Stev. 207.1 V Ljubljani, petek dne 26. julija 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. -DAN" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In ‘praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. url zjutraj. — Naročnina znaša: v IJubljani v Vpravn^tvu mesečisa K 1*20, z dostavljanjem na dow> K 1*50; s pošto celoletno K 20'--, polletno X 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 170. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se a5 pošilja upravništvu. Telefon Številka 118. :k nt Tudi jubilej. Imeli smo leto* že priliko pisati o jubilejih. Naše čitalnice in naše sokolstvo je praznovalo svoje petdesetletnice. Minilo je petdeset let, kar so stopile čitalnice in sokolska društva v javno življenje; v sedemdesetih letih je društveno narodno življenje doseglo svoj Vrhunec — takrat se je začel pri nas tudi — Kulturni boj. Beseda »narod« in »narodnost« je morala postati več kot beseda — treba je bilo pojmu dati vsebine. Navdušenje, ki so ga vzbudili tabori leta 1870 je počasi poleglo — med inteligenco in narodom je počasi nastajal razdor. V višjih slojih je bilo mnogo navdušenja — pa premalo poljudnega dela — naša duševna kultura je v tej dobi hitro rasla — pa se je premalo širita med narod. Med tem se je krepil klerikalizem. Klerikalci so si izbrali za svoje polje kmečki stan — ker edino tam more iti klerikalna pšenica v klasje. Najprej je I. 1882. nastopil Mahnič proti novoslovenski literaturi proti Stritarju, Gregorčiču in Aškercu... Potem je začel rasti »Slovenec«, ki je 1. 1883. postal dnevnik. Leta 1885. so klerikalci porabili jubilej slovenskih apostolov (seveda v klerikalnem smislu). Leta 1887. se je ustanovilo kat. tisk. društvo, in istega leta je začel izhajati »Dom in k,VCm* ,'n. »Domoljub«. — V tem času so bili Klerikalci še tako slabi, — recimo bilo je med njimi se toliko narodnih ljudi — da niso mogli spraviti skupaj niti odbora za osr. pol. dru- ifioo’ d Ie.ta 1887* pa so l,itro rastli in leta 1892 so imeli že prvi katoliški shod. moljuba«6 dogodke nas spominja jubilej »Doto i ,>P?n-0IiubJ pr.az"uie torej svojo petindvajsetletnico. Ne pisali bi o tej petindvajset-letnici, ko bi ne bilo v, nji za nas toliko poučnega. Klerikalci so imeli odprto polje in so šli na delo. Naš največji Ust je bil takrat »Slovenski Narod«, ki se je povsod mnogo čital, toda prišel je premalo med ljudstvo. Pozneje sc je ustanovil za ljudstvo tednik »Rodoljub« in nam se zdi, da bi bil ta tednik lahko izvršil veliko delo med ljudstvom, ako bi bil vzel kmečko gospodarsko smer... Tako pa je prenehal in »Domoljub« se je širil. Klerikalci niso štedili denarja. Župniki in kaplani so dobili po 50 Tn 100 »Domoljubov«, da so jih razposlali med ljudstvo. Znali so pisati poljudno. Vzgojili so si tudi dopisnikov. Pokojni Lampe je ustanovil drUStVO 5V. Ciriift in Metoda V bogoslovju, da bi se v njem vzgajali pisatelji - kmalu pa se je v lemenatu začela druga vzgoja: vzgajali so se agitatorji, dopisniki, politikarji. . Klerikalci so računali z najnižjimi instinkti ljudstva. Vedeli so, da vsak najraje kaj čita iz svojega kraja — in da krščansko katoliški ] uje najrajše čitajo razne napade na osebo. huba<<01draavnt nn° c[d,mo ,ob 251etnici »Domo-narodneei fin ^*°venskem danes poštenega naše diihovčM «’« . k°Hčkaj Proti volji 'da hi »i km u. na narodnem polju — zvedel L «, i! »Domoljub«. Ako je le kniiVp V* J1’ pr< 0 učitelju, da posojuje ali ■fniVaf u študentu, da pripravlja veselico aii sploh o kakem narodnem človeku, ki je či-la napredne liste — gotovo je bil v prih. šte-‘ v.1 oopis, v katerem se je na najnesramnejši Jatin pisalo proti učitelju, študentu, trgovcu uradniku. Petindvajsetletnica »Domoljuba« • •• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravništvo: te Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljalo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko. s: ••• ••• B? Telefon Številka 118. m .liTllTDgig ie 251etnica laži, obrekovanja, zlobe, sovraštva in vsega zla. ki iz tega izhaja. Vsak je imel priliko videti, kako so se v petek zjutraj po maši veselili klerikalni vaški ljudje, ko je »Domoljub« prinesel napad DrotJ činitelju. Kako so se zvijali hinavski tercijal-ski obrazi, kako se je smejalo zlobno katoliško srce, kako je gledal kaplan ponosno na svoje delo. Ljudje so kmalu spoznali, da ni tako težko biti dopisnik. Vsak mežnar, vsak, ki je znal količkaj pisati je pisal proti svojemu sosedu v »Domoljubu«. — Koliko osebnega maščevanja je bilo v tem katoliškem listu! List je dobil zato mnogo raznih imen in iz poštenih hiš so ga pometali ven. »Domoljub« je hitro rastel. L. 1888. je izhajal dvakrat na mesec in je imel 1700 naročnikov. V desetih letih se je povzpel do 7900. — Po drugem katoliškem shodu 1. 1900. je nri-šel do 16.000. — L. 1906 je postal tednik. Do jubilejnega letošnjega leta se je povzpel baje do 24.000. — »Slovenec« piše: Število »Domoljubovih« naročnikov je poskočilo že na 29.000. Do konca avgusta upajo klerikalci z veliko agitacijo doseči število 30.000. — Nekateri sanjajo celo o 50.000. »Domoljub« se Je širil na poseben način. Dobivali so ga duhovniki skupno in otroci so ga raznesli po vaseh. Res, da so mnogi čitali samo novice in se niso brigali za klerikalne napade, res, da so ga mnogi čitali zato, ker je bil zastonj in so jim ga klerikalci vsiljevali v hišo — toda priznati se mora, da je dosegel visoko število in kdor pozna duha, ki veje iz lista — bo vedel, kaj to pomeni. V dobi, ko je nastopil »Domoljub« je bilo treba širokega ljudskega lista, ki bi vzgajal, zabaval, in poučeval kmečko ljudstvo. Ko bi bil pošten kmečki list v narodnem duhu — bili bi lahko danes veseli jubileja. Tako pa moramo priznati, da »Domoljub« ne vzgaja —■ ampak zastruplja naše kmečko ljudstvo, ker Je njegov duii protinaroden in ima edini namen v narodu buditi odpor in nezaupanje do vsega kar je narodno, kulturno napredno, posebno pa uničiti veljavo onih ljudi, ki so posvetili svoje moči narodnemu in kulturnemu delu. Proti slabemu časopisju je le eno sredstvo — da podpiramo in širimo dobre liste. »Domoljub« je priboril klerikalcem nekatero zmago — to priznavajo klerikalni voditelji in ni dvoma, da je njegov vpliv velik pri ljudeh — ki čitajo samo klerikalne liste. Jubilej »Domoljuba« naj nas spominja napak, ki smo jih zagrešili ob času, ko je bilo še mogoče preprečiti veliko zlo, spominja naj nas vseh onih, ki so delali na narodnem polju in so trpeli pod klerikalnimi napadi — vspodbuar pa naj nas tudi na delo za naše časopisje, ki stoji v službi vseslovanske kulture prosvete napredka. in Mati Germania na Sveti Uršuli. (Dopis iz Štajerske). V slovenjegraškem kraju prav na koroški meji se nahaja gora Sv. Uršula. Razbor, Javorje, Kotlje, Sele, Startrg, Suhidol so kraji okoli te gore. Z nje je lep razgled. Vidi se tja do Celovca in Celja itd. Na vrhu je cerkev Sv. Uršule in nekaj poslopij, ki služijo v poletnem času turistom v prid, ki so pa zaostala, po pri- zadevanju »vnetih« Slovencev, daleč za modernim naziranjem. Posebno za nemški »no-belfolk« so bila »pregmaj«. Tudi niso nudila našemu »herrenfolku« onih udobnosti, ki jih čuti človek, ako se zamore pobahati, da je med svojimi. To mater Grmaniji ni dalo spati. Spravila je skupaj najbolj navdušene Grmane v odsek. Temu odseku je razodela svoje srčne občutke. Ta, ne bodi len, pričel je takoj z delom — in letos že stoji zgradba. Moderen liotel se šopiri na naši gori v največjo sramoto domačim Slovencem. Malce sicer ponagajamo: zapojemo »lepa naša domovina«, a to se