9. številka.
I Ljnbljiii. v pritk, IZ. Mi MIZ.
ALV. IttO.
»Slovenski Narod* ve?j;c
v Ljubljani na dom dostavi jen: celo leto -  ......  K 24'—
ool 'eta . ^. . * . , , 12"— ćetrt leta    - -      - -  .   „   6*—
m mesec   .......   ,   'i*—
upnivni&ivu prejema«
cek> leto . pol leta . četrt leta na mesec
• U -
. 550 . 1*90
Dopisi naj se rranktrajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št, 5 (v pritličju levol, telefoa št. 34.
Iaka|a vsak dan zvečer izvzemal nedelie te
Inserati veljajo:   >eterostopna petit vrsta za enkrat t>o 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat sli večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vm. Poslano vrsta 20 vin. Pri vetjih insereijah no dogovora. Uoravn&tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati fW. to je administrativne stvari.
_ /osamama številka velja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vnoslatve naročnine S2 ne orira. narodna tiskarna" telefon št. S5.
.Slovenski Narod* velja po pošti
za Avstro-Ogisko:
celo leto....... K 2or—
pol leta . . • m * • * * 13*—
četrt leta    • , 6*50
na mesec . ?.  .  . m 2*30
za Nemčijo:
celo leto....... K 28"—
za Ameriko m vse drage dežele:
celo leto ...      ... K 30»—
Vprašanjem *>iede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ari znamka. Upravništvo: Knaflova nlioa št- 5 ("spodaj, dvorišče levo), telefon št.£5
Volitve v tpgovsiio in obrtno zbornico.
Te dni se imajo raspisati volitve v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko. Dasi se torej dosedaj ni niti Nedelo, kateri dan bodo te volitve vendar je volilna borba že par tednov v polnem tekn. kar izpričuje, da bo le-u>s lx>j za posest te korporacije hujši in ljutejši. kakor je bil preje.
Trgovska in obrtna zbornica je M<to sladko jabolko, po katerem že
na stezajo pohlepne svoje roke klerikalci. Toda desetletja je bi! nji-hov trud zaman, dasi so storili vse, kar je bilo v njibovib močeh.
Ko so uvideli, da z običajnimi sredstvi ne morejo doseči ničesar, so posegli po orožju, ki se ga sicer poslužujejo samo politični desperaterji,, no orožju navadne goljufije in prostega sleparstva.
Kregar in Stefe sta, kakor s*1 ev-femistično pravi, »korigirala srečo« klerikalne stranke pri zadujih volitvah ter s to »korekturo« povzročila, da je število klerikalnih svetnikov v vhomiei naraslo, s čimer je poskočil rudi vpliv klerikalne delegacije, ki je bila preje pravi quantite negligeable v zbornici.
A ne sanic »korigirana^•. marveč ludi prava sreča je bila klerikalcem mila: umrla sta dva napredna zbornična svetnika in po statutu sta prišla na njiju mesto dva klerikalca.
Ta dvojna sreča -— v sleparstva in v naključju je klerikalee silno osokolila, zato računajo z gotovostjo, da um bo trgovska in obrtna zbornica pri sedanjih volitvah končno vendar* le padla kot zrelo jabolko v naročje.
Nadejamo se, da dehajo ta račun ^»tpz krčma rja, to je brez naših zavednih trgovcev in obrtnikov.
Vkljub femu, da smo prepričani n jrioboko u ver jen i. da bodo naši obrtniki »n trgovej z vso odločnostjo «dbili naskok klerika'nc mafije — tv-v fem, kar sta izvršila pri zadnjih volitvah Krecrar in Stefe, se pač klerikalcev ne da primerneje označiti na svoj sfano-vski parlament, vendar se nam 7di potrebno, da še posrbe poudarjamo veliko važnost trgovske zbornice in sedanjih volitev za na-mrjno-napredno stranko vobee in za trjrovee in obrtnike še posebe.
Velevažna je trgovska in obrtna zbornica v prvi vrsti kot zastopnica in zaščitniea interesov obrtniškega in trgovskega stanu. Toda to svojo važnost pa izgubi ta korporacija v tistem trenotku, ko se posreči v njo priti elementom, ki so jim koristi in interesi trgovskega   ]n obrtniškega
stanu docela tuji in ki so v zbornici zgolj eksponenti trgovcem in obrtnikom noferično sovražne klerikalne politike. Da pe je klerikalna politika
v načel«' Otna interesom trgov-
cev in obrtnikov, bi bilo pač odveč še ] osebe dokazovati.
Dovoli je, ako opozorimo na svo-jeoasno gonjo proti trgovcem in obrtnikom, ko je klerikalna slrauka snovala po deželi konsumna društva, ki niso imela drugega namena, kakor gmotno uničiti vse male tr&ovee in obrtnike.
V tistih za trgovce in obrtnike težkih časih je bila narodno . napredna stranka edina, ki jim je krepko staJa ob strani ter jih požrtvovalno podpirala v njihovem neenakem boju za eksistenco proti mogočnemu sovražniku.
In delu ter napore napredne stranke je pripisovati, da si je kleri-kalni sovrag v tej borbi koniuo zlomil zobe in da so sla rakom žvižgat konsumna društva, dočim so trgovci ni obrtniki šli večinoma okrepljeni in ojačeni iz tega boja.
Ljuta ta borba, ki jo je vodila narodno - napredna stranka za obstoj in za koristi trgovskega in obrtneira stanu, ter jo končala s popolno zmago na vsi erti, je pač še vsakemu trgovcu .še v živem spornimi.
Zato smo prepričani, da ne bo niti ene^Tii /avedneea trgovca in obrtnika, ki bi ne bil v dno svojega sre£ uverjen. da je edina resnična prijateljica, zagovornica in zaščitniea trgovskega in obrtnega stanu narodno - napredna stranka.
Zategadelj bo vsak pošten slovenski trgovec in obrtnik, ki ima še količkaj stanovskega ponosa v sebi, pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico šel v boj za tiste kandidate iz njihove srede, ki jih priporoča edina trgovcem in obrtnikom orijazna. I in naklonjena stranka — narodno-napredna stranka.
Kakor je trgovska in obrtna zborniea velike važnosti v stanov-skem ozira, tako je važna tudi v političnem Doeriedu, ker ima pravico, da voli dva poslanca v dežel m zbor.
T'mljivo je torej, da zastavljajo klerikalca vse svoje moči, rja bi dobili v svoje roke tudi to kornoraci-jo, ker bi s tem svojo neznatno večino v deželni zbornici pomni žili za dva erla<a, kar bi njihovo ž*- dokaj omajano stališče v deželi mogočno cjačilo.
Toda ne motimo se, ako trduuo. -'a jim ne gre toliko za pridobi te v dveh novih poslancev, kakor za nove denarne vire, s katerimi bi lahko v slučaju zma^e razpolagali na korist svoje stranke.
listek.
nienzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman.
išpisal Edward Lvtton - Bul ver. Prva knjiga.
(Dalje.)
Navzlic množini različnih plemen, bivajočih prisiljeno v stolnem * -ta Cezarjev, si je rimsko prebi-stvo ohranilo pretiran pojem o Svoji nadvladi nad ostalim svetom; izneverilo se je bilo jeklenim krepostim republike, imelo pa še vedno oporno, trdovratno silovitost, neločljivo svojstvo plebejcev starega fona. Odlični ki so se med to divjo, i r i kakor ne hrabro drhal jo vzdrževati manj kot ostnmmni tirani, ka-•<or kot neusmiljeni banditje. Zaman
'* se papeži borili proti tem ne-ukioijjivim, strogim patricijem. Njihovo dostojanstvo je bilo zasme-l'^nno, njihovim ukazom je bilo jdjiibovano in papeži, ki so vso osta-
«• Kvropo strahovali, so bivali kot vedno ogroženi jetniki v Vatikanu. ' Kernintrideset let prod dogodki, ki
\ jih nameravam popisati, jc prestol sv. Petra zasedel Francoz pod imenom Klement V. in novi papež .je bolj iz prevdarnosti kakor iz hrabrosti zamenjal prebivanje v Rimu z mirnim prebivanjem v Avignonu; tako je bohotno mesto inozemske orovince postalo dvor rimskega papeža in prestol    kristijanske cerkve.
Oproščena ovir, ki jih je papeževa navzočnost vsaj imenoma delala, ri\ imela plemiška moč razen lastna volje in medsebojne ljubosumnosti in razprtij pravzaprav nobene meje vee. Čeprav so se plemiči osnielili izvajati s j>omočjo pravljičnih rod-mnekih registrov svoj izvor od starih Rimljanov, so bili večinoma vendar sinovi drznih severnih barbarov, in bolj omadeževani po italijanski lokav ost i kakor po nagnenju do domovine so si ohranili svojih Uljih prednikov zaničevanje do zavoje-vane dežele in izpridenega ljudstva, bočini se je ostala Italija, zlasti Flo-renea, Benetke in Milan, vse bolj približevala civilizaciji in umetno-sti drugih evropskih držav, so Rimljani bolj nazadovali kakor pa napredovali; niso imeli ne dobrih zakonov, ne obrtnisKe marljivosti; tuji viteškemu nastopu bojevitega kakor krepostnim miroljubnega naroda, so
Trgovska in obrtna zbornica je Korporacija, ki razpolaga s. bogatimi sredstvi.
Ker pa klerikalci pred vsem časte boga Pobasaj, se jim seveda cede si ine v prvi vrsti po blagajni trgov-ske in obrtne zbornice.
Trgovska in obrtna žarnica je tekom časa nakupičila že lep zaklad za ustanovitev trgovske akademije % Izubijani.
In ta zaklad ji' cilj in smoter \seh klerikalnih želja in nad.
Znano je, kaj so klerikalci storili i deželnim vseučiliskim zakladom.
750.<KM) kron, kolikor je /.našal ta fond, so enostavno pobasali v svojo malho ter jih vrgli v nenasitno žrelo falitne svoje »Zadružne »veze«.
I u stavimo sto proti eni, «1» bodo prav tako pobasali tudi fond m ustanovitev trgovske akademjie v Ljubljani, ako se jim posreči si Izvo-jevati večino v trgovski in obrtni zbornici!
Za to pravimo: Komur izmed trgovcev in obrtnikov so pri srcu stanovski interesi, kdor neče, da bi dohodki in razni prištedeni fondi t« edine od klerikalnega deželnega odbora popolnoma neodvisne korporacije ne izginjali v nenasitno klerikalno bisago, ta bo zastavil vse svoje moči. da pridejo v trgovsko zbornico možje, ki jih priporoča narodno-napredna stranka in k! s svojim značajem in z vsem svojim javnim delovanjem dajejo dovolj jamstva, da br>dn vse svoje sile posvetili delu za hlajror in koristi svojih volileev-ohrtnikov in trgovcev!
\a delo tedaj, ker   resnobni so
a no vi
Nemške volitve.
