pedeljl« daiU pp^nc JV OLAS1LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB U rodni IU In aprsrmllki 887 8 Leirodale At«. orrtM »f PvbUcAiioBi 8817 So. Lawndala Am Talaphon«, Bookwoll 4804. B' fTO-TBAE CMc««^ III., sobota, 15. avguata -STOTNO POVIŠANJE MEZDE. Tudi splošna stavka tekstilnih delavcev ni izključena. New York, N. Y. — Organiza cija United Textile VVorkers bo zahtevala najbrž dvajset odstotkov povišanja mezde v bombaž ni in volneni industriji. Odborni ki organizacije bo prejeli poobla-stilo od odbora za akcijo v potre- Ta mesec prida da garancijskega pakta Optlmiati v Evropi tako pričakujejo. Berlin, 14. avg. — Podrobnosti garancijskega pakta se bodo morda rešile koncem tega meae-ca, ko bo sklicana konferenca mlnisterskih predsednikov in zunanjih ministrov Anglije, Fran-olje. Belgije in Nemčije. Pri pogajanjih se ima doseči še sporazum glede vzhodnih nemftkih meja. Optimisti se sedaj nadejajo, da bodo podrobnosti pakta, ki ae tičejo izpraznitve Kolina in vojaške kontrole, rešene kmalu, nakar bo Nemčija pristopila v Hgo narodov v seji v septembru. bi, da skušajo vzpostaviti mezdo . izza leta l920v V tovarnah, v ka*|i -AUiranci sa prvo priporrfUi kraj za zborovanje Ženevo, ampak nemški zastopniki so ugovarjali, češ, du bi imeli Nemci malo zaupanja, zlaati pa da bi nezaupanje izrabile opozlcljonal-ne stranke na Nemškem. London, 14. avg. — Francoski zunanji minister Brland, ki se je povrnil v Psriz, je izrazil zadovoljstvo radi pogajanj ran gleškim zunanjim ministrom. Prihodnji korak bo od obeh sestavljena nota, ki jo pošljejo potrdilo zavezniških ministrov, predno pride do končnega razgovora z Nemci. Worceater, Mass. — Ko je E-verett C. Fish iz Roxburyja sta tretjič pred sodnikom zaradi hitre vožnje, je rekel: Vaše blagorodje. Vozil sem hitro, ker me je prisilil gospodar. Družba naznanja. da vozi iz Bostona New York v gotovem času. Dsls mi je na izbiro, da pridem v pravem času, ali da me spodi. Trikrat sem bil sretiran zaradi prehitre vožnje. V pri sem se voziti » hitrico, ki jo zahtevajo. Prihodnji dan sem pripeljal dve uri ^ l*'l prekasno v New York in odpuščen sem bil na mestu, I« mam ženo in tri otroke. Zdaj »"n pa brez dela. Kdo je tega kriv?" Balboa, Kanalska cona, 14. avg. — Iz Barranquille v Kolumbiji, republiki v severnem delu užne Amerike, sta odletela dva morska zrakoplova nemškega Fokkerjevega izdelka v smeri proti severu b ciljem Miami, Florida. Zrakoplova lastuje Kolum )ijBka nemška zračna transportna družba, katera je že več let operirala z zrakoplovi medjBogo-to in Barranquillo v Kolumbiji. Kolumbija je torej vse prekosila na tej novi avanturi, kajti nudi za zrakoplovstvo v Združe nih državah je bil ta polet med ameriškima kontinentoma popol noma nepričakovan. Zrakoplova sta se ustavila tu .n oddala pošto za kanalski pas, potem pa po oddihu odletela dalje. Očividno delajo previdno, in kapitan Hammer, kateri načelu-je poletu, je izjavil sam, da se jim nič ne mudi, ker na poti tudi študirajo možnosti zračne pošte med Kolumbijo in Florido. Zrakoplovi lete po sto milj na uro, ko so obloženi s potniki in pošto. Za potnike je toliko udobnosti, da lahko vzamejo s seboj po en kovček. Ko bo zrakoplove! izčistili vijake in pregledali letala, so odleteli proti Port Limonu v Ko-stariki. Odtam polete skozi Ni karagvo, Honduras in Guatema-lo, Um polete čez jukatanski kanal do rta San Antonio v Mehiki, preko Havane v Miaml | terih izdelujejo blago iz bombaža so že lani v jeseni znižali mezdo od deset do petnajst odstotkov. V tovarnah za izdelovanje blaga iz volne, je pa prizadetih šestdeset tisoč delavcev. i Predsedniku Coolidgu Be odpošlje pismo, v katerem se mu priporoča, da se naj seznani s dejstvi v tekstilni industriji in uvede preiskavo, da se laglje do-ženejo ta dejstva. Predsednik Coolidge je prijatelj senatorja VVilliam Morgan • Butlerja iz Massachusettsa, ki ima precej denarja naloženega v tekstilni industriji Nove Anglije. Ta Ste-nator zagovarja visoko eolnino na tekstilne izdelke iz tujezem stva, da ameriška tekstilna industrija laglje konkurira tuje-zemski. L. 1921 bo tekstilnim delavcem znižali mezdo za 22Vi odstotka. V letu 1923 so jim povi šali mezdo samo za 12Vi odstotka, tako da je mezda ostala znižana ša za 10 odstotkov. Lani v jeseni ao jim sopet znižali mezdo od 10 do 15 odstotkov. Neka-terim bo jo pa znižali letos, tako da prejemajo nekateri še nižjo mezdo kot v letu 1922 po velikem mezdnem znižanju. To trganje mezde pa povzroča med tekstilnimi delavci veliko nezadovoljnost, ker sedanja mezda nikakor ne zadostuje za prehranitev. Zato pravijo nekateri, ki poznajo položaj, da mogoče pride do splošne stavke tekstilnih delavcev, akoravno so tekstilni delavci slabo organizirani. Pttkpi« i 38 saMropli Imenovalo se bo Acropolls. — 'Ob temelju bo zavzemalo en blok. — Stalo bo okrog |40, 600,000. SE DOBROTVORNE DRUŽBE SO PONAREJENE. VELIKA ŽELEZNIŠKA NE ZGODA V FRANCIJI. Pariz, Fran. - Vlak, kl vozi v Boulogne jc skočil raz tir, ko je vozil skozi Amiens. Štirinajst o-seb je bilo ubitih in 160 ranjenih Vlak je vozil ob čaau nezgode s hitrico šestdeset milj v uri. Sprevodniški voz, ki je bi zadaj za lokomotivo, je tapusU prvi tračnice, nakar so mu sledili dru-gi Vozovi so bili