130. številka. Ljubljana, petek 7. junija. XI. leto, 1878 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, iivsemši (»OMđeftlca ne dneve po praanicih, ter velja po polti oreieman aa avstro-ogerake dete Io »a celo leto 16 gld., k» pol lota fi gliL, na čotrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom aa celo leto 13 <-■''(.. za žetxt leta 3 gld. 30 kr., aa en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so radana 10 kr. aa meaec, "'0 kr. sa ©etre lata. — Za inje detele toliko 764, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode nčitelje na ljudskih Soiah in za dijake velja iniiani « ■ sicer &s Li r Mja*»o četrt lete 2 gld. 60 kr., po polti prejeman aa četrt leta 3 gld. — Za oznanila «<• plačuje od eetiriatopne petit-vrste G kr., že se osnacilo enkrat tiska, 5 kr., ee ae dvakrat in 4 kr. če le tri- ali večkrat ti »k a. Dopisi naj se frniikirati. Koki.pisi ae ne vračajo. — Uredniatvo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiti t*, 3 „gledaliaka atolba". Opravoiitvo, na katero • ilftftftvolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Berlin G. junija. Stanje cesarjevo je vedno ugodno, brez vročine (febra). Sloveči kirurg profesor Esmarsch iz Kiela je prišel, da bode cesarja zdravil. Feterburg 6. junija. Knez Gor-dakov odpotuje v ponedeljek v Berlin. London <>. junija. „Times" demen-tira odločno, da bi bili Anglija in Rusija privatno dogovorili se na škodo Avstrije. „Morningpost" pravi: Vsled prizadevanja Turkov, sovražnosti provocirati, zjedinili sti se Rusija in Anglija, da pred koncem kongresa svojih vojsk ne bosta izpred Carigrada proč jemali. Berlin 5. junija. Pričakuje se ukaz nemškega cesarjeviča naslednika v imenu cesarjevem ; glasovi o postavljenji regent siva so nepravilni. — Oubril je z grofom Šuvalovim v Peterburg odpotoval. Napadnik Nobiling je še vedno brez zavesti. Sinoči je bilo zopet več osob zarad razžaljenja veličanstva cesarjevega prijetih in zaprtih. Kujigotiskar Primasch v Poznu, podpredsednik socijalno - demokratične čitalnice „Concordia0, je bil zarad razžaljenja cesarja od okrožne sodnje ob sojen na štiri leta ječe. Popoludne se je izdal bulletin: Davi konstatirane ugodne prikazni o zdravji cesarjevem trajejo dalje, apetit se je po večal nekoliko. Bukarešt 5. junija. („Pol. Corr.") Rusko glavno poveljništvo je sklenilo Plo-ješti zasesti z 1 peškim polkom in 1 jezdeškim polkom, zato, ker se mu zdi ruska zvezna linija vsled postavljenja ru-munske armade v nevarnosti. Dunaj 5. junija. Poslanska zbornica je sprejela col na kavo po 24 gld. — Ogerska delegacija je glasovala za 05,925,044 gld., kot celotno potrebo vojnega budgcta. Slovenski narod in kultura. ii. S—c. Včeraj Bem malo položaj sloven skega naroda risal; dodal bi če lahko več, če bi smel; šel bi v urad nije, šel bi mej vojake itd. in povsod lahko razkazoval, kako Slovenca po nemški kult i vira jo. Dala bi se velika knjiga spisati, če bi se vsa sistematično in drugače vršeča se germanizacija črtala; pa za zdaj mi je ono dosti. To tedaj nijso povoljne razmere. AH so? Pri nas je nekaj ljudi, ki tak položaj narodov za eldorado imajo, drugi pa za nesvobodno BKnje. Kdo ima prav V Svetovna zgodovina, kje še imaš razven severo nemških Slovanov naroda v takih razmerah in kje kažeš po njem svitle strani! Zastonj iščemo v njej po njem, in kar je našemu narodu lo količkaj podobnega, spada pod rubriko: ueavobni na rodi in na mrtvaškem odi u iz umiranja ležeči narodi in sicer taki, katerim lastna krivda, nesreča, ali kaj uže izvan človeške moči ležeče, grobove koplje; ali srečnih nobeden zgodovinar teh narodov ne zove, srečnih pa najmanj onih ne, katere je tuja sila zadušila. Jaz ho čem poštenega Nemca Herderja o tem vpra sati. On pravi glede severnih Slovanov: „Es ist kaum zu zweifeln, dass, wenn man sich vom 10. 