Ameriška Domovi ima
irj’^ Q
' ■ / /p ^M€WCAN IN SPIRIT 6w-<«« IN LANOUAOfi ONLY
AMERICA!«—HO
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 15, 1969
MORNING N€WSPAP«$
STEV. LXVII — VOL. LXVH
V Franciji vodi Poher
Francoski volivci so se po u-gotovitvah povpraževalcev javnega mnenja očitno nagnili na stran Alaina Po-herja v škodo Pompidou-ja.
PARIZ, Fr. — Pretekli teden je vse kazalo, da bo bodoči predsednik Francoske republike George Pompidou, dolgoletni predsednik pod De Gaullom in njegov ožji sodelavec do lanskega julija. Kot prvi je objavil svojo kandidaturo za predsednika in takoj dobil podporo DeGaullove stranke in konservativnih republikancev Giscarda D’Estanga. Ker se levičarske stranke niso Uiogle zediniti na skupnega kandidata, so napovedovali, da u-tegne Pompidou zmagati že pri prvih volitvah 1. junija, ker da bo dobil absolutno večino.
Koncem tedna je nenadno postal začasni predsednik Alain Poher Pompidouju nevaren, ko so ga politični vodniki sredine, Pa tudi župani in drugi ugledni ljudje s podeželja začeli pozivati, naj kandidira za DeGaullove-ga naslednika. Poher je bil predsednik senata in je kot tak začasno nasledil De Gaulla. S svojini mirnim, odločnim, pa skromnim nastopom je pridobil v kratkem močno oporo v francoski javnosti, ki ga je preje ko-hiaj dobro poznala. Alain Poher je bil politični učenec in varovalec Roberta Schumana, krščanskega demokrata, ki je bil na-vdušen zagovornik Z d r u ž ene Evrope.
Prva povpraševanja volivcev s° pretekli teden kazala, da bi Eompidou dobil veliko večino že Pri volitvah 1. junija, če bi Po-Eer ne bil kandidat. Če bi bil ta kandidat, bi moral Pompidou v končne volitve, kjer pa bi ven-^r zmagal z malo večino enega 0(!stotka. Zadnje povpraševanje, izvedeno konec tedna, še predno le Poher v ponedelek objavil sudidaturo, je pokazalo, da bi zmagal Poher s 56:44 nad Pom-bidoujem. Do končnih volitev, jcr bo odločeno, kdo od kandi-at°v bo bodoči predsednik republike, je še cel mesec, možne so torej še velike spremembe.
Sovjetija hiti z gradnjo podmornic
Washington, d. c. — Po
strokovnih podatkih gradijo
°vjeti nekako 8 atomskih pod-°rnic vrste ameriške Polaris a leto in okoli 14 atomskih pod-r °ruic drugih tipov, skupno to-J 22. Združene države so med sk^ z®rac^iie iani ie ^ve utom-i Podmornici. Trenutno imajo A 41 atomskih podmornic rste Polaris, Sovjetija pa le 7.
'Sovjetska zveza razpolaga z a Večjimi ladjedelnicami za g'sdnjo atom skih podmornic.
e Pokrite in jih tako ni mogoče 0 az°Vati od zunaj in iz vesolja, kj^ogočajo pa seveda tudi nepre-Jeno delo neoziraje sena vre-e tn letni čas.
Vremenski
prerok
pravi:
Sončno in milo. Najvišja tem-1 ratura okoli 72.
Novi grobovi
Louis M. Praznik
V	torek je v Holy Family bolnišnici umrl Louis M. Praznik z 883 E. 72 St., star 59 let, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Bowman Products Co. Tukaj zapušča brata Edwarda in Josepha. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Rose Yannelli
V	Holy Family Home je umrla 75 let stara Rose Yannelli, preje z 28 Lincoln Dr., Euclid Beach Trailer Park, vdova po Cheste-rju, mati Emila, Rose Sturm, Helen Verhovec in Marie Kohler, stara mati in pramati, sestra Jerry Lizalek. Pred upokojitvijo je bila zaposlena kot čistilka pri Euclid Board of Education. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob desetih dopoldne na Lakeview pokopališče.
John Majerle
Včeraj je umrl 71 let stari John Majerle s 1011 E. 72 St., mož Mary, roj. Maurin, brat Matthewa (Chicago, 111.), Franka (N.Y.) in Ferdinanda (Evropa). Pokojnik je bil član SMZ št. 3 in je delal svoja zadnja leta pri Z. & VV. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue jutri, v petek, ob osmih, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče.
Alois Knaus
V	Huron Rd. bolnišnici je umrl po dolgi bolezni 66 let stari Alois Knaus s 1149 E. 177 St., rojen v Clevelandu, mož Rose, učiteljice na Hannah Gibbons School, roj. Zupanič, oče Anne Mayou in Mary Rose, stari oče Johna, brat Anne, Donne Shuster, Mary Glawacki, Molly Cur-lovic, Dorothy Kne, Edwarda in pok. Henryja. Pokojnik je študiral na Western Reserve in Ohio State univerzah in je bil farmacevt. Imel je svojo lastno lekarno The Kirtland Drug, dokler ni šel 1. 1965 zaradi slabega zdravja v pokoj. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto dopoldne
Hayakava: Za izgredi na visokih šolah beli!
WASHINGTON, D.C. — Po-slevodeči predsednik San Fran cisco State College-a dr. S. I. Hayakava je dejal v senatnem pododboru, ki proučuje nemire na visokih šolah, da je očitno, da so za nemiri belci. Ti uporabljajo “črnce le za topovsko hrano”, ko jih najemajo in pošiljajo v boj za cilje, ki so jih sami postavili.
Hayakava je mnenja, da niso za črnskimi izgredi na visokih šolah le beli “revolucionarji”, ampak tudi bogati belci, ki nimajo sicer z visokimi šolami nobenega opravka. Kar belci le nočejo storiti sami, v to poženo svoje črne najemnike, je razlagal v senatnem pododboru položaj na visokih šolah Hayakava.
Po njegovem tudi ni nobenega dvoma, da se črni agitatorji in izgredniki poslužujejo v glavnem besedi klasičnega komunizma in komunistične propagande, ki je stara pol stoletja in več.
Vatikanski list postavlja stvari na svoje mesto
VATIKAN. — V dolgem članku je vatikanski tednik zanikal vesti raznega časopisja po vsem svetu, da je Cerkev črtala iz svojega seznama okoli 200 svetnikov in jih prepovedala častiti. Iz novega Misala, ki bo stopil v u-radno rabo z novim cerkvenim letom v Adventu, je res izpuščenih več svetniških imen, toda s tem jih ni prepovedano častiti.
Cerkev je nekatere svetnike v Misalu nadomestila z drugimi, o katerih so na razpolago za njihovo svetost trdni dokazi, med tem ko teh za nekatere znane iz prve dobe krščanstva ni, ker so pisani podatki iz one dobe redki in nezanesljivi.
V članku je pripomnjeno, da Bog gleda na človeka, ki se mu v molitvi priporoča naravnost ali preko svetnika, in ga sodi po njegovi molitvi in veri, združeni z njo.
ob desetih na Knollwood pališče.
poko-
Nixon obrazložil ameriške predloge za končanje vojskovanja v Vietnamu
ir
mom reševati le vojaška vprašanja, med tem ko so politično bodočnost Južnega Vietnama prepuščale razgovorom med vlado v Saigonu in OF Južnega Vietnama. Sinoči je Nixon pokazal voljo pomagati reševati tudi politična vprašanja, ki dejansko predstavljajo jedro celotnega spora. Ta so trd oreh in bo nemara prešlo veliko časa, predno bo mogoče doseči kak sporazum.
Severni Vietnam je odločen razširiti svojo oblast nad Južnim Vietnamom in nato tudi nad Kambodžo in Laosem. Združene države so šle v vojno v Južnem Vietnamu, da to preprečijo. Dejansko so v tem uspele, vprašanje je sedaj, kako naj poskrbe, da Hanoi ne bo svojih načrtov izpeljal tudi v bodoče “s silo”. Nixon je namreč v svojem go-vnrU dejal, da je združitev obeh Vietnamov treba prepustiti prosti in svobodni odločitvi ljudstva.
Celoten ameriški predlog, kot ga je sinoči predsednik Nixon
Tudi politiki ne smejo sluziti dvojnim interesom
WASHINGTON, D.C. — Končno so tudi člani našega Kongresa vsaj v enem pogledu na slabšem od volivcev. Volivci so obvezani, da podatke o svojem pridobivanju sporočajo le davčnim oblastem, člani Kongresa morajo stanje svojega premoženja sporočati tudi kongresni upravi, kar poročajo, pa ne ostane tajno. Radovedneži imajo pota in možnost, da to zvedo. Seveda ni takih radovednežev na pretek, kar jih pa je, so članom Kongresa nevarni. So to v prvi vrsti časnikarji.
To je bil tudi kanal, po katerem je naša javnost zvedela, da se od 435 kongresnikov kar dve tretjini, torej kakih 290, udejstvujeta v pridobivanju tudi zunaj poklicnega dela na Kapitelu. Njihovo udejstvovanje je zelo različno. Nekateri imajo kar svoja podjetja, drugi svoje advokatske pisarne, tretji so člani upravnih svetov itd. Pri tem ni nobena redkost, da imajo na primer kongresniki svoje zasebne gospodarske interese ravno pri takih podjetjih, ki imajo posle s federacijo. Taki posli niso mačje solze. Gredo v
milijone in zaslužek pri njih ni ravno majhen. Tako bosta političen boj in politična konkurenca lahko delala marsikateremu članu Kongresa sive lase, obenem pa skrbela za senzacije političnim in moralnim radovednežem.
Vse to bo stalno držalo na dnevnem redu vprašanje, kaj smejo člani Kongresa delati za svoj prid, da ne pridejo v spor z načeli poštenosti in vestnosti. Na tem področju nastajajo komplikacije v dveh glavnih slučajih:	kako naj
član Kongresa upravlja svoje že pridobljeno premoženje in kako naj ga sme pridobivati na novo.
Kdor postane član Kongresa, svoji vesti lahko hitro zadosti, ako upravo svojega premoženja zaupa tujim rokam, na primer bankam, fondom, zaupniškim odborom itd. Seveda mu nihče ne sme prepovedati, da se ne bi brigal za upravo v tujih rokah. Glavno je v tem slučaju to, da take uprave sestavljajo letna poročila, napišejo torej črno na belo, kako so gospodarile. Kdor sam upravlja svoje premoženje, pa tega ne dela. Kar je
napisano, ne ostane tajno za vedno in v tem tiči ravno moralna vrednost sistema, ki u-pravlja tuje premoženje, v našem slučaju prem oženje članov Kongresa.