leseni ln silni sunek jih je zdrobil ns kose. STAVKARJI NA CAH V INDIJI OCRNO-LIHTENI. IKSTNOZELEZNIftKI USLUŽBENCI sprejeli odlok. Tods vložili ao protest. ^rsnton. Pa. — Cestnoželez-Mki uslužbenci so odglasovali, "prejmejo odlok razsodnlks J VVillitrnaa, toda obenem protestirajo proti njemu, zakaj *®v«lel vzrokov za odklonitev povišanja mezde. Uslužbenci so **htevali šeatnajst odstotkov Povijanja mezde. Mesda 64 l/,v od ure ostane še nadalje. I>ruiba je aeveda selo zadovoljna z odlokom NewYork. N. Y. (F. P.) Tri tisoč voditeljev 15,000 stav-kujočih železniških delavcev na severozapadni železnici v Indij je očrooliatenih. POSTNA VREČA UKRADENA Kewanee, IIL — Neznan tolovaj je stopil na avto in a samo-kretom v roki priallll voznika, da mu je Izročil eno poštno vre-čo. Nato ga je moral voznik pe-I jati do njegovega evta. Tam je ukazal vozniku, da se naj hitro pobere s svojim avtom. Chicago, IU. — Sleparji, ki u-dobno žive na račun ljudske lahkovernosti, se poslužujejo vsake prilike, da pridejo do denarja. Policijaki načelnik Collins Izjavlja, da sleparji nastopsjo kot pobiralci denarnih prlapevkov za dobrotvorne družbe in na ta način ociganljo ljudi za voč tisoč dolsrjev vssk teden. Policijaki načelnik meni, da ae sleparji najraje poslužljo tele metode: Slepar najprvo tele fonlra osebi, ki jo je izbral za žrtev. Ko dobi odgovor, ae pred-atavl kot javni uradnik ali pa cot odbornik dobrodelnega dru-itva. Colllns avetuje, ako je bil kdo izvabljen na U način na led in Je prišel aleparijl na aled, na takoj obvesti avojo banko in prekliče ček. Nato naj pozove te-lefonično najbližjo pollcljako po-atajo ln JI naznani dogodek. P1NCHOT NE BO STORIL NlC GLEDE HI»ORA V PREMOGOVNIŠKI INDUSTRIJI. Chicago, IU. — Inženir A. B. Allem je naznanil, da jp izdela aajfarte za poslopje, jd bo dtvst in trideset nadstropij visoko. I* menovalo se bo Acropolls, kar dobeaedno prevedeno iz grščine pomeni zgornji del mesta. Temelj tega poslopja se bo razprostiral prek enega bloka ln meji le ga bodo ceste Roosevelt, Mi chigan, Enajsta tn Wabash. Načrte za poslopje so delal več ko eno leto. Hotel bo vrh po-slopjs in bo pričel v eden ln dvajsetem nadatropju |n se bo raztezal v 39 nadstropje. To pomeni, da bodo hotelake sobe tako visoko nad cestami, da ne bo do njih aegal cestni ropot. Sob bo štiri tiaoč. V poslopju bo tudi veliks kon venčna dvorsns. Podobna bo ve likemu ovalu in v nji bo prostora za pet in dvsjset tisoč oaeb. V potrebi se bo dvorani še lahko dodal poseben proator, da bo nji prostors za 35,000 oseb. Pisarniška enota bo Uko zgra Jena v poalopju, da bo alužila a-merlškim tovarnarjem za raz-sUvni proator, na katerem bodo razaUvljali svoje produkU. V |K>slopJu bo voč malih dvoran za olidržavanje konvencij ln raz-sUv. Od zdolaj bodo prodajalne, In če bi bile posUvlJene v ravni 6rti, bi bila razdalja od prve do zadnje ena milja in pol. Pod poslopjem bodo vodili predori na vse kraje ln vezali tudi novo postajo ilinojske centralno železnice. -- , Pravljični babilonski stolp nl ničeaar v primeri a tem poslopjem, ki bo najvišje na vsem svetu. Poslopje samo bo pa priča, kaj moderna tehnika te zdaj zmore ln da Im v lx»do^noBtl u-stvarjala reči, o katerih danea še ne sanjamo. Poslopje bo sad umskega In ročnega človeškega dela. Brez umakega In ročnega dela nl mogoče poaUvitl še ene 1elavciles-ne družbe zapuščeni *rehivulatvo malega meateea u giblje, kam pojde. — Lesna družba je dala odatranltl celo železniške tračnice. Kemal ja dal avabada Tarklafam \ i. RazporočU je tudi avojo ženo! Pariz. 14. avg. — Muatafa Kemal paša, turški predaednik po pregnan ju aulUna. ae je raz-lioročil s svojo ženo Latifo Ha-num. Odredil je to s dekretom, s katerim tudi odpravlja vse sU-roveške odredbe, katere ae bavi-jo z nošnjo turških žena. za kar so imajo Turčinje zahvaliti ravno l*tlfi. Zdaj turške žene postavno smejo nositi klobuke ln se oblačiti kot same hočejo, nl | jim več treba zakrivati obrazov ln smejo imeti oblačila Uko barve kot si same požele. Raz poročena l.atlfa I lanum je hči liogatega trgovca Iz Smirne. Izobražena je bUa v Angliji tn Franciji ln kot otrok je še imela angleško guvernanto. Poaiala najsluvnejša feministka Turčije ln je bila tudi prva ženaka, ki se l*quin. Pa. — Central Penn-sylwania Lumben kompanija se .e odločila postaviti v tem kraju svojo tovarno. Prišli so delavci n sčasoma je srastlo majhno mestece. Kompanija jo zaprln zdaj svojo žago ln naznanilu, da e tukaj s svojim delom pri kra-. u. Pričela je podirati tovarno in odvažati stroje. Odatranjujejo se tudi železniške tračnice. LjudstVO V mesecu vprašuje, kam pojde zdaj, ko ne bo več zaslužka. Mestece Ima 250 prebivalcev, kl ao bUl večali-1 je4K)jttv|ltt ^ tuHkko ntrodno man odvisni od zaslužka lesne„,|u ^ pc^ns. ir ,4 ,. _ it**i ^ Mustafom se je poročila še- KapiUllzem ae sev^ls rie 1>rUL 10 |et ,Ura, NJuno tlvljtmj« ga za take r^l. Komiuin ja je L . ^ ^ Je u. napravila svoj proflt n zcUJ Je M ■ mv pml pošel les. Dobička napadalci, kl io nanj streljsil. ostane ^ ^dalje v U^teaju, ^ tr|i«tnl protltujesem-m je zaprla žago ln bo -k| je KsUnete aolaat-1 nlki podjetja. ^maU ne bo-, _ ^ LuxorJt ^ ? PH kopanju naleteli na spo- jemali ko proflt ^ ^ mt,nlk AkhenaUu.a, TuUnkams-Išvcl so končno sprajali vs ljlvo Hpomenlk pokasu- ponudbo je, koliko je bila razvlU pcnlo- ^ umetnost ob čsau Akha- mamili delavce s ^^^ U^jaki ^ čudijo, ds so na-veda napovHlall pet odstotkov I y Kwmknt ker js znižanja mezde. . krlvovernl krslj avoj aedež pre- Kapitalisti ao bili prepričan , ma§t|| Jf TM.Amarno. da delavci ne bodo ^u™Mspomanlk preneaejo v muzej v Posebno ao pa bili prepričani, da Cl||ru# Mog.»