PoStnina platana v gotovini. Leto LXIV., št. 281 Ljubljana, petek 11. decembra 1931 Cena Din 1.— iznaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — inserati do 30 petit a Dir 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IS VJPRAVNISTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica St. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 8126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE. Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. NEMŠKIH ZASILNIH UKREPOV BtVinmgove izjave so zbudile ugoden vtis med vsemi republikanskimi strankami, tudi med socialnimi demokrati Berlin. 11. decembra, d. Ves republikanski tiisk pozdravlja, da jc končno državni kancelar dr. Briining na nedvoumen naOin postavi! me>o med vlado in narodnimi socialisti Sedaj postaja tudi povsem jasno, zaka; je mini6ter za državno hrambo Gro-ner prev/e' tudi notranje ministrstvo. Nobenega dvoma ni. d-a ho vojni .ninister Groner v primeru, če hi v. resnici hoteli odstraniti sedanjo vlado s silo. uporabil prav tako silo proti prevratnikom. Od vlade imenovani državni komisar Gorteler. ki ima izvesti znižanje cen. je danes že dospel iz Leipziga v Berlin ter takoi prevzel 6voje delo. Gorteler velja kot posebno sposoben upravni uracnik in gospodar I;' Reich?banner«. V vseh nemških deželah e*o prejeli policijski predsedniki navodila, da se mora prepoved nošenja mi-form takoj izvajati z vso strogostjo. Za prve prestopke bodo izrečena samo posvarila, za nadaljnje pa bodo takoj izvršene aretaciie in se bodo morali krivci zagovarjati pred sodnikom. Kakor znano, odreja zasilna odredba za prestopek prepovedi nošenja uniform kazen najmanj mesec dni ječe. Na parlamentarne kroge 6ta napravila nova zasilna odredba ter Briiningov govor v splošnem ugoden vtis. Komunisti so predlagali sklicanje sveta senjorjev da bi sklepal o nvhovem predlogu, na i 6e državni zbor sestane 15 decembra Usoda tega predloga satane I5. decembra. Usoda cialnih demokratov. Glasilo socialnih demokratov »Vonvarts« izraža glede na zasilno odredbo v mar?ik.iterem pogledu nezadovoljstvo, vendar pa je niegova kritika zelo rezervirana. Zato smatrajo v parlamentarnih krogih, da bo socialno demokratska stranka glasovala tokrat proti sklicanju državnega zbora. V političnih krogih se precej povdarja dejstvo, da kaže tudi Huaenbergov tisk v kritiki zadnje zasilne odredbe precej rezer-viranosti in izraža v svoji negativni presoji celp nekaj priznanja. Kolik vtis sta nepravi-la zasilna odredba in Briiningov govor na narodne socialiste, je razvidno iz zadrege glavnega glasila narodnih socialistov >Vol-kiseher Beobachter«. ki govor? le o poizkusu dr. Briiningovega opravičevanja v senci zunanje - politične akcije narodno - socialistične stranke. Odpust poročenih uradnic Belin. 11. decembra. Gospodarski odsek državnega zbora je odobril zakonski predlog centruma, ki ureja pravni položaj poročenih državnih uradnic Po tem predlogu se bodo mogli poročene državne uradnice vsak čas odpustiti iz službe na lasten predlog. Odpust pa more odrediti oblast tudi sama. če Se zdi gospodarska prskrba uradnice glede na višino družinskega dohodka trajno zagotovljena. Pogajanja z ameriškimi bančniki Berlin, 11. decembra. AA. Semkaj je prispela ameriška delegacija, ki se bo udeleževala pogajanj za podaljšanje kratkoročnih kreditov. Delegacijo vodi \Vjggjn. predsednik Chase-National-Banke. Aretacija Hitlerjevega emisarja Pariz. 