sliši kakor nekaka nagrobnica na lastnem grobu, še par kamnov nanj in vse bo utihnilo; mati Grmanija bo sedela razkoračena in nemotena na naših tleh v veliko veselje tistim, ki sede pri polnih slov. jaslih. Ne samo mesta in trgi, tudi gore — naše gore bodo postale sčasoma last Nemcev in njih bratcev nemškutarjev. Kdor pa pozna našo mlačnost in boječ-nost, se temu ne bo čudil. Nad celim okrajem leži težka megla — soparen vzduh nemčurske in maziljene sape. Pojdimo dalje. Na dan sv. Petra in Pavla imamo vsako leto navado, da se zberemo Slovenci na tej gori v obilnem številu. Tako smo se tudi letos. A nismo bili veseli kakor po navadi, ker imeli smo čast opazovati stavbo, ki je pravzaprav sad naših žuljev, ki je padel v naročje našim Germanom iz drevesa naše zarukanosti. Ne, nismo bili veseli: frankfurtarica je že razvita in mi smo capljali sem in tja, kakor po kaki izgubljeni bitki. Cerkveno opravilo je imelo še letos sicer rimsko-slov. značaj, a prišel bode kmalu čas, ko se nas bode na tem ko-ščeku zemlje samo še trpelo kot tujce. Postrežba v slov. »hotelih« je bila »nad vse izborna« kakor navadno. Vino slabo, da ne govorim o drugem. Nočem podtakniti te krivde nobeni stranki. Slov. vzajemnost na eni strani in nenasitna grabežljivost na drugi strani sta vzrok tem čudnim pojavom. Pripro-sto ljudstvo je hotelo v svoji narodni zavednosti posili v nem. hotel, da si vgasi pri dobri nemški kaplji žejo in nasiti lačni želodec. To bi se bilo tudi zgodilo, da ni bilo poleg nekaj zavednih mož. Neke brumne ženice so godrnjale venomer: »kaj zato, samo da bomo postreženi, me nimamo nič proti Nemcem, kar meče veliko senco na naše narodne šole in cerkve v vzgojnem pomenu. (O tem pri pri- liki kaj več). To opazujemo v mestu samem. Vse Se gati v nemške štacune in gostilne posebno ob nedeljah, praznikih in tržnih dnevih. Ne toliko radi postrežbe, ker zato je poskrbljeno na naši strani v veliki meri; ampak iz lTCftcikega klečeplastva pred nemško in nemčursko gospodo; vsled neke neurnljive ošabnosti: »bil sem pri Gollu, bil sem pri Lo- beju...«, kakor da bi se mu to štelo v po- sebno veliko čast. Seve, dokler ne store poklicani svoje dolžnosti, bo ljudstvo vedno topo — bo vedno zarukano. Proti večeru je dala naša mati Germanija poziv za »na boj« — Ženica se je najbrž preveč napila in v svoji sladki ginjenosti pozabila naša neugodna tla za nemško divjanje. Raznesla se je namreč novica, da ni bilo pri pridigi vse tako prav, kakor bi moralo biti: namreč: po evangelju. Posebno nemčurji iz Kotelj (tisti, ki začasa pridige še v cerkvi niso bili) so se drli na vse pretege. da je bila pridiga šuntajoča. Torej še le proti večeru so se to spomnili: mora biti nemško vino precej mo- HRbnunica i P. Kier more kljuvati — tam kljuje, kjer mu nečejo verovati > — tam psuje, kjer more kovati. — tam kuje — kjer mu nečejo dati, — tam — pljuje. čno. Mati Germanija zavzdigne bridki meč in da tako znamenje, da se sovražne čete spoprimejo. Pa, o joj! Tako je padalo po nemških bučah, da se materi Germaniji oko vrosi. Velika solza ji pade na nemške grudi, britki meč omahne in vsa klaverna da znamenje z mazin-cem k umikanju: tevtončki moji, nazaj! Vsakdo si je mislil, da bo imelo to zle posledice pred sodnijo, posebno ker so bile nekatere le preveč pobite; s tožbo vendar niso prišle na dan, sicer bi bili naši gotovo obsojeni, ker poznajo naše sodnije. Le. en orožnik, ki mu je ovaduštvo posebno v jetra zlezlo, se je hotel nekoliko ovekovečiti in mater Germa-nijo z Urške gore nekoliko potolažiti in ji zaklicati; vivat, iloreat, crescat! POLITIŠKA KRONIKA. Republikansko gibanje na Ogrskem. V, Makou na Ogrskem sta naprosila dva tamoš-nja odvetnika županstvo, da jima dovoli sklicanje javnega shoda, kjer se ustanovi ogrska republikanska stranka. Župan pa ni dovolil sklicanja shoda z motivacijo, ker se mudi ravno one dni v mestu prestolonaslednik Franc Ferdinand. Nova prošnja, ki navaja drug termin, še ni rešena, ker jo je župan poslal v rešitev notranjemu ministrstvu. Pa tudi v drugih krajih je opažati republikansko gibanje, V Kolosvaru se je te dni vršil sestanek, katerega se je udeležilo veliko število republikancev. med njimi stari in znani bojevnik za republikanske ideje bivši poslanec dr. Nagy. — Nekdanji predsednik ogrske državne zbornice Gal ic izdal proklamacijo, v kateri z vso odločnostjo obsoja postopanje grofa Tisze v ogrsk. parlamentu, očita mu, da tepta narodnostne ideale v korist tujih interesov v blatu. Pozivlje opozicijo na boj proti Tiszi in pravi, listek. CONAN DOYLE: ' • Zgodbe napoleonskega huzarja »Bart!« zakličem na glas. kril !f bil dvignil sab!i° k udarcu in od-lesi ~ ie-m ^akor Polovico svojega te-sablie SaL,VeSte’ ni ume* Predobro sukati fnC rat ?a osupne me pogleda. Njetrovf. wP!avi naposled, »to je Gčrard!« sva dogovoru S°* ? tako mirne’ kakor da bi ga bil ob SeStanek, na t.em kraju; jaz pa naproti. samo da mi je prišel korak »Kdo bi si bil mieisi a sem bil že na aventuroh Vl; pnpravlien Ne morem reči. da . .. razočaranje prijetno: upat seL. ^irnil° njegovo svidenja s prijateljem, on &a L „,yzraduje nima sovražnika pred seboj. žaloval, da »Z veseljem bi vam drug0val pri tem športu, dragi bait,« mu odgovorim, atoda sami boste izprevideli, da ne morem obrniti osti svoje sablje proti možu, ki mi je rešil življenje.« »Bežite, bežite, ne govoriva o tem!« n,: “*ves je nemogoče; nikoli več bi ne imel "e vesti.« !v*fvisoko cenite tisto malo uslugo.« hvaliti a"COreenejša želja moje matere je, za-7 ni. .z.anjo. kadar pridete v Gaskonjo.« možmi« lllnSton gre tja s šestdeset tisoč da osfanp^i^^« SaJ eden izmed nJih Upanie’ vtekni? mu zasmejem, »dotlej pa le vteknite sabljo v nožnico!« Najina konja sta bila zdaj čisto blizu drug drugega; bart je iztegnil roko in me potrepljal po kolenu. »Dober človek ste, Gerard; zakaj niste rojeni na pravi strani kanala!« »Saj sem!« »Revež!« je odgovoril z glasom tako odkritosrčnega sočutja, da sem se nehote iznova zasmejal. »No, kajpak,« je nadaljeval on, »o tem ni, da bi govoril; toda poglejte, Gčrard, na pravi poti pa le nisva v tem trenotku. Kako bi gledal na to stvar Massčna, sicer ne vem; toda naš general bi skočil s škornjev, če bi naju videl tu. Vas tudi menda niso poslali na piknik!« »Torej — predlagajte kaj pametnega!« »Saj se spominjate najinega prepirčka o huzarjih in dragoncih! Vidite, dfnes imava kakor nalašč vsak po petdeset vrlih fantov, ki ne vedo česa početi od nestrpnosti. Kaj menite o majčkenem boju med nami — seveda tako, da si midva ne prideva preblizu? Mislim, da bi se nam prav prileglo nekoliko puščanja v tem podnebju!« To se mi je zdela tako bistra ideja, da sem za tisti hip pozabil misliti na gospoda Alexisa Morgana, grofico La Ronda in samostan Al-meixal; v moji glavi je ostalo prostora samo za lepi, ravni travnik in za boj na njem. ni + je* bart!« mu pritrdim. »Sprednjo * Yaših dragoncev smo si ogledali dovolj natanko; preostaja torej še zadnja!« »Koliko staviva?« vpraša on. v... ”,*az T n.ie nianjšega kakor čast conflan-ških huzarjev!« »Velja!« reče on. »če zmagamo, dobro — če bo pa sreča z vami, tem boljše za maršala Millefleursa!« Pogledam ga začudeno. »Zakaj za maršala Millefleursa?« »To je ime lopova, ki biva tu nekje v bližini. Lord Weliington je poslal moje dragonce, da ga obesijo.« »Bogme!« vzkliknem. »In jaz s svojimi huzarji imam od Massčne isto povelje!« Zdaj sva se zasmejala obadva in vteknila sablji v nožnico. Glasno rožljanje za nama je pomenilo, da slede vojaki najinemu zgledu. »Potemtakem sva zaveznika,« je vzkliknil Russel, »zaveznika za cel dan! Združiti se morava!