če IhsIo napisi, ko se kaj Ukega ne zgodi pri tvrd-1 lir^,tMnl mVedall. zakaj je ki J. A T. Taylor v BatleyJ kjer so prlganjačl Izredno in z raznimi obljubami pritiskali na delavce, da osUneJo na delu. Delavci so bili vsi organizirani. Bali ao ae, če zasUvkaJo, da zgube ves denar, ki ga imajo naloženega v delnicah. Ko so i* začeli o atvari In po-1 c:ily, Mo. — TuksJ so ožaju razmišljati, ao pa prišli L^i, W||| K. Reems, zagrlze-do zaključka, če osUneJo na da»L^ prohlbicljonlsU, ker je bil u, da bo*lo jKijKilnoma I osumi jen, da Je pisal zakladnl- nl. Kapitalisti Jim zdaj vzamejo 4kl.mu ujnlku Mellonu plamo, pet odstotkov, kasneje zoisd pt-« | y ksterem mu Je grozil, da ga u-td. Nato pridejo s podaljšanjem ^^ M(.||onu |wUj. delavnega čaaa In drugimi šika- -ty0 k<,r nJ jxvimj<,| |>rohiblcije. nami. In Uko so se delavci odlo-, u kratkem zaallša- čili, da Je liolje da lzgul>e 1. aU njM prlmJ# d(1 j,. p|M| griltl\no IN DIJI HK GIBLJEJO. AtlaatVrHv N J (F. P.) — kolibe, kaj šele ukega poslopja. Tutl^.V^no-idm. ah, ki jih je zadobil pri eksploziji v premogovnikih Dorrance. Več rudarjev je tako |s»*kodovanlh, da zdravniki ne pričakujejo, da o-k reva jo. . „ PROSVETA JEDNOn vztj: i— i i m ii LASTNINA 8LOVSM8RM NABODNB Cm* Naročnina: Z«dlnj— drtav« (Uvm CUn«o) »6.00 pol Uu ln fl.28 ta tri m—m; Ckleago IsTCtosr® fOJO m ku. $1j66 m tri im—. jb c* »74» UvaMi Av«mm "THE ENLIGHTENMENT,> Urin * Shliali Natloeal IUmttk M*J- oM *. Ibmk *eM».i Pi I ni HM« baUsrtpaoa UnlUd 8tstaa (ateept Chicago) mr; Ckfasgo |f.A0. •od Caasda »at p« trle. fSJS psr MKMVRR of Tks FK4N&RATED P*R8S" ,I ■ »11- ll ll.»ll»r f Ditn t •htapsaje f» da r«|B k • UM 4« w rm •« «ft«ri »bt. NAS GOSPODARSKI SISTEM. dobfl pinče." Delavec gre vprašat na urad, kjer mu pa »valujejo, naj pride vprašat za plačo je imela prav modra čez ver mesecev. Ce je v njem katoliška cerkev, ki ni dovolila toliko skrajne predrznosti, da navadnim smrtaikem čitati sv. Igre v drugič na and. ga pi Nov dokaz utemeljeno**' jpejo in «a še vtaknejo v ječo. a te odredbe prihaja iz Južne Afrike. priljubljenega torišča oo. misijonarjev. Tam veUčaetao teče v Atlantski ocean velika burna reka Sambazi. Obrežje je naseljeno po zamorcih roda Želejev, v reki sami pa žive krokodili. (Vae to je natančno popisano v znanih romanih sira Ry-derja Haggarda). Za Mudile se na njihovo močo ne zanima nihče. Zuleji pa ee privabili v deželo misijonarje. Kristjaaetvo je hitro napredovalo. Poeebno vnet je bd neki dokaj priletni zulejeki poglavar, srešen mož svoje žene, oče dveh hčerk in rojen govsraik. Zadnja lastnost ga je pripravila do tega, da je osebno nadaljeval miaijonarsko delo. Da vpliva na ovoje poganske rojake, je sklenil uprizoriti neke dogodke iz ev. pisma. Tako je uspešno ponovil zgodbo o Lotu in njegovih hčerkah. Nezadovoljna je bila le goapa eoproga, priletna, sitna, črna dama, ki ni bila nič navdušene aa novo ve- --—* 2MK6MET čemur je zadeva končane. To je sistem kraje. Oni mislijo, da je plantažnik ree položil denar na njih delo, ampak uradnik noče o tem nič slišati. Ceitokrnt pa je opeziti, da uaadnih nenadoma pride do blagostanja, za kar se ve, kje je vir. Ce privatni podjetnik Mi obdržati delavca, plača davek za 1 tn nihče ga ne more nadlegovati Ce ie etaatno mož delal za podjetnika več mesecev pa je iz kekoršnagaholi vzroka pustil službo, je nevernost, da ga vlada obloše v vojaško suknjo. Služba v preteklosti mu ne nudi nikake protekcije. Seijaki se pritožujejo, da so slabši časi kot so bili začasa, ko je bil še kralj. Več trpljenja je ■ nad njimi kot tedaj, ko eo bili navadni tlačeni za kralja. Od domačinov izvemo, da je pri K.— kakih 40 milj od tu vledni nabor, kjer pobirajo veliko število domačinov In jih po-, atavljajo na razpolaganje plan Trunk. Evolucija ponižuje človeka na žival." Take pravi nihče drugi kot naš deiikatni Trunk. Nerodno je res. Božanski človek—pa teko ponižan. A kaj stori? Kaj naj stori g. Trunk ? Kljub temu, dn se brani vsemi štirfcai in z glavo — on je že ponižan. Yes, ponižan od rojstva! Toda on ni kriv; mi nismo krivi. Kriva je prokleta e-volucija! Največje ponižanje je bilo pred rojstvom. Takoj pe spočet-ju je bil goapod Trunk ena celica. Bil je protoozon — najnižje enocetično bitje na svetu. Kakšno ponižanje! Potem je bfl kepa stanic, čašičar. Iz ^a&ice je nastal cilinderček, glista — novo ponižanje. Glista ee je pretvorila v stvorček podoben ribici s škrgami na vratu. Zopet ponižanje! Nekaj mesecev pozneje je bil Trunkov embrijon zelo nečedna, jeko ponižana živalica — pokrita z gosto dlako in na koncu zadka je molel iz g. Trun-ka dva palca dolg repek. Resnično, bogami, repek! Vsa ta poniftanja je gospod Kajne, delavca tarejo vsakdanje akrbi, kje bo aaalu- žil kruh za prihodnji dan. Ako danes dela, ne ve, če bo________________^ deta! jutri. Delavee ^ veseli, ka 