14. Jahrhunderte an die geistige Thiltig keit dieser Nordslaven nur einigermassen uu-terstiitzt gedeuket, Bohmen, Miihren, ja iiber-haupt die slavisehen Volker in und an der Ostseite Deutschlands ein Volk gt\vorden \viiren, das seinen Nachbarn andern Nutzen gebracht blitte, als den es jetzt seinen Lohnherren zubrin-gen vermag. Die Unvernunft und Herrsch-sueht der Menschen vvollte es anders. E i n e 11 i a s beweinenwiirdiger Umstilnde treten demGeschichtsforscher vor die Augen, tiber die der Freund der Ordnung und d e s Fleisses seufzend err iit he t. Mi Slovenci nijsmo srečni, kdor srečo našo povdarja, je, naj milejše rečeno, usmiljenja vreden človek ; zvezane so nam roke, in pri koreninah naroda je od nasprotne stranke žaga nastavljena, ki bi malo drevesce slovenskega bitja odžagati imela. Slabotne so naše moči nasproti nemškutarskim grobokopom našega naroda, in vendar ne pustimo upanja v svojih srcih umreti, da naš narodič ves ne bo utonil o germanizaciji. Kar naš narod Ženijal-nega več kakor navadno mero talentiranega producira, vse je mej, za obstmek narodov delujočimi delavci najti; ti zastonj ne negujejo tega upanja. In prav store, Slovenci smo živlav narod ; hitro se tujih jezikov učimo, ali hitro n. pr. nemščino naš oratar tudi pozablja, in gora, dosti hribovja nam je in gozdov, in tu je naš Slovenec trda skala, na katerej se moč germanizacije, velikanska moč kultivirane rase razbija, in čist ostaja glavni steber vsacega naroda, naš kmetski stan. Iz tega se dopolnjujejo vsi drugi stanovi; „nemška kultura" prihaja v naših mestih in trgih na b o-ben dražbe, in namesto „nur nobel Schani" stopa polagoma kmetski sin. In drugi kmets ' sin bodi v šole, in z zdravimi duševnimi in telesnimi močmi, z inteligenco, ki se je po železnej kopeli hudega bora za biti ali ne biti, zraven one, katero je bogat oče v njenej iz-goji spremljal, v veliko večjej meri vežbala, Nemec o Bolgarih. Po čužoj-to škuro bit' no volno. („Dio Balkaii-Ilajilukon. E>n Heitrag z ur iniioron GeBchichto dua jSliivonthuius. Leipzig lbTrf — Georg ltosen.1*) (Konce.) NajmarnejM po' eaj, predao tira prestop nika zakona v soduijo, pozveda od njega samega o pričini, katera ga je pobudila izvršiti zločiu. Će razbiramo narodna javljeuja, moramo po privedenem primeru, če hočemo biti vsaj nekoliko poiteni policaji, najprej povprašati sani uarod, kako on misli o onih svojih trtah, glede kuterih mislimo igrati u^ogo generalnega tožit Iju. Je-U g. Rosen izpolnil svoj dolg v tem oziru? V Jeruzalemu ustno poizvedati od Bolgarov o njihovem hajduštvu mu je bilo gotovo nekoliko težavno; ker po naših giograričnik poznanjih tam Bol- garov nij. Torej je pribegnol k pismenosti o hajduštvu? K slovanski sploh V Imel je muogo priložnosti; kajti bil je tudi v Belgradu; pa da tega nij storil, smo uže omen li. K bol-garskej posebno V Da, kar tudi ule znamo; no, bilo bi bolje, če bi i tega ne bil storil. Črtice Panajota Ili t ova o sebi kakor hajduku in o hajduštvu sploh, na katerih je na videz osnovana razprava g. Rose na, pridajajo njej veliko veljavo pred onimi čitatelji, kateri ne znajo ali celo ne marajo znati, kaj je toi:ko hvalisaua nemška točnost in nepristranost na slovanskem poprišči nauka. K osen s zapiskaini Panajota llitova postopa grje nego uajprizadevnejši policaj z zasače-nim objektom, godnim, če prav v deveti predel njegovej „ckambrea coucher". VBe, kar bi moglo