« In tako ni bilo nič z našim bojem; obrnila sva obedve četi, pa smo jezdili skupaj po dolini, pri čemer so merili vojaki drug drugega kakor petelini. Večina jih je zrla na položaj s humorjem, a tudi temne, preteče obraze si videl na obeh straneh, posebno pri angleškem seržantu in pri mojem podčastniku Papillettu. Oba sta bila moža navade, ki nista mogla iz-preineniti svojega mišljenja kar tako, in vrhu-tega je bil Papillette izgubil pri Busaccu brata. Midva sva jahala složno naprej in kramljala o marsičem, kar sva doživela od tiste partije čcartčja. Pravil sem mu seveda o svojih aventurah na Angleškem. Toda kako čudni ljudje so Angleži! Dobro je vedel, da sem bil že v dvanajstih vojskah, in vendar se mu je zdelo tisto srečanje z bristolskim tekačem očividno najvažnejše. Pripovedoval mi je. da se^e moral zagovarjati pred vojnim sodiščem, ker je igral z jetnikom karte. Niso ga sicer okrivili kršenja vojaške dolžnosti, a malo je majkalo, da ga niso odslovili iz armade, ker so menili, da ni ravnal z atuti po igralnih pravilih. Da, da, Angleži so res narod čudakov! Na koncu doline je šla pot čez neki grič in se spustila nato v drugo, večjo dolino. Tu sva velela ustaviti, kajti ravno pred seboj, kvečjemu tri milje daleč, sva zagledala raztresene hišice starega mesteca, nad njim pa, vrhu gorskega grebena, velikansko poslopje. Moral je biti samostan, kjer je bivala roparska tolpa. Toda kakšna naloga nas je čakala! Kaj je bilo početi kavaleriji s takim naročilom! Bart se ni pridružil mojim pomislekom. »Kaj naju briga!« je dejal. »To naj se domenita VVellington in Massčna med salx)!« »Tako je, le korajžo!« mu pritrdim. Pi do, in opustila je ono trmoglavost, ki je bila obi-ležje mladoturške politike napram vsakemu avtonomnemu gibanju. Vlada je spoznala ne-tvarnost in je smatrala kot svojo prvo nalogo, Ha reši albansko vpr-^nje na kar hitrelši način. Res je sicer, da pomenja rešitev albanskega vprašanja popolno kapitulacijo pred ofi-cielne Turčije pred vstaši, a drugega izhoda ni bilo, ako se je hotela vlada obvarovati pred dejstvom državljanske vojne. Albanci, ki so dosegli v par tednih tako velikih uspehov so že računali na pohod proti Carigradu, kjer bi se pogajali in diktirali mir turški vladi. Ni pa ge znano, kako bodo sprejeli Albanci to kapitulacijo turške vlade, ako se bodo zadovoljili 5 tem, kar jim nudi novi kabinet. Albanci so danes gospodarji položaja in nedvomno bodo njih voditelji, ki jim ni odrekati diplomatiških in politiških zmožnosti znali izrabiti ta kritični položaj do skrajnosti in zahtevali vse, kar je v njih politiškem, narodnem in kulturnem programu, ki ga izraža avtonomija Albanije. DOPISI. Toplice na Dolenjskem. Dolenjske Toplice so postale znane daleč preko mej domače dežele. To je pokazal letošnji začetek yelike sezije, kajti vsako leto prihajajo novi gostje iz oddaljenejših krajev. Celo svetovno znani zdravniki so se pričeli zanimati za dolenjske Toplice, ki jih priporočajo in tudi sami obiskujejo. Tako n. pr. je med drugimi sedaj gost naših Toplic dr. Schmidt iz Gradca, ki mu termalna voda, kakor tudi prijazna okolica zelo ugaja. Kopališče je že dalj časa do malega zasedeno. Redno vsaki dan pa prihajajo novi gostje, ter odhajajo oni, ki so že dovršili svojo kopališko dobo, tako da naše Toplice ne za-staiajo daleč za drugimi svetovno znanimi kopališči. Je pa tudi tukajšne kopališče pridobilo z dr. Konvalinko izvrstno zdravniško moč. po katerega prizadevanju bo gotovo tud! to kopališče svetovno znano postalo. Cven pri Ljutomeru. Dne 8. t. m. smo na Moti pokopali posestnika Ivana Rajha. Neprecenljive zasluge, ki si jih je stekel blagi pokojnik za občni blagor občine Cven, mi dajejo povod, da se ga spominjam v nastopnih skromnih vrsticah. Bil je mnogo let župan in prvi načelnik krajnega šolskega sveta. Kot tak je v letih 1881—1882. vodil in srečno dokončal stavbo nove šole, katere prei na Cvetni ni bilo. S svojo odločno in neupogljivo voljo je premagal vse ovire in težkoče. katerih ni bilo malo pri tej stavbi. Z otvoritvijo šole se ie začel Cven mogočno razvijati. Dasi šteje ta obična le nekaj nad 10U0 duš, vendar ima svojo pošto, posojilnico, kmetijsko zadrugo in gasilno društvo. Vse te naprave so se uscano-yile v teku zadnjih 30 let. Lahko torej smatra-tno blagega pokojnika kot posrednega povzročitelja teh občekoristnih naprav. Kot župan je bil svojim občanom blagonaklonjen predstojnik. Vspešno in odločno je zastopal njihove zadeve pred oblastmi. Zadnja leta je živel mirno v zasluženem počitku. Cesto je obžaloval današnje žalostne razmere tned Slovenci. Bil ?e pač mož še iz tiste srečne dobe, v katar-* smo menili, da le s skupnim delovanjem vseh naših slojev moremo priti do svojih pravic. — Kako priljubljen je bil pokojnik, je nokaza! njegov pogreb, katerega se je vdeležilo mnogo občinstva od blizu in daleč, dasi je bilo ravno ob času žetve. Vdeležil se je pogreba 'tudi g. c. kr. okrajni glavar, ter vse učiteljstvo in učenci šole na Cvenu. Ob grobu se je Zahvalil pogrebcem v imenu obitelji njegov Stričnih g. Mirko Rajh. a g. nadučitelj cvenške Sole je v kratkem obrisu ocenil zasluge in Vrline blagega rajnika. Bodi mu lahka zemlji-fca domača! Iz Mokronoga. Igra »Rokovnjači«, katero 3ie priredilo bralno društvo v Mokronogu, je pretečeno nedeljo uspela čez vse pričakovanih sijajno. Posetili so nas tujci iz Ljubljane Idrije in naše okolice. — Dvorana gosp. Fran Penca je bila nabito polna, tako, da nekateri Sploh niso dobili prostora. Igralci od prvega 9o zadnjega so častno rešili svoje vloge: dokaz temu gromoviti aplavz, ki je. kakor grom častital igralcem. Na splošno zahtevanje in ■željo se igra v nedeljo dne 28. t. m. ob 5. uri popoldne ponovi v istih prostorih. Vabi se torej Sl. občinstvo k mnogobrojni udeležbi. — Ka kor zadnjič, tako bode tudi v nedeljo skrblje ino za dobro jed in pijačo. Toraj vsi, ki se zanimate za gledališke predstave in ki želite dobre zabave, — v nedeljo na svidenje v Mokronogu. Odbor. DNEVNI PREGLED. Ta teden pošiljamo nekaterim novim naročnikom posebno na Štajerskem list na ogled Skušali bomo pomnožiti poročila iz vseh krajev naše domovine in se bomo enako ozirali pa našo severno in južno mejo. «Dan« je naj-'cenejši slovenski dnevnik, je neodvisen političen list in more govoriti resnico brez obzira na desno in levo. Skušali bomo našim čitate-ijem vsestransko ustreči. Proti tujemu časopisju je treba širiti domače časopisje in ga utr-tliti v najširših masah. Evharistični kongres na Dunaju. Tudi slovensko klerikalno časopisje dela veliko rekla-Imo za evharistični kongres, ki ga prirede v iolitiSke in reklamne namene dunajski krSčan &ki socialci. Doslej se je prijavilo že par prajs imenitnih udeležnikov. med katerimi zavzemata gotovo prvo mesto zastopnika jugoslovanskih katoličanov hrvaški komisar Čuvaj in kranjski deželni glavar Šušteršič. Ta dva zastopnika bosta reprezentirala Jugoslovane na ti reklamni slavnosti in odbor jili je za veliko procesijo odredil, da bosta stopala skupaj v svečami v rokah. Res prav lepa družba se bo zbrala na tem kongresu, dika vsemu bo pa Čuvaj, ki bo pridigal vernikom o pravici, usmiljenju in enakih krščanskih čednostih, katere na debelo Izvaja doma na Hrvaškem! Ko so pa Hrvati zvedeli, da se tudi ta njih dika udeleži kongresa, so sklenili, da ostanejo raje doma. ker se sramujejo Čuvajeve družbe, ter isto prepuščajo, Šušteršiču in drugim odposlancem kranjskega deželnega odbora, ki se udeleže tega romanja na Dunaj! Tudi drugi ljudje