4obl daU. Zo prične w ft^ok jo jeskušarizpreme-j tasnikom* Oni delaj* po^eet mc~ Tru^ f^tič^o doživel še ^ delati, mu prihajajo miaii, kaj bo vae kupil, bo delal skozi eno leto trajno. Komaj dela en meaec, včaai več, včaai zopet manj in delovodja mu pove, da ga ne potrebujejo več. Vsi njegovi upi so šli in skrbi prihajajo zopet, kje bo zaslužil za sobe in svojo družino. In tb se ponavlja pri ogromni veČini delavstva do groba. Vmes pa pridejo še druge akrbi. Pride bolaaen družino, ali pa delavec ponesreči na delu, kar le da bolj poveča skrbi za prehranitev gdfle in svoje družine. Kapitaliste in njih družin* ne tarejo prehranifcvene skrbi. Teh kapitalisti ne poznajo. Ravnotako se ne ukvarjajo z mislimi, kako bi uredili produkcijo zrn ljudske potrebe. Njih tarejo skrbi, kako bi aa pr. povečali profit. Okrog tega inalika se sučejo vae njih misli. Ko ao železnice izpodrinile vozove in kočije za prevažanje tovorov in ljudi, so mnogi mislili, zdaj bo za nekaj časa mir v razvoju transportnih sredstev. Tako mišljenje je bilo zmota. Komaj so bili izdelani prvi električni motorji, ao že pričeli graditi cestne železnice, ki ao prevažale blago in ljudi na krftjše razdalje. Kapitalisti so se vprašali, ki niso pripadali k železniškim kapitalističnim družinam, ako ni pametno, da zgrade take železnice, po katerih bodo tekli vozovi, ki jih bodo ganili elek trični motorji. Električne cestne železnice ao prišle in zopet so nekateri mislili, da je to prometno sredstvo nekaj trajnega. Pa bila je zopet zmota. Izumili ao motor na pHn. Prišel je avto. Bilo je zopet novo prometno sredstvo. Kapitalisti ao pridali misliti, kako vporabiti to iznajdbo, da bo nosila profit Pričel so graditi avte za prevažanje ljudi in tovorov. Industrija se je hitro razvila. Tovorni avti za prevažanja na kratko razdaljo so ae pasebno priljubili kapitalistom. Držati jim ni bilo treba konj in tovorni avti so le tedq zobali, kadar so delali. Pričeli so Rtmkurirati električnim cestnim železnicam, ki so preje konkurirale železnicam, po katerih vaaijo parne lokomotive. Nekaj teh družb je celo bankrotiralo in želeaniškim magnatom se je topilo srce veselja, Češ, nepoklicane in neželjene električne železnice zdaj prejemajo, kar zaslužijo. Avto pa ni ostal, da konkurira le električnim cestnim železnicam. Zbrali so se inženirji in kapitalisti in ao ae posvetovali, kako bi bilo, ako bi zgradili tako eelik bus, da bi šlo vanj kar sto potnikov in bi vozfl po privatni cesti šestdeset tnflj na uro ie New Yorka v San Franciaco. Nemogoče je kaj takega, so rekli nekateri železniški nagnati. Mogoče je, mogoče ao rekli dtagi. Buri aa lahko zgrade po 150 čevljev dolgi z dvema, tremi ali celo štirimi motorji. Privatna cesta ae lahko agradi tako iiroka, da ae lahko buei, ki so po dvajset čevljev široki, ogibajo drug drugega na eeati. Cesta je zgrajena In na križiščih dvignjena od tal, tako da jc vaaka nezgoda Izključena. Bus bo prevodi raadaljo od AtlantiŠkega do Paciflčnega oceana v 52 urah. Torej bo potreboval polovico manj daaa kot žek*zniški vlak. Za vzdržavanje takega premeta bo treba komaj četrtina aeobja, ki je pottebno za vzdržavanje pre* meta na železnicah. „ Preden so bili s takimi modrovanji pri kr*$u, se je oglasil Ford. Zgradil je električno lokomotivo, ki je 117 čcvUev dolga, razvije pet tiaoč konjakih ail in lahko vleče vlak eno ln pol milje dolg. In zaiug vae to? Zaradi dobička! Ako bi v človeški družbi producirali in razpečevali blago aa ljudske potrebe in fte aaradi dobička, bi ne bito tega mrzličnega drvenja, ampak merfo njega M odločevala truma raaiiodnoat. Napravili hi poizkuse In kar bi ae iakasalo v prometu sa najbolj praktično, varno in p* ceni, to bi ostalo, dokler aa aopet druge iznajdbe ne izkažejo za bolj praktične, varnejše in cenejte. niti v solni steber, toda kaj hitro je moral zapustiti domače ognjišče. Razburjen vzled trdovratnoeti svoje poganske gospe, je sklenil prerok, da odpelje liki Mojzes svojo čredo iz brezbožne dežele v puščavo. Toda sv. pismo je za htevalo prehod čez Rdeče morje, dasi niti faraon (katerega je nadomeščal angleški policeman kot edina oblast) niti huda žena nista hotela zasledovati bežečih Ocean je bfl tudi daleč, zato so se verniki zadovoljili z reko Sambezi. V spremstvu kakih dvesto gorečih kristijanov je pogumno stopil prerok v reko in zakričal ♦Vode! Narazen P Zalibog lahko uspešno posnemajo v naši dobi stare Hebrejce samo kinematografski režiserji Od teh pa nobeden ni bfl navzoč. Do polovice navdušelfth vernikov je postalo žrtev burnih valov in navdušenih krokodilov. Preroka samega so rešili in potegnili na "egiptovska tla", kjer se je takoj odrekel kristijka-tftva. Katoliška cerkev je vedela, kaj ukazuje. Sv. pismo se vobče ne strinja s sedanjostjo In le povzroča nepotrebno zbeganost. Neki ameriški astronom je n. pr. hotel znanstveno razložiti visoko Starost očakov stare zaveze kateri ee naš rod tako čudi. Po njegovem mnenju je štelo v starih časih leto ne 866, temveč samo 28 dni in je torej odgovarjalo našemu nmeeeu. je umrl po takem štetju ne Sta, temveč komaj let star Duhovniki upravičeno odgovarjajo zvezdetgleda, da bi moral biti potemtakem Adam star ob Kajnovem rojstvu aamo 9 let. Sušenjstvo v surovi obliki