Dunaj. 11. januarja.
Na Nemškem imajo jutri volitve. Volilni boj je srdit, ker jc njegova cena velika. V" narodno skoraj enotni nemšiki državi igrajo velika ga-imdarska. knlturna in socijalna vprašanja povsem drugačno vlogo, kakor pri nas. V Avstriji nam križi in težave narodnega boja ne puste obračati oči na velike ceste državne politike, avstrijski volilec je po svoji več'oi politično premalo naohražen, da bi ga v volilnem boju mogla razgreti velika koukretna cresla, katera danes gibajo s to tisoče nemških volit cev. Splošna in enaka volilna pravica, ki jo je uvedla nemška ustava že 1. 1871 v sosednji državi ni imela onih deloma obžalovanja vrednih posledic, kakor pri nas: ker je bila
imeli še vedno smisel in hrepenenje po svobodi in še vedno so poskušali z divjimi in obupnimi boji ohraniti Rimn ime »prestolnica sveta«. V zrdnjih dveh stoletjih so doživeli raz-1'čne prevrate, kratke, dostikrat krvave a vedno brezuspešne. 8e vedno jih je vabil sen ljudskega gospodova. Vsak izmed trinajstih mastnih delov je imenoval svojega poglavarja in zborovanja teh oblastvemkov, 'i lenovanih caporioni, so imeia v teoriji pomen, za katerega uveljav-Ijenje niso imela ne poguma ne moči. Še se je čulo ponovno imenovanje senator, a v tistih časih je bila ta oblast izročena dvema aH trem možem, ki so jih časih izbrali papt'ži, časih pa plemiči. S tem je bil združen ugled, ki navidezno ni imel meie* bila je to najvišja diktatura ali smešna komedija, kolikor je pač vsakokratni oblastnik imel moči uveljaviti sprejeto dostojanstvo. Podeljeno je b»k> vedno le plemičem in samo plemiči so uganjali vse nasilnosti. Će m je kdaj javno delila pravica, &o obravnavali samo o zasebnih prepirih in napravljanje javnega reda ni bih; uič drugega, kakor izvršitev maščevalnih načrtov.
S prezidavo palač a- knežje gradove in utrdbe, s posvedooovaiijem
podeljena politično izobraženejšemu prebivalstvu in ker manjkajo nemškemu državnemu zboru gotovi vplivi, ki so se ix>kazali v avstrijskem parlamentu za toli pogubne.
Predvsem je problem majoriteto v minskem državnem zl>oru mnogo enostavnejši nego pri nas. Stranke se delijo kulturno in gospodarsko ne pa nacijonalno ((20 poljskih mandatov na tem ne spremeni ničesar) i u čeravno se tudi Nemčija ne more ponašati i dualizmom angleškega pnrlnTnenta. so nj<ne parlamentarne rasmere vendarle vedno tako urejene, da pomenja hoj za večino v drža vnem zboru vedno tudi boj za popolnoma določene takorekoč progra-matično začrtane smeri državne politike.
Od Bismarckovih časov sem .je nemška politika v gospodarskem ozi-ru carinsko - varstvena v kultnrnem in socijalnem že dolgo desetletja konzervativna, v narodnem ekspanzivna. Ohraniti dosedanje agrarne smeri, vzdržati visoke carine na uvoz tujih zlasti poljedelskih pridelkov, obvarovati nemškemu ljudstvu toli h va-lisano »duševno disciplino«, retardirati kolikor možno stremljenje najširših mas po izpopolnjen ju socijalne oskrbe, ščititi premožne pred žrtvami za državo ter nalagati vso težo državnih financ na gospodarsko slabotnejše. pospeševati nemškonaci-jonalni šovinizem in njegovo sredstvo, armado in mornarico, to so cilji in naloge, katerim je služila dosedanja večina, zvana črno - modri blok, koalicija klerikalnega centra z agrarnimi konservativci. Odpor proti konservativni politiki nemške države, na kulturnem, gospodarskem in socijalnem poljn, ter proti radikalizmu militarističnih stremljenj v nemškem narodu ni bil vedno tako velik, kakor bi bilo sklepati iz števila naprednih mandatarjev. Takozv. nacijonalno - liberalna struja je stala vedno bolj na desnici, kakor na levici in odločno napredno - demokratični program so zastopale izmed meščanskih strank le takzv. svobodomiselne frakcije, katerih duševni vodja je znani socijalni politik Nanju ann.
V predzadnji le^ri.slatumi periodi jako silna socijalna demokracija je bila 1. 1907 decimirana. Značilno za razpoloženje nemškega ljudstva pa je, da so njeni mandati v raznih nadomestnih volitvah naraščali in da se ji je kmalu zopet posrečilo prekoračiti polsto mandatov. Tudi v na-oijonalnoliberalni struji se je baš v zadnjih letih čim dalje bolj ojačila odločno napredna stran in tako se more reči, da jc na besedi »von Bas-
sermann bis Bebel« (Bassermann je voditelj nac. lib., Bebel predstavlja skrajno levo krilo, soc. demokracije mnogo resnice vsaj v kolikor je s tem označena opozicija proti neome jenemu gospodstvu črno - modrega bloka.
Nemške državnozborske volitvr bodo odločilne, zlasti v dveh smereh: ojačenje naprednih strank bo ojačilr boj za spremembo gospodarske poli tike v   smislu   večjega približanja svobodnotrgovskim    principom, tet merodajno vplivalo na   notranjo finančno politiko.   Nemčija potrebuje za silno naraščajoče državne naloge novih davčnih virov; sedanja večina pa hoče izročiti tisku baš najširše in najsi a hotne jše sloje, katerim    bi ec naj naložili novi   indirektni davki Od napredne strani se je mnogo bojevalo za uvedbo primerno progre-sivnega davka na de^čine, toda za man.     Po besedah konservativnega voditelja barona Hevdebranda so si cer pruski junkerji pripravljeni žrtvovati domovini »kri in imetje«, to da uvedbo davka na dedščine perho rescirajo kot grdo — pomanjkanje pijetete napram umrlim! Dosedanji črno - modri blok pa. je tudi zaščitnik onih šovinističnih ekspanzivnih idej, o katerih je svet poučila velika marokanska debata v nemškem parif^ mentn.
Napredne stranke smatrajo V4tf te pojave, za razvoj držjive nevan>e, hočejo svobodnejši razvoj industrije in trgovine, od katerega upajo, da bo znatno zvišal gospodarski nivo meščanstva, delavstva in sploh vseh pridobivajočih stanov, želijo pravično razdelitev davčnih bremen, t rez no zunanjo politiko, pa tem svobod nejši notranji kulturni in socijalni napredek.
Ni dvoma, da postaja nemško volilstvo njihovim idejam vedno prv stopnejše. Centru m in pa agTami konservatizem bodeta znatno zgubila. Zlasti bo trpel klerikalizem, kate-j rega ozke zveze z Vatikanom je tako senzacijo na 1 no odkrila nedavna 1a.t-vina (tako pravijo klerikalci) tajnih dokumentov iz arhiva nltramontan-sko »Kolnisebe Volkszeitung«, Stremljenja naprednih krogov vstvari ti med strankami levice veliki enotni volilni kompromis se niso posrečila. Nemška vlada je izdala oficijelno volilno parolo proti socijalni demokraciji in želji merodajnih krogov se nacijonalni liberalci niso upali upreti. Tudi oni vidijo v soc. de-moratih sovražnike države in značilna je Bassermannova volilna beseda: Nasprotnik je na desni, sovražnik na levi. Tako so si napredne stranke same otežkočile boj in si vzele zmago iz rok: Oslabile bodo blok, toda uni-
svoje neodvisnosti od oblasti in od zakona, z gradnjo trdnjav in zahtavanjem predpravie v podedovanem področju cerkve, si je rimsko plemstvo zagotovilo svoje stališče, a še večje sovraštvo si je nakopalo z najemanjem tujih vojaških čet, zlasti Nemcev. Ti so bili bolj vajeni reda, v službi bolj pokorni in v rabi orožja bolje izvežbani od najsvobodnej-šega Italijana onega časa. Tako je združilo plemstvo v svojih rokah sodno in vojaško oblast, a ne v varstvo, marveč na pogubo Rima. Med
najmogočnejše teh p le m i cev so spadali Orsiniji in Colonni; brez prestanka so trajali ti podedujoči se spori in vteak dan je bil priča nasledkov teh brezi>ostavnih razmer, krvo-prelitja, odpeljevauj in požarov. Petra reovo prilizovali je ali naklon jen je, kateremu so novejši zgodovinarji le preradi verjeli, pripisuje Colonnom zlasti onega časa, o katerem govorimo, nežnočutnost in dostojanstvenost, ki jim ni bila lastna. Nasilstva, goljufija, umor, umazana lakomnost pri javnih uradih, ki so jih upravljali, prešerno zatiranje someščanov in strahopetno klečeplastvo pred mogočnejšimi, to so glavne poteze značaja prve rimske rodovine. Toda, bogatejši kakor drugi  plemiči, so
bili ošabnejši in morda tudi razumnejši; njihovemu ponosu je laskale še to, da so bili pokrovitelji umetnosti, v katerih pa sami niso mogli nikdar doseči izvežbanosti. Od teh neštevilnih zatiralcev so se rimski meščanje % ljutim in nestrpnim obžalovanjem obračali k svojim negotovim in nejasnim nazorom o nekdanji svobodi in velikosti. Zamenjavali so čase cesarstva s časi republike in smatrali tevtonskega cesarja, ki je bil izvoljen onkraj Alp, a jc cesarski naslov prejel ml Rimljanov, za odpadnika od zaupane mu postavne oblasti in njegove prave domovi-ne, živeč v zmoti, da bi poiskala svo boda in pravica zopet svoje naravno zavetišče pod oživljeno nadvlado rimskega ljudstva, če bi cesar in papež stanovala ▼ Rimu.
Odsotnost papeža in papežev 4-ga dvora je posoeževala obubožauje meščanov, a morali so še več trpeti vsled plenjenja mnogoštevilnih ne prizanesljivih razbojniških tolp, ki so preplavljale Romagno, zapirale vse javne ceste in ki jih je časi]., zdaj skrivaj, zdaj očitno, ščitilo plemstvo, ki je pogostoma svoje bi*u-ditske posadke izmeri njih rek m tiral o*
Dalje prihodnjič^
čiri ga ne bodo moglo. Pač računajo
napredni optimisti, da zraste opozicija vsaj za 50 glasov (od katerih jih -jpa.it> soc. demokrati pridobiti trideset) — toda bojevati te jim je s trdnimi nasprotniki, ki vrhu tega pridigajo, da so edini pravi vzdrževate* Ijr moči in sile nemške domovine.
Že prihodnje ure pokažejo sliko novega nemškega parlamenta.
Italijansko - turška vojna.