so začeli spregledavati reklamne namene dunajskih krščanskih socialcev, ter so se začeli gdglaševati. Da bo udeležba vendar le velika, so kunštni aranžerji prišli na misel, da pritegnejo ti prireditvi tudi vojaški stan in res je izšel pastirski list vojnega vikarja, ki pozivlje armado in mornarico, da naj se udeleži evharističnega kongresa, kakor oficirji pa tudi moštvo! To je prav pametna misel, ker bo na ta način tudi moški spol obilno zastopan na k^11-gresu, a oficirji in vojaki bodo privabili tudi lepo število onega dela ženskega spola, ki se mogoče sicer ne bi udeležil teh slavnosti. Tako bo pomagano vsem, najbolj pa seveda dobičkaželjnim aranžerjem! Zabave bo torej prav dosti! Izdajstvo, ki ga je zagrešila soc. demokratska stranka nad svojimi lastnimi pristaši v Mostah, bode začelo kmalu roditi svole sadove. Volilci socialistične stranke so še-le v zadnjem trenutku zvedeli, da so osleparjeni. Letak na krščansko ljudstvo, ki je bil veliko prepozno razdeljen med ljudstvo in ki je razkrinkal njih nesramno gonjo proti narodno-napredni stranki je bil izrodek njih lastnih pristašev. ki so hoteli s te«i pokazati, da se ne strinjajo z umazano in smrdljivo politiko Antona Kristana in Kocmurja. Ko je v nedeljo popoldne prišel Tone Kristan v Moste, se je, ko je slišal, da je zmagala klerikalna stranka, izrazil: »Tako je prav.« Tone Kristan in Kocmur sta celo leto delala kupčijo s klerikalci in kovala neprestano načrte, kako bi uničila narodno napredno stranko. Napredni volilci so imeli Jako težko delo, toda kljub temu, da so proti združenim sovražnikom propadli, gledajo lahko s ponosom na število svojih glasov, ki so vsi čisti brez vsake primesi. Soci-cialni demokrati niso čisto nič agitirali za svojo stranko, ampak kar naravnost za klerikalce. Klerikalci so imeli lahko delo, ker so zanje opravljali vse posle socialisti. Naši so-ciji stoje pač na stališču, da je treba v prvi vrsti iti v boj proti naprednjakom. Nič zato, če se zvežejo enkrat v to svrho z Bogom, en-crat s hudičem. »Zarja« organ stranke, ki ima v svojem načelu bratstvo, enakost in solidarnost je prišla v Mostah ob vsako veljavo. Stranka, ki je pri zadnjih državnozorskih volitvah dobila v Mostah 140 glasov, je padla pri občinskih volitvah na 49 glasov. Kljub temu, da je zmagala klerikalna stranka na vsej črti, e razobesil znani socialistični kompromisni mešetar Ivan Mauser, ki pa sicer ni ne miš ne tič, raz svojo hišo rdečo zastavo v znak svojega veselja nad sadovi pobožnega kompromisa. Seveda prijatelji okolu »Zarje« bodo tajili kompromis, kar se bo dalo. Ko so v nedeljo šli napredni, volilci na volišče, se je zbrala v Zeleni jami pri Kokalju cela gruča klerikalcev in socijev, ki so z nesramnimi psovkami obkladali napredne volilce. Sploh je Kokalj celo pridno agitiral za Oražma. Srboiilski vladni list. Graški revolveržur-nal »Graz. Tagblatt« ima kakor znano vsak četrtek in nedeljo kot prilogo »Nemške štim-ce« iz Kranjskega, Trsta in Primorja. V teh »štimcaii« se oglaša par otročičev iz ljubljanske kazine, ki jedo politiko z veliko žlico in igrajo v naših krajih vlogo agentov provokatorjev in prismod. Ti otročiči so v resnici prave prismode, katerim manjka v možganih par koleščkov; z drugega stališča v resnici ne moremo presoditi bedastoč, katere odkla-dajo v graško tetko. »Dan« in »Slov. Narod« sta po mnenju teli fantičkov srbofilska lista, kar smo pa sicer že velikorat slišali, in se radi tega čisto nič ne vznemirjamo. Nekaj čisto novega pa je za nas, da imamo v Ljubljani razven dveh srbofilskih listov tudi srbo-filski vladni list »Laib. Zeitung«, ki stoji na čelu srbske propagande. Kazinotski fantički so namreč prišli strašni veleizdajniški notici v »Ljubljančanki« na sled. »Laib. Zeitung« je namreč pred kratkim prinesla notico, da se vrši začetkom meseca avgusta v Belgradu konferenca srbskih, hrvaških in slovenskih Sokolov, ki ima namen ustanoviti jugoslovansko sokolsko zvezo in obenem določiti za nrf-hodnji sokolski kongres Ljubljano. To kazi-notskim fantičkom ni povolji, kar je pa kon čno čisto vseeno. Slovensko društvo na Reki — razpuščeno. Vlada je razpustila slovensko društvo na Reki radi malenkostnega dejstva, ker se je občni zbor društva vršil na Sušaku in ne na Reki, kjer je sedež društva. Vlada motivira svojo modro odredbo s tem. da niso mogle reške oblasti vršiti kontrole nad občnim zborom, ki se je vršil izven mestnega pomerija. Društvo se je pritožilo proti razpustu na upravno sodišče, ki je pa prvo odredbo potrdilo ter zaprlo prostore društva in jih zapečatilo, ter tako končalo življenje tega mladega društva, ki je razvijalo živahno delavnost na pollu izobrazbe in organizacije reških Slovencev.* Upamo, da reški Slovenci ne bodo čakali dolgo in si ustanovili novo društvo! Dr. Pero Magdič o razpustu varaždinskega! občinskega sveta. Dr. Pero Magdič, bivši koalicijski sabor ski poslanec in bivši župan varaždinski, je priobčil v praški »Union« dolg članek, v, katerem navaja vzroke, zakaj je bil varaždinski občinski svet razpuščen. Kraljevski komisar Čuvaj je s procesom, katerega je naprtil dr. Magdiču radi »poneverbe« doživel pred sodiščem strašno blamažo. Vsled oprostilne razsodbe bi morala vlada dr. Magdiča, katerega je poprej radi sodne preiskave odstavila, zopet nastaviti kot župana. To je bilo za Čuvaja prehudo in zato mu je poskočil na pomoč nadžupanski namestnik Jurij Horvat. Horvat je poročal vladi, da je pri pregledovanju občinskih poslov prišel na sled velikim nerednostim, vsled česar je Čuvaj varaždinski občinski svet takoj razpustil in se tako rešil iz velike zadrege. Kake so bile ne-rednosti, radi katerih je bil občinski svet varaždinski razpuščen. Dr. Magdič navaja več slučajev. Tako je občina n. pr. za banket povodom otvoritve ljudske šole v bližnji vasi Novo Selo dovolila 30 K podpore, povodom zadjnega vsesokolskega kongresa v Zagrebu pa županstvu 200 K v reprezentačne namene. To smatra vlada za nerednost, dočim je imel madžaronski varaždinski župan za Khuenove dobe za reprezentačne namene na I. 1000 K na razpolago. Sploh so vse navedbe o neredno-stih tako iz trte izvite, da je dr Magdič kot bivši župan varaždinski bil skoro prisiljen vložiti proti Horvatu tožbo radi razžaljenja časti. Isto so storili tudi vsi bivši občinski svetniki in Horvat bo imel sedaj priliko svoje laži dokazati javno pred sodiščem. Končno nagla-ša dr. Magdič, da so se preganjanja Varaždina začela že pod banom Tomašičem in to le zgolj radi tega, ker so šli Varaždinci vedno energično v boj proti vsakemu madžaronske-mu kandidatu. Deželni tajnik Fran Korošec utonil. Orožniška postaja z Dolskega je brzojavno obvestila magistrat, da je tam, kopajoč se v Savi, utonil deželni tajnik g. Fran Korošec. Korošec e res v sredo popoldne odšel iz Ljubljane, re-coč, da se gre kopat, in se ni vrnil domov, car je dalo njegovim prijateljem povod, da so jeli izrekati bojazen, da se mu je morda prisodila kaka nesreča. Da je bila ta bojazen upravičena, dokazuje brzojavka z Dolskega. Pokojni Korošec je bil doma z Blok na Notranjskem kot sin kmetskih staršev. Študiral je v Ljubljani gimnazijo, pravniške študije pa je dovršil v Gradcu. Tu je bil član akad. društva »Triglava«. Po končanih študijah je vstopil v službo pri dež. odboru, kjer je v razmeroma kratkem času avanziral za deželnega tajnika. Pokojnik je bil odkrit značaj, zvest pristaš narodno-napredne stranke. Svojega političnega prepričanja ni nikoli prikrival, vendar so ga tudi v deželnem dvorcu respekti-rali, ker je bil uradnik izrednih sposobnosti, kateremu