bolgarsko bajduštvo predstaviti Čitatelju v nekoliko lepšem, nego čisto roparskem vidu, kar bi moglo vsaj nekoliko prirodno narisavati turško zlobo, vse, kar je Panajot Hitov ali napisal ali slovesno povedal nemškemu vestniku bolgarske slavp, kakor je pretrpel sam ali videl trpeti s rojake; vse, vse predlaga se s preobilno polivko nemške nepristranosti o vsem, kar je slovanskega: glavna jed izgubila je skoraj vso svojo prirodno aromo, smrad iskusne, lažnjive priprave nepristranskemu čitatelju neusmiljeno bije v nos. Če Panajot Hitov pripoveduje raznih ljubeznjivostih, katere mu je turSko uradništvo pri razuih predprijetjih bogato delilo s tem, da ga je sistematično grabilo in goljufovalo, g. Rosen misli, da mu sobesednik praktično prepodava retorično figuro hiperbola. Če g. Hitov govori, da mu je turški kadi v nepravični tožbi s svojimi sestrami, katero sprožili so iz-za nasledstva njuni soprugi — Turki, g. Rosen ukarja ga, kakor Nemci govore, „kurz und gut" tvrde, da je sploh znano- prihaja ta naš kmetski sin v svoje domovje, in boj je bilo njegovo prejšnje življenje, tak železen, boja vajen mož, kojega življenje nij na mehkih blazinah tekalo, vstopi tudi za obrambo svoje uboge domovine, in resno mislijo ti možje o principu: slovanska poštenost. Da — slovanska! Vi politični otročaji „Tagblattovci" nam sicer ometujete „panslavizeinu. Vzeli ste to frazo iz dunajskih časopisov, ali ne razumete slovanskega življenja novejše dobe, ki ue-mogočnost političnega zjediujeuja Slovanov uže v prvej šoli uvideva, ki pa duševno vzajemnost vseh narečij na prvo mesto stavlja. Slovani 19. Btoletja nijsmo več „Lohndiener" mino-lega Časa. Bitve Nemcev in Francozov t novejšem času so mej grmenjem kanonov klicale tudi nam: proč z duodecevanjcm! Slo vane se čutimo, in mi Slovenci, odtrgani od družili Slovanov, stavljamo na oltar naših političnih idealov lojalno Jugoslovanstvo. Mi se jemljemo oziroma razvijanja naše omike kot dele Jugoslovanstva, in to ne šteje samo par milijonov duš. — Krasne pokrajine so mu ▼ lasti, zdrav, čvrst slovanski ljud nojeva po njih, velikanske zaklade gmotnega blagostanja krijejo te jugoslovanske okrajine, in tam v zahodu in severo-zahodu so Nemci, Francozi, na jugu so Italijani po Grkih in Rimljanih podedovano kulturo dalje do lepega poslopja zidali, — in mi Jugoslovani vzamemo to zapadno kulturo kot obče blago po našem izo-braženstvu sem v naše domovje, in to tako, kakor so Francozi, Italijani, Nemci, Angleži grško in rimljansko vzeli, prebavši jo, ter podavši jo v narodno slovanskej obleki sorodnikom in dalje. Avstrijski in angleški interesi. Iz londonskega pisma nemškim konservativnim novinam, posnemljemo sledeče temeljite navode: „Cela moč angleške drŽave je v tem, da dobiva Bama industrijalen dobiček iz orijenta. Ako bi jej hotela katera druga vlast po svojem vplivu ta monopol kratiti v Aziji ali v Turčiji, devala bi b tem v nevarnost angleško moč, celo angleško eksistenco. Nemire, ki so jih delavci v Lancashire napravljali, je kontinentalno časopisje ze^adi zmešnjav na iztoku malo opazovalo. In vendar si upam trditi, da so bili ti nemiri večje notranje važnosti, nego celo diplomatično šahovanje mej Peterburgom in Londonom, ker ravno ti bolj določno kažejo, nego vsaka drnga nota, kaj mora Angleška hoteti. r Ako bi Angleži Turčijo izgubili kot kraj. kjer bo doslej trževali, in bi jo jim odvzela Rusija in Avstrija, ako bi se zatrl angleški politični, torej celotno skoraj trgovski vpliv v Aziji, potem na Angleškem doma takoj nastane socijalna revolucija, — to sve-dočijo relativno nevažni dogodjaji v Lancashire. „Turska