Milan, 11. januarja. Kakor poročajo iz Neapolja, pripravljajo lam vkrcanje nove ekspedicijske armade, broječe 30.000 mož. Nova ek-Hpedicijska armada bo obstojala iz petih pešpolkov, enega bersaljerske« ga polka, enega polka alpskih lovcev in iz oddelkov artilerije in kavaie-rije.
Rim,   11. januarja. Torpedna
Oolna »Cigno« in »Cassiopea« sta bombardirala Bu Keramese, dvajset kilometrov vzhodno od Snare, ter pregnala ondotne čete.
Štajersko.
Štajerski deželni zbor najbrže se
ne bo razpuščen. Graška »Tagespost« potrjuje domnevanje našega dopisnika, da najbrže štajerski deželni zbor za sedaj še ne bo razpuščen. List pravi, da si tega za sedaj ne žele nemški klerikalci zaradi krize v lastnem taboru. Krščansko-socijalna »kupina Pantz-Neunteuflova hoče baš na dan otvoritve štajerskega de-.4* I nega zbora ustanoviti svojo lastno stranko, ki se bo v prvi vrsti vojskovala proti Hagenhoferju in njegovi Konservativni stranki. K novi stranki mislita pristopiti tudi deželna poslanca Schwab in Kanzler, katera e»ta bila doslej v skupnem nemško-klerikalnem Hagenhoferjevem klubu. Zato je umevno, da si nemški kle-ikalei za sedaj ne žele novih volitev 3U da bodo celo pomagali nemškim nacijonalcem pri sanaciji desolatnih unanenih razmer štajerske dežele. Ta preobrat v nemško - klerikalnem taboru bi pa pomen jal hud udarec za slovensko - klerikalne obstrukcijoni-ste, ki bi izgubili zaslombo in moral-ao pomoč pri nemških klerikalcih. Poleg tega hočejo nemški nacijonalei obstrukcijoniste izstradati — taktika — ki je za slovenske klerikalce sila nevarna, za našo narodno celoto pa v gospodarskem o žiru skrajno škodljiva. Glede deželnih doklad so v neinško-naeijonalnem taboru mne-?ij£u da jih ne kaže dvigniti za več ko 10%, ostanek primanjkljaja se bo pa pokril z novim posojilom In varćeva-ajeni na vseh koncih in krajih. Koga ho to varčevanje v prvi vrsti zadelo, njun ni treba praviti. To so posledice duhovite klerikalne politike v štajerskem deželnem zboru. Sedaj je tudi razvidno, zakaj noče dr. Šusteršič lati vajeti iz rok na ljubo dr. Korošcu. Kajti ta bi utegnil klerikalno politiko na Dunaju ravno tako popolno-aia zavoziti, kakor jo je v Gradcu, čttudi si do miši j uje še več kot dr. Šu-isteršiČ.
Prva seja štajerskega deželnega zbora se vrši v torek, dne 16. januarja ob 11. uri dopoldne. Na dnevnem redu je volitev dveh zapisnikarjev in 4 verifikatorjev. Razun tega vrši zaobljuba 3 novih poslancev: grofa Henrika VVoračickega (vele-posestvo), Wdlsa (kler.) in Kolleg-^erja (socij.) Odseki se bodo volili (kale v drugi seji. Deželni zbor šteje sedaj (glej izvajanja novoletne številke »Slov. Nar.«) 3 viriliste, 35 nemških nacijonalcev, 12 veleposest-
nikov, 13 Slovencev, 19 nemški* klerikalcev in 5 socijalistov.
Ii deželnega šolskega sveta. De-finitiven je postal Herman Carino v Sladkem vrha, doslej provi z. učitelj istotam. Imenovana ja def. aeitelji-ea v Artičah Mira Jarko aa def. učiteljico v Smartnem aa Pohorju. Stalno sta stopila v pokoj učiteljica Antonija Valenčič in nad učitelj Rudolf Poklič. Ustanovitev šulferaju ske šole v Vuaenici je vsel deželni šolski svet na znanje.
Občinske volitve v št. Petra na Medvedjem seln, kjer župni k uje znani klerikalni organizator F. S. Go-milšek, nikakor ne pomenjajo aa narodno stranko kakega uničujočega »poraza«. Konstatirati je pred vsem treba, da v dosedanjem občinskem odboru ni bilo kake napredne večine. Pri volitvah samih je pa bilo vkljub siloviti agitaciji g. župnika razmerje sledeče: v 3. razredu je bilo oddanih naprednih glasov 67, klerikalnih 70; a klerikalci so imeli 30 pooblastil, naprednjak! pa samo 2« V 2. razredu so dobili klerikalci povprečno 21, naprednjaki 20, v 1. razredu naprednjaki 11, klerikalci 14. Izvoljeni so bili 3 naprednjaki in 9 klerikalcev. Rezultat jasno kaže, v katerem taboru stoji večina šentpe-terskih volilcev (seveda ne volilk). Po vednih poročilih »Slov. Gosp.« o klerikalni moči v Št. Petru bi človek takega rezultata nikoli ne pričakoval, zlasti ne, ker so se morali kmetje brez vsake zunanje podpore in vodstva boriti sami proti razbori-temu župniku Gomilšku in ker ni bilo v njihovem taboru niti potrebne enotnosti. Častno spričevalo pa jim je dal vseeno župnik Gomilšek za oglom volilnega lokala: »Vidite, taki so ti hudiči!« I*roti volitvam je zaradi mnogih nepostavnosti vložen ugovor. Tako se vojskujejo napredni naši kmetje sami po deželi, aka-demično izobraženi naši pristaši pa — obupavajo in — lenarijo.
Trbovlje. Poročil se je gosp. pristav Ernest J e r a s z učiteljico gdčno. Anico G o r j u p o v o, hčerko runiškega uradnika. Bilo srečno!
Dramatično društvo v Celju vpri-zori to nedeljo, dne 14. t m. popoldne igro »Lokalna železnica« 'komedija v treh dejanjih, spisal L. Tlu>iua). Po svojem političnem ozadju in humoristični vsebini bo igra gotovo zelo ugajala. Blagajna se odpre ob 4. popoldne. Začetek je pa z ozirora na vlake točno ob pol 5. Vstopnice se prodajajo naprej v Zvezni trgovini.
Nadležen častni nd. Iz Slovenske Bistrice se nam poroča, da je tamošnje Učiteljsko društvo imenovala vsled pritiska novega predsednika, kateri v tej zadevi ni dovolil debate, častnim udom klerikalca Gr. Polanca, bivšega nadučiteljt na Creš-njevcu. Ta čin je povzročil, da je četrtina društvenikov izstopila, novinci pa niso hoteli vsi prijaviti pristopa k društvu. Nekaj več o tem v kratkem!
Podružnica narodnf»-obrambnega
društva »Branibor« v Mariboru. Štajersko namestništvo je odobrilo pravila podružnice narodno-obrambnega društva »Branibora« v Mariboru, t * «j cbčnj zbor se vrši v krat-
kem. Rodoljubi, snujte povsod: podružnice tega velevažnega obrambnega društva!
Drobne novice. Iz Celja. Neznani tatovi so vlomili v tukajšnje skladišče   južne železnice in odnesli iz njega kave, sladkorja in drus-ega j špecerijskega blaga v vrednosti 235 j kron. — Iz Trbovelj. Nekemu tu-j kajšnjemu urar ju so odnesli štirje šo-j larji 15 budilk in jih za mal denar po-prodali.   —   V   Slovenski B i -I strici se je naselil nemški odvetnik
dr. & Janeschttz. — Pobegnil je
od koroškega pešpolka it. 7 v Grad* cu pešec Valentin Astej. Doma je od Sv. Marjete na Koroškem.
Rorolko,
Koroški deželni afcor se je sešel včeraj k prvemu letošnjemu zasedanju. Deželni glavar je po običajnih pozdravih podal kratko sliko koroških razmer, ki niso posebno ugodne, posebno kar se tiče financ.
Celovški mestni svet je razpravljal v svoji zadnji seji o raznih stavbnih vprašanjih, pri katerih je prišlo večkrat do zelo hrupnih prizorov in je moral župan debato prekiniti. Za novo konjeniško vojašnico, ki je proračun jena na 1,013.000 kron, je sklenil mestni svet, da jo sezida le, če uprava armade dovoli 5% obresto-vanje kapitala ali če da druge podpore. Staro vojašnico je pripravljena mestna občina kupiti za 76.U81 kron.
Nesreča. Sin posestnika Baura-gartnerja pri Sv. Lenartu je padel pod voz, ki je bil težko obložen z dr-vmi. Voz mu je šel čez prsa in desno roko in ga je smrtnonevarno poškodoval.
Primorsko.
Deželni zbor goriški je bil otvor-jen včeraj. Navzoči so bili deželni glavar, laški liberalni in slovenski klerikalni poslanci. Vlado je zastopal namestniški svetnik Rebtk. Deželni glavar je naznanil sklepčnost deželnega zbora in naznanil, da so odložili svoje nifindate poslanci italijanske ljudske stranke: Bugatto, Faiduttl, LocatclU, Mcizlik in Piceini. Lani je odložil svoj mandat poslanec Gasser. Abstiuenco so mu naznanili oismeno poslanci dr. Franko, dr. Gregorin, Klančič in Rutar. V svojem pismu so navedli ti poslanci, da se ne bodo udeležili deželnozborskih sej v znak protesta zoper brezobzirno postopanje deželnozborske večine in osrednje vlade, ki je za manjšino in njene vo-lilce naravnost žaljivo. S tem je bila otvoritvena seja končana.
Deželni zbor je sklican na dan 15. t. m. v Trstu in ima jako obširen delavni program. Zasedanje bo trajalo 4 tedne. Med drugim bo sklepal deželni zbor tudi o vpeljavi davka od zabavnih priredb in o spremembi lovskega zakona.
Odstop mestnega svetovalca in deželnega poslanca. Ne da bi navedel vzrok, je odložil mestni svetovalec in deželni poslanec Braidotti v Trstu svoj mandat. Braidotti je bil eden najtreznejših članov večine.
Iz Šolske službe. V VII. činovni razred sta prišla profesor na ženskem učiteljišču Josip C i z e 1 in profesor na gimnaziji K. Loitler-b e r g e r, oba v Gorici.
Iz Ricmanj pri Trstu je nam poslal g. Kristijan Bogateč, vpokojeni nadučitelj in posestnik šopek krasno razcvetelih vrtnic, ki so sredi zime bujno vzcvetele na prostem na njegovem posestvu. Šopku je priložil čespljino vejico s cvetjem in popolnoma razvitim svežim sadom kot dokaz izredno mile zime, ki vlada na obalih sinje Adrije. Za prijazno pozornost iskrena hvala!
Predsednik trgovske in obrtne zbornice v Trstu, Demetrio bo, kakor poroča »Indipendente«, zaradi neke nekorektnosti moral odstopiti.