se v uradnem oziru ni moglo ničesar učitMi. Pokojnik je bil navdušen turist, ki je prepotoval skoro vse slovenske dežele. Vrlemu somišljeniku in narodnjaku bodi otiranj en trajen spomin! »Narodni dom« v Ljubljani dobi v kratkem ob levi strani glavnega pročelja provizorično, z zelenjem okrašeno in primerno razsvetljeno verando za postrežbo gostom v večernih urah. želja po taki verandi se je izrekla od več strani, osobito na krasen razgled izpred »Narod, doma« na šetališče proti Lattermannovem drevoredu. Upati je, da se s to napravo vsaj nekoliko dvigne družabno življenje našega »Narod, doma«, katerega sedaj toliko primanjkuje, da se tujci osobito Cehi, ki posečajo sedaj ob počitnicah naš »Nar. dom«, naravnost čudijo naši narodni mlačnosti do našega »Narod, doma« povdar-jajoč. da se Cehi mnogo bolj zavedajo dolžnosti do svojih narodnih domov, ki so naravnost sijajno obiskovani. Za one goste, kateri so raje čez dan ali zvečer pod zelenjem pa ni v Ljubljani lepšega in bolj zračnega vrta, kakor oni »Narod, doma« s košatimi lipami in ker je tudi kuhinja in pijača dobra in to po zmernih čenah vabimo tedaj naše občinstvo: posečajte naš »Narodni dom«. Načeltsvo S. F. K. »Ilirije«, poživlja vse izvršujoče člane na sestanek, kateri bode danes v petek ob polu 9. uri v restavraciji »Novi svet« (Prešernova soba). Razgovor in določitev ur za training-vaje starejših članov. Drobiž iz Štajerske. V Libojah je 21. t. m. predaval v šoli potovalni učitelj g. Fr. Goričan o izboljšanju kmetijskih gospodarstev in o sadjarstvu. Prisostvovalo je 54 kmetovalcev, za naš kraj lepo število, zlasti če pomislimo, da se je tak poučni sestanek vršil pri nas prvič. — Laški trg. V tukajšnjih toplicah so med drugimi bivši zagrebški župan. seks. šef dr. Amruš in bivši kranjski deželni glavar pl. Detela. — Pečice pri Lembergu. Tukaj se je na trnu ranila llletna hčerka gostilničarja in •posetnika Mamšeta, Micika. Prepeljali so jo v graško bolnišnico, kjer je 21. t. m. umrla. Prepeljali so jo domov, kjer se je vršil 23. t. m. lep pogreb. Pokojna je bila pridna učenka lemberške šole. — Iz Gradca se v zadevi najdenja trupla delavca Kocbeka pri Reining-hausovi pivovarni poroča, da najbrž ni govora o umoru, ampak da je izvršil Kocbek samomor, ker je zadnje čase živel izključno »na puf«. — Požar. V Irju pri Rogatcu je 17. t. m. pasel llletni Oton Kobula živino v neposredni bližini gospodarskega poslopja svojega dedeka Kidriča. Prižgal si je cigareto in vrgel gorečo vžigalico v bližnji kozolec. Požar je v hipu uničil kozolec, bližnje gospodarsko poslopje m hlev za govejo živino. Tudi več vozov sena je zgorelo. Škode je več tisoč kron, zavarovalnina le mala. — V Rogatcu ni sedaj niti pri sodniji niti pri davkariji nobenega slovenskega uradnika. — V Ormožu je umrla gospa Josipina Blagovič, saproga trgovca g. Vekoslava Blagoviča, v najboljših letih. — V Rečici ob Savinji prirede šolarji dne 4. avgusta po večernicah veselico z igrama »Snegulčica« in »Lažnjiva Nada«, pesmimi in deklamacijami. — Dobrnskl kopališki avtomobil je predmet stalnih pritožb. Kadar ni polomljen, pa povzroča s svojo vožnjo velike nesreče. Nedavno sta se peljala kmeta Cepi iz Smarjete in Jezernik Iz Zg. Hudinje z yozom po cesti Vsled aviompbilovega divjanja se je konj spla-šil in oba. Cepi in Jezernik, sia ponesreUla, Prvi si je zlomil roko, drugi nogo. Zadnjo nedeljo pa je zavozil avtomobil vsled nerodne vožnje med Novocerkvo in Lembergem v cestni jarek, da so ga morali s tremi pari volov; ven vleči. Prijetna vožnja s tukim-le avtomobilom. — Iz Središča. V petek 19. t. m. je bila tukaj nevihta. Lovro Živkovič ie' sejal pri Dravi prodec. hitel pod bližnjo vrbo, v katero vdari strela in zadene Zivkoviča od rarae t>o roki, po telesu in ob nogi, mu razpara s^n čevlja in mu odtrga peto. Ko se zopet zave, zleze v jamo, kjer je prodec sejal, in tam obleži. Dež razmoči breg, ki se vsuje v jamo in zasiplje Zivkoviča do glave. Ležal je celo noč v zasipu. Drugo jutro ga najde voznik in ga reši, govori se, da vkljub tej »turi« ne bo umrl. Izlet. Celjski odsek Slov. Plan. društva priredi v nedeljo 28. t. m. ob ugodnem vremenu izlet Zidani most-Veliko Kozje (947 m), Lisca (987 m), Sevnica. Odhod v nedeljo zjutraj ob en četrt na 5. z brzovlakom do Zidanega mostu. — Iz Maribora. Tukajšnji glavni kolodvor bodo začeli septembra t. 1. prezidavati. — Na vrtu blizu kemične preskuševalnice so delavci uri kooanju našli 70 m pod zemljo človeško okostje. Na glavi se vidi na temenu 2.5 cm dolga prereza, očividno od zabodljaja z nožem. — V Slemenu pri Mariboru je kupil ta-mošnjo grajščino g. Rakovec iz Maribora na' dražbi za 34.000 K. — Čebelarska razstava v Celju se bo vršila od 15.—19. septembra, t. 1. Priredi jo »Slovensko čebelarsko društvo« za Spodnje Štajersko. Razstaviti sme vsak, četudi ni član čebelarskega društva. Dozdaj so dali podpore za razstavo: laški in ormoški okrajni zastop ter štajerska šparkasa v Gradcu. — V Celju je trgovec Jakovitsch ustavil plačila. — Zopet dokaz narodne zavednosti naše duhovščine. V Novištifti pri Gornjem jradu župnikuje znani politični petelin Ferme. Za neka kleparska dela pri cerkvi je ta »vele-narodnjak« vzel nemškutarja Korbarja iz Ce-ja, dasi ima v bližnjem Kamniku slovenske deparje. — Javna ljudska knjižnica v Rogatcu se otvori dne 4. avgusta. Nevaren delavec. K posestnici Neži Ba-ruzzi v Belipečl je stopil v kratkem v službo 501etni Mihael Kuzjan. Dobil je za to hrano in pijačo. Kuzjan je hotel imeti hrano tudi v, nedeljo, kar je pa Baruzzi odločno odklonila. To je delavca tako vjezilo. da je zagrozi! svoji delodajalki, da je ubije. Vsa prestrašena je Baruzzi zbežala s svojimi otroci v hišo. Kuz-an je hotel s silo udreti v hišo, kar se mu pa ni posrečilo. Radi tega je zgrabil za sekiro in Jo z vso silo vrgel skozi odprto okno v ku-linjo in pri tej priliki razbil več šip. Nevarnega delavca so končno aretirali. Vzoren sin. 601etnega Mihaela Hafnerja iz Stare Loke Je te dni njegov sin s tako silo udaril z vilami po nogi, da mu je prizadejal nevarne poškodbe. Povodenj v Kolomejl V mestu Kolomea v Galiciji je te dni povzročila povodenj velikanska upostošenja. Do Stanislava je vsa proga uničena. V Kolomeji se je podrlo več hiš. Na pomoč je moralo priti vojaštvo. Železniški promet je na tej progi ustavljen. Kinematograf »Ideal«. Danes v petek dne 26. Julija specialni večer: 1. Mesto sanj. (Potovalna slika). 2. Nastanitev vojakov. (Humoristično). 3. Milijonar in Iokomotivni sprevodnik. (Amerikanska drama). 4. Stari mo?rpt. (Humoreska). Samo zvečer. 5. Čuda rastlinstva. (Naravni posenetek). 6. Zensko srce. (Dramatično. Samo zvečer.). 