11. decembra AA. švedska novinarska agencija »Tigninga ruas telo grajnbira« poroča Iz Stockholma, da je bil tamkaj prijet odposlanec nemške nacio- naliio-soojarrstične stranke kapetan Maver, ki je imel nalogo, da ustanovi na Švedskem sekcijo nac ion alno-social i stične stranke. Nagrada avtorju prevratnega načrta D a r m s t a d t, 11. decembra. Avtor •prevratnega načrta hasenskih narodnih socialistov dr. Best je bil na predlog najstarejših v deželnem zboru izvoljen za člana zakonodajnega odbora in okrožnega sodišča, dasi je Hitler suspendiral njegov deželno-zborski mandat. Trgovinska pogajanja z Italijo Berlin, 11. decembra. AA. K trgovinskim pogajanjem med Nemčijo in Italijo piše Berliner Borsen-Zeitung^ organ nemških nacijonalistov. Pri pravkaršnih nemško - italijanskih trgovinskih pogajanjih se premalo upoštevalo politični interesi Nemčije in Italije na jugovzhodu Evrope. Vtis imamo, da nemška trgovinska delegacija nima dovolj širokih pooblastil za ta pogajanja, na drugi strani pa so ji pred očmi v prvi vrsti politični mteresi Nemčije in šele v drugi gospodarski. Po italijanskih izjavah gre za protekci-jonistične kompenzacije, ki bi jih Nemčija morala iskati izven gospodarskih odnosajev med Italijo in Nemčijo. Ta italijanska formula se lahko tolmači le tako, da Italijani vabijo Nemčijo, naj bi v korist italijanskega izvoza izpodrezala uvoz sadja in sočivja iz tistih držav, ki delajo neprilike našemu Izvozu, oziroma, do katerih naši trgovinski odnošaji niso preveč prisrčni To sta predvsem Francija in Španija. Verifikacija poslanskih mandatov Verifikacijski odbor Narodne skupščine je dovršil svoje delo ter potrdil razen dveh vse mandate — Konstituiranje odborov poslanskega kluba Beograd, 11. dec. M. Verifikacijski odbor je po tridnevni razpravi dar.es dovršil svoje delo za verifikacijo mandatov narodnih poslancev v vseh banovinah. Razen dveh mandatov so potrjeni vsi mandati narodnih poslancev. Potrjena nista mandat dr. Gjorgia Brankovića v ogulinskem sre-zu, kjer se imajo 27. t m. izvršiti ponovne volitve na volišču Škare L, ter mandat Dimitrija Popovića, za katerega bo verifikacijski odbor zahteval od prosvetnega ministrstva podatke, ali resnična navedba pritožbe, da je bil v času volitev še aktivni učitelj, dočim trdi poslanec Popović, da je bil že pred tem vpokoien in da ima vse pogoje za narodnega poslanca. Odgovor ministrstva prosvete se pričakuje za popoldne, ko* se bo verifikacijski odbor ponovno sestal na kratko sejo ter bo še enkrat prečita! vsa poročila o verifikaciji mandatov. Poročilo o svojem delu bo verifikacijski odbor nato izročil v tisk. Narodna skupščina se bo sestala k razpravi o verifikaciji mandatov v sredo 16. t m. Po izvršeni verifikaciji mandatov v plenumu Narodne skupščine bodo odšli poslanci na božični odmor. Beograd, 11. dec. M. Včeraj izvoljeni štirje odbori poslanskega kluba Narodne skupščine so se dopoldne konstituirali. V gospodarskem odboru, ki šteje 35 članov, so bili izvoljeni za predsednika dr. Velizar Jankovič, za podpredsednike dr. Giuro Surmin, Dragiša Stanojevič in Anton Ce-rar, za tajnika dr. Ivan Kukič in Nedeljko PraJjek. V finančnem odboru (25 članov) so bili izvoljeni za predsednika dr. Sveti-slav Popović. za podpredsednika dr. Nikola Subotić. za poročevalca dr. Oton Ga-vrančić. za podpredsednika Milan Gjuvko-vič, za tajnika Milan Jeftić, poročevalec se bo določal po potrebi. V socialno-politič-nem odboru (25 članov) je bil izvoljen za predsednika dr. Miroslav Stoiadinovič. za podpredsednika dr. Vekoslav Miletić, za tajnika Alojzij Pavlic. Prihodnja seja kluba bo bržkone jutri. Ureditev vodnega režima z Rumunijo Pogajanja z Rumunijo o ureditvi uspešno zaključena in bo spo Beograd, 11. decembra. Pogajanja med jugoslovensko in rumunsko delegacijo, ki .