ie-ghtja; na svetu je samo kakih milijon ooeb še, nad katerimi ai kdo drugI tasti pravico, de Jih mere predati het lastnino. Mo-aavzorna ier-dela ali kakor je v Jfnanl Afriki, kjer ee domašini ni ed ha morali teašiti. Skupina Amertša- razmere v Afriki, je naproeila JSdararda Roeaa. profesorja so-eiJalegUe na univerzi v VViacoo-sinu In neerjrorškeaa zdravnika Melvllla Cramerja. da preiščeta led domačini i Afriki. Ce hi Iz-preševall ased portugalskimi u-radnMU, hi ae bilo uapeha. kajti eakea, po katerem je delo zaplenjeno po vladi v teh kolonijah, Je dobro enan in vaako vprašanje, etavljeno uradnikom, b aamo našlo odgovor, da uradniki postopajo po zakonu. Zato < profesor Rosa la dr. Cramer o-biakala mnogo vasi. da sama kaj doživlta med domačini. To se je Izvršilo lansko poletje. Profesor Je pisal dnevnik in iz njega rame med drugim: Vo je priaiijeao delo. Dolevec »esadu, proti alušbe pa mu re-"Ne morem U ai- .ov. sluteno mezdo zete pri pejdi na U ia U urad, pa boš secev za hrane in SO škudov ($1.60). Štirideset škudov od tegale utrgajo za poravnanje davka, tako da nazadnje domačini dobijo aamo po dvajaet škudov za šest mesecev dela, kar je petdeset centov. Pred štirimi leti je bilo veliko število takih, ki niso mogli plačati davka, poslani v San Tho-me, odkoder se ni povrnil nihče več. Od takrat prisilno delo teh ljudi traja šest mesecev na leto. Žene morajo delati na cestah ter niso rekrutlrane za delo na plantažah. Moške odpeljejo tudi po sto milj daleč, za kar jim dajo hrano in jim odračunajo od davkov. Ko delajo na cestah blizu svojih domov, si morajo sami dobavljati hTano. Na plantažah nekaterih pomrejo, ker jih beriči pretepajo in do smrti izmučene še silijo k delu. Govoril sem z možem, katerega soseda sta bfla vzeta k de lu ea eno leto na plantažo nekaj giHj| od mesta Malanga. Ničesar nista dobila niti potrdila ne, da; sta odslužila sa davek. Ker davek njiju ni bil plačan, nista mogla dobiti potnega lista. Iz tega okrožja torej ne moreta, razun če se hočeta podati v nevarnost, da sta zaprta. Vas It. 4. Petdeset va&čanov ze je zbralo >.jAmbaquista. Tako rečejo, da je v času monarhije (pred 1910)! bilo boljše ter so dobili več za svoje delo. Zdaj jim več nalaga^ jo. Razmere sd se poslabšale posebno leta /1W7 in 1918. Vlada jih prisili R delu, da pa jim ničesar. Vračajo ae, pa najdejo awua polja zanemarjena, ničesar ne bodo pridelali. Rajši bi bili navadni sužnji kakor pa so sedaj. Kot sužnji imajo svojo vrednost in ne stradajo, zdaj pa se nihče ne zmeni, če žive aH umrjejo. Vladno tlačanstvo je bolj brezsrčno kakor staro suženjstvo, katero je bilo kruto le tedaj, kadar je bil gospodar krut. Zdaj so v železnih okovih, v sistemu, kjer nima noben posameznik pravic In je igvtorirana usoda družin ter rekrutov za delo. Kadar belopottnlk prosi pri administratorju za delo, je vojak poslan k njema v vas, kateri pokliče vaftkega vodja in ga obvesti, da potrebuje toliko ljudi, ki jih mora takoj dati. Kadar ao moški oddani na daljne plan-tale, jim dajo tanko odejo in dva druga kosa blaga. Pred d verni meseci ao jih vneli dvajset iz tega okoliša v nepoznane kraje na plantaže. Vlada dobi od vsakega delavca za šest mesecev dvanajst dolarjev, gospodar ps navadno dela tako, da delavec ne dobi ničesar, Zakon ukazuje, da se mora delavec svobodno podati v pogod bo za delo. Ambaciuisti vedo, da jim pritisnejo prste na papir, ne vedo pa, da je tisto pogodba In da se a tem obvezujejo ns delo ter da bodo tudi bičani, ako ne pritisnejo palca. Vas M. K Ko sem aeališaval razumnega meša iz te vasi, aem de Bog vzel človeka za oo. del (0, ke je ustvarjal živali! Ge je tako, zakaj je dal člove ostanek repa? Odkritje evolucije ni poni človeka na žival! Vaši in nuj -g. Trunk, so "ban krat kanibali, slabši od zveri ali se zato Čutite kaj poniž ga? Razvoj je dvignil člove najvišje, žeto mora biti člove ponosen. Pravo in naj večje I nižanje pa je, če se človek ponižuje pred drugim Človefc mu hlapčuje, ga malikuje in gane kot tovorna živina. Te ponižanje! »ta be leiko dobiti. Cenjen* Žerkomet! Ali ve kje se dobi zdravilo za ljudi, terim je vse na poti, ki »e morejo sprijazniti z napreduj ki in ne z aasednjeki, ki so ke nevoščljivi, da mrze vse ge ljudi na svetu in kateri še drži bolezen predvojnega av etrijaškega gizdalinstva?-Stri gelj, Sheboygan, Wis. • • * Norčevanje Iz delavcev. Kadar se rudarji pripravi j« na štrajk, imajo vsepolno "do brih" in "modrih" svetovalcev, ki jim svetujejo, kaj jim je storiti, da se izognejo stavki. Kadar pa rudar z družino vred strada ob nizki mezdi ali brez dela, krat je vse tiho v taboru sveto valcev kakor na dnu morja. Buržoazni svetovalci - mislijo da rudarji nimajo svojih možganov, K. T. B. če ali odeje. Njih hrana je kvart jedi na dan. Kuhati si morajo sami. Ker ti ni dovolj, 'morajo dobiti hrano od doma. Od teme do teme delajo, medtem eta dva kratka odmora s počitkom in hitrim povžitkom hrane. Delo je zelo težko in bič poje neprestano. Preglednik je belopoltni Človek. Po trimesečnem delu nekateri zapustijo, ne da bi vprašali za 50 eskudov, ki jim gre po postavah, ker često se zgodi, da pri čakanju za plačilo tudi nena-doma dobe časovno karto, katera jim nalsga delo še treh mesecev. Cesto se pripeti, da