Bolj zamotan je drugi slučaj: s čem se sme član Kongresa pečati zunaj poklicnega posla v Kongresu. Tu gredo stališča žal zelo daleč narazen. So politiki, ki mislijo, -da jim vest dovoljuje vse. So pa tudi politiki, ki pravijo, da je taka vest prekosmata in da je kongresnik ne sme poslušati. Tako trdi teorija, praksa je pa žal čisto drugačna. Skoraj vsako leto pride na dan par škandalov, ki pokažejo, po kako polžki poti hodijo tisti, ki p r e š i r okogrudno tolmačijo svoje pravice glede pridobivanja.
Pri tem so še čez mero predrzni. Kjer odkrijejo na tem polju greh na svojem bližnjem, udarijo takoj z velikim loparjem po njem, ako je njihov nasprotnik, zamežijo pa na obe očesi, ako je njihov prijatelj. Škandali odkrivajo tudi take stvari. Na drugi strani je tudi res, da strah pred škandali drži marsikaterega politika na dovoljeni po-
ti. O vsem tem zgovorno govori premišljevanje o sedanjih debatah o moralnem postopanju člana Vrhovnega federalnega sodišča Abe Forta-sa in federalnega finančnega tajnika Kennedyja.
Mislimo, da bi taki in podobni slučaji morali služiti kot dokaz, kako potrebno bi bilo, da odkrijejo svoje premoženjske in pridobitne karte vsi, ki so v javnih službah ali ki jih prevzemajo. To ne sme ostati le dolžnost članov Kongresa, to naj postane dolžnost vseh, ki silijo na odgovorna mesta v javnih upravah.
Da je to načelo pravilno, pričajo pojavi, da se zmeraj več odgovornih politikov prostovoljno podreja tej dolžnosti. Tudi vsak novi gospodar v Beli hiši izroča upravo svojega premoženja tujim rokam, dokler sam ne postane zopet navaden državljan. Tako so postopali med drugimi tudi vsi povojni predsedniki ZDA.
Naša dežela bo srečna, ako gornje načelo začne kmalu veljati za vse politike, kakor hitro prevzamejo odgovorna mesta v javnih upravah.
H.	C. Lodge, ki se bo danes po udeležbi na skupni seji vlade in Narodnega varnostnega sveta vrnil v Pariz.
Predsednik ZDA je sinoči v govoru vsej deželi	wtri na sestanku v
preko radia in televizije obrazložil položaj v 1 11/11 1(1 1,11 urddno P11 11,11 Južnem Vietnamu, ameriške cilje tam in načrt za končanje vojskovanja, ki naj privede do trajnega in častnega miru v Indokini.
WASHINGTON, D.C. — Sinoči je predsednik Richard M. Nixon v govoru vsej deželi preko radia in televizije razložil položaj v Južnem Vietnamu in predložil načrt za končanje vojne, ki naj zagotovi Indokini trajen mir. Dejal je, da je prišel čas, ko je treba tvegati nekaj tudi za mir.
Poudaril je, da Združene države ne iščejo v Južnem Vietnamu nobenih vojaških oporišč, da ne zahtevajo nobenih vojaških vezi, da so pripravljene sprejeti vsako vlado, ki jo bo ljudstvo Južnega Vietnama svobodno in brez vsakega pritiska ali strahu izbralo. Predložil je obojestranski umik vojaštva iz Južnega Vietnama, ameriškega in severnoviet-namskega, tekom 12 mesecev, ko bo dosežen o tem spora-/-um. Ob koncu teh 12 mesecev se bodo vse še preostale zavezniške, nedomače čete umaknile na za to določena oporišča in se ne bodo več spuščale v vojaške operacije. Posebno mednarodno telo, sprejemljivo obema stranema, naj nadzira ta umik. Kakor hitro bo vse to storjeno in bo mednarodno nadzorno telo delovalo v redu, naj se izvedejo pod njegovim nadzorom volitve.
Nixon je nasprotno stran posvaril: “Naj bom čisto jasen.
Naši vojaki se ne bodo obrabili.
Naši pogajalci ne bodo omagali ob govorjenju. Naših zaveznikov ne bomo pustili na cedilu.” Predsednik je nato pozval vso Ameriko, naj se združi in stoji trdno za njim, kajti to bo največ pomagalo k p/epučanju nasprotnika, da je predložena pot k miru najboljša.
Predsednik je predložil svoj načrt, pa povedal, da se je pripravljen razgovarjati tudi o drugih potih in načrtih, toda zavarovano mora biti to, zaradi česar so Združene države nastopile v Južnem Vietnamu. Odklonil je vsak mir v znaku “predaje”. Poudaril je, da hoče doseči trajen mir, ki bo preprečil “nove Vietname” in pomagal k ustalitvi jugovzhodne Azije.
Nixon je v svojem govoru šel nekaj preko sedanjega ameriškega stališča pri mirovnih razgovorih. Doslej so ZDA hotele v razgovorih s Severnim Vietna-
V Delli rde« še močni
Rdeči gverilci so v delti reke Mekonga v Južnem Vietnamu še vedno v dobrem
delu gospodarji položaja.
SAIGON, J. Viet. — Zavezniške sile so imele precej uspehov v boju proti terenski rdeči mreži v gornjem in srednjem delu Južnega Vietnama, uspešne so tudi v samem glavnem mestu, ne morejo pa nikamor v delti reke Mekonga, obsežnem predelu močvirij in riževih polj, kjer živi nad eno tretjino vsega prebivalstva republike. V tem področju operirajo v glavnem domače južnovietnamske čete, pomaga jim v glavnem le 9. ameriška pehotna divizija in enote rečne flotilje.
Zaveznikom se je posrečilo pregnati ali vsaj razgnati močnejše rdeče enote. Te se podnevi redko prikažejo na odprtem področju, ker se zavedajo, da bi bile pri tem izpostavljene napadom letal, helikopterjev in topništva ter bile naglo uničene. Rdeči nastopajo le v malih enotah, desetinah, vodih in kvečjemu četah. Podnevi se skrivajo, ponoči pa postanejo živahni. Imajo odlično orginizirano obve-ščevanje po podeželju in povsod svoje zanesljive pomočnike. Zaloge orožja in drugih potrebščin so skrbno skrite, sestanki pristašev ponoči previdno pripravljeni in zavarovani.
Ameriški rangerji, ki so poskušali nočne sestanke napadati in ujeti njihove udeležence, so imeli in imajo še vedno prav malo uspeha. Te nočne napade smatrajo za “samomorilske misije”, tako nevarni so. Okoli 40% vseh ameriških izgub v boju na področju Delte je sedaj v raznih zasedah in pasteh, ki jih rdeči nastavljajo v vaseh in dohodih vanje.
Dokler ni odkrita terenska organizacija rdečih, tako dolgo je vsak uspešen boj proti rdeči gverili nemogoč. “Rdeči gverijci plavajo v množici,” kot pravi Mao, dokler je ta na njihovi strani, pa naj bo že prostovoljno ali iz strahu!
Čehom in Slovakom
se obetajo slabši časi
»«■ -
PRAGA, ČSR. — Pred trgovinami s hrano, mesnicami, pa tu di drugod so se začele zbirati dolge kače. Ljudje se hočejo založiti z vsem, dokler je še na razpolago. Uradno poročilo namreč kar odkrito govori, da trg ne bo v potrebni meri založen z blagom in da se utegnejo pojaviti težave tudi v oskrbi s hrano.
Vlada je zadnje dni uradno povišala cene hrani in večini blaga vsakdanje potrošnje. Obi-
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje.
Slov. pisarna javlja—
Slovenska pisarna v Baragovem domu na St. Clair Avenue sporoča, da ima zopet v zalogi “Družinsko Sveto pismo”.
Sklep razprodaje—
Vzadnjih dveh tednih do konca maja bodo pri Bfofman Dept. Store na St. Clair Ave. razprodajali ostanke zaloge po skrajno nizkih cenah. Več v oglasu!
Seja—
Društvo Slov. dom št. 6 ADZ ima jutri, v petek, ob osmih zvečer sejo v SDD na Recher Ave.
Zadušnica—
Jutri, v petek, ob sedmih zvečer bc v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. L. cpl. Silvestra Sekneta za 30. dan po njegovi smrti.
V bolnici—
Mrs. Mary Germ, 15701 Corsica Avenue, je v Woman’s bolnišnici, soba št.. 556. Obiski so dovoljeni.
Zadušnica—
V	nedeljo ob desetih dopoldne bo v cerkvi sv. Pavla v Euclid Central šoli sv. maša za pok. Feliksa Surtza ob 22. obletnici smrti.
Zapovedan praznik—
Danes je Gospodov vne bohod, zapovedan praznik.
Korotanova vaja—
V	soboto, 17. maja. ob pol sedmih zvečer je vaja moškega zbora, ob sedmih pa mešanega.
Asesment—
Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo pobirala v ponedeljek, 19. t.m. asesment od 5.30 do 8. zvečer.
Izrael svari Arabce
JERUZALEM, Izrael. — O-brambni minister gen. Moše Dayan je dejal, da se utegne Izrael naveličati, če ne bodo Arabci prenehali s svojimi napadi preko Sueškega prekopa in preko reke Jordana, ter preiti v napad.
Tuji opazovalci tega svarila ne jemljejo preresno, ker so prepričani, da se Izrael zaveda, da so sedanje črte premirja zanj z vojaškega stališča najugodnejše, kar si jih je mogoče misliti. Seveda nihče ne dvomi, da Izrael lahko zasede Damask ali Aman vsak čas, če se le odloči za to.
Krishna Menon zmagal
NEW DELHI, Ind. — Krishna Menon, znani tesni sodelavec pokojnega Nehruja, ki je pred dvemi leti izgubil pri volitvah za poslanca v Bombayju, je bil sedaj izvoljen pri nadomestnih volitah kot neodvisen kandidat v Zahodni Bengaliji s podporo komunistov.
Trdijo, do utegne njegova vrnitev v zvezni parlament pospešiti razkroj Kongresne stranke v konservativni in levičarski del. Menon je znan kot hud levičar.
Razgovori z ZSSR v juliju
WASHINGTON, D.C. — Glasovi iz Bele hiše trdijo, da se bodo nemara začeli razgovori
čajen kruh je ohranU dosedanjo'med ZDA in ZSSR v Ženevi v ceno, cene drugemu pecivu pa juliju. Datum in kraj bosta do-
so bile povišane.
Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo!
končno določena v razgovorih sovjetskega 'poslanika Dobrinina z državnim tajnikom Rogersom, ko se bo ta koncem meseca vrnil s svoje poti v Azijo.
Ameriška Domovina
- a- 'Yi ■ ■* ■<=/* i%j—norvii
«117 St. C‘.air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
i	NAROČNINA:
£& Združene države:
|	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Z« Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
1	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
mokracijo, toda zadovolji načelo o demokratičnem centralizmu in na takem centralizmu je Tito trenutno bolj zainteresiran kot na samoupravi in demokraciji.
Titov sistem ni ravno slabo koncipiran. Ali se bo tudi obnesel? Ribičič bo najbrže poslušno orodje v rokah Titove politike, tako mislijo vsi. Ali bo javnost priznala Ribičiču tisto veljavo, ki mu jo Tito pripisuje? Pa še drugo vprašanje: ali bodo generali zadovoljni s tem sistemom? Na obe vprašanji niti ugibanja ne morejo zaenkrat dati zanesljivega odgovora.
BESEDA
Hvala blagim srcem!
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

83
No. 96 Thursday, May 13, 1969
Tovariš Ribičič razlaga svoj program
Tovariš Ribičič je bil do nedavnega znan le v Sloveniji, pa še tam ga niso vsi oboževali, ker vedo, kaj vse je že počel v svojem življenju. Precej je bilo o tem napisanega tudi v zdomstvu. Zadnje mesece je od nekod priplaval na vrh, najbrž ga je kje staknil Tito in posadil na mesto predsednika federalne vlade. Zakaj ravno njega? Dve okolno-sti bi govorili za njegov meteorski politični polet. Najprvo mu je mesto pripravil sistem rotacije.
Po Titovi volji se sistem rotacije mora uveljaviti tudi na partijskih in upravnih vrhovih Jugoslavije, torej tudi v federalni vladi. Tam sta bila zadnja leta za predsednika naprvo Srb Stambolič, za njim Hrvat Špiljak, torej dva komunista komaj srednjega kalibra. Zato tudi federalna vlada ni pomenila v režimu to, kar bi morala. Je bila metla, ki je z njo pometal, kdor je bil pogumen in ugleden. Sedaj je rotacija zahtevala, da pride za predsednika Slovenec. Par sposobnejših kandidatov, med njimi tudi predsednik republiške vlade v Ljubljani Kavčič, je kandidaturo odklonilo. Najbrže vedo iz lastne skušnje, kako politično nevarna je beograjska kaldrma tudi pod komunizmom. In tako je prišel Ribičič na vrsto.
Čisto v duhu neposredne demokracije se je Ribičič javno predstavil najpreje Socijalistični zvezi delovnega ljudstva, ki ima političen monopol in nabira tudi poslance za parlamente. Ni šel Ribičič pred glavni odbor ZKJ, ampak pred predsedstvo in izvršilni odbor Socijalistične zveze in tam razlagal svoj političen program. Pri tem se v začetku svojih izvajanj ni nikomur zahvalil za zaupanje in tudi ni povedal, kje ga je dobil. Kot se vidi, za neposredno demokracijo ne obstoja, da te nekdo izvoli in da si mu odgovoren. To so lastnosti reprezentativne demoracije, ki je komunizem ne prizna.
Zato je Ribičič v svoji izjavi pred predsedstvom in izvršilnim odborom nastopil kot pravi gospodar, ki ve, kaj hoče in to tudi pove, pri tem se pa nikogar ne boji. V tem pogledu je zvesto posnemal Tita, seveda pa ni bilo med navzočimi nikogar, ki bi Ribičiča primerjal Titu.
Ribičič je v svoji samozavesti naprvo povedal, da bo sam izbral člane svojega kabineta. Dal jim bo pravico do svojega stališča, toda zahteval bo od njih disciplino, zato bodo pa tudi imeli pravico do odstopa. Vlada bo imela 20 članov po tri iz vsake republike in po enega iz obeh pokrajin, Vojvodine in Kosova. Vladni člani se ne bodo mogli “vgnezditi v svojih uradih”, vsak med njimi bo odgovoren za vse vladne posle. Tako bo varovana ravnopravnost med republikami. Odločeval bo v vladi le on kot predsednik Ker je o tem govoril zelo samozavestno, se zdi, da mu je Tito dal pravico, da govori tako odločno.
Federalna vlada bo tudi neodvisna od republiških vlač in centralnega parlamenta. Ribičič bo sicer poslušal vsa mnenja, toda odločal bo o svoji uvidevnosti. Vlada bo tore, varovala svojo neodvisnost naprafn republikam in federalnemu parlamentu. Kadar parlament ne bo zadovoljen z njenim delom, bo Ribičič “izvajal konsekvence”. To so res pogumne besede.
Ne smemo namreč pozabiti, da sta bili dosedanji zadnji zvezni vladi, Siamobliča in Špiljaka, zelo pohlevni napram parlamentu in republikam. Sta skušala reševati vsako sporno stvar s kompromisi. Tak sistem je omogočal tem več u speha tistemu, ki je bil bolj nasilen. Zato je jug Jugosla vije tako dobro vozil pod Stamboličevim in Špiljakovim režimom.
V Beogradu niso Ribičičeva izvajanja sprožila poseb nega zanimanja, postavila so na vprašanje, odkod taka Ribičičeva samozavest. Mož ne bi mogel govoriti tako, ako ne bi imel močnega zaledja. Mora ga imeti prav v Titu samem in Titovi okolici. Bo na tem precej resnice.
Tito je že na kongresu Zveze komunistov Jugoslavije tožil, da disciplina v stranki popušča. Vse preveč vleče vsak tovariš na svojo stran. Nekateri republiški baroni in pokra jinski magnatje so se dokopali do takega vpliva, da jih mo ra vsakdo poslušati in jim skušati ustreči. To vedo tisti, ki niso ne grofje, ne baroni in ne magnatje, in se jezijo na federacijo, zakaj mogočnežev ne prežene, zakaj jih rajše podpira. Ali se jih morda boji ali je morda od njih odvisna ali morda dela z njimi z roko v roko?
Da zruši mogočnost teh rdečih lokalnih veljakov, je lito ustanovil v stranki znani “izvršni odbor”, ki ga vodi sam in ki mu bo zvest in vdan, v zvezni upravi je pa dal zvezni vladi položaj, da se ji ni treba bati ne parti[e ne Socijalistične zveze ne republik in ne federalne skupščine.
Tako je Titova zamisel dobila sledečo praktično obli ko- v partiji bo vladal sem kot načelnik izvršnega odbora, v javni upravi bo pa preko svojega zaupnika, ki ga je posadil na mesto predsednika federalne vlade. Vse to sicer ni v skladu s samoupravnim socijalizmom in neposredno de-
Po $10 so darovali:	Mrs. J.
Gruden, Leadville, Colo., Mr. Kovačič, Mrs. Sivec, Družina Gallien.
CLEVELAND, O. — Dne 1. a-prila t.J. smo se potom Ameriške Domovine obrnili na naše rojake in rojakinje in jih prosili za kak dar v pomoč slepemu Jožefu Uršiču iz Ravne pri Kobaridu v Slovenskem Primorju.
Jožef je oslepel v tretjem letu svoje starosti, ne po svoji krivdi.
Težko je slepcu, kjer ni oskrbe,	‘agilni’zastopnik je
kjer ni prave pomoči, kjer ni sredstev, saj je včasih vsem napoti in porivan s kota v kot.
“Bodite usmiljeni, da boste u-smiljenje dosegli.” Ob tej nabir-d smo se spodaj podpisani prepričali, da je med nami še vedno dosti usmiljenih src, ki jim ni mar le lastno ujživanje, ampak tudi nesreča svojega bližnjega.
Nabrali smo kar čedno vsotico jo poslali slepemu revežu.
Spodaj objavljamo imena do-arotnikov.
Triglav se zahvaljuje
$8 je daroval Rev. J. Šuštaršič.
Po $5 so darovali: Mr. A. Križman, Mr. Gambash, Mr. G. Cen-dol, Mr. S. Grahodolnik, Mr. A Kurinčič, Mr. J. Magajna, Mrs. R. Ujecic, Mrs. J. Vidmar, Mr. C. Benedetic, Družina Sfiligoj, Mrs. M. Leban, Mrs. F. Kumar, Vir. E. Kumar, Mrs. T. Supancic, Mrs. B. Lobe, Mrs. A. Viderol, Mrs. M. Lisica, Mrs. M. Rut, Mr. J. Vajdič, Mr. J. Sušnik, Mrs. M. Kinkoff, Mr. F. Krečič, Mr. Stanko Masic in Mr. J. Savary, oba iz Evanston, 111.
$4 je .darovala Mrs. Rutar, $3 N.N., $3 N.N.
Po $2 so darovali:	Mrs. M.
Medveš, Mr. J. Grdina, Mrs. F. Genko, Mrs. A. Kozeli, Mrs. G. Jagodnik, Mr. R. Lovisek, Mrs. M. Rutar, Mr. J. Giovanetti, Mr.
M.	Bučar, Mr. E. Kenik, Mr. Starc, Mrs. Hanna Adamic, Canon City, Colo., Mr. J. Slapnik.
Po $1 so darovali: Mrs. R. Cen-dol, Mrs. A. Mac, Mrs. S. Basta-sic, Mrs. Helen, Mr. E. Stare, Mr. Mikulic, Mr. M. Antloga, Mr. Bek, Mr. Strmac, Mr. Cimperman, Mr. Sršen, Mrs. Majer,
N.	N. in Mandehs Shoe Store.
Naj dobri Bog vsem darovalcem stotero povrne dobroto, naj jim nakloni dobrega zdravja, posebno naj pa varuje njihov vid, da bodo z odprtimi in zdravimi očmi lahko občudovali božje stvarstvo! Z naj lepšimi pozdravi do vseh, vdani nabiralci:
Emma Gallien, 1008 E. 79 St., Cleveland, Ohio 44103 Martin Vajdič, 6632 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 Lilija Sivec, 21571 Nicholas , Ave., Euclid, Ohio 44123.
nesebično pomoč, ki so jo nudile no vonaselj encem
Prvi je brez dvoma g. Jože Grdina, ki se je veliko trudil za nas ob prihodu v novo zemljo, hodil z ljudmi prav vsak dan oc tovarne do tovarne iskat dela in zaslužka. Številni so, katerim je on preskrbel delo. Ni zahteval plačila, vprašal pa nas je, če želimo pristopiti h KSKJ in se naročiti na Ameriško Domovino,
bil
takrat. Nismo mu odrekli, saj je bilo to malenkostno priznanje za njegov trud. Gospod Jože Grdina, javno bi se Vam rada zahvalila za takratno pomoč, ki ste mi jo izkazali. Bili ste mi tudi za pričo pri državljanskem izpitu. Kako radi ste mi ugodili, ko sem Vas za to prosila. Danes se Vaše dobrote toliko bolj zavedam, kot sem se je takrat. Naj Vam dobri Bog povrne vse, kar ste zame storili.