-o se pričela 26. novembra v Beogradu, so bila danes zaključena z velikim uspehom. Našo delegacijo, ki je štela 8 članov, je vodil svetnik zunanjega ministrstva Dušan Pan-tić. V delegaciji so bila zastopana posamezna ministrstva in prizadete vodne zadruge. Petčlansko rumunsko delegacijo je vodil opolnomočeni minister in romunski stalni delegat Konstantin Concescu. Na današnji zaključni seji obeh delegacij sta imela oba predsednika dva daljša prisrčna govora. Nagiašala sta. da pomeni srečni zaključek pogajanj nov uspeh, ki bo pokazal kmalu ugodne reperkusije na že itak dobre zavezniške od noša je med obema državama. Obe delegaciji sta pripravili definitivno besedilo sporazuma in konvencij o ureditvi vseh vprašanj v zvezi z vodnim režimom v obmejnem ozemlju obeh držav. Vprašanja o vodnem režimu na meji so se uredila v veliko korist obeh držav. Delegaciji sta sklenili predvsem sp!o?no konvencijo o režimu obmejnih voda in o osnovah ter proceduri socijalnih konvencij. Med posebnimi konvencijami je najvažnejša ona, ki se na- vodnega režima v Banatu so bila razum v kratkem podpisan naša na vse vodne zadruge, katerih poslovao področje sega čez mejo v eno ali drugo državo. Nadalje so bile sklenjene posebne konvencije glede vzdrževanja plovnega beograjskega kanala, o plovbi na tem kanalu, o sodelovanju hidrotehničnih organov na obmejnem ozemlju obeh držav, o načinu izvedbe in kritju stroškov za obmejne hidro-tehnične gradnje, o "dolgovih, ki se nanašajo v splošnem na--obmejni vodni režim, sploh o materijalnih vprašanjih dosedanjih vodnih institucij in končno o razdelitvi posesti, pravic in interesov teh ustanov med obe državi. Ureditev vseh teh vprašanj je bila za obe državi nujna potreba, ker je v interesu obeh, da se ohrani banatska ritnica, pri polni veljavi, kar pa je mogoče le, ce se vodni režim sistematično ohrani v svojem doseženem stanju in še dalje razvija z izpopolnitvijo vodnih gradenj in njih redno oskrbo, predvsem pa 6 plodonosnim sodelovanjem vodnih zadrug v obeh državah. Definitivno besedilo splošnega sporazuma o vodnem režimu in posebnih konvecij je že sestavljeno. V enem ali dveh dneh bo tudi podpisana Ostavka japonske vlade Tokio, 11. decembra. Vlada Vakacuki-ja je podala ostavko zaradi nesoglasij med svojimi člani. V merodajnih krogih, zatrjujejo, da preosnova vlade ne bo imela vpliva na japonsko zunanjo politiko. Nezaupnica Macdonaldovi vladi odklonjena London, 11. decembra. Spodnja zbornica je odklonila predlog delavske opozicije za nezaupnico vladi s 439 glasovi proti 44. Henderson na francoski rivijeri Pariz, 11. decembra^ Vodja angleške delavske stranke Henderson je prispel včeraj s svojo soprogo v Cannes, kjer bo ostal na oddihu do pričetka razorožitvene konference, ko bo odpotoval v Ženevo. Obnova angleško-ruskih pogajanj London, 11. decembra. V sredo popoldne so se pričela pogajanja med angleškim zunanjim ministrom Johnom Simonom in ruskim poslanikom o ureditvi ruskih dolgov in angleških državnih terjatvah napram ruski vladi. Lažna vest Ljubljana, 11. decembra. Po tu3 ubijan i in okolici se zadnje dni širijo vesti, da sta v lukovški okolici dva orožnika napadla neko dekle in jo oropala. Baje je dekle neslo večjo vsoto denarja in je med potjo srečalo orožnika ter jima povedala., da ima denar. Orožnika sta jo baje umorila in denar skrila pod službeni čepici Informirah' smo se o tej, že na prvi pogled izmišljeni in skrajno tendenci jozn i vesti na najmerodajnejšem mestu v Ljub-Igani in izvedeli, da je vse skukaj rz trte izvito. To vest je širil nekdo, ki se je vozil v avtobusu Kamn'. k -"Ljubljana in jo pripovedoval sopotnikom. Proti razširjeval-cem te vesti bo uvedeno kazensko postopanje. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2274.74 _ 2283.58. Bruselo 783.86—786.22. Čarih 1097.85 do 1101.15, London 182.06—189.56. New York 5611.30—5628.30, Pariz 221.54—222.20. Pra-?a 166.87_167.37. Trst 287.26—293.26. POGREB INOZEMSKA BORZA. C uri h Beograd 9.06, Pariz 20.17 in pol. London 16.95, Newy0rk 513, Bruselj 71.40. Milan 26.42 in pol, Madrid 42.75, Amsterdam 1207.43, Berlin 121.25, Sofija 3.72, Praga 15.20, Varšava 57.50, Bukarešta 3.06. Žrtve prometne katastrofe pokopavajo Prepeljali so jih v njihove domače kraje — Stanje ranjencev je povoljno Celje, 11. decembra. Vse žrtve, ki so ležale v mrtvašnici okoliškega pokopališča, so deloma včeraj, deloma danes prepeljali na njihove domove, oziroma domača pokopališča. Tudi v bolnici umrle žrve so bile izvzemsi tafl-nika Kmetske posojilnice v Celju g. Ivana K rajne a, prepeljane na svoje domove. Popoldne ob 15. se bo v CeJju vršil pogreb g. Ivana Krajnca, ki se ga bo udeležilo vse mesto. V znak žalosti in sočustvo vanja bodo vse celjske trgovine od 14.45 do 15.45 zaprte. Stanje ranjencev v celjski bolnici je razmeroma povoljno, izboljšalo se je stanje učiteljice Potočnikove in kmeta Anton;' Oblaka iz Vrb j a. Nesreča pri pogrebu zakoncev Kranjc Davi ob 8. so prepeljali krste zakoncev fcvana in Ane Krajne in Frančiške Pri-stovškove iz Drešinje vasi, iz mrtvašnico okoliškega pokopališča v Cela u na pokopališče v Žalec. Pri pogrebu se je pripetila nova nesreča. Krste so peljali samo do Dobriše vasi, od tam naprej so jih pa nesli na pokopališče. Ker je zjutraj snežilo, a se je pozneje sneg začel tajati, so bila tla spolzka in je zelo drčalo. Na poti proti pokopališču je 65-letnemu duhovnemu svetniku in žalskemu župniku Antonu Veterniku spodrsnilo, padel je -in ni mogel vstati. Zlomil si je levo nogo v kolku in so ga morali dopoldne prepeljali v celjsko bolnico. Pogreba. nesrečnih ž. rt on-udeležila oarromna množica ljudi. Komunike banske uprave V zvezi s katastrofo celjskega avtobusa je izdala banska uprava dravske banovine nastopni komunike: Banska uprava je takoj, ko je dne 9. t. m. dobila od sreskega načelstva celjskega telefonično obvestilo o veliki avtobusni nesreči pri Celju, odposlala na kraj nesreče banskega inšpektorja, da ugotovi vse podrobnosti. Po sprejetem poročilu svojega odposlanca je banska uprava sklicala ožjo anketo, ki je vsestransko raz-motrivala, kako naj bi se v bodoče preprečile take nesreče. Po zaključkih in predlogih ankete je banska uprava ponovno odredila najstrožje in obširne varnostne ukrepe ter bo inicijativno v svojem delokrogu in z razpoložljivimi sredstvi storila vse, da s povečano pažnjo osobja ter z izboljšanjem označevanja in zavarovanja cestnih in železniških križišč čtm uspešneje osigura potniški promet. Zadušnici za žrtve v Beograda Beograd, 11. decambra. Poslanca dravske banovine župnik Barle in župnik Pavlic sta brala danes maši zadušnici za žrtve avtomobilske katastrofe pri Celjn to akr-r prvi v cerkvi sv. Petra, drugi pa v cerkvi v Krunski ulici. Oboma mašama so prisn stvovali poleg mnogoštevilnega obč!n>' r vsi poslanci iz dravske "banovino. Cilji italijanske zunanje politike Zanimiva francoska sodba o namenih fašističnega imperijalizma Pariz, 11. dec. M. >Ere Nouvelle: prinaša pod naslovom ».Neposredni cilji Italije v zunanji politiki« daljši članek, v katerem