vojska, propala moč Azije, ka tera zavoljo hudega pritiska za dobiček od angleške strani, ne porablja več mnogo, lakota v Indiji in Kini so prouzročili, da se angleški pridelki več tako ne prodajejo, zato so se cene znižale; fabrikanti, kot močnejša stranka to uporabljajo v škodo delavcev. Ti pa, ki bo od leta do leta se nadejali zboljšanja svojega stanja, doživeli so, da se jim je plača za 10 odstotkov znižala, in zdaj jim je nemogoče sebe, svoje žene in otroke le slabotno preživeti. „To je gnalo tedaj Anglijo v iztočnem vprašanji v akcijo stopiti. Ali pa ima A v 8trija v svoj h opravičenih interesih uzrokov da bi to akcijo podpirala? Hoče li svojo krv zato prolivati, da bi Angleškej njen trgovski in gospodarski monopol utrdila? Kdo jej je porok, da je Angleška ne bode na cedilu pustila, kakor hitro bi svoje cilje dosegla? Se nij uže zdaj bati, da jo je Angleška uže zdaj preveč od Rusije odvrnila, in da ne sedi uže kakor leta 1856. mej dvema stoloma? K napadu na nemškega cesarja. Iz Berlina se telegrafira 4. junija: Včeraj je bilo pri uredništvu socijalno demokratičnega glasila „Berliner F. Pr.u hišno preis-kavanje po papirjih Nobilingovih. Nič se nij našlo. Tudi se nij nič našlo pri preiskavanji stanovanj vseh Bocijalističnih vodij. — Nobiling je prej v Draždanih učil se sreljati in je rekel: Vsak samomorec je neumen, kateri prej jednega „velicega" soboj ne vzame. Socijalisti v Draždanih so to sami povedali policiji. — Ko je Nobiling slišal o HoJlovem napadu rekel je himej dekli: liti del je slab strelec; še drugi morajo priti, potem pride republika. — Pri Nobilingovej ljubici so našli nekaj fotografij, ki bodo morda izdale njegove zaveznike. — V nedeljo je dobil Nobiling pismo iz Londona, katero popisuje Bocijal-demokratične dem03tracije pred palačo nemškega poslanstva. Videti je, da je bil Nobiling tudi a socijalisti druzih dežel t zvezi. — Nobiling se je, kakor znano sam mislil ustreliti, a se nij do smrti zadel. Zdravniki mu nameravajo krogle iz gla»e izrezati, a nijso jedine misli o njegovem stanji. Dozdaj nij bil zmožen, da bi ga bili izprašali. — „Nord. AUg. Ztg." pravi: Iz zmešniave množic novic ie le toliko gotovo, da je Nobiling od kraja tajil svojo zvezo s socijalnimi demokrati, kasneje pa povedal, da je nalog na njega p al vsled dogovora, da ima cesarja usmrtiti. Sokrivcev imenovati nij hotel ali pa ne mogel. — Docent P a s c h e iz IIillo priob-fcuje v „Post", da je Nobiling uže kot študent imel socijalno demokratične nazore in so gA kot petrolista in komunarda zasmehovali. Nasledki tega napada se bodo kmalu pokazali : silna reakcija in zatiranje svobode pploh. Bismarkova „Nordd. AUg. Ztg.u piše uže o tem smislu in pravi: „Nemci more svojega cesarja, 82 letnega, od Riga tako dolgo in tiko milostno občuvane<»a! S to sramotno rude-čico n4 lici stoji d ene s (nemški) n a r od pred bolniško posteljo starega cesarja, na katero ga je vergla prokleta morilčeva roka. Da li te izredne razmere ne terjajo brzo izrednih naredeb, naj se denes ne preiskuje. Narod ima pravo, da se državni voz zopet v trden tir spravi, da se odločno in temeljito, ne glede na popularnost te ali one naredbe postopa zoper bolezenskim prikaznim nanašem državnem telesu. Doba polovičnostij je menda minola. V inostranstvu, kjer so le naši najzagrizenejši sovražniki z ostrovidno-stjo sovraštva opazili razdor, v kateri je bil od Btranskarske Btrasti razdejan, in od brezvestnih agitatorjev zapeljan narod padel, za-strmeli bo bili silno, ko so čuli, da je zločinska roka 11. maja vzdignila se zoper glavo onega kneza, ki ima vse, kar bi mu moralo