Tudi Mrs. Mary Zupančič je večim pomagala do zaslužka. Z njenim možem Frankom sta avtom vozila no vonaselj ence od tovarne do tovarne, dokler niso dobili dela. Zato tudi njima naj-prisrčnejša hvala, naj jima Bog obilno poplača in ju blagoslovi.
Poznani slovenski trgovec g. John Sušnik tudi ni zaostajal s svojo pomočjo. Meni je pomagal s pohištvom in na druge načine. Tudi za pričo mi je bil, ko sem prosila za ameriško državljanstvo. Naj mu dobri Bog povrne dobroto z osebno in družinsko srečo.
Preč. g. monsignor Baznik je bil tudi med tistimi, ki so pomagali. Meni je dal duhovniško srajco za nekega revnega duhovnika v starem kraju, kateri me je prosil pomoči. Po raznih župnijah sem nabirala rabljena duhovniška oblačila in jih nato
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 4. maja, je bil naš letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
V dolžnost si štejem, da se vsem udeležencem koncerta zbora Triglav ha tenrf mestu najlepše zahvalim za obisk. Moja vabila niso bila brezuspešna, saj je bila velika dvorana Slovenskega Koncert pevskega zbora narodnega doma na St. Clairju Korotan V maju 1969 dobro zasedena. Prišli so naši CLEVELAND, O. — Dočakali zvesti obiskovalci, pa tudi nove smo y g^oto zvečer težko priča-poslušalce je bilo opaziti. Vsem, kovani koncert pevskega zbora
KULTURNA KRONIKA
ki ste prihiteli na naš koncert kljub tako lepemu vremenu, ki je po dolgih mrzlih dneh vabilo v naravo, se najlepše zahvaljujemo. Hvala tudi tistim, ki so kupili vstopnico, pa niso mogli priti, ker so bili iz enega ali dru gega vzroka zadržani.
Najbolj pevce in pevke Tri glava veseli to, da so bili udeleženci s programom tako zelo zadovoljni, ugajala pa je tudi spremljava Slogarjevega tria. To je bil tričlanski orkester, ki je spremljal zbor in soliste, Don Slogar, njegova žena Rose in Frank Kocina ml. iz Parme, O.
Pevci in pevke so nastopili v lepih, barvitih oblekah, moški v pisanih vest j ah, ženske pa v pestrih dečvah. Pogled na skupino je bil res lep, čeprav te narodne noše niso bile tako izvirne, kot smo jih imeli priliko videti na prireditvi folklorne skupine Kres. Ta Kresova prireditev je bila res nekaj izrednega in še enkrat čestitam vsem plesalcem, plesalkam in obema gospema u-čiteljicama.
Zbor se na tem mestu prav lepo zahvaljuje vsem, ki so delali in pripomogli do tako lepega u-speha. Jennie Tranel kuharice so pripravile okusen prigrizek in lepo postregle. Vsi drugi prostovoljni pomočniki so se res po^-trudili, da je vse gladko teklo. Ne bom navajala imen teh po-žrtovalnih delavcev, da ne bi koga prezrla. Vsem pa velja naj-toplejša zahvala!
Našli so se tudi dobrotniki, ki so še denarno podprli zbor. Po $5 so darovali: John Tavčar, An tonija Stokar, Pauline Goršek v spomin pokojnih staršev Bizjak, Frances Žakelj in Helen Klepek.
Nekateri se koncerta niso mogli udeležiti, zato so nam poslali
Korotan. Težko pričakovani pravimo, ker smo upali, da nam bo prinesel mnogo novega, in se v upanju nismo goljufali. Pevski zbor Korotan napreduje namreč skokoma v vseh ozirih in se pomika na vodilno mesto sloven^ skega prepevanja v našem mestu. Povrhu so njegove zborovske sile še mlade, usojeno mu je torej še dolgo življenje, ako mu bo usoda dala zmeraj prvovrstnega dirigenta. Do sedaj je imel zbor v tem pogledu svojo srečo v nesreči. Kadarkoli mu je življenje iztrgalo dirigenta, zmeraj se je zboru posrečilo, da je dobil novega. Posebno srečo ima s sedanjim dirigentom inž. F. Go-renškom. Težko bi bilo slovenskemu zboru najti boljšega v vsej Ameriki.
O strokovnem napredku zbora ne bi zgubljali preveliko besed. Napredek je viden od koncerta do koncerta, dosežena izvajalska stopnja se dviga od leta do leta. To je že postal zbor, ki ne zna samo prepevati, ampak skuša tudi zajeti vsebino in duh vsake pesmi, ki jo prepeva. Vse je napredovalo, intonacija, melodika, ritmika, dinamika, harmonija med glasovi; skratka kvaliteta zbora hitro raste.
Še bolj nas je zadovoljil program. Na prvi pogled je napravil vtis vsaj navidezne neenotr nosti. Pri izvajanju posameznih točk je stopil takoj pred oči cilj koncerta: program naj ne bi bil posvečen le interpretaciji ljudske glasbe, izjaval naj bi tudi
poslala v Slovenijo č. g. Milanu denarne popevke: po $5, June Gerlju, župniku v Podgrajah pri	Frank Kastelic in Mr. &
Ilirski Bistrici.
Te štiri osebe sem z imeni navedla, bilo pa je še veliko drugih dobrih ljudi, ki so nam ob prihodu v novo domovino pomagali. Ne pozabimo jih, čeprav leta tečejo. Hvaležnost mora ostati!
Gabriella Djokich
Podr, št, 47 SŽZ
Ne pozabim!)!
Mrs. Pivik iz Pennsylvanije. L o u i s e Kastelic je darovala $3.50.
Iskreno zahvalo izrekamo tudi g. Franku Bavcu, tajniku SND, in g. L. Hribarju, oskrbniku SND za vse usluge.
Zahvaljujemo se Slovenskemu narodnemu domu na Denison Avenue za plačilo vstopnic. Hvala postaji WXEN za oglaševanje, gospodom Toniju Petkov-GARFIELD HTS., O. — Vsem šku, Milanu Pavlovčiču in Rudi članicam Podružnice nazna-^ ju Menartu, katerega bomo zelo njam, da bo v nedeljo, 18. t. m.,1 pogrešali. Prav tako ' iskrena sv. maša za žive in mrtve člani- hvala postaji WDOK, g. Martiče ob 11.30 dopoldne v cerkvi sv. nu Antončiču za oglaševanje na-Lovrenca na E. 81 St. To bo vsa-‘šega koncerta, koletni spomin materinskega] Posebno zahvalo moram izredne. Ker nismo mogle dobiti či našim slovenskim listom, maše na sam materinski dan, Prosveti, Glasu, posebno pa A-
rože F. Vauter, prinesla mu jih je Terry Abbott, naj mlajša naše družine. Že sprašuje, kdaj bo dovolj stara, da bo lahko pela pri Triglavu. Če se bodo še drugi ob času res oglasili, bo Triglav še trdno stal. .
Sedaj bomo s petjem prenehali do septembra, ker imamo le en koncert na leto, vedno prvo nedeljo v maju. Do takrat upamo, da se nam bo pridružilo še dosti fantov in deklet.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
Anna Jesenko
Vesii iz Slovenile
smo morale odložiti kasneje.
CLEVELAND, O. — Spošto-
za teden meriški Domovini za objavo do-jpisov in vabil. Ti dopisi so nam Popoldne od ene ure naprej v veliko pomoč. Privabijo nam bo pripravljeno kosilo in drugo občinstvo in tudi nove člane. Po-v SDD na 10814 Prince Avenue, tom Ameriške Domovine je naš Praznovale bomo skupno z Go-‘zbor dobil nekaj novih pevskih spodinjskim klubom, kakor smo moči.
lani. Katere ste toliko srečne, da1 Posamezni člani so bili na o-imate matere še žive, jih pripe-'dru počaščeni s šopki cvetja.
Pozimi v Bohinju polno
Preteklo zimo je bilo v Bohinju polno gostov. Hoteli so bili zasedeni, obilo gostov je bilo tudi pri privatnikih. V februarju je pritisk popustil in zasedeni niso bili niti vsi prostori po hotelih.
Po pomladanskem presledku pričakujejo v letnih mesecih velik obisk domačih, še bolj pa tujih gostov.
Šola v Brezovici na tesnem
V neposredni bližini Ljubljane je še vedno šola, kjer imajo trije oddelki tudi tretjo izmeno, ker pač primanjkuje pi’ostora.
Pogoji v šoli so tudi sicer nemo-
Ijite s seboj, da bo bolj vesela Dvanajstletna Beti Radišek je §oči’ sa3 traJa delovni dan po vani g. urednik! Enkrat meseca družba.	| dobila šopek nageljev od MrsJ ^ ur> nekateri otioci pešačijo v
februarja sem čitala v Ameriški! vabljeni. Če bo lepo vre- Mary Culkar, matere naših pet- ^0^0 domov tudi po 12 kilome-Domovini članek v spomin in rne> koste lahko na dvorišču tudi. tih pevcev. Kim Jolanty je pre-|l;rov’ pozimi začenjajo pouk ob počastitev pokojnemu pionirju!^a^na^'	Jela vc^e °d dveh sinčkov Ro-j^ stopinjah Celzija ali celo pri
Antonu Grdini. Lepo se mi jej N® svidenje v nedeljo popol- nalda Culkarja. Obdarila je tudi ničli, zdelo, da dobri g. Grdina še ni dne v SDD na Prince Avenue! May Lou Culkar, prinesel jih je pozabljen, da njegova dobra de-!	J' Pu6ely bratec Frankie. Naš poklon Mrs
la še vedno pričajo o njegovem^ dobrem, blagem srcu. Res je bil!