Mestnega učitelja Gab-ijelčiča. ki jc živel v Gorici v pokoju, že dalj časa pogrešajo. Njegovo obleko so dobili ob bregu Soče, njega pa je zanesla voda bržkone celo v morje ali pa v kako skalnato votlino v strugi.
Velika raastrelba v Sežani« V
kamnolomih v Sežani, kjer dobivajo kamenje za zgradbo tržaške Inke, so izvršili največjo raastrelbo te vrste. V iskopane rove so naložili 17.000 kg razstrelnega smodnika. Mine so zažgali električno. Razstrelba je odlomila od velikanske stene okoli 100.000 m* kamenja.
Tatvine na železnici. V Trstu so opasali že dalj časa, da zmanjkuje blago v vozovih, ki stoje na skladiščnih tirih. Vozovi so pravilno zaprti in plombirani, toda ko jih odpro, manjka blaga. Dalj časa so brezuspešno zasledovali tatove. Včeraj pa so v jeli družbo železniških delavcev ravno, ko so praznili en voz piva.
Maščevanje odpuščenega vajenca. Vajenec, 171etni Emil Holzin-ger, uslužben v tovarni za stroje Spangber v Trstu, je bil vsied neu-bogTjivosti odslovljen. Iz maščevanja je počakal včeraj zjutraj vodjo tovarne Preudija, ko se je ta kakor običajno peljal s kolesom v tovarno. Udaril ga je s težko palico tx> glavi. Preudit je padel in je težko poškodovan. Holzinger se je javil sam po-Iieiji.
Pariški »apač i« v Trstu. Včeraj je aretovala v kavarni »Progresso« v Trstu policija 6 Francozov, pristnih pariških »apačev«. — Pri njih so našli veliko orožja in nad 3000 kron različnega inozemskega denarja.
Goljufiva igralca. Včeraj so prijeli v Trstu 35'etnega trgovca Josipa Salzerja in 331etnega mesarja Jakoba Demarkija iz Skednja zaradi sleparske igre. Ogoljufala sta več oseb pri hazardni igri »Makao« za več nego 13.000 kron.
Čuki vlomiti in tatovi.
Kakšni elementi se zbirajo v čukarskih društvih, nam kaže tale zgodba:
V Šmarei pri Kamniku so orožniki prijeli tri fante, ki so člani on-dotnega čukarskega društva, ker so bili na sumu, da so sistematično izvrševali vlome in tatvine v ondotni mlekarni in v ondotnem katoliškem konsumnem društvu. Eden izmed aretovancev je sin tamošnjega katoliškega župana in zvestega somišljenika Eseles.
Aretovauci so svoje dejanje že priznali. Povedali so, da je eden izmed njih, ki je posebno vitek in te-nak, lazil skozi malo skrito okence v poslopje ter z vetrihi odpiral vrata dvema svojima tovarišema. Navedli so tudi mesto, kjer so svoj plen skrivali. Tam so našli orožniki zakopanih 60 kron in več predmetov, ki so jih vlomilci pokradli v konsumnem društvu. Ko se jc raznesla vest. da so imenovani Čuki aretovani. je župnik s Homca, pod čigar župnijo spadajo prijeti zločinci, tekel k orožnikom ter rotil in pestil g. orožniškega stražmeštra, naj za božjo voljo izpusti aretovanee, češ da se bodo že med sabo poravnali in vse uredili tako, kakor je prav. Na to intervencijo je stražmešter dal /upniku edino umesten odgovor: »Gospod žunnik, ali ne poznate 7. božje zapovedi?!«
Tej vesti pač ni treba nobenega omentarja, ker sama dovolj glasno in jasno govori o čukarski morali in čukarski vzgoji!
Dnevne vesti.
-f Deželni predsednik baron Schwan bo imenovan, kakor poročajo listi, za tajnega svetnika in postane s tem ekscelenca.
H- Šuklje — član gosposke zbor-! niee. Vlada je. sledeč staremu običa-
ju, predložila predsedniku gosposke
zbornice imenik onih oseb, katere namerava nasvetovati cesarju,   da jih
imenuje za* člane gosposke zbornice. Med drugimi je predlagan tudi bivši deželni glavar Šuklje.
-f Kaj pa to pomenil Spljetska
»Svoboda« piše pod naslovom »Nova nevarnost« to-le: »Poizvedeli smo iz zanesljive strani, da se med »Zadružnim savezom« v Spljetu in »Zadružne zveze« v Ljubljani vrže pogajanja V svrho, da ljubljanska zveza odstopi gpljetftkemu savezu en bloc vse svoje zadruge, katere pa bi moral savei sprejeti v onem stanju, v katerem se da neg nahajajo. Ako bi se to uresničilo, bi nastala za našo zemljo nova nevarnost z nepreglednimi posledicami. Ni dolgo tega, ko so razni listi pisali marsikaj o ljubljanski klerikalni ^Zadružni zvezi«, a tudi mi sami vemo, da gospodarstvo   te zveze ni bilo baš »skrupolozno«. Dovolj je, ako navedemo   slučaj s Povljem in Selcami na Bračn, kjer je zveza dovolila 300.000 K kredita,    sedaj pa preganja posananike.    Sicer    pa ne razumemo, zakaj bi se naj spljetski »Zadružni savez«   brigal za to, da sprejme en bloc vse zadruge ljubljanske klerikalne zveze in da stvar tako na naglo reši, dočini ni niti danes še rešil prošnje nekih zelo dobrih zadrug, da bi jih sprejel v svoje kolo. Ali hoče prav spljetski »Zadružni savez« pretvoriti Dalmacijo v Kranjsko?« — Kaj pomenja ta vest spljet-ske »Svobode«? Da bi se naši klerikalci radi umaknili iz Dalmacije, kamor so raztegnili   delokrog svojega delovanja v času, ko so proglasili načelo  gospodarskega   prodiranja na slovanski jug, češ, da jim je Slovenija že preozka. To je bilo v času pred državnozborskimi volitvami,   ko so naši klerikalci mislili, da bodo z gospodarskimi manevri politično sebi pod jarmili Dalmacijo.   Ti politični načrti so se pri volitvah izjalovili, ponesrečenim političnim načrtom pa sledi sedaj tudi fiasko na gospodarskem polju, fiasko ekspanzivne klerikalne gospodarske politike! Klerikalci so doživeli na gospodarskem bojišču v Dalmaciji popolen debacle in sedaj se vračajo k domačim pena-tom strtih peruti. Sedaj so prišli k spoznanju, da jim Slovenija vendarle še ni preozka. Bojimo se. da so to spoznanje morali drago plačati in da se vračajo sedaj k domačemu ognjišču   olajšani za težke   tisočake . - -Vsako pozno spoznanje je pač treba plačati z bridkimi skušnjami!
-f- Deželni odbor vojvodine Kranjske zaščitnik obrekovalcev. Znan blagoslovljen lažnjivee je denuncira! dragntnškega župana Mušica, da je znesek, katerega je dobil za moko, prodano (vsled drža vre podpore) po znižani ceni, porabil za ondotno gasilno društvo. Dež lni odbor kljub opetovanemu pozivu, uaj vroči osumljencu zadevni akt, do danes lepo molči ter tako igra patrona lažnjivih denuncijantov. So objektivnost skrili v farovški malhi.
-f- Promocija. Jutri, dne 13. januarja bo na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava gosp. Robert T o m š i Č, c. kr. finančni kon-ceptni praktikant v Ljubljani.
— Umrla je v Ljubljani dne 7. januarja gospica Ana Kosinova, poznana kot bivša, silno pridna razna-šalka »Slovenskega Naroda« v šent-petrskem okraju, v najlepši mladostni dobi. Rajnka je bila sestra učitelja gosp. Miroslava Kosina v Preloki na Dolenjskem. N. v m. p.!
— Karbonske skrilaste plasti so odkrili pri poglabljanju Gruberjevega jarka med Golovcem in Gradom pod Streliško ulico. Omenjeno mesto si je ogledal tudi deželni muzej. Za-
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
»Danes vam napravim precej škode, gospod Borec,« dejal je, »pa nc zamerite, tako prebito sem žejen kot suha kepa.«
»Le pij, le pij, pasji trgovec,« tolaži) ga je Borec, ki se mu je moč Anžinovega vina že poznala in ki se je zdaj potil od tega ne dosti manj Ivot prej od solnčne vročine. Tudi Ženi njegovi, Katinki se je vino nekoliko poznalo, ravno tako Sedmiču in seveda tudi Mrkaču, ki je vedno pil za tri druge. Le Justina ni kazala nobenega vpliva od vina, ker ni skoraj nič pila, ampak sramežljivo Videla poleg Mrkača, ki ji je večkrat povedal kako ljubeznivost, ki je ona navadno razumela ni, ker je bila ,'tiogoČe tudi prav velika budalost.
»Le pij, Matižar, pa še kaj za-ooj!« vspodbujal je Borec, »mi ti -omagamo vsi peti, ali ne t«
»Jaz že!« oglasila se je prva Borčevka, dočim je bilo Mrkača treba lepo prositi za cenjeno sodelovanje, predno se je udal.
Matižar je potegnil parkrat vsevprek po strunah, da so divje nehar-monično za brenčal i glasovi, na to je
pa zaigral in zapel, krem že č obraz na vse mogoče načine:
Sem v C'lov'c primarširal Na prvi kvartir, Me kelnarca praša: *>A1 s* fantič žolnirf Ce s' fantič žolnir, AP boš jedel krompir t* »O jedel b' ga ja, i        Pa 'mam štruklje doma!*-
Ker so Matižarjeve pesmi znali ; tudi drugi gostje, pomagali so peti.
Nekaj mladih ljudi, ki so preje sami j poskušali zakrožiti kakšno, je pristopilo bližje k Borčevi mizi oziroma se vsedlo kar zraven. Matižar je bil vesel tolikega kroga pevcev, zato je zapel:
Moja stara ^e grdo drži, drži, drži, Kot klešče nad mano hrešči, h rese i,
hrešči,
Fantje, bodimo dobre volje.
Dokler nas baba ne kolje,
Saj smo ledek in frej, frej, frej!
Vesel smeh je zaoril po vrtu, zakonske polovice, ki so imele ljube možičke precej pod copato, so vihale nos, tista starikasta babnica, ki se je že preje obregnila ob Mat i zarja, do berači, je pa bila od jeze kar rdeča. Matižar je opazil vse to, izpil kozarec vina in zapel staro romarsko pesem:
Svet* Janez je korar bil, Lepe prid'ge je učil,
Skoz ajfer pridige Je omečil grešnike.
Lica in obrazi resnih zakonskih polovic so se spet omehčali, da je izginila njih jeza, Matižar je pa takoj zapel bolj posvetno:
En kosec koso brusi Na zelenm travniku, En fant pa eno dekle ljubi Na mehki posteljci.