ljubezen in spoštovanje vsaoega Nemca zagotoviti. Kaj poreče svet denes; ko bode čuT, da je isti zločin ponavljan bil od omikanega človeka!" Politični razgled. V Ljubljani 6. junija. V avstvijskej delegaciji je 4. t. m. predsednik Trautmansdorf najprej izrazil svoja čutila obžalovanja o strašnem činu v Berlinu da so Turki pošteneji in pravdoljubiveji nego Bolgari. Podrobno spuščati se v razpavo o bolgarskem hajduštvu g. Rosena mi nikoli nijemo bili namenjeni. No i privedenih obščih toček, menimo, bode dovelj, da bi čitatelj mogel razvideti, ka je nemški diplomat v piko Petru Amijenskemu dvinol celo križansko vojsko proti Dolga rom in še proti nekemu. — V sedanjih časih govoriti o Bolgarih, in ne govoriti itak o Rusih, je skoraj nemogoče. Osoda Bolgarije je krepče zvezano z osodo Rusije, nego bi kdo na prvi hip pomislil. I tako, kakor bi neki brcuol tudi Rusijo? Bog visoko, a car daleko, pravi idska poslovica. No, mi uže znamo, ka g. Rosen v sredstvih nij jako izbirčen. Prapor slovanstva na kol, in hajd proti svetej Moskvi, kjer narodi se po novejših Elijah strašni zmaj! I za to malenkost lepa hvala! Napisal je cel traktat o Bolgarih; a o vojski, ka- tera se je vodila so strašnimi žrtvami za nje in za njih severne brate Ruse, in pri tem v istem času, ko se je knjiga redila k tisku in se tiskala, ni jedne besede nij zinol! Če bi bil nas za vsem prezrl, bilo bi nam, se ve da, dosta težje pri srcu, nego nam je, da emo dobili i mi svojo brco, če tudi s „panslavizmom". Morebiti porečete : Bolgarsko hajduštvo, Moskva, pansla-vizem! Kako neki zjediniti vse te čudno raz lične pojme?! Vidite, po koranu g. Rosena tako: Rusija je tirala do 1857. leta na jugu verBko politiko. Omenjenega leta očutila se je na razvalinah, katere jej je prigotovil ves evropski zapad. Verska misija je svoj blesk izgubila, v zameno poprijela se je narodne ideje. Do iste dobe bil je v Bolgariji, in sploh v Turčiji, zlati vek blagostanja, ko naenkrat vrag človeštva-Rusija pošilja tisoče svojih agentov v obljubljeno deželo-Tur I čijo. Glavna opora Rusije v njenem jprestopnem delu bili so hajduki bol- garske narodnosti. Četrtoklasniki smeje se nad Ovidovimi metamorfozami. A nemški učenjak-diplomat nam celo čisto resno pripoveduje, kako bo hajduki, katere je tako kategorično objavil pred nekolikimi minutami za roparje zakletega in prostega zakala, naenkrat postali pripovedniki največje ideje devetnajstega veka, ideje narodne! llerr Rosen, das ist woll der groiste von allen Biiren, die Sie naiven Lesern Ihres Buches anzubinden beabsichtigten. Če se kdo prebrisano, no strašno zlaže komu, Gornje-SttvinjČani pravijo, k a mu je zadal turškega šnofovca. Knjiga gosp. Rosena, o katerej sem nekoliko spregovoril, je prepolnena tacega turškega duhana. V Rusiji, meseca maja 1878. B. B. Tvorcćv. 2 zahvalo Bogu, da je odvrnil večjo nesrečo, zbornica je v znamenje priglašenia vstala. Totem je jud Karan d a interpeliral vlado, kaj misli storiti za hrambo jurtov v Rumuniji, kateri baje pred Rumunci veliko trpe. An-drassy je dejal, da je vlada zmirom delala v mejah državopravnih razmer za ravnopravnost judov v Rumuniji, in da bode tudi na kongresu za to potegnila se. — Poljak Dunajevski je govoril o orijentalnej politiki, razkladal svoj poljski strah pred Rusijo in zahteval ..ozira na Poljake" in da naj se kongres zmeni za -narode, ki pod Rusijo žive\ Ogerska delegacija je dovolila v seji 4. t. m. 550.000 za bosenske begunce z resolucijo, naj bode ta svota zadnia. Wtrv>nt*Ue, novine poročajo, da je generalna komanda za vojaško granico sklenila zarad mnozih zločinov, ki jih počenjajo