpč, ki jih je prouzročil snežni napad na Koroškem, nij konca. B'izu Železne Kaplje ie snežni plaz zadel tudi kmetsko posesten. Hi5 e plnz samo streho vzel. in je tako kmet sam. ki ie bival v izbi rešen; a njesovo Ženo, ki e bila ravno v hlevu je plaz umoril, ker je hlev popolnoma odnesel. Posrinilo ie tudi 7 goved, 6 svinj in 70 ovac. Pri Gntensteinu je skala pridrla s hriba in en hlev razdrobila. V Bla;bergn so denes 27 liudij pokopali. Našli ro kupca Schnablja in njegovega sina s;n je mrtev, oče še živi, a je ves onemogel in nesvesten. — Najnovejše o katastrofi v Blajhergu poizvem /daj ob G. uri 35 min. zvečer. Mrtvih do zdai najdenih 36 osob, 18 rešenih živ»h. V Blnjbergu je razorano skupaj 9 poslopij. Lavina meri 100 m. Širokosti in 10 metrov visokosti Družba mask, rudarjev je tudi zadeta od lavine; zadnja lavina je odnesla tudi pokopališče. —Iz B1 a j be rga pa se nftm piše: Do denes 27., so iz snega izkopali 10 mrtvih in 8 živih ljudi. Katastrofa o katerej sem zadnje dni poročal pa nij ostala sama; po noči v sredo se je udri drug plaz iz Dobrača na Blajberg in je dve kmetski hiši razdrl, in tako zopet 11 osob pokopal. Debe lost plaza je na nekaterih krajih do 30 metrov. Iz Beljaka nij še moč do Blajberga se prepeljati, tako so poti 8 snegom zakidane Sneg je padel 1 meter na debelo in jo, kakor se lahko misli, v tem času težak. Na Predel ju jo tudi snežni plnz tri voznike po-sul; dva sta ostala mrtva. Nocoj zopet sneži. — (Pesen o k r a v j e d o li n sk i h de kletih ) katero je zložil hudomušen zakoten „p< ct", kroži v mnozih prepisih po L'ubljani in gnjevi razdražene „amazonke". Ker ta „pamflet" — mi smo brali 25 kitic — obseza večjidel škandalozne tajnosti osramljenih de vic. ter je v vsakem ozirn le mladezni na kvar. želimo, da bi se njega razširjevanje zabranilo, kolikor moči, policijskim potem. — (Nesreča na železnic?.) Il Na-brežinske okolic * se mm piše 28. febr.: V nedeljo rano ob 2. uri trčila je na železnici lokomotiva prišedši iz Nabrežine proti Devinu na prelazu preko glavne goriško-tržaške cesto ob voz, na katerem so sedele četiri osobe, mej iimi ženska uže osmi mesec nosna. Čuvaj je bil zaspal, nij čul znamka, ter pustil odprto ogrado. Voznika so sicer opozorili drugi vozeči Re na parni stroj, a on ae je baje izrazil: „Predno pride malina, Bem nže trikrat na uni strani," pak ie pognal in tako je nastala katastrofa: Voz je obtičal v tiru železniškem, s mašina je butnila va nj, razdrapila ga, ter nesrečneže pometala na vse kraje, več ali manje ranivši je, samo konj jo ie srečno unesel. Ranjence odpebali bo v tržiško bolnico. — Nesrečni čuvaj je rojen Nabrežinec, ter ima štiri otroke. Razne vesti. * (Napad na kneza K ra po tki na. ) Iz ruskega Harkova ae poroča o tem napada „Ruskiie Vjedomosti" 22. t m.: Včeraj v noči mej 11. in 12 uro napaden je bil tu-kaišnii guverner knez Krapotkin. Guverner jo bil zvečer na plesu v odgoievaln'ci za deklico. Ko se je domov pel»al, ustrelil je nanj na oglju vorneženske reste. blizu guvernerjevega