moški dela že štiri mesece, ko mu preglednik šele napiše tretji mesec dela. • Vprašal sem postarnega domačina, ki pozna razmere izza časov suženjstva, če so sedaj razmere boljše kakor ao ktie za časa. ko ao bili sušnji. Odgovoril je: "Pred dvanajstimi leti, ko je bilo sušenjstvo, je bilo sa sušnje trdo delo, n tudi sa svobodne zamorce ni bilo nič boljše. Sdaj pa smo vsi sušnji. Sušnji so dobili boljšo hrano kot sedaj priallni ilAlmaMi |*AM BM 1 Miaai^A laMdmŠMa M oeiavei, aer mi nismo lasminu. Vlada se malo prtaadevn, da bi med moškimi vodila enako iaei-. ljevsnje. Izučeni so še bolj zatirani kakor neizučeni. Zato ae pp ranijo izučiti zidarstva, tesarstva sli kekoršnegakoli rokodelstva. Selitev ni sanje nikaka od-pomoč, kajti poglavar vasi je zaprt, kadarkoli pri zahtevi ne more dati vpisanega davkoplačevalca. Poglavar je navadno toliko časa zaprt, dokler ee izseljeni ne vrne. Delavski sistem po teh kolonijah je državno tlačanstvo, katera ne dopušča domačinom, da bl lahko obdelali veaj svoje vrtove in ai pomagali do preživljanja. ttsJn kuga na »nsfltn je snišals ne slučsje za jeMbo na poM ce -v Chieagu. Chicago. —- Medicinske v*b zmaguje v bitki z belo kugo j etiko. Tako poroča John J. C* lina, predsednik Municipal To-berculosis sanitarije. Njegoš poročilo se glasi, da so se smrt ni slučaji vsled jetike v tem izvodu skrčili za polovico v zadnjih desetih letih. "Leta 191S je zdrevstveni department zabeležil 4169 smrtnih eiučajev za jetike v Chieagu, U 1924 pa aamo 2484. Prospekt v letu 1925 je, da se to štev* zniža za več ato. Pred desetini leti je bilo povprečno vsak da pokopanih dvanajst oseb, katere je umorila bela kuga; lani je bilo dnevno pokopanih sedem ir-tov. Naše upanje je, da v prihodnjih treh letih zmenjšamo število dnevnih pokopov na tri.fn-šli imo ne atepnjo, ko lahko rečemo. da ni več daleč doba. ko jetika preneha bfU nevarna ba- "Glavna pomoč pri zmanjša njU števila žrtev jetike jc 1*» dejstvo, da zadnja leta lahko poiščemo in zdravimo večje število bolnikov kot kdaj prej- V letu 1916 je bilo v mestnem zavodu za jetične 12,700 bolnikov. Lam amo imeli v sanitariju in klim kah 30,760 bolnikov. 8 tem pa ni rečeno, da se je bolezen rtf-Airila v tem čaau; ravno nsn»» je ree: boleaen Se je zaatao e-mejila. Našli pa amo pripomb ke. ki nam omogočajo, da rn-memočim več bolnikov v osšr* in dalje imamo več zdrsvnik®* ter boljše zdravilna sredstva«" raspolago. Kampanja aa pobijanje bele Inige v Chieagu ae r > doše podvoji «e Ja umm &OPOTA, »ltosveta feOUlllKI odsbki Blaa Nmk, Fikil ZOPET DELAVSKA &ANKA ODPRLA VRATA. Hartford, Coan. — Bratovščina železniftkih strojevodij odpre po izjavi Williuvm Paula, zastopnika te organizacije novo delavsko banko v Novi Angliji. Vpo-Števala se bodo mesta, Hartford, New Haven in Bridgeport, Conn. rat k rovom, ker so dva unijska mota po nedolžnim dali za omrežje. Kot je rečeno, kakor hitro bosta onadva na prostem, bomo »epet hodile gledat tlite plavo ptice ln Jih povprašat, kako Je še kaj z gnezdi. Želimo in upamo, da bo zmaga na naši strani. Takrat bodo I-meli najetežl Še bolj plave obraza, kar bom poročala poznajo, čredno končam, vse lene pri Živih možeh poedravlm ln v Imenu njih pa vse nale mole v Detroitu. Želimo kmalu na svidenje. — Anna Serdoaer. pomeni, dR vam j« naročnina na ustavimo. Ako listi m prejmete, Je mogoče vstavljali, kar ni bU plačan. Ako Jo val Ilat plačan in f« na prej mano, je mogoče vwwrv-Ucn valad napačnega iuudo- SILEN VIHAR V ILLINOISU. Psrfe, ffl. — Tukaj je divjala huda nevihta z gromom in deževnim nalivom. Kleti so poplavljene, koruzna polja pa poleža- 1'REVIDNC NIH KUI V ZEMUISC IH JE VED- (hicago, III.—Adam F. Weck-krja, bivšega čikaškega prista-niAenega mojstra so aretirali na obtožbo, da je uganjal velemestno kozaAtvo. Katerini Putnamo-vi je prodal svet v Floridi, in Ji Pa izročil pravilnih lastninskih papirjev. SAMOKRES V ROKI t9NK. Ustrelila je meša, eebein odstrelila svoja otroka. Ifcmton, Maas. — Mrs. Mary Curtis je v duševni zmedenosti grabila samokres in ustrelila •vojiga soproga, sebe in obstre-'a dvoje otrok. H&erka Doroteja jo uAla in tekla naznanit po-■ U lale eS e JmmiI, ImU »■|lap4" pHaka. ša sa sildiuHia taU _ Sa eadapna podani la ubmlU aa «m 1iii|ih^i aa- atapnika v raSeai Basale, aa pe pMIU mmm e evejne V flCa / ''ape*ki nuncij v Argentiniji je šeL . Ft®«wa A i rea. 14. avg. — Vel-,i,Lvl I*peški nunciji eo fte mar-*'kje /adnje čaae iztaknili dolg ■<«. Tako je spoznal tudi mon-•Urnor Beda Cardenale, papeški neaeij v Argentlniji, da je naj-"' J**, če se zašaaa previdno u-m*kne. Smatrati ao ga pričali za ''• 'ajeljeno kla, in verjela bi lepemu možu, da bi vsaj nekoliko pozabila svoje neznosno življenje 1 Ven iz teh muk. ven iz te ječe, kamor ne posveti več topel žarek I Ze naslednji dan je Gruden odiel. Ko je avto zdrčal izpred hiie in se je izgubil za ovinkom. je mrinja v ženi prek i Ha kakor prepoln jas. Vrgla ae Je na divan in v krčevitem joku iakala olajšanja rad i va«»h ponižanj. Vlasta. kl Je bila spremila očeta na ulico, se je vrnila in stopila v sobo. Pa je obstala pri vratih, ko je zagledala jokajočo mater. — Kaj ti Je. mama? — je vprašala osupla in s strahom. Mati pa Jc ni čula. Deklica je prišla bliže in vprašanje ponovila. tiie in boječe, ki Je stala kakor steber, polna — Kaj je, mama? Materi ae je zdelo, da govori hči z istim _ _ _____.