Borec je sunil pod mizo s nogo Matijažarja z ozirom na svojo hčer, ki je sramežljivo gledala v mizo, toda Matižar, ali ni razume! sunka, ali ga ni hotel razumeti, kajti zapel je:
Dokler sem majhna bla. Som zmiraj mislila, Da nima tac'ga svet, Da b' mogel krancelj vzet . Pa to se kmal' zgodi. Da krancelj se 'zgubi Pri vsak najmanjši priložnosti.
»Takih ne boste peli!« rekel je zdaj Borec na glas in nekam jezen, »tiste pojte, kadar rogovilite sami po vasi!« Boljše zakonske polovice so mu na glas pritrjevale.
Matižar se Borcu ni rad zameril, ker je pil iz njegove steklenice in ker mu je bil Borec sploh dober človek, zato je dejal:
»Pa je bila res nekoliko prehuda. Resnična pa je!«
Moški so se smejali, tista starikasta ženska je pa s svojim ženskim omizjem odšla z vrta, spuščajoč sovražne poglede proti Matižarju.
Družba je pela naprej najrazno-vrstnejše narodne pesmi, ki jih je Matižar bolj izbiral nego preje. Najbolj navdušeno jih je pela gospa Ka-tinka pod vplivom vinske kapljice, zato pa jc tudi z moškimi koketirala, da se je Borec na tihem prav neznansko jezil. Parkrat jo je tako grdo pogledal, ko sta se srečala z očmi, da mu je umaknila pogled, a ker je pri 1 i vala vedno novih moči v svoje živce, je končno moževi pogledi niso več brigali. Trkala je prav navdušeno z mladim fantom, ki je imel komaj kakih dvajset let in ki je bil trgovski pomočnik v Trstju, pred vsem pa s Sedmičem. Temu je sedela nasproti in če je le mogla, r\u je ali pomežiknila ljubeznivo ali pa mu rekla kaj dvoumnega.
Sedmič sprva ni bil nič kaj zadovoljen v tej družbi. Vse prisiljeno se mn je zdelo, a sam ni vedel, kaj naj ho prisiljeno. Misli so mu uhajale od družbe proč, sprva ni vedel kam, ko pa jib je zasačil, opazil jih je na zeleni trati na Gorjuši, kjer sedi med zelenjem lepo dekle, duša njegovega življenja, Marijanica. Sele ko je pri« I šel Matižar, čutil se je Sedmič olaj-
šanega, in ko so še zapele Matižarjeve citre ter zadonele pesmi, prevzelo ga je veselje, ki je potrebno v veseli družbi. Zato je tudi on pel navdušeno, pogledi gospe Borčeve mu pa niso prav nič mešali možganov, dasi mu včasih ni bilo nevŠečno, če se mu je nasproti zasmejal ljubezniv obraz Katinkin. Istočasno je pa tudi vedno z zanimanjem opazoval starega ženina Mrkača, čegar ljubeznivost napram Justini je rastla s številom izpraznjenih kozarcev.
Jelo se je temniti in čas je bilo odhajati našim znancem. Matižar jim je za odhodnico zaigral ter zapel:
Anton baron je godel zastonj, en krajcar dobil, se tist'ga zapil,
potem pa vpil Borcu, ko je sedel na Mrkačev voz, da se oni ne bo sam vozil:
»Vi ste še človek po božji volji, gospod Borec, z vami se da res govoriti, nikoli vam ne pozabim vaših dobrot. Na onem svetu vam bo to-gotovo prav prišlo!«
Po teh besedah je zlil iz vseh kozarcev na mizi vse preostalo vino in ga hlastno popil, kajti Matižar je bil tak, da če je bolj pil, bolj je bil žej?n, in zdaj, ko je bil že precej vinjen, ga je vsled suhote naravnost žgal i po grlu.
(Dalje prihodnjič.)
rimivejše skupine sta fotografirala g dr. J. Cerk in g. Fr. Dobovšek, la muzejsko petrografično zbirko so pa
nabrali množico važnih in interesantnih kosov od teh plasti. Najlepši izmed njih so bili pred kratkim razstavljeni in tvorijo zaokroženo geolog i Čn o zbirko v posebni stenski omarici, ki stoji v XIII. dvorani deželnega muzeja. Prvi je opozoril na zanimivost imenovanih plasti karbonske formacije v Gruberjevem jarku poznani naš geolog g. Ferd. Seidl, e. kr. profesor na realki v Gorici. Navedena zbirka nndi poučno splošno geologično sliko in je važen prirastek v petrografični zbirki domače /.emlje.
Iz Mirne na  Dolenjskem: Dva
imenitna občinska odbornika in ljubljenca žnpnika Kocjan čiča, podžupan R. in odbornik B. sta bila povabljena v znano novomeško poslopje vsak na osem dni ričeta. Povabilo ju ni ni*; razveselilo; pritožila sta se, a ni nič pomagalo, samo dva odvetnika >ta morala plačati.
Iz Dragatuša. Pri občinskih volitvah je zmagala klerikalna stranka
% 1 glasom večine v I., 6 6 v H. in 7 v III. razredu. Župnik Novak na to večino ne more biti posebno ponosen, dasiravno se hvali v »Slovencu«. Omopfceil si je zmago le z najhujšim terorizmom. Pred par leti je opustil ?auo mašo, ker mu farani niso hoteli dajati 40 kr. od hiše kot pribolj-^ek k biri. Pred občinskimi volitvami pa je s prižnice obljubil, da bo Imel zoret dve maši. ako bodo prav volili. Na naravnost ostuden način je pestil dolžnike farovške posojilnice. Agitiralo se je z nesramnimi lažmi glede gasilnega društva, glede po
nižani ceni prodane moke. Obreko-vali so župana, mu očitali goljufijo,
i stisnili rep, ko se jim je stopilo na prste. Pri volitvi so goljufali, da se je kar kadilo. Poskušali so voliti celo - ponarejenimi izkaznicami. Kradli so glasovnice pri županu in metali po dve za en razred v volilno posodo. Klerialci brez sleparij sploh ne morejo izhajati. Izkazalo se je, da je v prvem in drugem razredu več glasovnic, kakor volilcev. Seveda se je vložila pritožba ter bo deželna vlada volitve brezdvomno razveljavila. Dragatušcem pa svetujemo, da se ne dajo komandirati župniku, ki je pregnal nadučitelja ter napravil toliko sovraštva v fari, da nisi življenja varen pred popovskimi napadalci. Upajmo, da bodo pri prihodnjih ob-'inekih volitvah dali občani zasluženo brco stranki obrekovolcev in sleparjev.
Za Sokolski dom v Postojni. Sie-«ieč vzgledu trgovcev drugih krajev, <o tudi postojnski trgovci opustili razdelitev novoletnih daril in običajnih koledarjev svojim odjemalcem v prid narodnim društvom. V ta namen so darovali za Sokolski dom v Postojni naslednji gospodje: Bole \nton 3 K, Ceferin K 3 K, Ditrich Anton 5 K, Ditrich Ludovik 10 K, Kogej Jernej 5 5K, Kraigher Josip 5 K, Kraigher Peter 3 K, Kraincr Fran 5 K. Kutin Fran 10 K, Petrovič Fran 5 K, Pikel Gregor 10 K. »3odi izrečena vsem srčna hvala! Na ?dar!
Elektroradiograf »Ideal«. Danes
v petek, dne 12. januarja: Specijalni večer z nastopnim sporedom: 1. Za •damnato bilko. (Komično.) 2. Rio de Janeiro. (Naraven posnetek.) 3. Oceanografija.   (Znanstvena slika.)
L Skoro junak. (Komično.) 5. Vojaška kri. (Lepa drama.) Samo pri popoldanskih predstavah. 6. Obiskovalec. (Zanimiva drama.) Samo pri večernih predstavah. 7. Draginja živil. Velekomično.) — Jutri v soboto, 13. januarju 1912: Senzacijski spored. — V torek, 16. januarja privlačnost Nordiskfilm Co.: Sreča je.
Silovit gost.   Včeraj je prišel v neko   gostilno v Kolodvorski ulici i 1 letni brezposelni rudarski delavec Jožef Hostar. 2e pri vstopu v gostil-no je Hostar začel natakarico zmerni. Ker mu ta ni takoj prinesla zahtevane pijače je začel   razsajati m grozil,   da bode vse tam službujoče '•nske po davil. Ko sta prihitela dva sklicana    stražnika    v   gostilno jc avno   razbijal okrog sebe z lopato a smeti. Stražnika sta zamogla naši aeža le s pomočjo nekaterih gostov - rotiti in ukleniti. Med potjo se je Hostar   stražnikom vrgel na tla, jn merjal ter jima grozil. Hostarja so *ue^ izročili zaradi javnega nasil-}va deželnemu sodišču.
Sitnež. Včeraj je prišel v mest-io   klavnico   delavec Fran Kregar, o da bi imel tam kaj posla.   Ker je pil nekoliko okajen, je začel sitnariti n siliti v nekega   mesarskega podočnika. Ker ta le ni imel mira, ga Je nekoliko premikastil in še-le nato * je Kregar odstranil  ter šel k uravniku po spričevalo, da je bil zaradi svoje sitnosti res tepen.
Zaradf prepovedanega povratka še bil   aretiran leta 1866. v Olševku o.ieni ter v Brezovico pri Kamniku ristojni Fran Cerar,   katerega je r*°Iicija izročila sodišču, po prestani azni se bode moral   pa   povrniti z
neprostovoljnim domovno občino.
v svojo
Prosuta.
Is pisarne   slovenskega gledali-
šea. Jutri, v soboto gostuje prvič na našem odru znamenita pevka-umet-nica, gospa Aainka Horvatava, soproga hrvaškega poslanca dr. Aleks. Horvata v Zagrebu, ter poje prvič veliko naslovno vlogo v operi »Car* men«. Zagrebškv kritiki so soglasno mnenja, da je gospa Aainka Horvatov« najboljša Carmen, kar jih je imelo doslej zagrebško hrvaško kazalište. Ker so bila dosedanja gostovanja večinoma za par-abonente in ker nepar-abonentje žele slišati gosta v soboto, se vrši to gostovanje za nepar-abonente. V soboto je torej predstava za nepar-lože in za nepar-sedeže. — V nedeljo popoldne ob 3. se igra pri zelo znižanih cenah zadnjič v sezoni izvirna ljndsa drama »Naša kri« (za lože nepar), zvečer ob pol 8. pa se igra prvič izborna burka »Vražji Rudi« (za par-abonente).