poslopja, iz revolverja nek maskiran mož, ki je potem takoj proti Paraskevej cerkvi ubežal. Na cesti nij bilo nobenega človeka, le nočni čuvaj je «lal okolo sto korakov proč od mesta, kjer R« je napad i/vršil Ta je skočil k vozd in priiel konie. da se ni:so splašili. Sluga knezov je skočil pa z voza in hitel za napastni* kom, a ga nij mogel ujeti. Ranjenega guvernerji prenesli so v njeaovo hišo, kjer mu jo dr. Grube prvič rano obvezal. Krogla iz ro-volveria ie kneza zadela v levo pleče, ter ma kost razdrobila. V mestu se pa pripovediije, da so v'deli več d nij uže neko aumojivo osobo pred guvernerjevo palačo; mož se ie imenoval Siminn Korba, in je dejal, da hoče kneza neko prošnjo za službo vročiti. — Poslednji telegram poroča, da je knez umrl na dobljene j runi. * (Nesreča na morji.) Telegraf poroča iz Rima: Pri Palermu je angleška parna ladija „Silistria" z 18. pomorščaki unesrečila se; razen tega je še sedem pobrežnih ladij unesreči'o se. * (Strelovodi v A f ga n i sta nu.) Ko je pred več leti ruska vlada poslala prvo poslaništvo v Kabul, izročila so se emiru v imena carjevem ludi razna darila; mej temi je bilo tudi več strelovodov. Ko se je rusko poslaništvo tačas zopet domov vrnilo, postavili so Afganci na vsa večja poslopja one strelovode, ali — teh strelovodov nijso nppeljali v zemljo. Se ve da Af,ranktanci pozneje strelovodov nijso mogli hval ti, kajti namesto da bi ti strele odvračali in neškodljive naredili, po jim še le pot pokazali, in marsikatero poslopje postalo je žrtva onej napaki. * (V ječi od lakote poginol.) Sledeči slučaj osvitljuje, da tudi razmere v jet-nišnicah kulturne Angleške nijso vse v redu: Neki 19letni mladenič, imenom John Nolan, je bil radi malostnega prestopka obsojen V iečo. ter ie prišel vsled tega v kaznilnico v Klerkenvvellu, v severnem delu Londona. Ker je b'l obsojen k tako zvaneinu teMcemu delu, moral bi obsojenec vsak dan tri funte kuke razcefrati, a tega ubožoc nij mogel. Dovolilo se mu je potem, da sme jeden funt mt-nj vsak dan kuke razcufati, a tudi tega nij mogel, ker je bil preslab. Zdaj so se predstojnjki kaznilnice ujezili. Ukazali so, da Nolan ne sme dan za dnevom nič druzega dobit', n^goj suhi kruh toliko časa, da bode opravil zaukazano mu delo, in tudi 6no nadomestil, kar je zaostal. Zdravnik jetniški, ki je poznal bol. h- nest kazojenika, nij zoper ta ukaz protesto val, — in kazen se je pričela. Prav „evan gelićno" usmiljeDO dovolilo se je kazojeniku vode, kolikor bi jo hotel piti, a se je ukazalo, ka mora kaznjeiuc na nir/lem spati le na deskah brez odeje K a/.njem <• se tudi po mi nolem jed nem tednu nij nič pritožil. Koncem druzega tedna pak so pazniki našli kaznjenca mrtvega v njegovej celici na deskah. jpoN*taiio. Bergerjeve pastile od smole •o mej vsemi izdelki od smole najlaglje prebavljive-, sitnosti ne delajo niti v grlu, niti ne prouzroea zlega riganja, ter vrlo koristi vsakemu, tudi otrokom. I>er-gerjeve pastile od smole je istinito zdravil«*, ki sejo tisočernato pri katara dušnikovih