Prosto dostavljanje
Culkar, ki je lahko ponosna na svojo družino. Ta se drži sloven-
Rimski ostanki v Celju
Pri kopanju temeljev za trgovsko hišo Tehno-merkatorja v
zaslužen mož, škoda ga je bilo WASHINGTON, D.C. — Pro- skih nastopov. Margie Persutte Gubčevi ulici so delavci, ki jih in prepričana sem, da uživa pri!st°, brezplačno dostavljanje na Je prinesla rože Terry Abbott,1 vodi kustos pokrajinskega mu-Bogu zasluženo plačilo.	J deželi so začeli pred 60 leti za presenetil jo je njen mož. Prav žeja, naleteli na ostanke dveh
Rada bi pripomnila, da so med poskus na petih progah, vsaki tako je dobila rože Marie Pivik, rimskih hiš, keramike in novcev, nami še štiri osebe, ki so vredne|dolgi 17 milj, v Zahodni Virgini- prinesel jih je sinček Frankie. Uspehi izkopavanja so prese-naše zahvale za požrtvovalno in ji-	Kot zaslužni voditelj je prejel netljivi.
novosti in segal v sodobno pevsko kulturo, ako to moremo tako imenovati, s čemur se pa zmeraj ne strinjajo ljubitelji klasičnega prepevanja. Seveda je moral program vpoštevati tudi širino koncertnega občinstva. Na koncertu je bilo namreč res dosti poslušalcev, ki so svojo glasbeno zavzetnost vežbali le na koncertih, jih je pa bila tudi precej, ki so si pojmovanje o glasbi pridobili tudi zunaj koncertov.
In tako je prišlo do tega, da je programsko jedro tvorila vsaj v prvem delu umetna pesem. Avtorjev je bilo kar dosti: Rener, Pregelj, Jarre, Schwab, Vodopivec, Košat, Volarič, Premrl in Gorenšek. V izvajanju komadov so tekmovali med seboj mešani zbor, moški, ženski, vmes so bili vpleteni nastopi solistov Dolinarjeve, Žitnikove, Kosmo-ve, Režonje in Hauptmana. Žal nam prostor ne dopušča, da bi ocenjevali posamezne koncertne komade in njihove izvajalce, reči pa moramo, da so nas vsi in vsak po svoje prav prijetno presenečali. Občinstvo je to tudi na običajen viden način odobravalo. Pri nekaterih komadih nam je bila posebno všeč diskretna dinamika in barvitost prepevanja v visokih legah.
V	prvi del koncerta je bil vključen tudi vzorec (zelo, zelo posrečen) klavirskega koncerta, ki sta ga izvajala v treh točkah Metka in Milan Gorenšek. Poslušalcem je še najbolj Razumljiv Mozartov “Dan Juan”. Taki vložki v glasbene koncerte pomenijo novost, ki se bo, kot upamo, tudi udomačila. Le uho se mora nanjo navaditi.
V	prvi del koncerta je bi' vpleten tudi spomin na pokojne- • ga prevzv. škofa dr. G. Rožmana. Spomin je bil več kot potreben in na pravem mestu, saj je -padal pokojnik med najzvestejše obiskovalce Korotanovih koncertov. Recitacijo je izjaval dr. M. Pavlovčič z njemu lastno in znano preciznostjo. To lastnost je pokazal tudi pri drugih kratkih nastopih tekom koncerta.
Drugi del koncerta je bil posvečen dobro nabranim vzorcem sodobnega prepevanja. Tu sta tekmovala moški zbor in mešani zbor. Mešanemu zboru so spretno pomagali solisti: Žitni-kova, Seknetova, Švajger in Mohar. Posebno M. Sekne je imela hvaležno vlogo. Za pravilno razumevanje so se tudi žrtvovali člani orkestra “Veseli Slovenci”-Prvi in drugi del koncerta nista bila na videz premočno povezana, pa sta se vendarle lepo dopolnjevala. Drugi del je bil sicer svojevrstna novost, pa so se poslušalci hitro vneli zanjo-Take vzorce pevske " sodobnosti so slišali že drugod, toda tako dobro jih niso do sedaj v Clevelandu še nikjer podajali.
Ocene niso namenjene slavospevom, pa nam vest ne dopušča, da ne bi izrazili svoje hvaležnosti najpreje dirigentu F-Gorenšku, potem vsem solistom in solistinjai^, potem članom in članicam pevskega zbora, soli' stom na klavirju, idejnemu očetu spomina na pok. škofa dr. G-Rožmana in končno vsem drugim tihim sodelavcem, ki so se žrtvovali, da se je koncertna pri' reditev tako lepo posrečila.
Korotan je že tako utrdil svoje mesto v slovenskem koncertnem življenju v Clevelandu, da bi moral misliti v splošnem in' teresu še na jesenski ali božični koncert. To je bila po koncertu splošna želja obiskovalcev. U' pajmo, da jo bo zbor mogel U' resničiti.
S Korotanovim koncertom Je zaključena letošnja zimska sezona slovenskega kulturnega življenja v Clevelandu. Bila je razmeroma pestra in razgibana. Fe gledaliških predstav je manjkalo. Se zmeraj bolj čuti, da imamo le Lilijo, ki se redno pokaže na odrih. To je odločno premalo.	I. A-
nnor»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
JEAN GIONO:
ŽETEV
ftftoaoouoooooooooooooooocooooooooocooooooooooaoooooooc
Res, v ustih ima droben pesek. Potem zasliši v zavijanju Vetra bučanje slapa in nenadoma mu postane vse razumljivo, kajti v majhnih korakih se mu vrača zavest. Spomni se padca in borove veje in vidi samega sebe, kako visi na veji kakor opica. Rame ga bole; globoko vzdihne m na pol odpre oko, da bi vide’, če res leži v travi na suhi zem-
]ji.
Da, to je resnično zemlja in dobro je tako — v mesečini zagleda senco jablane.
Misli si:
“Ce obležim tako na trebuhu, bom dobil grižo,” pa se skuša obrniti in v enem mahu se obrne. Luna polaga na njegove veke svoje dolge, blede prste Neki glas ob njem pravi:
“Premaknil se je.”
Panturle je, ne misleč na mesec, odprl oči in dvignil glavo; 2di se mu, da je bil to ženski glas.
In to tudi je ženska.
Sedi tu v travi poleg njega in ga gleda. Govorila je; odgovoril ji ni nihče.
“Ali je bolje?” vpraša. Panturle ne razume takoj, potem pa odgovori:
“Bolje, da; pa vi?”
“Oh, jaz sem se tako bala. Nisem mogla zaspati. Prišla sem lako malo pogledat, da bi videla, bako vdm gre. Prav tedaj pa ste se obrnili. Tedaj sem pomislila: bolje je; in to mi je odvalilo ka-nren od srca.”
Žena je oblita z mesečino. Ranturle jo jasno vidi; njen podolgovati in bledi obraz, ki sliči Veliki breskvi; podbradka skopaj nima; dolg nos kakor iz kam-Ra; oči okrogle, žametaste, bleščeče kakor olive; napete ustnice in, kadar se nasmeje, pokaže ava ostra zoba. To je najlepša ženska na svetu!
“Zelo dobri ste!” pravi Panturle. “Torej ste me vi izvlekli Semkaj na travo.”
Pa izpljune, da bi se osvobodil °kusa po pesku in vodi, ki ga ima v ustih.
Dekle se plazi po kolenih po travi do Panturla.
“Približala se vam bom, da ge ne bom zbudila. Da, tudi jaz sem vas privlekla sem. Prav tedaj sva stopila iz gozda. SJap Je bil pred nama v vsej svoji tdšini in midva sva ga ogledovala. Tedaj sva zapazila, kako se Je zavalil po njem velik kos dekla in takoj za tem kakor zavoj Perila.
On je rekel: “Pustili so, da je °dplavilo umazano perilo,’ jaz Pa sem mu odvrnila: ‘Tc tvoje Perilo je človek!’ Pa mi je rekel: •^h, kako le, človek?...
Jaz pa sem to takoj videla. Se er>krat sem ponovila: ‘Človek je!’ ^
To je bilo ravno v trenutku, ko ste napravili veliki skok in tfiidva sva jasno videla, kako vas je vsega stegnjenega nesla veda. Hitro sva pritekla do po-tdka. Kakor kaka velika riba ste Se popolnoma otrpli valjali po Vodi in val vas je vrgel proti ktcgu. On in jaz sva vas poteg-hila v travo. Takoj ste bruhnili v°do. On mi je rekel: ‘Ni mrtev, Navedel se bo.’ Počakala sva tre-^ttek. toda niste se zavedeli. ^°tem je dejal :Vseeno je, če Pobijeva noč tu ali kje drugje. Oddaljiti se morava le iz bližine ^ega slapa, kajti tu je vse mo-^r° kakor po dežju.’ In tako smo Pfišli sem. Vlekla sva vas po ^ravi, kajti težki ste in on je 'Jarec, jaz pa le ženska. Poglej-e> v travi so še sledovi.”
Res, na travniku je bilo opa-^Ri sled poležane trave. Pan-'Urle je na koncu tega sledu, po-Coben vozu, ki stoji na koncu Sv®jih kolesnic.
‘To vama je dalo truda?” Vpraša Panturle.
^a, seveda, težki ste bili..."’ Rekle nadaljuje:
“... bili ste težki, midva pa sva vas prijela za roke in vas vlekla, noge pa so se vam vlekle po tleh; potem sva zakurila ogenj, ali čutite.”
Še vedno je dišalo po ožgani materini dušici in hrastovem panju.
“Skušala sva vas osušiti. Potem ste spet kmalu začeli dihati. Potem je on rekel: “Pustiva ga zdaj in pojdiva počivat.’ Legel je in takoj zaspal. Meni pa to ni bilo mogoče, pa sem prišla pogledat, kako vam gre, vi pa ste se ravno obrnili. Vidite.”
Bilo mu je neprijetno tako ležati pred žensko. Skušal se je dvigniti. Spočetka so ga bolela ramena, potem boki; potem je spoznal, da je bolečina prehuda, pa je obsedel.
“Oh, tako je dobro,” je rekel; “tako je prav dobro.”
Ženska je nekoliko manjša od njega. Panturle skloni glavo, da bi jo mogel videti, in ona, ona je Gvignila svoj ozki obraz. Tako je na njej mnogo mesečine.
Dekle vpraša:
“In tako, kot ste tu: ali ste od tod, ali ste prišli od kod daleč, od drugod kakor midva?’
“Iz tega kraja sem,” pravi Panturle.
“Iz tega, kjer smo sedaj?”