pravi med drugim: Cilje italijanske zunanje politike je lahko karakterizirati z njenimi akcijami na Jadranskem morju in v vzhodnem bazenu Sredozemskega morja. Na drugi strani pa so ti cilji še nejasni, kadar se gledajo 6 stališča intrig, s katerimi de'a lta ia Balkanu ter v srednji in vzhodni Evropi. Njene namere, da zavlada na Sredozemskem morju, so privedle do tega. da 6e čimibolij približa Turčiji. Italija je takoj po mirovni konferenci skušala priti v dobre od-nošaje s Turčijo in jo pripraviti do tega, da bi pozaibila na vse krivice, ki jih ji je storila ob okupaciji Rodoških otokov. Rimska vlada je storila vse, da se čimbolj sprijazni z vlado v Angori ter tako o jači svojo moč in poveča možnost svojih manevrov v bazenu Sredozemskega morja. Storila je vse, da je prišlo do podpisa pogodbe med Turčijo in Grčijo ter je z velikim naporom privedla ti dve državi do 6'kupnega sod ©lova n j a. Da bi pretvorila Jadra neko morje v italijansko jezero, je potrebno, da poseduje obe obali, kajti JugosLavija drži vzhodno obalo, kar ji onemogoča popolno oblast na Jadranskem morju. Italijanski diplomati si predstavljajo rešitev problema Jadranskega morja zelo enostavno. Po njihovem mnenju je treba samo pregnati Jugoslo-vene z vzhodne obale Jadranskega ter zasesti Dalmacijo in vso obailo do Albanije. Na ta način bi postalo Jadransko morje zopet morje, kjer bi italijanska vojna mornarica mirno čaka'la pripravljena trenutka, ko bi Italija lahko započela ofenzivo proti Franciji ali Angliji ali v bazenu Sredozemskega morja. Ta cilj je tudi glavno jedro mržnje Italije proti Jugoslaviji ki je bila v svetovni vojni še njena zaveznica. Drugi vzrok neprijateljstva proti Jugoslavija pa je ta, da ne želi imeti ob svoji meji preveč močne vojaške države, katere prebivalstvo stalno naglo narašča in s katero ima mnogo točk trenja. Da bi uresničili italijanski diplomati 6voj načrt, uporabljajo vsa sredstva. Potkušab so tudj že s silo. Tako je D'Annunzio v sporazumu z vlado zasedel Reko. Sedaj mobilizira fašistična diplomacija vse elemente, ki so nasprotniki Jugo-slovenov, in celo Vatikan. Papež je suspendiral nadškofa Sedeja v Julijski Benečiji ne zaradi verskih raztlogov, nego iz cisto političnih vzrokov. Namesto njega je postavil italofi'Iskega prelata, ki ima 6edaj nalogo raznaroditi slovansko manjšino v Julijski Benečiji. Italija ima še danes popolnoma pod kontrolo Albanijo, ki je že postala tekordkoč njena kolonija. Fašisti upajo, da bodo ob ugodni priliki lahko zavzeli ozemlje, ki je sedaj v jugoflloveskih rokah med Reko in Albanijo. V drugih državah srednje in vzhodne Evrope hoče Italija povečati svoj vpliv 6 tem, da skuša izriniti Francijo, kj je igrahi po vojni veliko vlogo v teh državah. Njeni agenti 6o pokazali pri tem veliko spretnost. Posebno se to opaža v Rumuniji. kjer skuša italijanska diplomacija 6 pomočjo italijanskega kapitala oslabiti vpliv Francije, čeprav pri tem riskira milijone in miljci>e lir, katere bi lahko mnogo boflje porabila doma. Posebno dominanten pa je položaj Italije v zadnjem času v Sofiji, Budimpešti in na Dunaju. Tam se laskajo njeni predstavniki imperialističnim težnjam teh držav ter jim obetajo skorajšnjo revizijo mirovnih pogodb. Poleg tega skušajo v teh treh glavnih mestih čimbolj plasirati italijanski kapital ter navezati gospodairsrvo teh treh držav tako tesno k Italiji, da bi bilo popolno pod njenim vplivom. Grandi o svojem posetu v Ameriki Po povratku iz Amerike naglasa italijanski zunanji minister potrebo tesnega sodelovanje narodov in veliko miroljubnost Italije