7. Dežnik. (Jako komično). Jutri v soboto, dne 27. Julija »Niti usode«. V soboto dne 3. avgusta »Zenski detektiv«. (Prvomočna detektivska učinkovitost). Ljubljanski obe. svet. Včeraj popoldne se je vršila izredna seja ljubljanskega občinskega sveta, da se uredi končno razmerje med državo in mestno občino v zadevi c. kr. državne obrtne šole v Ljub- *^aU* Seji je predsedoval župan dr. Tavčar, ki je naznanil, da ie odsotnost občinskih svetnikov prof. Reisnerja, Černeta, dr. Ambrosi-tscha, Elberta in Schmitta opravičena in imenoval overovateljem obč. svetnika Ivana Kneza in Rojino. Dr. Zajc prosi, da se odobrenje zapisnika zadnje seje preloži na prihodnjo sejo, Ker mu nekaj ni prav. (Najbrže hoče. da bi se^ zapisnik sestavljal popolnoma po »Slovenčevem« kopitu. Op. ured.) v . Zupan ugodi njegovi prošnji- Država, občina in ljubljanska obrtna šola. Boj za ljubljansko c. kr. državno obrtno, šolo, ki je velikanskega pomena za ves slovanski jug, bo torej vendar enkrat končan. Obična je ugodila vladi v vseh njenih zahtevah in pričakovati je. da bo šla tudi država! občini na roko in ugodila njeni edini zahtevi« Boj za državno obrtno šolo v Ljubljani je, bil silno hud. V dobi. ko je bil finančni minister, avstrijski vitez Bilinski se je takratnemu ljubljanskemu državnozborskemu poslancu, županu Ivanu Hribarju posrečilo, pridobiti^ Bilin-skega za ta načrt. V svrho zgraditve sole jq dovolil finančni minister prispevek 900.000 K v obliki odpisanega potresnega posojila In s. tem je bila državna šola Slovencem dovoljena« Mesto je pričelo takoj s stavbo in postavilo v, resnici na Mirju monumentalno stav-< bo prve vrste. Ko je nemška javnost zvedelai o velikem uspehu poslanca Ivana Hribarja, je takoj vzdignila velikanski krik in skušala doseči, da bi Slovenci vsaj ne dobili drz. obrtne, šole v tistem obsegu, kakor je bila obljubljena. Oni so se dobro zavedali velikanskega pomena te šole za ves slovanski jug in so zato napeli vse sile, da bi rešitev načrta zavlekli. Tudi naše klerikalce je veliki uspeh poslanca Hribarja silno pekel in zato so ga začeli radi popolnoma malenkostnih &tvarf sil- jio napadati. Upili so po svojih časopisih, da pogodba z državo zavožena, in da bi občina prišla lahko veliko ceneje skozi. Da bi se dežela zavzela za to velevažno pridobitev, tega seveda klerikalci iz same za-SVisti niso pripustili. Vsem tem težavnim okoliščinam je sledil še padec finančnega ministra viteza Bilinske-ga.^ Na telo finančnega ministrstva je stopil tnož, ki je takoj pričel delati drž. obrtni šoli fvehke zapreke. Državna obrtna šola je bila že ograjena in bi se morala 1. 1911. v jeseni izročiti svojemu namenu. Kar naenkrat je država ha velikansko veselje naših klerikalcev stopila do občine z novimi zahtevami in zahte-tVala novih žrtev. Vsakdo je mislil, da je občina s tem, da je državi brezplačno postavila Stavbo in preskrbela elektriko, storila svojo dolžnost. Nasprotno! Država je zahtevala tik pred otvoritvijo šole, da občina preskrbi še vso opravo v glavnem poslopju in v delavnici. Ker temu občina ni mogla ustreči je morala šolo preskrbeti lansko leto s starim pohištvom. Vsled tega je bila sklicana posebna konferenca, na kateri je bila stavljena državi sledeča ponudba: Občina pripusti državi po- slopje, preskrbi elekrični tok, za glavno poslopje in delavnico brezplačno in plača za opravo 28.000 K v slučaju, če pride tudi obr-tno-nadaljevalna šola pod c. kr. drž. obrtno šolo. Na drugi strani zahteva tudi občina za slučaj, če bi država preseslila obrtno šolo v kako drugo poslopje, zato primerno oškodni-no. Država naj plača vse stroške prepisa. Vlada je sedaj poslala odgovor, o katerem je včeraj razpravljal občinski svet. Poročal je obč. svetnik Milohnoja. Vlada v svojem odgovoru zahtevat 1. Občina mora sama preskrbeti opravo za glavno poslopje in delavnico in sicer brezpogojno. 2. Občina trpi vse stroške prenosa ozir. prepisa. 3. Zahteva, da se občina natančneje izraz o svojih zahtevah za slučaj, če bi država solo preselila v kako drugo poslopje. Da se to pereče vprašnje, .katerega končna rešitev je tako velikanskega pomena za frps slovanski jug, vendar enkrat že reši, je Poročevalec obč. svetnik Milohnoja v imenu odseka stavil sledeči predlog kot odgovor na iVladne zahteve: . , Občina je pripravljena sprejeti od vlade stavljene pogoje v slučaju, če se na šoli Ustanovi tudi elektrotehn^ni oddelek. £. Občina preskrbi vs Bojno. so opravo brezpo- 3. Za slučaj, da država preseli solo v kako drugo poslopje, zahteva občina kot odškodnino polovico sodno cenjene vrednosti poslopja. Dr. Zajc izjavlja v imenu klerikalnih občinskih svetnikov, da bo njegova stranka sider glasovala za predloge poročevalca, vendar pa mu še sedaj ne gre iz glave, kako je mogla Ljubljana brez njega dobiti tako važno solo in cemu bivši župan Hribar ni najprej njega vprašal za potrebne svete. Ravnatelj Pamer povdarja, da bodo Nemci glasovali za odsekov predlog, vendar pa HrosiV-.da se Prva točka v toliko spremeni, da obema sprejme od vlade zahtevane pogoje, toda le v slučaju če se razven že zago-mehanlško-tehniškega In stavbnega oddelka ustanovi tudi clektro-tehniški oddelek Poročevalec obč. svet. Milohnoja se strinja s tem predlogom. Podžupan dr. Triller oriše v kratkem zgodovino boja in trnjevo pot ljubljanske državne obrtne šole in z ozirom na dr. Zajčevo Zabavljanje konstatira, da se je rešitev zavlačevala tako dolgo časa veliko tudi radi tega ker je bilo finančno ministrstvo mnenja, da "e n,'?re biti tak0 velikega po-,.nx , a. slpvanskl jug, ko kranjska dežela mn n .' ", ficka P°dP°re za šolo. Konsta-_ ♦ . a, da je občini ves čas z vso odločnostjo j el na roko minister za Javna dela. Zato predlaga se sledeča dodatna predloga: 1. Zupanu se naroča, da izrazi ministrstvu za javna dela za izredno naklonjenost primerno zahvalo. 2. Zupanu se naroča, da napravi vse potrebne korake, da doseže pri finančnem ministrstvu vsaj delno olajšavo pri prenosu oz. prepisu. Pri glasovanju so bili odsekovi predlogi Sprejeti enoglasno. Prvi dr. Trillerjev dodatni !i*g z večino, drugi enoglasno. Mestna občina ljubljanska je torej stori- Wnn korake\ d.a ,zadovolji vlado in uredi končno to vprašanje in zato pričakujemo, da ji bo tudi vlada sla pri njenih zahtevah na rovn Se Jl Še ra,zpravlial° 0 ponudbi inž. toISi Pn £ ™ga mestnega zemljišča XiaezrammP?4 K K- P°nUliba SC SPreIme- ie Za tem je župan sejo zaključil. Ob železni cesti od Krke do Kolpe. n. Ko pridemo iz dosedaj 200 m navrtanega Predora, krene proga jugozapadno smer nh rebrih zadnjih izrastkov Gorjancev, ki tu prehajajo z razrastki kočevskega pogorja. Splošno je imenuje ta kraj: seraiška gora. Proga se ivije izprva pod, pozneje nad cesto, ki pelje v ^rnomeij. Zanimiv pa je ta del proge tudi zna? vel’kega strmeča, oziroma padca, ki poseh povprev£no 2.5 m na 100 m. Strmec se čem "°H0paža takoj pri visoko v hribu leže-tem ravJ ,• ako pogledamo doli na valovi-Dosehnn nU lezeča mesta Črnomelj in Metliko; gledu nazaj M ofdvcf Strm'ne °PaZi Pd P°‘ n« v*ak .^e ‘zvil *z Predorove te- kJer ’ie ndinčp.,aStavil pri mali vasici Gorenjci, odločena prva belokranjska postaja; Semič. Od vasi enakega imena bo postaja oddaljena blizo pol ure; bližje postaji je že omenjeno križišče cest na sedlu, kot prehodu iz Belo Krajine proti kočevski Dolenjski. Tudi postaja leži še sredi bujnih vinogradov. In še vedno v isti smeri, med vinogradi teče nro^a dalje in vedno nižje proti ravanu. Dotika se posamezno sredi vinogradov raztresenih hišic in vinskih hramov. Potem pa zapušča raj vinske trte ter se vije med gozdnatimi lazi nad Kotom, Ručetno vasjo, Miheljova.s itd. Pri Mi-helji vasi jenja podjetje Biedermann in pričenja Lončaričevo delo, ki itoa najdalji in (za delo) najlepši del proge od 27. do 48 klm, torej y razdalji 21 klm. V prvem oddelku Lončaričevega dela srečujemo pod progo vasir Petrovo vas. Rožanec (staro ajdovsko svetišče v gozdu), Lokve (pod cesto), Sela pri Otavcu (tu je bil lani velik požar) to naposled Otavec. Zadnje omenjeni vasi se med seboj prepirate radi vnra-šanja, kje naj bi bila postaja. Eni kot drugi bi jo radi imeli zase. Železniška uprava pa bo najbrže ta prepir tako pomirila, da eni kot drugi — ne dobe postaje. Na celem prvem delu belokranjske proge se bo potnikom nudil nepopisno krasen razgled po Belo Krajini in doli proti izhodu na lin,j0 b™aško ravan- Avstrija ima malo takih železniških prog, raz kojih bi se potnikom nudil razgled v tako bogatem obsegu. Ta di-ven razgled bo trajal od predora in postaje 7 fiometrov d° °tavca’ tore) pribIižno Pri n!' potnike čaka še drugo presenečenje. 