“Ne prav od tod, temveč od tam, malo na levo. Od tam, vidite,” nadaljuje čez čas, ko je prepoznal temno gmoto griča; “od tam... in pokaže s prstom. “Iz Aubignana.”
“Iz Aubignana? Ne bi rekla, kajti tam ni več žive duše.” “Kako da ne; jaz sem od tam; bila sta pred mojo hišo."
“Oh pred tisto, kjer je bila kri?”
Dekle začuti, kot da bi se morala umakniti v travo in se skriti v njeni senci. Krčevito stiska roke ob kolena in šepeta:
“Na pragu je bila kri; mislila sva, da se je zgodila nesreča, pa sva pobegnila.”
Skozi tišino plane sunek vetra, poln glogovega vonja.
“Odiral sem lisico,” pravi Panturle.
“Oh, to je bilo?”
“Da.”
“Kadar je človek osamljen,” nadaljuje končno Panturle, “postane zloben. Prej nisem bil tak. to je prišlo šele, odkar sem sam. In to prinese morda tudi čas, ta soparni čas. Sicer po naravi nisem tak.”
Ženska strmi vanj.
“Ne, ni videti, da bi bili po naravi taki.”
Nekaj časa nista spregovorila ničesar. Toda ženska se le posilila, da je nekaj rekla.
“Trkala sva na vaša vrata, kje1 ste bili?”
“Znotraj.”
“Tako? In niste odgovorili. To ni bilo lepo. Pa zakaj?”
“Oh, ker...”
“Torej taki ste? In če bi potrebovala vaše pomoči?”
“Res je, toda bilo me je sram.” “Pa zakaj?”
“Kd'. bi vedel? Kratko in majo, sram me je bilo.”
Gleda ga, kako teži v travi, oblit na eni strani z mesečino.
“Pa zakaj? Poglejte, midva sva vas potegnila iz kotla. Brez naju... zaprli ste se torej med stene, niste se premaknili in niste nama odgovorili. Morda sva česa potrebovala. Pred nama ste se sramovali?”
Te besede so povzročile, da je Panturle sedel pokonci in začel govoriti. Vzel je žensko roko v svojo. Govoril je glasno in ženska ga je opomnila: “Govorite tiše,” kažoč mu s pokretom glave senčna mesto pod vrbami, kjer se je zdelo, da nekdo leži. Toda roke ni odtegnila. Panturle je oblit z mesečino, kakor bi stal pod cevjo vodnjaka. Mišice se mu tako napenjajo, da mečejo senco po njegovih rokah in stegr nih.
(Dalje prihodnjič)
Koncert:
Marija, naša mati
EUCLID, O. — Ko hodim po sobanah mojega obširnega stanovanja, se skoraj zgrozim nad grobno prevladujočo tišino. Ob takih prilikah se mi iz globine srca izvije boleč vzdih: tako pač kuje življenje!
Bili so časi, ko je bilo v teh prostorih veliko živahnega govorjenja. Moja pokojna žena, dasi ne pevka, je rada govorila o petju, ker me je kot pevca razumela. Moja hčerka, sedaj duševno strta, je — dokler ni zbolela — agilno delovala pri dekliškem pveskem zboru fare sv. Kristine. Jaz sem pa, po dolgih 16 letih, se vrnil k pevskemu zboru Marije Vnebovzete v Col-linwoodu. Nekoč sem, v pogovoru s hčerko izjavil:	“Sleherni
duhovnik bi moral biti dober pevec in brilijanten govornik!” Hčerka me je ognjevito zavrnila: “Vi vse preveč zahtevate od duhovnikov! Kaj pa vendar mislite? Ni vsak tako vnet za petje, kot ste Vi. Dobri govorniki se pa bolj poredko rodijo. Ali naj bo mlademu semeniščniku odklonjeno mašniško posvečenje, ako nima pevskega daru ter daru govorništva?”
Na to njeno izjavo sem hčerki dejal:	“Sleherni duhovnik bi
moral ob proslavi svojega srebrnega mašniškega posvečenja v lahnem tonu zapeti “Gloria in excelsis Deo”. Po novi odredbi “Slava Bogu na višavah!” Da se to doseže, je potrebna odločna volja s krepkim poudarkom: HOČEM! MORAM to doseči! Z železno voljo se doseže čestokrat nemogoče.
Koliko dobrega lahko naredi duhovnik, ako je dober govornik, še boljši pa pevec, imamo dokaz pri č. g. dr. Jerku Gržin-čiču, kateri se nahaja sedaj v Clevelandu z namenom, da bo nabral kaj prispevkov za misijone v Ekvadorju. Ta mož, dasi majhen po postavi, a velik po zmožnostih, je kos čudovitim delom. On je glasbenik, govornik, pesnik in skladatelj, pevec, da lahko sam poje kvartet. Kdor se s petjem ukvarja, me razume, kdor ni pevec, mu ne morem v par besedah raztolmačiti, kaj to pomeni.
V župnijskem buletinu nedelje, 4 maja, so omenjene tri proslave, ki jih bo vodil misijonar Jerko Gržinčič. Zadnja med temi bo orgelski koncert pod imenom: MARIJA, NAŠA MATI. Vršil se bo v nedeljo, 25. maja, ob štirih popoldne, v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu.
Zadnji stavek članka “Krasno nedeljsko popoldne”, priobčenega v Ameriški Domovini dne 2. maja, se glasi:
“Hvala lepa Vam, g. doktor, mi se Vam priporočamo za še kako prijetno presenečenje. J., Pa. — Iznenadenje je že tukaj. In bo proizvajano 25. maja! — In prepričan sem, da bo v veliko zadovoljstvo vseh, ki se ga boste udeležili. Vljudno ste vabljeni na ta koncert vsi farani Marije Vnebovzete. Pridite na ta koncert tudi farani Sv. Vida, farani Sv. Lovrenca in pa vsi ljubitelji lepe nabožne pesmi iz našega Euclida, in teh ni malo! Z izbranim petjem bomo počastili našo nebeško Mater, s prostovoljnimi prispevki pa podprli revne ekvadorske siromake.
France Kovačič ------o------
Prisrčni pevski kencerS v iitasskeejH
MILWAUKEE, Wis. — Razr-^ani časi, v katerih živimo, so polni velikih nasprotij. Človek je dosegel ogromen tehnični in umski napredek, življenjski pogoj in raven je pri mnogih narodih na najvišji stopnji. Vsakdo hoče pošteno ali nepošteno doseči čim več materijalnega blagostanja, kot bi bilo to največji dosežek, sreča in cilj našega življenja. Sedanjost je polna
Zadnja dva tedna do zaključka RAZPRODAJE
... A. BROFMAN DEPT. STORE
6806 St. Clair Ave. Tel.: 361-0150
VSE BLAGO MORA V DENAR SKRAJNO NIZKE CENE
ŠE ŠO NA RAZPOLAGO ODLIČNI KOSI MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL
PRIHRANITE!	HITITE!	PRIHRAHITE!
krivic, surovega in uničevanja posameznikov in narodov, je polna trpljenja, odvzemanja svobode in vojnih grozot. Zato je naša moralna dolžnost ostati in biti človek s plemenitim srcem in čistim, poštenim razumom. In prav pevska umetnost je ena od tistih silnic, ki nam najbolj pomaga, da ostanemo ljudje zvesti idealom, da živimo častno in da damo iz sebe vse najboljše do samega sebe, naroda in človeštva.
In prav v tem so nas osrečili pevci in pevke preteklo soboto, 3. maja, zvečer v dvorani sv. Janeza, kjer so pevski zbori fare sv. Janeza pod odličnim vodstvom zborovodje Ernesta Maj-henicha priredili koncert, kjer smo bili priča lepemu umetniškemu pevskemu večeru slovenskih in amerikahskih pesmi. S tem večernim koncertom so pevski zbori sv. Janeza počastili spomin nepozabne pevke, pokojne Herte Majhenič, ki se je pred dobrim mesecem smrtno ponesrečila v avtomobilski nezgodi.
Prav razveseljivo je bilo opaziti v okrog 50-članskem pevskem zboru lepo število mlajše generacije in prav razveseljiv je bil pogled na polno zasedeno dvorano naših in tudi drugih narodnosti poslušalcev. Bogat spored naših pesmi, ki so že postale široka ljudska lastnina, je zborovodja Ernest Majhenič naštudiral z vso svojo ustvarjalno silo in znanjem. Takoj po odpeti ameriški in slovenski himni je pozdravil vse navzoče župnik fare sv. Janeza p. Claude Okorn, ki se je ob tej priliki iz vsega srca zahvalil vsem pevcem in pevkam ter zborovodju Ernestu Majhenichu za ves trud in požrtvovalnost ter kulturno delo v korist fare sv. Janeza. Takoj nato je sledil nastop slovenskega zbora, kjer so z vso ubranostjo odpeli dr. Schwabovo “Zdrava Marija” s solistom J. Rifeljem in venček narodnih pesmi. Mla^ da in nadebudna pevka Romona Pavlak je kot solistka zapela dve angleški pesmi: Grahamovo “J Believe” in I. Lambiottevo “On this Day”. Ameriški zbor je od pel prisrčno H. Russellovo “The Hall of Ivy”, C. Workovo “Grandfather’s Clock”, Beetho-venovo “The Heavens Resound” in W. Steffeovo “Battle Hymn of the Republic”. Posebno draž nam je dala dekliška plesna skupina, ki jo vodi M. Modiceva. Izvajale so dve pantomini: “Slepec” in “Exodus”. Prejele so mnogo hvaležnega ploskanja.
Po odmoru je nastopil dekliški pevski zbor, dekleta so v angleščini zapela F. Mollerjevo “The Happy Wanderer” in J. Hermanovo “Land of Milk and
izkoriščevanja odobravanje. Kot zadnjo točko času in dospemo v Cleveland združeni '	’ y ’ '
zbori
so
v dvorani z vsem ognjem peli
I.	Berlinovo himno “God Bless America”, kar je izvalo ogromno navdušenje in ploskanje. Vse pevske točke je odlično spremljala na klavirju ga. Linda Kei-ser.
Spored je v angleškem jeziku vezal in tolmačil član zbora John Stout.
Prijateljska hvala in iskrene čestitke k izredno lepemu pevskemu uspehu izrekamo vsem pevcem in pevkam, posebno pa zborovodju Ernestu Majhenichu, ki je navkljub neusmiljeni in tragični usodi izvabil iz grl a-materjev pevcev in pevk vso u-branost in izenačenost glasovnih skupin. Koncert bo ostal vsem kot redko pevsko doživetje.