Rim, 11. decembra. Na včerajšnji seji senata je zunanja minister Grandi izčrpno poročal o svojem potovanju v Ameriko. Grandi je med dragim izjavil, da je Italija takoj pristala na Hoovrov predlog za moratorij Nemčiji, dočim je Amerika z veseljem sprejela Mussolinijev predlog za enoletno premirje v oboroževanju. Grandi je naglašal, da je imel ta predlog že ugoi ne rezultate, ki so pokaaaM, da je tesno sodelovanje med narodi neobhodno potrebno. Nadadje je zunanji minister izdavil, da se je sestal z zastopniki politike, financ in gospodarstva, s katerimi je podrobno razpravljal o sedanjem svetovnem položa- ju. Tudi na finančnem in gospodarskem polju so bili baje doseženi pomembna sporazumi. Grandi je izrazil nado, da se bo po enoletnem premirju v oboroževanju pokazal velik napredek tudi na polju razorožitve same.' Italija sama ima najboljše namene, da bo pospeševala stremljenje razorožitve. V Ameriki minister ni sklenil nobenih tajnih pogodb, mogel pa je ugotoviti, da je usoda posameznih narodov tesno zvezana med seboj in da je blaginja posameznih narodov odvisna od blaginje vseh. H koncu je Grandi naglasi!, da bo Italija sto-ntta vse, da se obrani mir. Stran > »SLOVENSKI NAROD., dne 11. decembra 1931 Zaposlite domače mzenjerje Poslanica akademskega kluba elektrotehnikov univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani Danes premiera! Ob 4«9 1 6M ^ 8, in 9« uri zvečer v senzacijonaliiem filmu ljubezni in borbe hajdukov v Texasu Velenapeto! Zvočni kino Ideal lil imetje V?« VO _ _ f Ljubljana. 11. decembra. Akademski klub elektrotehnikov (AKE) univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je sklenil na svojem rednem občnem zboru dne 28. novembra 1931 sledečo poslanico. Precejšnja število inženjerjev Jugoslovanov, bivših članov AKE, kakor tudi absol ventov drugih domačih in tujih tehnik, ;e že delj časa brezposelnih. Vzrok temu ]e iskati tudi v gospodarski krizi, a v glavnem radi inozemoev — tujerodcev (inž;-njerjev in takozvanih >strokovno nenad-mestljivih izvedencev«) na vodilnih in dru gib mestih našega irospodarstva. V izogib tem nedostatkom se poživlja jo merodajni rinitelji k povoljni rešitvi tegu perečega vprašanja: brezposelnost inženjer na tehničnem in gospodarskem poliu ki se kaže dames v naivečji meri posebno v elektrotehnični in kemični stroki. Narodno - obrambni. srt*dnja uprava za mere 'n Lrs sročene kovino Osnovne tarifne postavke za tokomere z ilvt-ma žicama do napetost: 120 v >t«)v znašaco: 2 amperjev Din 15. do 3 am-perje^ Din 20. do 5 amperje - Din 25 ifo 10 amperjev Din 30, do 15 amperjo/ Dfn 35. 20 amperjev Din 40, do -5 amperjev Din 50, do 50 amperjev Din 70, to 100 amperjev Din 80, do 200 amperjev Din 100, do 500 amperjev Din 200. nad 500 amperjev Din 400. Za tokomvr s tremi žicami se povišajo tarifne postavke za 30%, za tokomere s 4 žicam, pa za 50%. Za napetosti, ki so višje od 125 voltov vsakega voda ali faze. se postavke takole povišajo: do 200 voltov za 10%. do 300 vol tov za 20%, do 500 voltov za 30%, do 1000 voltov za 60%. do 2000 voltov za 120%, do 3000 voltov za 180%, do 5000 voltov za 300%, nad 5000 voltov do 400%. Za periodičnost izpod 42 period ali nad 60 period se plača za vsa.k tokomer še po 20 Din. Za tokomere s transformatorjem se plača za 50% večja iigovina kakor je sicer določena za dotiorL tokomer. Za to kornere dvojne tarife se plača za 50% večja ži sovina. Za merila in meritvene naprave, ki se predlože v svrho preiskave sistema, se pobirajo tele pristojbine: Za merila :n meritvene naprave za merjenje dolžne, debeline, votlostii In tež*.