11 ®tavcu se namreč proga zavije v složnem polkrogu naravnost v drugo smer nrort? govzhodu. Izprva prereže vas, zapustivši gori ska rebra, se koncem vasi spusti po blizo 40 metrov visokem in 200 metrov dolgem viaduktu na črnomeljske mestne loze. Ta viadukt bo nekaj veličastnega in po visokosti približno »dnak onemu v Borovnici ob južni železnici. vriiJS- pn zgradbi sami- ho ta viadukt \elicasten po naravnost očarljivem razgledu in pogledu nazaj na del proge proti predoru. Til S o/hr? viati Cel° ?M0g0 pred seb°i m to nrlfcr 5 V1(l a razllka strmeča in padca proge od predora do Otavca. Od tu se vidi ‘1' ,cel° tožno pogorje Gorjancev, ki se na .Spajaj0 z vinorodno Vivodinjo ter Ppfd?čtoočo obširno ravan zakrožujočo pod seboj velikansko, latvici podobno kotlinsko do ino to in onostran Kolpe. Sedaj je vzhodna polovica razgleda zakrita po gozdnatih brdih, ki se vlečejo med Črnomljem in Metliko. kiInrtrilm/^Ukt,U POteČe pr0ga Skozi par nnm ^ ,gl PIadi gozd, znan pod ime- e- Kmalu zadene ob ce-fo ’ ,e ^ fp omenjenega semiškega sed- meL”ae„PS ta"™6'1' 0tWallenl 5 mi"ut ud k^i ^eg metliške, bo ta postaja največja na belokranjskem delu železnice. Zgradbo tega dela je od Lončariča prevzel podjetnik g. Slapničar. Nasproti dosedanjemu delu Lončaričeve proge je tu še največ delavcev. Po bojih in prepirih delavcev s podjetništvom, kar se je v nekaterih slučajih odigravalo tudi že pred sodiščem, so delavci sedaj na tem delu proge gieae hrane in plače razmeroma z drugimi še najbolj zadovoljni. O tem sem se prepričal na lastne oči. Pa glede delavskih razmer hočem še posebej izpregovoriti. Tu naj nadaljujem in končam le opis proge same. Od črnomaljske postaje dalje krene proga zapet na novo smer skoro naravnost proti vzhodu.^ Ze blizu kolodvora prereže gradaško in metliško cesto, ki se kmalu na to razdeli v smeri proti Gradacu in desno proti Metliki. Črnomelj je sploh na vse strani zvezan z cestami; tako da se človek iz samega križišča in omrežja cest brez špecialne karte težko spozna. Vsled tega omrežja prometa je tudi pričakovati, da se bo Črnomelj po otvoritvi železnice gospodarsko še najbolj dvignil. Komaj smo zapustili kolodvor in prerezali enoto obeh omenjenih cest, že nas vnovič nn-zdravija klasen pogled nazaj po celi progi do predora visoko sredi semiške gore. Človeku, ki je prvič poskusil vožnjo s takim padcem, se skoro neverjetno zdi, kaj zna človeška roka ustvariti na polju prometne tehnike. Prišli smo do 31.—32. klm in korakamo dalje v smeri proti Gradacu. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. ITALIJANSKI JURIDIČNI KURZI. Dunaj, 25. julija. Kljub dementiju naučnega ministrstva glede ustanovitve italijanskih ju-ridičnih kurzov s pravico javnosti na tržaški trgovski šoli Rivoltello. ter rezerviranih izjav vlade o tem vprašanju se v italijanskih liberalnih kakor klerikalnih krogih z vso gotovostjo vzdržuje vest, da se ustanove ti kurzi že tekom letošnjega zimskega semestra. Vendar pa je italijanska javnost v skrbeh ravno radi rezerviranega držanja vlade, ki je sama iznesla to misel in predlog glede teh kurzov. Politiški krogi izražajo nezadovoljnost nad italijanskim časopisjem, ki je prezgodaj spravilo to zadevo v javnost in opozorilo nasprotnike, da so se pripravili na odpor proti nakanam vlade, ki bi kolikor toliko zadovoljile laške vseučiliške zahteve. SPRAVA MED ČEHI IN NEMCI. Praga, 25. julija. Ker ni bilo mogoče doseči v narodno-politiški komisiji nobenih pozitivnih rezultatov, so se pogajanja odložila na december; tako je postalo tudi sklicanje deželnega zbora češkega nemogoče. Splošno se zatrjuje, da ta odgoditev pogajanj pomenja tudi konec vseh nadaljnih pogajanj. VSTAJA PO ALBANIJI SE ŠE VEDNO ŠIRI. Skoplje. 25. Julija. Tukajšnji Valija je sklical narod pred vladno palačo ter imel tu govor, v katerem je prebivalstvo brez razlike na vero in politično prepričanje rotil, naj ohrani mirno kri in naj se ne da zapeljati k neprevidnim činom. Valija je obljubljal, da bo nova vlada napravila konec vsem zmešnjavam v državi ter poskrbela za mir in red v vseh pokrajinah. Solun, 25. julija. Mladoturški komite dobiva dan za dnevom pretilna pisma, včeraj so neznanci na ulici ubili zdravnika o katerem je bilo znano, da je navdušen pristaš mlado-turške stranke. Skoplje, 25. julija. Albanci so Prištino popolnoma zavzeli in nameravajo nemudoma odkorakati proti Skoplju in Solunu. Vse brzojavne zveze so pretrgane. V Prištini je zbranih 25.000 Albancev. Isa beg Boljetinac pripelje v Prištino še 10.000 bojevnikov. S to vojsko nameravajo Albanci udariti na Skoplje, ki se mu bližajo od raznih strani, v mestu vlada nepopisna panika. Odgovorni urednik RadlvoJ Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Lepo stanovanje z eno sobo, kuhinjo, drvarnico in kletjo se takoj odda ol? glavni cesti v Sp. šiški št. 33, I. nadstr. 507—2 Enodružinska vila Pod Rožnikom št. 264 se jako ceno proda. 477—6 Gospod išče stanovanja s hrano v sredini mesta. — Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna*. 512 Proda se popolnoma novo JPueliovo motorno kolo najnovejšega sistema (1912) s 3 in pol PH. Natančneje se poizve pri Mirko Tratniku, hotel Tratnik v Ljubljani. Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! Kjigoveznica Ivan Bonač LJubl|nna, Šelenburgova ulica (nasproti glavne pošte) priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, mape, galanterijo, passepartuje itd. — Posebno močna vez za knjižnice, čitalnice in bralna društva. ; Cene zmerne, delo solidno! r Izdelki za veselice: Korjandoli, girlande, serpentine, balončki, zalepke za šaljivo pošto, moderni mali kuvertkl za srečo-lov, vstopnice (bloki). Cena zmerna, postrežba točna! Vožnja z automobilom! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da imam vedno na razpolago automobil za vožnje po mestu in na deželo. Cene zmerne. Priporočam se slavnemu občinstvu za cenjena naročila ter beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Belič Dunajska cesta štev. 8. — 640 — — Bodi brez skrbi, je nadaljevala, nihče ti ne skrivi lasu. Straže bodo obveščene, vse bo pripravljeno, da izgine njeno truplo. In potem te bom poplačevala, ljubček moj, vidci boš. kako umi kraljica poplačevati! Svojo gospodarico rešiš, svojo ljubico... In kar zadeva kralja... — Kralja? je hipoma pomislil kapitan in je pobledel. Kaj hoče reči? — Najprvo moraš vedeti, kdo so menihi. Ali poznaš Bruscaillea, Bragaillea in Brancail-lona? — Voj vodo ve ljudi? Seveda poznam tiste pohajkovalce. — In oni so ravno menihi. Vojvoda jih je poslal in zmenjena sera ž njim: on jih ie o vsem natanko poučil. Kadar dajo znamenje, pritečeš, udariš gospodično Champdivers. In če se bodo oni obotavljali, če postanejo ma-lodušni, udariš sam tudi... kralja 1 — Kralja! je kriknil Bois Redon ln odskočil nazaj, hkratu se Je zgrudil na kolena to proseče dvignil roke proti kraljici: — Milost, je zaječal. Veličanstvo ne zahtevajte tega. — Molči! je zagrmela Izabela in hipna jeza io je obšla, kakor vedno, kadar je naletela na najmanjši odpor. Pa ravnotako naglo jo je udušila, trenotek pomislila, nato pa se je vrgla h kapitanu in ga je objela z rokami okoli vratu. Vedela je, da zahteva nekaj strašnega za kapitanovo zavednost. Zanj je bil norec le kralj, le Veličanstvo, le oblast, skoro božanstvo! Pritisnila je svoje lice k njegovemu in zašepetala? — 637 — —■ Kraljica si rekel, da me more ozdraviti, kraljica? Govori, glupi