____JZ . . ____ ___. A.%__- » • . glasom kakor Gruden, prav tako topo ttrtnez-čutno. Obraz se ji je spačil in iz stisnjenega grla je siknila: — Pojdi! Dekletce ps ni moglo umeti in je stalo kakor pribito. — Izgubi se, pravim! — je kriknila mati in se strastno vzravnala. Deklico so oblile solze in naglo je odšla. Grudnovka pa je ostala trudna in onemogla ns divanu. Solze so se ustavile, le gneva so jI bile poln« prsi in dušil jo je kakor dvoje težkih, svinčenih rok. Ko bi le bila slutila, d§ se bo mož tako maščeval, bi se ne bila vrnila še z letovišča in bi nikdpr ne bila odbila tako rezko in odločno mladega Slaka, kakor ga je. Zdaj je videla to jaano in kakor v zrcalu pred seboj. TRETJI DEL. 1. Stana Slakova je prišla domov. Bolj kakor to, da so ji očeta zaprli, jo je prestrašilo, ko je videla mater. Kar se je zgodilo, je bilo za bolno ženo strašen udarec. Tolikp hujši, ker ji je bilo dolgotrajno hiranje izželo vse moči. Zdaj jo je strlo popolnoma. Pred hišo ni mogla več sama, podpirati Jo je bilo treba, ko se je Šla aolnčit Roke so ji postale prozorne^ drobne in koščene, na obrazu so zagorele temQp rože. Stana je še nekoliko upala, a zdravnik ji jfl razodel, da je prišlo zadnje poglavje. Levo krilo pljuč je naglo propadlo, zato ji je dal zdravilo le še, da bi ji olajšalo bolečine. Oče bolnice, stari Kocjan, je redno prii% šal živil, kaj malega, kar je dobil v občevanju z vojaki. Ali kaj, ko ni nič zaleglo v številni rodbini! Tudi nasvetov je Imel, vedno je veril o-krog, a boj je bil trd, trši in trši, brez upa zmagi in živeža ni bilo za zdrave, kaj šele za težko bolnega. Naglo se je tajal denar, ki ga je bila prihranila Stana. Staremu Kocjanu se je videlo, da je prevzel nalogo, ki ga je uničevala. Kar je imel, je delil a Slakovimi. Shujšal je in starost in skrb sta m mu ostreje in ostreje črtali v izrazitem obrazu. Razen tega je tudi sam izprevldel, da vse nil ne pomaga, da hči naglo pojema. Poklical je Stano s seboj, ko je odhajal po kosilu. — Ali je že prišel zdravnik? — je poizva-doval polglasno. — Da, vojaški! Neki Ceh. i — In kaj meni ? Napeto je zrl Stani v oči. — Malo upanja ima, pljuča so bolna. ■— Pljuča? Pa ne da bi bila ... Zbledel je, spodnja ustnica mu je podrhtavala. *j Stana bi bila najrajše zajokala, a pogled na starega, izmučenega človeka, nesrečnega od prve ure do tega trenutka, jI jo branil. — Očetova nesreča Jo je potrla!—je vzdih-nila, težko se premagovaje. Starec je strmel nekam v daljo, preko razdejanih vrtov in njih. Stana pa je čutila, kako JI silijo solze v oči. _ Ne! — je izpregovoril starec zamolklo, — beda je kriva, samo beda! Okrenil se je in stopil na ulico ob svoji palici. — Vojna, vojna, — Je mrmral a povešeno glavo, — vojna in ta cad, kl jo je pripravil! Zvečer ob enajstih se je vrnil. Tema je bila povsod, na dež se je pripravljalo. Potrkal ja na saveieno okno, sa katerim je ie bedela luč, in zaklical: — Jas sem, ds se ne boste bali! Stana, odprli Stana je ila odpirat ln na vratih ji je starec izročil teiak ovoj. Nič je nI pogledal in ničesar nI rekel; kakor je bil nenadno prišel, Uko se Je spet izgubil v noč. Ko Je Stana odvila. Je našla kos slanine, vreden več stotakov. Razveselilo Jo je, Ukoj zatem ga je plašno skrila. Kdo mu je dal denar? se Je vprašala in is-kaU odgovora. Ne. ni kupil, se Je hkrati domislila. — sl-cer M ne bil prinesel ob UJ urit Spomnil« se je dedovega obraza In bolelo Jo Je. Tako mračen, tako grenak Je bil, kakor da Je aločin zapisan na nJem a vpijočimi čr- tranjo svetlobo, v kateri se je pred Širokim stenskim • ogledalom Že lesketal ženin obraz — prvo opravilo vsake ženske, kadar vstane — je za nastežaj odprtim oknom prožilo vse svoje čare in prelesti kakor v poljub morje, široko, mrgolele, v zlate daljave opojno nagnjeno: tam daleč sredi bizarnih valov je kakor ogromen bel labud med nebom in vodo vzžalevaU samotna jadrnica, in od širokih razpetih jader pršeči karmin solnčnih pramenov se je odbijal na sma-ragdnozelenem vodovju, kakor da siplje vanje nevidna roka same rubine... 'Pa bi popil najprvo kavo, Marko, in potem buljil skozi okno!" ga je opozoril mehak glas, n na njegove oči se je izza hrb-U skrivoma spustilo dvoje vročih dlani. "Ljubosumna si, dušica, kaj ne?" se je Marko veselo posme^ j al ter se nalahko otresel ženinih rok. "A sinoči na vlaku? Sama si mi tiščala glavo skozi okno!" Toda ona se ni dala ugnati v kozji rog. "Zagoneten si, Marko, in nič ti prav ne zaupam!... Samo vedi, da si moj in nikogar druge- |gaT____ In se ga je oklenila z obema rokama in mu pritisnila na ustne tak poljub, da jo je Marko začuden in akoraj prestrašen pogledal v plamteče oči... Prvi dan aU se kopala v morju in se solnčila na peščeni obali med pisano družbo tujcev po vseh pravilih zakonskega življenja. Ljuba ženica je sledila svojemu možičku na vsak korak in Marko ni zaradi tega nič godrnjal — v prijaznem borovem parku za obaljo jo je na samotni klopci celo objel, kakor že dolgo ne, in ji pošepeUl na uho, da boeU U mesec dni dopusU, ki ga je on od Svojega dolgočasnega šefa takorekoč izsilil, preživela, kakor dvoje zaljubljenih golobčkov ... kakor v tistih davnih časih, ko sU izpred oltarja odletela naravnost na jug, da se ob morju v samoti v obilni meri naužijeU ljubezni . . . Ali že Ukoj drugi dan je pokazal, da je Marko v resnici zagoneten človek, na katerega se nI mogoče zanepti. Ko je po ko-peli ženka na obali zadremaU, se je tiho odstranil, pljusknil nazaj v morje in plaval daleč, daleč brez ženine vednosti. "To znači, da me zamenarjaš!" mu je očitala po povratku ona. In mu je požugala s prstom: "Ce se misliš zaljubiti v morje, potem je bolje, da se vrneva domov in ds tam preživiš ali prespiš svoj dopust . . . Hočem namreč, da si mi vdan in zvest ne samo doma za pečjo, ampak tudi po svetu, dragi moj!" Da Marko na take in podobne besede ženine ne da mnogo in da je poleg zagonetnosti tudi vrlo trmoglav in samovoljen človek, skratka nepoboljšljiv grešnik,— to je pokazal pa tretji dan. Zopet je zadremala po kopeli ženka in zopet se je izmuznil Marko iz njenega pokroviteljstva ter smuknil v morje. V daljavi je štrlela lz valov pamotna skala in tja se je nameril Marko. PripUval je, zlezel na skalo, počival, igral se kakor otrok z lepimi okroglimi kamenčki ter navsezadnje zaspal. Spal je Uko dolgo dolgo, sanjal o nebesih, a pod njim j? šumelo morjei V sanjah je ugledal tudi ono okroglo putko, katero je nekoč božal in ji odpiral kljunček. Samo da se ni tej putki nič več smejal, nič več je vabil s seboj na morje . In bog vedi, kako dolgo bi Marko še spal in sanjal, da ga ni vzdramil znan karajoč glas ter ga posval iz nebes na zemljo. "Marko, Marko, kaj bo s teboj ? Ti si se mi v resnici izneveril in se zaljubil v morje ... Takoj jutri se odpeljevs nazaj domov, da veš!" Odprl Je oči, videl pred seboj svojo ženo, pa je naglo zopet za-mižal in se obrnil v drugo stran. "Nič te ne slišim, sladka ženica," ji je odgovoril, "sanjam namreč, da sem v nebesih, kjer ni ae šefov, ne žensk." [SOBOTA, 15. AVGUSTA IZ PRIMORJA slopjL Sko vojni preostalo strelivo. SUvbni podjetnik Peter Štrukelj iz Modrejc pri Sv. Luciji je bil zaposlen z napeljavo vodovodne cevi za neko hišo, ki jo je gradil v Ozmericah. Pomagal mu je delavec Josip Tušar iz Spodnje Idrije. Ker je bila vodovodna cev nekoliko zakrivljena, jo je hotel Štrukelj zravnati. U-daril je s kladivom po njej, a v tem trenutku se je cev razpočila, ker se je v njej nahajal ekrazit, za kar nesrečni Štrukelj ni vedel. Štrukelj je bil močno ranjen in je umrl še preden je prišla zdravniška pomoč. Tušarja so prepeljali v goriško bolnico, Iger bo moral osUti mesec dni. Njegovo stanje, ako ne nastopi jo komplikacije, ni nevarno. V Idriji so razpisane občinske volitve, kar pa ni bilo po volji komisarju Agnelettiju, ki je na protestnem shodu shodu zahteval, da se volitve prelože. Mož pa s svojo zahtevo ni uspel in je bil te dni celo odstavljen, ker se je protivil sklepu vlade. Na njegovo mesto je prišel komisar za javno varnost Mazza. Volilno gibanje je zelo živahno. Močni so v Idriji zlasti komunisti, a volitve bodo gotovo razveljavljene, ako bi komunisti dobili občino v svoje roke. V tem slučaju bo pač v Idriji zopet vladal vladni komisar. "Edinost" sedaj poroča, da so volitve radi raznih spletk preklicane. Požar. Rihemberškemu posestniku Poldetu Kerdevanu je zgorela hiša z gospodarskimi po- Kdor izmed Jugoslovanov ho če hitro in poceni potovati na bisk v staro domovino, naj stori na najhitrejšem pari OgMIll črte, "Mauretanijr] "MaureUnia" odpluje iz n« Yorlca dne 23. septembra ob popolnoči. Ta izlet bo vodil mrl S. M. Vukovich, član newy0J škega Štaba Cunard Črte. On bro pozna evropske razmere ter bo šel izletnikom v vseh ozir na roko, posebno kar se tiče pr gledovanja na meji, prtljaga] potnih listov itd. Potnike spremil naravnost na njiho cilj. Udeleženci ne bodo tega iz leU nikdar pozabili. Zajamčite i prostor že sedaj. Cena je zni na. Potniki, ki potujejo tja nazaj, bodo imeli še večje ude nost(, UMh PSODAJ JE obstoječe iz 16 sob, pripravno: vsako obrt. Vse v najboljšem stanju in se nahaja v srediniH mesU Sheboygan, Wis. Za ceno in druga pojasnila se obrnite do lastnika na naslov: Frank Rem-shak 635 Penna Ave., Sheboy-gan, Wjs. DA SKUHAŠ DOBRO PI. VO, PISI PO NASE PRODUKTE. imamo v zalogi glad, hmelj, sladkor la vsa drag« potrebidine. Poakuatta in ss prepričajte, da ja doma pri kuhani vedno la najboljši in Grocerijam, sladčičarjem ln t prodajalne ielesnlne damo primeren po*| past pri večjih naroČilih. Pišite pa informacija na: FRANK OGLAR, J •491 Snperlor Aveane. Oevelaat Q> Tiskarna S. N. P. J. smejem vsa v tiskarsko obrt spadajoča ieljl Tisku vabili sa veselice in shode, viritnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nemškem, angleškem jezika In dragih. ha članstvo s. n. tiskovine naroča APELIRA P.J^NA V SVOJI CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE yR8TE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TI- SKARNE. PUHte po informacije nn naslor: S. N. P. J. Printer?, 2667-69 South Lnwndale Avenoe, J Chicago, DL i TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA UST- J MENA POJASNILA. ■ i ' J ■ ■■■■■■■■■■■■■■a ■■■ t Pastala s Ml ZMESUM II MHCmmU MIH kaspar american state bank k ltoo BLUE ISLAND AVENUE, VOGAL lt. ULICE ......ilunois CHICAGO IMETJE DVAJSET MILJONOV DOLARJEV