* Din tukajšnjih domačih podjetjih in inozemskih podružnicah, kjer naj dobe stalno namestitev, namesto dosedanjih tujerodcev. Ker so na vodilnih mestih naših gospodarskih ustanov tujerodci, protežirajo ti tuje blago in tuje nameščence, radi česar sr- s tem umetno ustvarja malodušje domačinov in preferiranje tujih proizvodov, čepi av ©o ti slabši od domaČih Žalostno poglavje, radi vodilne besede tujerodcev v nekaterih tukašnjih podjetjih, t korespondenca, ki se vodi pri teh pod-djih skoro dosledno, a pri drugih deloma • nam tujem jeziku. Politična svoboda Jugoslavije bo postala s časom okrnjena z naraščajočim vplivom tujerodcev na našim gospodarskem polju, •'•eprav vstopajo ti tujerodci v naša narodno-obrambna društva, seveda iz trgovsko-šp**-kulativnih ozirov. Ako bodo absolventi jugoslovanskih tehnik od tujerodcev v življenju in v službah zapostavljani in izpodrivani še nadalje v vedno večji meri, bo prišel čas, ko bodo tudi življenjski pogoji tehnik v Jugoslavij izgubljali na svojem kulturnem pomenu is na moralni pravici do obstoja v sedanjih oblikah. Iz zgoraj navedenih dejstev pozdravljamo vsak korak, ki nastopa iavno in odločno v vseh težkih časih za interese inženjerjev — Jusoslovenov in pozivamo vse brezposelne inženjerje. nadalje vse začasno in stalno zaposlene, kakor tudi ostalo občinstvo, da podpre to akcijo z nasveti, kakor tudi s točnimi podatki o tuicih. nameščenih v naših podjetjih -uo, ^a dopolnilno preizkušnjo sistema Din 100; za merila za merjenje površin v geodetske, strojne in podobne svrhe Din 200. za dopolnilno preizkušnjo sistema Din 100; za merila za merjenje površin v industrijske svrhe Din 400, za dopolnilno preizkušnjo sistema Din 200; za prečne tehtnice, tehtnice s skodelicami in mostne tehtni- Din 300. za dopolnilno preizkušnjo sistema pa Din 150. — Za ostale konstrukcije tehtnice Din 600, za dopolnilno preiz-Kušnjo sistema Din 300; za taksametre Din 1000. za dopolnilno preizkušnjo sistema Din 500: za tokomere 1500 Din, za dopolnilno preizkušnjo sistema za Din 750. Za overovi jen je aparatov za kubiranje (votle mere) se bo pobiralo: do 100 litrov Din 100. čez 100 do 400 litrov Din 200. čez 400 do 600 litrov Din 250. čez 600 do 800 litrov Din 300. čez 1000 litrov Din 50 za vsakih polnih aLi začetih 100 litrov. Za kem.čne analize zlitin, zlata, srebra in platine: za analize zlatih zlitin po Din 50. srebrnih po Din 20 in za platrinove po Din 100 Kadar stranke žele, da bi se overovlje-nje nanrav, preizkušnja sistema njihovih mer.1 itd, izvršile zunaj prostorov Osrednje uprave za mere, se morado obrniti s pismeno prošnjo na Osrednjo uprarvo In dati preizkuševalcu brezplačno na razpolago primerne prostore, potrebno postrežbo in sploh vse. kar je potrebno za pre-i z k u sevanje. Tarifa predvideva pri pregledu in žigo sanju tokomerov, če se tok uporablja v podjetjih in ustanovah, ki so last banovin, mest in občin, popust 10, 30 a.ii 50%. Ali spadajo psi v tramvaj Obratni red cestne železnice dovoljuje jemanje psov v tramvajske vozove. To je bilo prej tudi lahko, ker na onih kratkih progah in pri pičlem prometu so tudi psi lahko »potovali* neovirano. Danes je pa to že drugače. Dva primera sta mi znana, ki kažeta, da bo treba stališče proti »pasjim potnikom« revidirati. Ni dolgo tega, ko se je vozil na šentviški progi gospod s psom, ki je kazal slabo vzgojo. Vsakega mimoidočega potnika je »nahrulil« z ren-Oanjem in kazal zobe. Naj bi prišel otrok in bi ga hotel pobožati, bi lahko prišlo do nesreče. Drug; primer se je zgodil na viški progi