Slovensko gledališče. Repriza Antigone, ki je bila za včeraj naznanjena po lepakih, je izostala, pa so mesto nje vprizorili prvič v tej sezoni Sudermannovo enodejanko »Fric« in Kadelburgovo enodejansko burko »V civilu« ter dodali reprizo Cava-lottijeve »Jeftejeve hčere«. Antigona, ki je že obhajala svojo premiere, se igralcem ne zdi dovolj nas t udi ra-na in to po nekoliko kasnem spoznanju Ponovila se bo torej po nekaterih sknšnjah in temeljitih študijah po premieri, če bo vodstvo v to privolilo. Vendar — zgodi se naj tako ali tako — tisto znano mnenje, da publika ne mara klasičnih dram in tragedij, bo primerno obledelo in se izpre-ircnilo v toliko, da slabo predstavlja, nih ne mara in da je treba nanje tudi vsaj toliko opozarjati — »pohvaliti« naprej, navesti vsebino itd. — kakor na premiere operet in burk.— G. Nučič je včeraj pokazal svojo vsestransko porabnost in zlasti veliko in obširno marljivost. Igral je v treh enodejankah glavne vloge in to povsod dobro in z uspehom. Gospa Ili-čičeva je nastopila v Cavalottijevi in Sudermannovi enodejanki. Prva vloga je težka in zahteva, da jo interpret umeva in prešine s svojim duhom in čuvstvovanjem. Gospa Iliči-čeva je storila to v splošno zadovolj-nost in žela za to topel aplavz. Gosp. Danilo je igral v Sudermannovem »Fricu« starega majorja. Poosebil je svojega junaka z dobro figuro in masko in tudi v dialogu in daljni igri je dosegel na več mestih dobre efekte. G. Povhe je razvezal v Kadelburgo-vi burki »V civilu«- vse mehove svoje drastične komike. Poslušalci so se m d prav od srca smejali. Istotam je bila prav dobra tudi gdč. Thalerje-va. Ta članica slovenskega odra vsestransko napreduje. Poje vedno lepše, igra vedno boljše. Imejmo jo radi! P.
»Antigona« na slovenskem odru. Dne 9. januarja se je uprizorila na slovenskem odru prvič »Antigona«. Jaz sem nastopil v njej v vlogi Kreonta. Kritike so se izrekle o moji igri skrajno nepovoljno, in to čisto upravičeno (strinjati bi se ne mogel kvečjemu s tonom, v katerem je pisala ta ali ona kritika). Prišel sem namreč na oder res nezadostno pripravljen, to pa radi tega, ker sem šele v nedeljo izvedel, da se ima »Antigona« igrati že ▼ torek. Ali se je to zgodilo namenoma, ali ne, o t« - ti tu na tem mestu ne bom govoril. — Kakor hitro sem izvedel, da se ima uprizoriti »Antigona« že v torek, sem izrekel napram režiserju željo, da bi se predstava preložila. Ta mi je odgovoril, da je to nemogoče (?) in zato sem se žrtvoval, se za stvar zavzel in zaupal t srečo; a žal, mi ta ni bila mila, in predstava je bila takšna, kakršna je pač bila. Ker sem mnenja, da se naj »Antigona« sploh ne ponovi, predno ni prav temeljito na studi rana, sem v četrtek sodelovanje odrekel. Ni moja navada, odgovarjati gg. kritikom. Vendar sem v tem slučaju moral stvar pojasniti, da me ne bi sodili krivo. Vzrok mojemu neuspehu v vlogi Kreonta ne leži torej v moji premah amhicijoznosti, aH nezmožnosti, temveč v prezgodnji uprizoritvi. — Toliko v pojasnilo. — Milan vSkrbinšek.
Predavanje »Slovenska   žena v
Prešernovi profesorja dr. Fr.
Ilešiča v »Splošnem slovenskem ženskem društvu« se ne vrši danes, marveč šele prihodnji petek dne 1». t. m.
Razne stvari.
9 Srbija dobi nove znamke. Bel-grad, 11. januarja. Koncem tega meseca izdajo v Srbiji nove znamke.
9   Prestolonaslednikovo darilo.
Rim, 11. januarja. »Tribuna« poroča, da je nadvojvoda Fran Ferdinand daroval avstrijski državi svojo vilo Kste v Tivoliju, da ustanovi tam §mmet nisko akademijo v stilu rimske »Academie de France« v viii Medici.
• gibati aaial stavkali. Belfrad,  11. januarja.
Sodni tajniki iz vse dežele so imeli v Kragujevaeu zaradi regulacije plač zborovanje. 8klenili so, da se odpovejo vsi sodni tajniki svoji službi, če vlada ne bo na to delovala, da ho v teku tega meseca sprejet v skupščini načrt oTuguleeiji plač.
o pomočnik nbil mojstra. Dunaj, 11. januarja. Danes dopoldne je dal pomočnik čevljarskega mojstra Ignacija Maya svojemu šestde-sHletnemu mojstru zaušnico. May se je zgrudil. Poklicali so reševalno družbo. Zdravnik je konštatiral smrt mojstrovo. Pomočnika so zaprli.
* Is ljubosumnosti. Crn o v 1-c e, 11. januarja. Včeraj o polnoči se je izvršila na nekem plesišču v An-dreasfalva žaloigra vsled ljubosumnosti. Rumunee Jirko Kelerucen je napadel dragonskega stražmojstra Istvana, ki je plesal s Kelerucenovo nevesto, ter ga sunil z nožem v hrbet, da mu je prebodel pljuča. Straž-mojster je kmalu nato umrl.
• Orgije verske sekte. Prav čudna sekta se je naselila v Tahvilu ob Curiškem jezeru. Shodi teh vernikov so se vršili v posebnem poslopju. Policija je nekega lepega dne iznenadila te vernike pri taki »po-boSnosti«, pri kateri so mlad? deklice nage plesale. Nato so imeli veliko p<»;edino, ki je končala z divjimi orgijami. O, ti pariški večeri...
* Odvetnik pobegnil. Odvetnik dr. Heilliant torej ni utonil, temveč pobegnil. O njegovem begu poročajo ledeče. B e r o 1 i n , 11. januarja. Odvetnik dr. Heillint je, kakor se je zdaj konstatiralo, poncveril svoj kli-jeuski, grofici Saurmajele, petdeset tisoč mark. — Berolin, 11. januarja. Policija je dobila pismeno ovadbo nekega v Berolin u živečega klejenta ubeglega odvetnika dr. Heillianta, da mu je poneveril depot t25.000 mark. Cela poneverjena vsota znaša torej 175.000 mark.
♦ Požar v Newyorkn. N e w -vork, 11. januarja. Pri požaru »Equitable« - palače je zgorelo mnogo odvetniških aktov, vsled česar je mnogo procesov vsaj za nekaj časa onemogočenih. Požarna hramba meni, da razvaline palače drži le še mraz skupaj. Kakor hitro bo pa top-iepše postalo, se ho palača zrušila. Ognjegasni aparati so primrznjeni in jih ne morejo spraviti z mesta. Številen oddelek policistov straži jeklene prostore. Pravijo, da je v teh prostorih za kakih 15 milijonov dolarjev vrednosti, katerih usoda bo šele čez par tednov odločena. — N e w y o r k , 11. januarja. Zaradi velikega ledu je nemogoče priti do jeklenih prostorov poslopja družbe »Equitable«, kjer je akcij, bonov, zastavnih pisane* v vrednosti 1000 milijonov, ki so lastnina stoterih borznih tvrdk. Pred pretekom enega tedna bodo mogli težko odpreti te shrambe. Čeprav je predsednik borze suspendiral dnevne dobave,se je vendar in dosti kupčij realiziralo. Vsled nevarnosti, da se zidovje zruši, so spraznili okolico palače.
Telefonska in brzojavna poročila. *
DEŽELNI ZBORI. Goriško.
Gorica,  12.  januarja. Deželni zbor (reete rudiment deželnega zbo-lf-a) je bil včeraj dopoldne otvorjen.
Trst.
Trst, 12. januarja. Deželni zbor se sestane 15. t. m. in bo zboroval 4 tedne Delavni program obsega verifikacijo volitev, zakon o prispevkih za vzdrževanje šol in bolnišnic v mestni občini Trst, zakon o davku na zabavne prireditve, nadalje šolska vprašanja in preustrojitev lovskega zakona.
Trst, 12. januarja. Tržaški poslanec Ludvik Braidotti je odložil svoj mandat.
Moravsko.
Brno, 12. januarja. Deželni zbor se je bavil z vodoeestnim zakonom in z raznimi malimi predlogami.
Nižjeavstrljski deželni zbor.
Dunaj, 12. januarja. V današnji seji deželnega zbora nameravajo nemškoradikalni poslanci predlagati zakon, ki naj prepreči majorizacijo občinskih volilcev v malih krajih, ker je imelo do sedaj veliko Število prebivalcev na deželi občinsko volilno pravico v krajih, kjer so imeli ti prebivalci kak kos zemlje, ne da bi stanovali v dotični občini.
Zgornjeavatrijski deželni zbor. Line, 12. januarja. V zgornjeav-strijskem deželnem zboru so začeli napredni poslanci z obstrukcijo proti reformi občinskega reda, katerega je hotela klerikalna večina prav po kranjskem vzorcu izsiliti. Seja se je vršila od včeraj ob dveh popoldne do danes zjutraj pol desetih. Napredni Iioslanci so predložili 120 nujnih predlogov, o katerih se je vršilo poimensko glasovanje. Vsled dolgotraj-
ne seje so bili vsi poslanci, zlasti pa stenografi tako izmučeni, da je moral predsednik sejo prekiniti in se seja nadaljuje danes ob šestih zvečer. Solaogražko.
Solnograd, 12. januarja. Deželni zbor je bil včeraj otvorjen.
Galicija.
Lvov, 12. januarja. Rusini so v včerajšnji seji deželnega zbora izpolnili svojo grožnjo, da začno s hrupno obstrukcijo. Tudi starorusini so se udeležili obstrukcije in je izjavil poslanec dr. Korol, da hoče stranka obstruirati zlasti zato, ker jo vlada sumniči, da je v zvezi z ruskimi vohuni. Signal za hrupno obstrukcijo je dal poslanec Staruch. Vpitje, zvo-nenje, razbijanje se je razlegalo po dvorani in v tem hrupu je bilo več točk dnevnega reda rešenih, ne da bi bil mogel kdo v dvorani ali na galeriji razumeti le besedo. Deželni maršal Badeni ni mcgel napraviti miru. Slišali so se klici proti Poljakom in vmes klici: »Ven s pravično volilno reformo!« Kljub hrupu je bilo reše-Hriipna obstrukcija je trajala do nih 45 predlog deželnega odbora, konca seje.
Lvov, 12. januarja. Danes se vrše tu spravna pogajanja med Rusini in Poljaki zaradi deželnozborskega volilnega reda. Ce se pogajanja tudi dn nes razbije jo, bodo Rusini začeli dne 18. januarja s hrupno obstrukcijo ter na ta način izsilili razpust de žel nega zbora. Imenovanja v gosposko zbornico.