sestradani in demoralizirani bosenski begunci, uvesti na bosenski meji hitri ali preki sod. — Vsem beguncem se je orožje odvzelo. Radikalna pomoč bi bila le: Bosno vzeti in begunce na njih dom k delu spraviti. Vimiilt* države. Ituskn vladna „Agence" potrjuje, da so eignatarne velevlasti dobile vabilo na kongres 13. junija v Berlin in pravi: Navzočnost načelnikov vlad in duh, ki je videti, da bode -v kongresu prevladal, dajejo upanje, da se bode orijentalno vpraša nj e poBvojih velikih straneh, a ne po malih tekmovanjih in zavistnostih merilo in obravnavalo tako, da bode občni mir nastal in se spo-razumljenje doseglo. Na li>ntft-vsu bodo zastopali Rusijo: knez Gorčakov (ki je zdaj uže toliko okreval), grof Šuvalov in g. Oubril; Anglijo: lord Beaconsfield, lord Odo Russel; Francosko: minister "VVaddington, poslanik St. Vallier; Italijo: Corti, grof Launav; Turčijo: Savfet paša in Elhem paša; Nemčijo: Bismark, državni minister Biilov in še nekdo tretji, Avstrijo: grof Andrassv, grof C a r o l y in baron II a y m e r l e. Protokol in bureau bode vodil skrivni svetovalec Radovitz, za drugo osobje se še ne ve. — Dali pa bode kongres res mir naredil ali ne, kdo bi trditi mogel? Gotovo je, da mnogo diplomatov tja pride, ki ne vedo prav, kaj bi radi. Rusija pač ve, ali ima premnogo protivnikov. itn nt ti it s kn vlada še vedno ponavlja svoj „ trdni" sklep, da ne bode pustila, da bi se ruski del njene Besarabije zopet z Rusijo združil. — Mar mislijo rumunski boljari z Rusijo na svojo pest vojsko začeti? Mtli!i: G. M. K. v Plmini. VbIoiI vafiegii vprašanju smo na tukajšnjej pošti po-izvedeli, da. so morajo vsa denarna pisma, tedaj tudi taka, ki so bila na pošti odprta oddana, sprejemniku na. dom donašati, in da ima le na njegovo xaktovanjo pismen os počakati, ('a sprejemnik pismo odpre iu donar preštoje. Nasprotne postave nij. i&m bol nisi moč in zdravje brez lek In brez stroškov po izvrstni Sevalen ilu fiarrr SO let nie Je alj boleni, ki ki Je ae MU oidra rila ta prijetna adravilna hrana, pri odraeeonih i otrocih bre* medicin in stroikov; idravi vse bolein v iolodou, na ftivoih, dalje prane, i na jetrah; iloz- , l naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, uopre Davljenje, caprtje, pre hlajenje, nespauje, slabosti, zlat«, lilo, vodenico, mrzlico, vrto^lavje, silenjo krvi v glavo innienje v uiebib, slabosti in blevanjo pn nosečih. t vi no«t, diabet, txganje, snuj sanje, bledičico in pre-aiajenje; posebuo se priporoča za dojonoe in jo bolje, n igo dojnioino mleko. — lxkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spn ■evala profesorja Dr. VVurzerja, g. V. V. Beueka, pr* t'-»•pnlicnh rvj $>ol fant* | jrold. 60 kr.,. 1 fjict 3 g.!d c-0 kr., •• i. T QT>I| sli iti '.5i»-..-.:-.->j f ?ai< irM 48 Uut % gl. 50Jr.r., f urjuia z*. 120 ms l) /L Pf Ji]e: Dn 1t*rry h 0.>iap. na I>ta i^l, Wa4J>^ ClMsMpMMtj -i, kakor v 7*41 osestDi pri iobiiii-lesarjih ta «|;i3'j«:jvL'J.i tr-*1:7Cth: ttldl mpoiii^ja in-tAjska tiiSa na vso kr-je vo poiciu.i ukaza ali poTzeitjih. V !L34abI5#»2ai Bd Szkff. J. 3vob oda, lekv pri .-».1 \\na orlu", v RebJ pri lofctrja J. P roda m n, v Celovcu pri lokarju B.m »aoherju, 7 Bpljetn pri ink^rju Alj i i o viču, v Tratu pri lakiiTju Jakobu lleiiavallo, pri dro^ristu P. Bocca in J. HimeHn * %M - ■ — . W p 1 . a> a ~> — *T3 — —• o p- -! o w U o. o« c 5j zi. I '%. £ I Pa 1 s ' BO ~ o cz' ■ 3 K 5 I i B 2 C/2 ti o I I 3 Umrath & Comp. v Pragi, ±a/bril£3,:n.tl polje*■«-;■/>/««"•«*# in f'a'anko. Zaloga in zastopništvo je pri J. Debevcu v Ljubljani. IzdateJj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".