L. G.
poslušalci opolnoči.
Prijave sprejema Anton Jeglič, 1057 E. 68 St. tel. HE 1-3084. Na svidenje in lepo pozdravljeni!
Anton Jeglič
Romanje v Lemont
CLEVELAND, O. — Mnogim povpraševalcem sporočam, da bomo tudi letos romali v Lemont. Že v domovini je bilo običajno, da smo vsaj enkrat v letu romali k Mariji Pomagaj na Brezje. Napak bi bilo, da bi tukaj opustili to lepo navado. Vsaj nas je Marija varovala skozi vse leto, da se Ji ob tej priložnosti zahvalimo za vse prejete milosti in jo poprosimo tudi za bodoče.
Prav leta, ko smo prispeli v A-meriko, se je ob tem romanju kar trlo Marijinih častilcev. Zato tudi letos pohitimo k Njej, komur je le količkaj mogoče. Pomislimo samo, koliko bi jih srčno rado romalo, pa jih tare bolezen, ali pa imajo kak neovrgljiv zadržek. Sleherni, ki se je že u deležil teh romanj, se jih z veseljem spominja. Več pa se jih je že preselilo k Njej, katerim je zagotovo izprosila sveta nebesa. Gotovo pa je, da je tudi romanje združeno z žrtvijo, pa te žrtve obrnimo Mariji v zahvalo.
Prav poseben namen tega našega romanja je letos posvečen spominu pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana ob 10-letnici njegove smrti. V molitvi se ga bomo spomnili ob njegovem grobu ter mu priporočali naše zadeve. Saj je že v življenju imel polno
Začetek prometnih predpisov
Prvi predpisi za urejevanje motornega prometa so bili izdani v ZDA v državi Connecticut leta 1901.
— Okoli 9 desetin otrok v naši deželi je rojenih v bolnicah.
Čestitke in
v> v»I
voščila
Vse najboljše, ljubo zdravje, zadovoljstvo in srečo Ti k Tvojemu godu žele Tvoj mož Tone Levstik, 6725 Bonna Ave., Cleveland, O., hčerka Vida Perme, zet Elmer, njuni otroci in svak Peter, ki je prav kar prišel iz stare domovine.
Moški dobijo delo
Delo dobi
Iščemo zanesljivega moškega za delo na sadjarski farmi. Dobra plača od ure in brezplačno stanovanje. Poročeni ima prednost. Kličite EV 2-8059.
(99)
Iščemo
VAJENCA ZA PRSNO BARVANJE
VAJENCA ZA GLADENJE POMOČNIKA PRI ZAVORNICAH SPLOŠNEGA POMOČNIKA
Vse koristi Stalno delo
Garfield Heights okolica
SUPREME FIXTURE MFG. CO.
4868 Chain Craft Drive
587-0200	(102)
Ženske dobijo delo
Iščemo kuharico
tli kuhinjsko pomočnico za čas od 1. popoldne do 8. zvečer. Smo razumevanja za sleherni- jo pripravljeni izučiti.
ka. Molimo za pokoj njegove duše, on pa je naš priprošnjik v nebesih. Kdor izmed romarjev ima narodno nošo, naj jo vzame s seboj, da se v nji pokloni pokojnemu ob grobu in pri maši.
Ker je g. Resnik odšel po večno plačilo, se je Mrs. Agnes Žagar, 3579 E. 81 St., Cleveland, O. 44105, tel. 271-1922, odzvala moji prošnji in sprejema prijave za o-koliš Newburg. Prosim vas, da se čimpreje prijavite pri imenovani.
SORN’S RESTAURANT EN I-52I4
Delo za žensko
Iščemo hišno pomočnico 4 dni v tednu od 10 zj. do 6. ure zv. v Collinwoodu od 1. junija naprej. Kličite 451-0259.
(15,16,22,23 maj)
MOLDING MACHINE OPERATORS
Honey”. Ženski ameriški zbor je nato nudil Mancinijevo “Moon River” in R. Rodgersovo “It’s a Grand Night for Singing”, ženski slovenski zbor pa je zapel L. Pušovo “Prav lepo je v vigredi” in Tomčevo “Ena ptička je priletela”. Slovenski moški zbor je nato zapel A. Vračkovo “Na nebu zvezde sevajo” in “Pihlja po drevju”.
Slovenski mešani zbor je izvajal Bajukovo “Sijaj, sijaj, sončece”, Žirovnikovo “Mlatiči” in venček slovenskih narodnih pesmi. Solistične vložke so peli sopranistka V. Rozanski, tenorja R. Kotar in J. Rifelj v splošno
Odhod bo v soboto, 5. julija, ob 5. uri zjutraj izpred cerkve v Newburg in ob 5.30 izpred Baragovega doma, 6304 St. Clair Avenue. Predvidoma pridemo v Lemont ob enih popoldne, kjer nas bo čakalo kosilo. Kot lansko leto stane vožnja $16 na obe strani in je vsakdo prijavljen šele, ko je plačal voznino. Prijavite se čimpreje, da vem naročiti bus. Ko boste brali to vabilo, se takoj prijavite pri podpisanem. Ako bo zadosti prijav, bom naročil večji bus, ki je lansko leto tako zadovoljil romarje. Odhod iz Lemonta bo v nedeljo, 6. julija, popoldne ob petih po našem
Prijazna, čista okolščina; majhna firma.
PYRAMID PLASTICS 9202 Reno Ave.
(97)
MAU OGLASI
Hiša naprodaj
pet spalnic, štiri na drugem in ena spalna soba na tretjem, alu-miniasta obRa, dva garaža, na Arrowhead Ave. $19,000.
KINKOPF REALTY CO. 30825 Euclid Ave. 944-7900
_	• (loo)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša je naprodaj na 7711 Lockyear Ave. Kličite EX 1-1773.
—(97;
Stanovanje išče
Slovenski upokojenec išče 2 opremljeni sobi v st. clairski okolici. Kličite 431-8127.
_______________________-(96)
WANT TO BUY
Round oak pedestal table and old china cabinet. Please call: 251-7023
(97)
V najem
Mali dom, zadaj za dvodružin-sko hišo, 2 spalnici, kopalnica, stanovanjska soba, kuhinja, med Lake Shore Blvd. in Westropp Ave. Klet, $95 mesečno. Kličite 729-1155.	(97)
V najem
Oddamo 5 sob družini a 1 dvojici na 915 E. 67 St. Kličite 391-6655.	—(96>
Lastnik prodaja
3-stanovanjsko hišo, lastnikovo stanovanje* prenovljeno z mo-derho kuhinjo. Cena $12,000. Mesečni dohodek $180. Kličite IV 6-5565.	(97)
South Euclid
Near Regina High, brick bungalow, 3 bedrooms, full basement, garage, ideal for retired couple. $23,900.
Euclid — Chardon Hill area
Brick semi-ranch, full basement, wood burning fireplace in living room, 2 car garage, located in a lovely area. $33,900.
Off E. 185 St.
Brick 2-family, 3 bedrooms each suite, 2 car garage, $37,900.
UPSON REALTY
RE 1-1070	499 E. 260 St.
(96)
Tiskarna naprodaj
Mala tiskarna je naprodaj na 7711 Lockyear Ave. Dajte ponudbo Kličite EX 1-1773
-(97)
Lastnik prodaja
3-družinsko hišo z velikim dvoriščem nasproti cerkve sv. Vida, na 6018 Glass Ave. Kličite 391-0073.	(100)
Potrebuje popravila
E. 78 — St. Clair Ave. dvodru-ž;pska hiša, garaža, polna klet, plinski furnez. $4900.
Kličite Jack Lorenz
MAINLINE REALTY 431-8182	221-9381
(8,9,13,15 maj)
Curst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV IMtil Waterloo Ril	TV l-MTJ
Apartment naprodaj
E. 156 blizu Blvd. — Euclid Beach Park, 2 trgovska poslopja in6 stanovanj, v dobrem stanju. Lastnik vzamo vknjižbo dobremu kupcu.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St.
481-1100	692-1020
(97)
NAPRODAJ
Blizu Lake Shore Blvd. in Nottingham Rd. Moderna hiša za dve družini po 5-5, garaža za dva avtomobila. Želijo $23,500.
Lot Naprodaj
197.95 širok in 447.98 dolg v Chesterland, Ohio.
J.	KNIFIC REALTY
481-9980	820 E. 185 St.
Da bo bolnik imel vsaj
Seveda, služba je pa služba. Zandarmerija je pretaknila vso hišo, od korena do slemena, pobrala, kar je pripadalo njej — drugega se ni dotaknila — in nazadnje aretirala oba brata, Leopolda in Valentina. Marijo bi morala tudi, pa jo je tenente proti častni besedi pustil doma z izgovorom, da ne bo hiša čisto zapuščena. Celo tega niso zabra-nili, da sta aretiranca segla gospe v roko. Marija je seveda glasno jokala, tudi Leopoldu so prišle solze v oči. Valentin je pa samo žamahnil z roko, kakor bi hotel reči, sedaj je pa res vsega konec.
“Marija, moja Marija!" je segel Leopold ženi v roko. “Na Brezje pojdi! Tam je leta osemnajst sto mošenjski župnik doktor Ažbe prizidal cerkvici svetega Vida kapelo in jo posvetil Mariji Pomočnici. Že procesije jo hodijo moledovat, naj nas reši večnih vojska. Njo prosi, naj še nam pomaga iz pesti, ki nas je trdo stisnila.”
Leopold si je obrisal solze, poljubil ženo in možato odšel čez prag.
Opešani Valentin je prav tako svakinji segel v roko in se za-čuda zresnil: “Marija! Odpusti mi, odpusti mi, da sem vaju z Leopoldom spravil v take stiske. Jaz sem začel ponarejati denar in jaz sem vsega kriv.” Grede je skrivaj stopil svakinji na konec prstov, kakor bi ji hotel povedati, na koga naj pred sodnijo vali krivdo: “Odpusti! Saj videla se najbrž ne bova več.” Globoko se je sklonil in poljubil Marijino roko. Debela solza je padla na hrbet njene desnice in Marija je glasno zajokala.
In so odgnali v večerno temo brata slikarja Leopolda in Va-
CHICAGO, ILL.
lentina Layerja. Uklenili ju niso, saj so vedeli, da na beg nihče ne misli.