Dunaj, 12. januarja. Imenovanja v gosposko zbornico se v kratkem izvrše. Med kandidati sta baJ3 tudi senatni predsednik P loj in bivši dež glavar pl. Šuklje. Baron Kathrcin m signira 1 na od. vetn i vo. Hali, 12. januarja. Tirolski dež glavar Teodor baron Kathrein je re signiral na odvetništvo. Umor priznal po dvanajstih letih. Trst, 12. januarja. V Buzetu je pred dvanajstimi leti izginila kmetica Burzič.   Njenega moža so takrat zaprli, pa so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili.   Sedaj se jc :ivil sam in priznal, da je pred dvanajstimi leti v bližnjem gozdu svojo ženo s koso razkosal na drobne kose. Nabori.
Budimpešta, 12. januarja. Ogr ski domobranski minister Hazai je izjavil, da se bodo letošnji nabori vršili že na podlagi novega brambnega zakona. Kakor znano, so tudi avstrijski nabori preloženi.
Policija na konjih.
Reka,  12. januarja.  Tu  se je
ustanovil z današnjim dnem oddelek policije na konjih.
Laba zamrznila,
Dečin, 12. januarja. Laha je skoro popolnoma zamrznila in je skoro popolnoma ustavljen ves promet. Tatinska tolpa.
Prost jejov, 12. januarja. Na tukajšnjem kolodvoru so prišli na sled velikanskim tatvinam. Štirideset železničarjev je tekom par tednov iz železniških skladišč pokradlo blaga za več nego 80.000 K.
Poset hrvaških in slovenskih profesorjev v Belgradu.
Belgrad, 12. januarja. Tukajšnje društvo srbskih profesorjev je dobilo iz Zagreba oficijalno obvestilo, da vrnejo o letošnji Veliki noči hrvaški in slovenski profesorji poset, ki so ga lani napravili srbski profesorji v Zagrebu in Ljubljani. Sestavil se je takoj pripravljalni odbor, ki bo skrbel za gostoljubni sprejem hrvaških in slovenskih gostov.
Atentat z bombo.
Skoplje, 12. januarja. Močna bolgarska četa je vrgla med z borovnice v Zilkovi, ki so ravno izrekli svojo udanost Turčiji, bombo, ki je ubila 13 oseb in ranila 22 oseb. Sest bolgarskih četašev so vjeli.
Kriza na Turškem.
Carigrad, 12. januarja. Namera bivšega velikega vezirja Husseina Hilmi pase, ki hoče doseči spravo med strankami, se je ponesrečila.
Carigrad, 12. januarja. Za oja-čenje policije v Carigradu je poklicala turška vlada v Carigrad 300 orožnikov iz Makedonije. Dva voditelja makedonskega komiteja organizirata več sto makedonskih prostovoljcev, ki naj podpirajo policijo za časa novih volitev.
Turška zbornica.
Carigrad, 12. januarja. Turška zbornica nadaljuje debato o členu 35. ustave. Prišlo je do burnih prizorov, ker je imenovala opozicija mladoturke »bando«.
Kriza na Francoskem.
Paril, 12. januarja. V noti, s katero naznanja ministrski predsednik Caillatuc predsedniku Fallieresu demisijo kabineta, naglasa odstopiv-ši ministrski predsednik, da med vlado in republikansko večino ni prišlo do nesporazum ljenja. Sklepi o fran-cosko-nemški pogodbi so se izvršili baje vedno soglasno.   Caillauz oo-
ndarja, da je vzrok demisije samo ta, da ni mogel najti nadomestila za odstopi vsega ministra.
Pariz, 12. januarja. Časopisje naglasa, da je izbruhnila le redkoke-daj ministrska kriza pod tako resni« mi okoliščinami.
Pariš, 12. januarja. Clemencean dem en tira vesti časopisja, da je interveniral pri predsedniku republike Fallieresn proti imenovanju nekaterih ministrov. Clemenceau pravi v svojem dementiju, da predsednika republike včeraj ni videl in da mu tudi ni pisal.
Pariz, 12. januarja. Predsednik republike Fallieres je baje ponudit ministrsko predsedstvo voditelju ra-dikalcev senatorju Leonu B o u r g e> o i s u. Sodi se, da bo ta ministrsko predsedstvo odklonil. Časopisi so mnenja, da bo Fallieres poveril potem Delcasseja s sestavo novega kabineta.
Nesreča na železnici.
Monakovo, 12. januarja. Danes zjutraj je zavozil brzovlak Pariz-Berolin v gručo železnišikih delavcev ter devet delavcev smrtnonevarno ranil. Enemu delavcu je odtrgalo glavo.
Državnozborske volitve na Nemškem.
Berolin, 12. januarja. Napetost v javnosti zaradi državnozborskih volitev je velikanska. Stranke levice se trudijo z vsemi močmi, podreti črno - modri blok in mu iztrgati vsaj 44 mandatov. Interesantno je, da so posegle v volilni boj trgovske organizacije, zlasti takozvani »Hansabund«. Nad 100 mladih trgovcev agitira za napredne kandidate. Poleg trgovcev posegajo zlasti žene v volilni hoj. Vsi veliki časopisi izhajajo neprenehoma ter prinašajo slike z volilnega bojišča in delne rezultate. Policija je prepovedala reproducirati po cestah % aparati rezultate volitev, zato pa bodo v kinematografih zvečer rezultat« reproducirali na platno. »Berliner Tagblatt« poroča, da je vojaštvo v vojašnicah pripravljeno, ker še ni odpravljena nevarnost burnih prizorov. Cesarski grad je močno zastražen. Se ponoči so se vršili volilni shodi. Trdno zaupanje ima socijalno - demokratična stranka. Vse stranke računajo, da bo treba mnogo ožjih volitev.
Spor med nemškim cesarjem in prestolonaslednikom.
Berolin, 12. januarja. Spor med nemškim cesarjem in prestolonaslednikom še ni poravnan. Prestolonaslednik se je mudil za en teden v Be-rolinu ter se vrnil nato v Gdansko, kjer estane do konca meseca. Prestolonaslednik se ne bo udeležil nobenih dvornih slavnosti.
Potovanje nemškega cesarja.
Berolin, 12. januarja. Ladji »Hohenzollern« in »Sleipner« sta dobile povelje, da se pripravite za 15. februarja, ko nastopi nemški cesar, kakor vsako leto, svoje potovanje v Sredozemsko morje. Na povratku bo obiskal nemški cesar avstrijskega cesarja na Dunaju.
Rusija v Mongoliji.
London, 12. januarja. »Daily Telegraph« poroča iz Pekinga, da je kitajska vlada dala Rusiji pravico ustanoviti v Mongoliji šest konzulatov. Na ta način bi Rusija imela v Mongoliji 12 konzulatov in bila faktično posestniea dežele.
Rusi v Perziji.
Petrograd, 12. januarja. Iz Baku ja poročajo: Dva polka strelcev in eno gorsko baterijo so odposlali Rusi iz Rešta v Enseli kot spremstvo bivšega perzijskega šaha. Ruska posadka v Perziji šteje sedaj 11.000 mož ter ostane ta posadka v Perziji, dokler se ne izpolnijo vse ruske zahteve. Rusija zahteva 200 milijonov rubljev odškodnine.
Revolucija na Kitajskem.
Pariz, 12. januarja. Iz Pekinga poroča »Newyork Herald«: Kakor se čaje, namerava dinastija Mandžu v kratkem resignirati na prestol. V tem slučaju hočejo priznati revolucionarji cesarju pravice na Kitajskem bi vajo čega tujega vladarja.
Petrograd, 12. januarja. Ruski konzul v Kuldži v Mandžuriji poro-ča, da so napravili revolucijonarji mnogo žkode na življenju in imetju privržencem Mandžu. Pomorili so naje tudi celo šolo mandžuških otrok.
Požar, v New Yorku. New York, 12. januarja. Včeraj so začeli razkopavati razvaline palače družbe »Equitable« ter so spravili na varno za 2 milijona kron vrednostnih papirjev.
Požar v Chicagu. Chicago, 12. januarja. V trgovinskem u«adu, ki se nahaja v isti palači kakor borza, je izbruhnil velik požar. Škodo cenijo na več sto tisoč dolarjev. Na boni, ki je bila ravno živahno obiskana, je nastala panika in je bilo več oseb težko ranjenih. Zima.
Dunaj, 12. januarja. Danes se je začela na Dunaju ostra zima. Tem* t>eraiu-\» ie xv*dia Up —II* C.
Harodnu obramba.
Prihodnjo nedeljo, dne 14. januarja ob 4. se igra »Brat Martin« v Škofljici pri gosp. Ogorolcu ponovi. Vabimo k obilni udeležbi s zagotovilom, da ne bo žal nikomur, kakor ni bi h i nam preteklo nedeljo. Na svi-denje!
Ciril Metodova podružnica za Dobravo, Kropo, Kamno gorico, Ljubno in Podnart je sklenila prirediti plesni venček v nedeljo, dne 4. svečana 1912 pri g-. Antonu Pogačniku, županu v Podnart u z muogo-vrstuira sporedom. Zato opozarjamo •na njo vse, doma čine in okoličane, »»a hi izkazali svoje simpatije s tem, ■»■Ia obiščejo veselico v velikem številu. Dalje prosimo, da se na to veselico ozirajo sosednja društva s s vojnu i prireditvami, t__,____.
Društvena naznanila.
Šišenski »Sokol«. Na Silvestrov večer se je izgubila pri Kankretu na odrom dragocena češka sokolska spominska knjiga. Prosi se jo vrniti načelniku (telovadnica).
Za »Sokolski dom« na Vrhniki s« je nabralo po nabiraluikih v slede-mh gostilnah: pri »Jorei« 19 K, pri ^Kočevarju« 1 K 30 v, pri » Koren-vanu« 13 K 40 v, v »Mantovi« 24 K 30 s. pri Ign. Oblaku 6 K, pri Si-monut« 5 K 30 v. G. Ivan Oblak je'daroval 10 K. namesto vstopnine ta 2Silvewtrov večer. V isti namen je nabral g. Milan Koreučan v veseli ♦tružbi 6 K. — Neimenovan darovni 1* K. — Vsem darovalcem iskrena taraia! Na zdar!
Prostovoljno gasilna društvo v Kadovljici priredi svojo običajno piedpustno veseiieo na Sveonioo, dne % februarja v znanem hotel« g. K. Kunstlja. Upamo, da poseti to veseiieo vse, kar ve ceniti to prekoristno društvo. Na pomoč!
Telovadno društvo »Sokol« \ Radovljici priredi svoj elitni ples oa ilnn 10. februarja t. L v restavraciji i»rata staroste R. Kanstljn. V"W- pri-i&*-r;r>. Na zdar!
iz Postojne se nam porot-a: Tukajšnjo telovadno društvo »Sokol« priredj svojo mnsKarado dne 1. februarja v prostorih Narodnega bo-• ia. Ze b*ta in leta je ta veselica najbolj priljubljena prireditev vseh >lojncev in okoličanov. Zato pa sc že sedaj vsa narodna društva v Postojni in okolici prosijo, naj blagovolijo upoštevati to nad vse lepo veselico. Natančnejše poročilo sledi.
Ustnica uredništva.