menih!... — Kraljica, da, kraljica, sire, spovednik ... Karl ga je izpustil vsega preplašenega. — Kraljica! ie zamrmral še enkrat in se zamislil... XIV. Bois Redonova nezgoda. Kraljica Izabela se je zbudila tistega jutra ko je poslal Ivan Nevstrašni svojo trojico zagovarjat kralja, zelo dobre volje. Z dvorjani; cami je takoj obiskala razmesarjeno Imperijo ki jo je zdravil vrhni nadzornik kraljičinega zverinjaka. V celjenju ran je bil zelo spreten in le njemu se je imela kraljica zahvaliti, da ji ni poginila ljubljena žival. Izabela io je obiskovala zelo pogosto in ji nosila najraznovrstnejše sladkarije Po tem obisku je šla kraljica v 'družinsko sobo. To Je bila obširna dvorana, kjer so kurili cele dni v dveh ogromnih lončenih pečeh. V tej dvorani je presedelo celo zimo kraljičino služabništvo in se bavilo, s čimer se je pač kdo mogel in vedel. Izabela je razdala naročila za celi dan. Po še par manjših obiskih se je vrnila v svoje stanovanje. Po celi palači ni bilo videti nikjer žive duše. Straže so se grele v orožarnici, dvorjanice v svojih sobah, dvorja-niki pa so se razšli po izkazanem spoštovanju iz družinske sobe vsak po svojih opravkih. Izabela je bila poslala za čas svojega ogleda kapitana poizvedit, kako se obnašajo novi menihi. Kapitan jo Je že čakal x kabinetu »nji poročal. Hiša Saint-Pol. T33 Najfinejšt ŠPIRIT iz žita oddaja tip debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. Celo noč odprto Celo ^ noč odprto SZa&nanifo. Sfav. o&cinstvn vtjiidvio ua&iicmjctm; da ooj- cvalni co . o3 Samo tiaptej, samo na Sč^c^vije cesti st. 14 (p^ ^ tipozoc am £>c ytc\/vwz\yiw o&civistvii &ct cctij etict tta/to-ci fa te*/ Ge feiitn & o^ličtvitH opooto ua n j etn ^wWja*ta, 23. j/ulija 1^12. ČbilCL §OZCC Naznanilo prodaje. Vsled sklepa upniškega odbora in dovolila c. kr. deželne sodnije v Ljubljani se trgovina tvrdke Franc Souvan sin v Ljubljani na Mestnem trgu sedaj nadaljuje ter se vse v konkurzno maso te tvrdke spadajoče manufakturno in modno blago, kakor: moško In žensko sukno, svila, preproge, odeje, zastori, zagrinjala, linolej, pletenine, bela kotenlna, platno, podloge itd. ME"* prodaja po zelo nizkih cenab. <8W Prodajalo se bode vsak dan od 8. do IS. dopoldne in «d 2. do 7. popoldne izvzem&l ob nedeljah in praznikih. V Ljubljani, dne 25. julija 1912. Dr. Fran Tekavčič odvetnik v Ljubljani kot upravnik konkurza. „Angleško skladišče oblek* O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. naznanja okasijsko prodajo poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter o o letne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami. 638 Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! a v JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. BLAŽ, Dunajska cesta. SEV EK, Krakovski nasip. P J (J H LELI, Kongresni trg. ČESA RK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZL1KAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. SEN K, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TI V()LI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUSN1K, Rimska cesta. USENIČNIK, Zidovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. - WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANSEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta* LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta. I CJ o IQ ftJ N< C "O CU =3 (/) 7T Ou -1 C in fij 3 CO r o c m' < c: C/5< E n < trt O Ul Irmob b r-+* (/>" (/> sr tu TT -T {/» &J Ul CL tn UJ O 5C OJ C trt =3 O gy M -o ■c o N gran« a CD C "t 3 U- =r n ai OJ 5X“ 3 1 IIII ■ —■ ■■ mm i i Prihod vlakov v Ljubljano iz: Dunaju 12*“ 8*2! 4*12 5*-“ 9-56 12*47 5.21 8*22 5*81 Trsih 12**22 4.0« fl.04 11*.2> 2-51 6*£ 9± 11*22 Trima . T'a 9.51 U-14 4*20 7-00 8*12 11*22 1 Kamnika . . 6*42 l1.oo 2-41 6-Ii. 1#3. Rudolfovega 3.00 Kočevja . . . 8-58 3.00 9-12 Vrhnike . . . g.Sk 10-3« 7-m 1 * Brzoviak. ** Vozi ob uedeljali in praznikih. Odhod vlakov iz Ljubljane proti: Dunaiu . . . 12'.«* 12-12 4*22 y.3C 11*.» 3-u 6*22 9*22 • 10« Trstu .... J.2(1 3*22 5-" * 6.03 10-02 l-oo 5*“ 8*2: Trbižu . . . 6-« 9.08 11-30 3-22 6*22 10*22 Kamniku . 7*25 H-50 3.12 7.1« 11*22 Rudolfovem . 7.32 1*31 7.44 ^ i Kočeviu . . . 7.35 1*31 7.44 > Vrhniki . . - -J • v. «•12 | . i . . . *' \ 7! <><> '.'taliali in pru uiikili. t Od 20. ma{a oziroma I. tulila | ** a se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin. Ijica. Ali poznaš menihe? ga je vprašala kra- Kako naj bi jih poznal! S kutarji nisem Imel še nikdar opravka, je dodal jezno. — Dobro, torej, jih boš moral šele spoznati. Poslal jih je vojvoda Ivan Nevstrašni, pa kljub temu ne zaupam preveč v njih sigurnost. Zato te jim pošljem na pomoč. Ali paziti se boš moral. Skriješ se v sobici tik kraljevega kabineta, kamor ne pride leto in dan živa duša. Ponoči jn podnevi boš moral paziti in kadar te kdo pokliče po imenu, stopiš v kabinet... — H kralju? ... Jaz?... — Molči in ne glej tako bedasto. V kraljev kabinet, da! Kraljica je govorila resno in hudo gledala kapitana, ki je vztrepetal ob misli, priti v dotiko s kraljem. Bois Redon je uvaževal vsakogar, ki je bil več od njega; in na dvoru je morebiti on edini gledal na kralja, kakor na najvišjega zapovedovalca v državi. Izabela }e poznala to njegovo slabo stran in veljalo je, premagati na vsak način neljubo težkočo. — Neopaženo boš lahko nadzoroval menihe, je dejala. Tosant in Lancelot sta bila zelo blizu cilja, pa prišla je oseba, ki je preprečila ves moj načrt. In na to osebo boš mora! pred vsem paziti in zabraniti. da bi se drugič vmešavala v posle menihov. Nikogar ne bo pri kralju, kadar bodo trajala zaklinie-vanja. Zato ti ne bo težko odstraniti osebe... — Osebe? je ponovil Bois' Redon, ki ni še prav razumel, kaj hoče kraljica. •— Ki je moja smrtna sovražnica, Odette de Champdivers! Rdcčica sramu me oblije vedno, kadar se domislim te ženske, da je nisem mogla že spraviti za vedno izpred oči. Burgundec ji je moral na pomoč in spodletelo mu je. sama sem jo napadla in odbila me je. Imperija mi leži radi nje med življenjem in poginom, kralj je srečno odnesel kožo, ker je ona v hiši... Izabela je za hip prestala, nato pa je uprla svoje prodirljive oči v kapitana in naglo dejala: — Ali kjer je spodletelo vsem, tam se mora posrečiti tebi! Bois Redon se je stresel. Razumel je, da mu je kraljica naročila s tem, da mora ubiti gospodično Odette de Champdivers. Zopet je poteklo nekaj hipov gluhega molčanja, med katerim ni kraljica niti za hip trenila od kapitana. In pod pritiskom njenega demonskega pogleda je bil vsakdo brez moči. Komaj slišno je zašepetal: — Če mora biti, storim. Bal sem se že, da naj udarim kralja!... Izabela ie videla, da se je kapitan odločil. Vendar ni še odtegnila pogleda od nie^a. — Bois Redon. iz ljubezni mi to napraviš. In ko bo izvršeno te povišam za prvega svojega kavalirja. Bodi trden, udari zlo vilo, ki mi zagraja pot, oprosti me neljubega zadržki,. Kaj ne moj ljubi, storiš mi to, oprostiš me za vedno ... Prvotni njen strogi gla* se je izpremenil v sladlo kramljanje. Bois Redonu je začela vreti k n. Iztegnil je roki po nji. pa ona se mu ie dražeče umaknila. Zrla je vanj s polnimi očmi in se smehljala, le smehljala... „Dan“ „Dan“ Dan“ V n » Dan“ Dan“ Dan“ je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list. je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 170. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-::: nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino 26 vinarjev več. ::: Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.