Za slovo je tenente Žorž
silo postrežbo, če povsem omaga. Tudi leščerbo so jima pustili goreti. In večerjo so tudi prinesli za oba. Valentin, ki zadnje čase tako ni skoraj nič več jedel, se je niti pritaknil ni. Leopold pa je samo pokusil kislo in kivavo čobodro, v katero je bil nadrobljen star, suh kruh. Samo pokusil je in izpljunil.
Valetin je sedel na trdem pogradu. Hodil je globoko in težko po kratko sapo: “Veš, Polde, z mano je konec. Ne bom več videl belega dne. Zato pa — dSt bova oba enako govorila. Jaz
strumno pozdravil gospo Layer- naj bom čim največ kriv. Ce le evo. Marija je pa, kakor bi več I mogoče vsega, da bo nate manj ne vedela, kaj dela, še enkrat 0(jpacj]0 Začel sem jaz in sem ponovila: “Merci!”	če tebe zapeljal. Če mi prav za-
In je ostala sama in je neuto- vjjej0 vrat; ne bo dosti škode, lažljivo jokala in jokala, dokler I p0j ure prej a]j kasneje.” Spet se ni noč povsem razjasnila. he zakašljal, siromak.
Kakor bi udaril na veliki zvon “Dogovorila sva se in sva se je raznesla v kranjski večer karati začela,” je šepetaje ugo-novica, da so zavoljo ponareja- varjal Leopold, nja denarja zaprli oba brata “prvo potezo sem začrtal jaz. Layerja, Leopolda in Valentina. hvje bo- ]agai) £e rečeš, da sem Se pred večerom je zašla do ma- jaz za£ei ” lega k vsem ognjiščem in vsem «To ]e pa tudi res » večerjam, prav gotovo pa ni “Mundus vult decipi, ergo de-zgreši-a nobene stalne mize P° cipiatur — ljudem ni prav, če gostilnah. Premlevali so jo tudi ne varag” je ge nekako iz-gorenjski vozarji pri Jahaču. davil Valentin, potem ga je spet Za takle prestopek i rancozje pOSjjj] kašelj in ga hotel kar za-s smrtjo groze. Groze že, groze, dušiti.
Pa vselej ne narede.	I Leopold bi mu bil rad poma-
Kakšen denar sta pa ponare- gal) pa ni imel s čim Samo glo.
j3*3?	boko je zavzdihnil:
Avstrijske bankovce.	I “Sam Bog naju reši, na Marija
Ne bo smrt. Če bi francoske, porno£njca z Brezij.” bi pa druga pesem zapela. Piav I Neprespana noč na trdem posta imela.	I gradu je bila dolga. Nikoli je ni
ugasiti leščerbo. Valentina je proti jutru zmoglo in kljub bolezni je malo zaspal. Da bi ga ne zbudil, je Leopold čepel na svojem ležišču tiho kakor miška in premišljal. Skoraj bi se bil spozabil, pa se je še pravočasno spomnil bratove neozdravljive jetike, da ni glasno zanorel: “Prekleto, da je res: v vojski se umetnikom krave muzajo.” Pa ga je ta trenutek že minila gostilniška šegavost, katero je poznala vsa Gorenjska. Ogorčen je vzrojil in vstal. Že se je hotel sprehoditi in se glasno znesti nad svojo in bratovo nezasluženo usodo, pa se je spomnil, da Valentin pravzaprav že umira. Obsedel je, potlačil jezo in zasikal: “Hudič naj vzame tistega prekletega kadeta. Napaljona, ki zavoljo oblastiželjnosti poganja stotisoče v bedo v smrt. Z muziko in pozavnami naj pride rogati ponj in ga vzame. Njega, cesarja vseh cesarjev, z njegovo egalite, liberte in fraternite vred. Mi mu bomo pa navrgli še vse cesarje in kralje. In če misli, da jaz zavoljo teh osranih papirjev svoje duše ne morem več zveličati, naj pa še mene vzame. Samo zadnji naj bom, da se mu za dobroto poklonim in prav lepo zahvalim: ‘Kuss die Hand, Herr Teufel!” Ponižno vam obliznem roko prekleti gospod hudič.”
In nekateri niso mogli razu-
hotelo biti konec. Kljub kresnim
meti, zakaj gosposka op o pre dnem je bilo v debelem zidovju ganja tiste, ki dobro znajo e' starega trdnjavskega stolpa hla-
iati denar. ^	dno. Valentina je zavoljo jetike,
Saj, čim več^ denarja bo na L . je vjg protj koncU; vsena-
svetu, tem boljše bo za reveže. vrb j;resia ge mrzlica. Že davno Ti tega ne razumeš.	v so se v prepadlih skalah spodaj
Kaj bi ne? Iz same nevoščlji- ob Kokri zadirale kavke, preden vosti delajo tako. Gospoda ne je	ozjie ]jne prjsvetji0 v
privošči, da bi se tudi ievežu Lamotnj zap0r toliko dnevne
MALE HELP
FORM CARPENTERS for high rise bldg, construction TURNER CONSTRUCTION CO. 1935 Maple Ave. Evanston 491-1955 an equal opportunity employer
(97)
MEN WANTED for FACTORY WORK Good fringe benefits. — Must speak, read and write English— Min. f yrs. high schl. — U.S. Citizen Ser vice requirements fulfilled Phone F. Smith CA 6-8155 days.
(97)
WELDERS ~ FITTERS ASSEMBLERS
Boring mill and lathe. 1st and 2nd shifts. Permanent jobs. Overtime available. Many company benefits. APPLY:
Bet. 8 a.m. & 3 p.m. Ask for Mr. Cannon.
Page Engineering
Lawndale Santa Fe Railway McCook, Illinois
pr'*" *	(96)
malo bolje godilo
In so ugibali in besedi z vinom primakali pozno v noč. Vsem sta se Layerja smilila in bi šli in se celo stepli za brata slikarja, če bi ju to pozno in že malo vin sko uro gnali v smrt. So Francoze vsi precej imeli v želodcu. Z Napoleonom vred, ki je njih cestam z mejami daljavo pristrigel, njim samim zaslužek prikratil in hotel imeti še večne priprege.
Da, da, Layerja sta kar prav imela. Samo, da bi se prehudo ne izteklo.
In so odšli spat. Gospodarji v sobe, vozarji na seno, hlapci pa h konjem. Vsi so bili kar dobre volje. Samo brata Layerja v
svetlobe, da je Leopold mogel
STARŠI!
Naročite svojim poročenim otrokom Ameriško Domovino, vključite jih v našo skupnost! Slovenski dnevnik, stalni obiskovalec, bo glasnik njihove narodnosti. Četudi bo morda ležal neprebran v kakem kotu njihovega doma, jih bo vseeno tiho in nevsiljivo spominjal na slovenstvo.
V BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE
Jennie Preskar
ki je umrla 18. maja 1962.
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Michael Preskar
Ni dosti manjkalo, da slikar Leopold Layer v stolpu na Pun-gartu v Kranju ni planil kljub svojemu spečemu bratu pokonci, da bi v svoji togoti vse razbil, kar bi dosegel. V današnjih prosvetljenih časih bi rekli, da so mu živci ušli. Kdo bi se čudil. Pa so prav takrat zarožljali
ključi in odprla so se vrata. Leopold je potlačil jezo in se še niže sklonil:
“Dobro jutro, meine Herren!”
Kakor bi ga bil zbodel, je vrgel Leopold glavo na kvišku in zagledal med vrati Frtajčka, ječarja že izza stare Avstrije. Pri-tikljaj so mu vzdeli, ker je še
pod prejšnjo gosposka, ko je bilo vse nemško, imel navado leči, če se mu je kdo kaj ustavljal: “Le počakaj! Ti bom že zafrtajčal!”
(Dalje prihodnjič)
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
Vasi
ki je umrl 15. marca 1960.
čas hiti, a ran.e nam ne celi.. .
Vse bolj pogrešamo ljubeči Vajin smehljaj, zaman, zaman Vaju kličemo nazaj!
Spomine svetle vedno v nas budita, v ljubečih srcih vedno nam živita.
A enkrat bomo združeni	;
veselje večno uživali!
žalujoči:
MICHAEL, JR. — sin
JANE VIDIC, PAULINE CENTRIK — hčere ,	,	, ,	,	.	VNUK, VNUKINJA in PRAVNUK
okroglem starem trdnjavskem Cleveland> Ohio ]g maja ig69
stolpu na Pungartu, kamor so ju žandarji zaprli, nista bila dobre volje. Valentin se je komaj še privlekel do vrat in menda so ju prav zato zaprli v isto so-
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — For elderly couple in country. Vic. N-W of Elgin. 5 days. Live in. Own rm., board and TV. References.
Call aft. 5:30 p.m.	EU 6-8330
(96)
FEMALE HELP
EXPERIENCED HAIRDRESSER Full time or part time North West Suburb loc.
Ph. 253-2463
IT"'	(96)
WONDERFUL WORLD OF BEAUTY Sull time career or part time job for attractive girls and women. Will train in skin care and make up, for those who qualify.	639-3559
(98)
CHILD CARE 2 Mo. old. infant, from 8 to 6 p.m. $25.00 week. REFERENCES.
4700 North.	Phone 378-9545
(96)
LADY WHO WANTS TO STAY WITH NICE FAMILY.
To take care of house and 3 children for working mother & student father. Own rm., TV. & bath. 5 day wk. Close to shops & good transp. N. Evanston. 467-8765 days, 475-3924 anytime.	(98)
Housekeeper Needed Good salary 2 schl. children Good Trans, and Clean Location. Live In. Must want steady work.
283-3358 or 685-8671
Housekeeper — Cook Mature woman preferred.
Live in. Own room & board. Small sal. Call after 4 P.M. 521-9028
___________(99)
CARF OF WOMAN INVALID Live in — own rm. and board. Good home for right person. Salary. Ph. UP 8-9626
(97)
STARODAVNA OBRT — Kovači orožja so prišli iz mode. V Heidelbergu na Nemškem se je Heinz Tailor kljub temu lotil tega posla, ki mu kar dobro uspeva. Iz ostankov jekla izdeluje oklepe po starodavnih vzorih. Pravi, da je po njih vedno dovolj povpraševalcev in seveda tudi kupcev. Na sliki ga vidimo pri delu.
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
»uab«*
DVA SVETOVA? — Tuareg se je ustavil s svojim velblodom pri plavalnem bazenu v Tamanrasetu v Sahari v Afriki, kjer ga dekleti, verjetno Evropejki, z zanimanjem opazujeta. Tuaregi so starodavno hamitsko pleme, ki živi v tem delu Afrike že več tisočletij.