Uosp. dr. Andr. Jenko na Dunaju: Izjavljamo, da niste v neben i zvezi z notico   »Imenovanje sekun-darjev v ljubljanski bolnici«,   ki je sla 23. decembra 19H \ našem li-
Isdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Piistoslemšek.
ICčteie cene y Budirnpešf
Dne 11 januarja 1912. Termin.
Pšenica za april 1912 Pšenica za oktober 1912. F   za april 1912.   .  . . Koruza za maj 191? . . Gvt^s za aorii   1912 - .
za <r,0 ke 11-7= za 50 k? 10-95. za 50 ke 1025 za 50 k% 8r6 za 50 kz 971
Iščejoss nc vseh Krajin monarhije pridni
provineni agentke
73. nabo ne novosti z dobrimi rriporočili. Dopisi na „aath. DevotionMien-Inatffut, Ounai 17 I.y Jorgerstrasse 38. 134
Mesto dragega obvestila.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, priiateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka in sestrica 173
Marija Marenče
učenka II. rasr. pri Sv. Jakobu
včeraj ob 4 popoldne po silno mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 10 let vdano in mirno preminila.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši jutri v soboto, 13. januarja ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta štev. 16 na pokopališče k Sv. Križu.
Posmrtne mase se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba.
V Ljubljani, 12. januarja 1912.
Žalujoči ostali.
M! Se 11. INlM]tl RM ttlUDjnj UN
mesečno sobo
če mogoče s hrano nedaleč od Blei-weisove ceste. — Ponudbe pod J||M N.M poštnoležeče Ljubljana. 168
za mešano delo. zmožnega tudi nemškega jezika.   — Plača   po dogovoru.
Rudolf Bizjak, urar in draguljar. Opatija.
liiini in trg.
Gospodična
ki je dovršila 8 rasr. in trgovski tečaj, vešča slov. in nemškega jezika 169
tdl ntsiti v Mfitutn aH dnu pisarn
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
Sprejme si za ledniniti u azili
itarejio prodajalko.
Ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod š'fro „Xv6Sta". 152
Poiori »sa pyoA& "se fiBSBi
£jubljana, Kolezijske nI. 16
1542 izvršuje
s kletjo in lepim vrtom, 12 let davka prosta, pripravna za gostilno kakor za vsako drugo obrt, oddaljena 25 metrov od železniške postaje, v lepem kraju
na Spodnjem Štajerskem.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
K
•a  ?a razne prilike.
Delo umetniško okusno
in po solidnih cenak.
Mi Prodaja cvetlice, raz w lavistBe sadik? m-
fstae sanke nt tlii in alimn.
Naroćila na deželo hitro   in vestno.
V Zlatom polju prt Lukovici,
tik farne  cerkve se  iz  proste roke radi preselitve proda
lepo posestvo
obstoječe i/, prostorne hiše, v kateri se izvršuje starodavna edina gostilniška obrt in tohakarna cele lare, ter je tudi /a ti go vino priporočljiva, z nanovo pre-nareJL'nim gospodarskim poslopjem, njivami, travnikom in gozdom za približno ceno 30000 K Plačljivo po dogovora; polovico   ostane  lahko   vknjiženo. —
Pojasnila daje lastnik
Peregrin Capuder v Zlatem polju pri Lukovici, postaja Domžale.
■i*
:<>
O
ž5
si a
C8
tns
0 0.
Vallčnl iliii j Domžal
i H
; 2.
\ I
G
1 w naznanja cenj. občinstvu, da je otvoril
na Polianski cesti štev. 19
? j 3
pili ile ,ii ii ilil iti! i?
Sla?;  &?0*j2&a JI
ter se priporoča za cenj naročila — Vedn j sveže in dobro blago po najnižjih cenah. — Na zahtevo se naročila tudi dostavijo na do:. .
: J j 01
Otvoritev kur: ai v L^ljani In okolici.
Za dame in gospode. Francoski učitelji h Francije. — Angleški učitelji iz Anglije.
Samo n^ro4nl in akadcrasio Pobrateni učitelji. Vsak učitelj (ki mora biti rofen Francoz oziroma Anglež) poučuje no znani „metodi Berlitz11 izključno v svo era maternem leziku in brez prestave. Takoj od prve
:— -------ure govori in sliši učenec samo jezik, ki se ga hoče naučiti. — — ——
S tem se naznanja, da namerava ravnateljstvo tudi v Ljubljani in okolici otvoriti
francoski In angleški pouk.
Da se „metoda Berlitz1 tu vpelje, bode prihodnji
petek, 12. januarja 1912 javna ura za poskušnjo
v francoskem jeziku in sicer
t salonu gnni hotela .Union" i Liioijaii on pol9. zveter za lame in gospode
Vstop je prost in brez obveznosti; po teh nrab za poskušnjo bo gospod L Doffort onim. ki se zato zanimajo, dajal pojasnila in bo snrejemal priglasitve. — Ponk se prične tako!. — Za začetnike temeljni pouk. — Konverzacija za one, ki so napredovali. Literatura in trg. korespondenca.     Dante in gospođe I
Vsakdo naj si zapomni posebno, da sme vsak učitelj poučevati samo v s volem meter, iezikn, zato je učencu zasigarano, da se nanci samo Male Izgovarjava.
Izjava.
174
Za Majave narejene po komerkoli alava plačnika, priznava tudi samo nama izročena plačila.
Henrik in Marija Franzl.
Velike prednosti
nudi pri nakupu porabnih in darilnih predmetov vsake vrste tvrdka
Jan Koarad, c. in kr. dvorni dobavitelj, Most št. 1172, Ćesko,
ki razpošilja svoj glavni katalog s ca 4000 slikami na zahtevo gratis in franko. '2923
Kavarna
se takoj odda v najem.
hi
Ponudbe pod Kavarna" na uprav-::    ništvo »Slovenskega Naroda«. ::
Skladišča
vinske kleti in  drugi prostori
se oddajo talini v najem. "ti
Ponudbe ca  I« Tomažič, Sp. Šiška.
v. gospodarskim poslopjem, velikimi vin-skimi kletmi in skladišči, piipra\ no se vsako veleobrt v pred-: mestju Ljubljane, :
\i ped Li\i ugodnimi posoji proda.100
Ponudbe nn T4. Tomatič pi : J. C-::   Juvančič, Spodnja Šišha.
Kupujem okrogel
Lepo miovana soba
s hrano se takoj odda.
112
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
Dr. Josip Vfilfan, advokat i Trstu. Ilova uL 11,
sprejme takoj v službo izurjenega
Kdor zna pisati na stroj ia zna več jezikov, ima prednost. HI
Lokal
pripraven za špecerijsko trgovino
se odda t najem
na Dolenjski cesti cesti štev. 50, nasproti Rakovnika. — Najemnina je K 300 letno. 199
boljša moč, se išče za preddelavca
za neko zagrebška tvrdko.
Prednost imajo taki, ki govore hrvaški ali slovenski jezik in znajo deklice navaditi te^a dela.
Ponudbe 7. navedbo dosedanjega poslovanja in zahtevo plače pod Šitro 9yl00lc na uprav. »Slov. Naroda«.
v dolžini od 2 m in v debelini od 30 cm napre;. — Ponudbe za 1 vrsto brez grč, za 2. vrsto deloma grča v, *a vsako posebej pr 1 mJ prosto državni kolodvor Ljubljana, oz. mojo tovarno.
Kupim II sate trn Mm in Hm
Ponudbe kakor zgoraj. V. Scagnetti, parketna tovarna, za državnim kolodvorom, Ljubi;3na. +439
Brez učitelja, brez pouka in
braz zcanfa not se lahko vsakdo nauči trobiti pesmi, plese, koračnice itd. na moji
trajati akkordeon!
Posebno priporočljivo za svatbe, zabave. Izlete itd. St. 366 z 10 tipkami, 20 -lasovi, 2 basi. 36 cm dolga šola za samouke K 2-50. 3 komadi 7 K. Akkordeon. naifinejse izdelan in z najboljšimi ♦rlasovi. komad K 3*60. Pošiljatve proti povzetja ali proti vpošiljatvi naprej po c. kr. dvornem dobavitelja Jan Konradn, eksport, tvrdka za muzikalije v Mosta 1151, Češko. Bogato itotrovan umit s približno 4000 slikani gratis iB fruke.
popolnoma nova
S9
se da takoj v najem«
Cena po dogovoru. Zaga jc na jako obrtnem,  lepem mestu.   Več pove
osferlmištvo Prašntlcarjevega dvora v Mekinjah pri Kamnika.
Vabilo k
iii nlesnl veselici
ki se vrši
v soboto, 13. fanuarja
v gosli »pri mif v Sp. Šiški.
Igra tamburaški zbor „Zora".
Začetek ob 6. zvečer. Vstop prost.
Cene jedil in pijač navadne.
=—- K mnogobrojni udeležbi vabi--
137        Alojzi] Zor&lC, gostilničar.
Štev. 619
157
Mestna občina ljubljanska razpisuje javno
1-44 •.
, zata MM hotela jiii" ia Jn -
v li&termanovem drevoredu sa dobo treh let, to je
od 1. sušca  1912, do 28. februarja 1915.
Podlaga razpisu so pogoji, kateri so na razpolago reflektantom vsakdan ob uradnih urah v mestnem gospodarskem uradu.
Ponudbe morajo biti kolkovane in sicer vsaka pola s kolkom 1 K, iz ponudbe bodi razvidna starost reflektantova, rodbinske razmere, pristojnost, sodna in policijska neomad-ievanost, telesna sposobnost, dosedanje opravilo in strokovno znanje hotelske — ter gostilničarske obrti.
V ponudbi bodi izrecno povdarjeno, da so reflpktantu znani prej omenjeni pogoji in da se z njimi strinja, ter bodi v nji navedena ponuđena zakupnina s številkami in besedami.
Ponudbi je priložiti vadi j v znesku enttsoč (1000) kron, bodisi V gotovini, ali pupilamo varnih vrednostnih papirjih.
Vlaga?i ie ponudbe v zaprtih pismih pri predsedstvu mestnega magistrata
do 15. februarja 1912 opoldne
z napisom »Ponudba za Tivoli«.
Na nepopolne ponudbe se ne bode oziralo in si pridržuje mestni magistrat pravico proste izbere med ponudniki.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 8. januarja 1912 Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno pestavljeai c kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
L lasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili.
.vAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka a
Pragi.
»aT758*2S5*24. — liplaenaa Oddhodnine in kapitali)« K 115,393.603-61.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
.ii  • 1     lir J l -inrr ■ 1       Vaa pojasnila dajat ———————
CeneialH zairotn 11jnMini Ssus^u v Gosposki uliti ittv. 11
Zavaruje poslopja in premičnine proh požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoi in najkulantneie. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička Izdatno podporo v narodne Iti oočnokoristne namene.
I
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
aaS
mm
0619
B2A
1
75
2D
FWD
0C