vejic, kašlji, liripa-vosti itd. uže poskusilo z vspehom, ter izvrstno dokazujejo vpljivnnjo smole. Ali onim osobam, ki bi se rajši posluževali kapsljev od smolo (čista medicinna smola v zavitku gelatina), svetuje se, naj rabijo Mer gerjove kapslje od smole, in te v lekarnah izrecno zalito vaj o. Jedna puška od kostara s Hergerjovinii ]>asti lami od smolo velja 50 kr.; jeden (lukon ISorgcrjovlh kapsljev od smole l gold. av. velj. Glavna zaloga v Ljubljani pri g. *W. Stvotttuta, lekarnarju. (64—1) Ouuajaka borzsa 1 marca, (lavirao telegrafijo* porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 62 gld. 05 Enotni dri. dolg v srebru ... 63 „75 Zlata renta.........75 „65 1860 dri. posojilo......115 „30 Akcijo narodne banke .... 789 „ — Kreditno akcije.......228 „ 25 London..........116 „ 5Q Srebro..........— „ — Napol...........9 m 28 C. kr. cekini........5 „ 49 Dr kavne marke.......57 .25 Trine con« t LJub'jani 1. marca t. 1. Pšenica hektoliter 6 *ld. 50 kr.; — rel 4 gld 55 kr.; — jeoraen 4 gld 06 kr.; — ovea 2 gld. 76 ur.; — aida 4 gld. 39 kr.; — proso 4 gld. 55 kr. — k o rasa 4 gold. 20 kr.; krompir 100 kilogramom 3 gld. 03 kr.; — fižol hektoiitor 8 gi. — kr., inaal tiiogram — gk 92 kr.; — mast — gld. 76 kr.; — Ipek brUas— fl, 52 kr.; — a*poh povojen — gi. 70 z. — jajce po l8/s kr.; — mleka liter 7 kr.; — g »veda.ne lilogram 54 ar.; — t-.-voino 50 Rr ; — avinjak mano 46 kr.; — aena iO0 kilogramov 1 gld. 94 kr slame 1 gold. 51 kr ; —drva trda 4 *\ . metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr. Služba občinskega zdravnika. V občini Hia-šlci trg- u>Iarkt TlilVer) se jo izpraznila služba občinskega zdravnika z letno plačo 5O0 gold. Prosilci za to službo, kateri morajo imeti diplomo doktorstva, dokazati dozdanjo prakso, in morajo biti zmožni slovenskega jezika, vpošljejo naj svoje prošnju občinskemu uradu v Laškem trgu do Sil. inurei|ii 1 J^T'O- Od občinskega uradu v Laškem trga, dud 23. februarja 1879. (65—2) /tmoil 1. r., Župan. E pilepsijo (božjast) in vse bolezni v čutnicah zdravi pismeno specijalni zdravnik dr. Killisch v Dren den-u (Neustadt). Zdravil je uže v črez 11.000 slučajih. (378—11) Prolajalnica s stanoYanjem v T-ij-u/taljstrs.!, na prav dobrem prostoru, pri-pravna za vsako kupčijo, se odda o s v. Jurju V najem. — Natančneje so itvč v administraciji „8U»» venskega Naroda". (71 — 1) 2W Učenec si takoj sprejme v prodajalnici se sfeklonino. — Natančneje so izve v administraciji toga lista. (66—2)> Za praktikanta se sprejme mladenič, slovenskega in nemškega jezikav zmožen, ki je spodnjo gimnazijo dobro dovršil, pri' (67—2) Jos. Močnik-u, lekarnarju v Kamniku. Wir Hinpfehlen i gr.suliti tzt. als Bestes und Prelsvviirdigstes Bie Regenmantel Waa:enđeeken (Plodno)« Lfetonlom, Zrlisu>fi> f >lrr W. k. pr. Knlirik voi M- J. Elsinger & Soline mj; in "VVien, N«»ubau, Zollergaase 2, jj^jjš i Uieferanten dem k. und k. Kriersministerluma, Sr. M«j. I I Kriejimarine, vieler HumanitKtaanatalten atc. >tC. ^> Solile Firmen als Vertreter eritahr (195—183) Imenitno za gospodinje! j Splošnej, glede zvikšanega daca pa šo posebno živo čutenej potrebi po zares okusnoj in vendar dober kup kavi — vstreči, — jemljejo si podpisani ča3t, p. n. obČinBtvu naznaniti, da je njihova mleta kava pri ljubljanskem trgovcu, gospodu H. L. Wencel-ju, trgovcu na vćlikem trgu, po sledečih cenah na prodaj: Fini >lolili»t v plebastib puškah po Vi kilo, puška po .r r> kr. jPoi*toi*llco — Zdravilna kava v škatljah po '/t »i Vi kilo, škatlja •/« kile po 15 kr. Pri prodaji na debelo se privoli primerni rabat. Cena kakor blago je priporočila zelo vredno, in opravičuje splošno priljubljenost in precejšno prodajo teh izdelkov, kateri veliko s tem dajejo, ker se popolnem čistega okusa brez dodajanja kave morejo uživati, in se nad to prihrani kurilo, posebno pa velik odpadek od surove v Žgano kavo, kateri, kakor znano, tretjino znaša. (51—3) Mehanična soparna naprava za žganje in • mletji' kave v Tržiču >>ri Trstu. 2 ril ll © w SE 2 t l t* »m <*> BO 00 < CD O ft. CP5 3*-. a o. p o c g«la| 1 „ „ Juli«, najteže vrste, od najboljšega britanija-srebra, preje gld. 4, aUckj ..... 6 i>odt*tavkov xu uoio od bntamja-srebra, preje gld. 2, »«»J.......... 1 kleačo od britanija-srebra za sladkor, preje gld. 1, stlaj Razen tega še megautne namizne svečnike, par gld. 1._, ... 3.— ; taso, a kr. 50, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; vrčki za kavo, a gld. 2.—' 2.50, 3.—, 4.—; sladkorne pušice, a gld. 2.—, 2.80, 4.—, 6.50, 7._; sladkorno sipnice, a kr. 25, 40, 75, 90, gld. 1.—; karafindelj za kis in olje, a gld. 2.50, -rf.bO, 3.50, 4.75, 5.— ; piišice za surovo maslo, a kr. 75, ao, gld. 1.70, 2.«0, d.lb, 4.— ; čašo za jubo s podstavkom, a jjld. 1.60. 2.50, 3.— Neverjetno po ceni! In za vsako gospodinjstvo p.isebnoga priporočenja vredna je sledoča Hklad, ol»si«ij4-«» 1/. ;t:t komadov praktleuih, t«-r izvrajtuo lsde.aulk hlvarij, narejouih iz najfinejšega briianija-srobra za no-verjeiuo malo cono lo gld. 41.45 in sicer: 6 kom. vrlo dobrih umui/itih uožev, z ručnikom od britanija-srebra, s pravo angleškimi srobrno-jek.eniiiii ostriuauii. 6 „ jako iiuih vilic, britanija-srobro, izjednega kosa. 6 „ teških zlle sta jedi od britanija-srobra. ti „ aliv za kavo od britanija-srobra, najboljše kvaliteti. 1 masi) m Aitj, mali m aa luleko od britanija-srebra. 1 tenki zMJeuiulee za Julio od britanija-srebra. 6 kom. poUHtuvkov od bruunija-srobra za nože. 1 izvrstne klešče od britanija-srebra za Nludkor. aii kom. Vso to roči so izdelane iz najfinejšega britauija-srebra, ki jo na celem svetu Jedina kovina, katera oHtano večno bela, in so od pravega srebra tudi po 201etuom rabljonju no moro razločiti, za kar Ne garautuje. Naj so tedaj vsakdo z naročili kolikor mogočo pohiti, kor pri tako izreduej conoati se bo kmalu vso poprodalo. (69—1) Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro-ogorskih proviucijah: General-Depot der Britannia-Silber-Fabriken: JBU111 *V liaiui, AVien, I. Elisabetlislrasse Nr. 6. ti™ ■ S Ti it^ o. S 0 J eo •* M » eo IS 10