pred psom. Prišla je v voz neka dama s kodrastim psom. Kar naenkrat se pes spomni in že je bil na sredi voza kupček nesreče«. Če bi bil jaz sprevodnik, bi bil pograbil psa in ga takoj »delo-žiral«. Dami pa ni prišlo na misel, da bi se opravičila, temveč je posadila vso blatno žival poleg sebe na klop. da si je potem še lahko kdo umazal obleko. Sprevodnik je opravil posel čistilca in se ni niti razburjal, gotovo boječ se, da bi kdo javno ne pribil tega čudnega primera. Prosimo vedno uvidevno vodstvo cestne železnice, da izda v tej zadevi navodila svojemu osebju, ali tudi potnikom, da si bodo v takih primerih lahko pomagali sami, če so lastniki psov brezobzirni. Stnlen potnik. Točne ugotovitve želimo Nedavno se je pisalo, da je Higijenski /avod jemal mlekaricam vzorce mleka. Kmalu potem smo pa čitali, da se bo o preiskavi mleka točno poročalo. Iz poročila, ki je sledito nekaj dni za tem. smo samo dognali, da je bilo več vzorcev mleka slabih. V -'■Slovencu< z dne 30. novembra pa čitamo, da so bile nekatere mlekarice zavrnjene na mitnici, češ, da je njihovo mleko bolno in. kot tako v mestu zabranjeno. Dopisnik pa v začetku članka pravi, da so ugo-vile preiskave po živinozdravnikih ravno obratno, da mleko ni bilo od bolnih krav, za katere zdravje jamčijo ix>trdila živino-zdravnikov. Kdo ima prav, to hočemo ločno vedeti, sicer smo prisiljeni dvomiti o prvem kot o drugem. Ker pa je mleko človeška hrana, želimo stvarnega, samo uradnega poročila in tip zasebnih izjav. Eden v imeiu mnogih Medanski hrib Ravno sem čital o lovski spominski proslavi za pok. g. štepicem na prelazu čez ta hrib in se spomnil slabega mostu ali brvi čez potok pri Seničici, po katerem se pride na prelaz, ki vodi čez hrib v Medno. Ta brv je v tako slabem stanju, da preti nevarnost težke nesreče. Brv je precej visoka, do polovice je samo en hlod in še ta tako oglodan in preperel, da je nevarno stopati nanj. Druga polovica je prehodna. To stezo ali bolje rečeno prelaz uporablja vse ljudstvo iz bližnjih vasi, kakor tudi turisti in izletniki k sv. Katerini in je torej nujno potrebno, da se brv takoj popravi, predno se pripeti nesreča, ker sedaj bo ljudstvo še več hodilo po tej poti, da si ogleda lepi spomenik, ki so ga postavili lovski prijatelji pokojnega g. Stopica. To priporočam onim, ki imajo dolžnost prehod držati v dobrem stanju. Turist. Razmere na Ižanski cesti K temu članku v -Slov. Narodu« z dne ?. t m. pripominjam, da je bilo na tej cesti po tako zvanem hodniku dosedaj vedno dovoljeno voziti s kolesom, ker to ni pravi hodnik, temveč le del ceste malo bolj gladek za pešce. Pravi hodnik pa bi bil, če bi ga napravili poleg ceste čisto na novo. Po tem hodniku ee je smelo vedno voziti s kolesom kakor po hodniku ob Dunajski ali Dolenjski cesti. Zato bi ne bilo pravično, Če bi se sedaj naenkrat ta pravica pričela kolesarjem kratiti m bi pri tem ne smelo priti v poštev. na kateri strani ceste je ta hodnik, ker bi se na njem moralo izogibati v istem redu kot na cesti sami. Za to bi naj smeli kolesarji voziti po tem hodniku gori in doli, le da ee pravilno izogib ljejo kolesarjev in seveda tudi pešcem. Ka-kako pa naj bi sicer kolesar po tej cesti sploh vozil, ko so večinoma taki kolovozi, da ne more iz njega, če vanj zavozi. Sicer pa tudi ni nikakor na mestu, da bi se kolesarji ne smeli posluževati gladke ceste, kakor pešci, saj po kamenju vendar ne morejo voziti in so tudi ljudje kot drugi pešci. Če pa bi kolesarjem sploh vsako ugodnost prepovedali in bi jih nagnali na sredo ceste na kamenje in blato, potem je pa sploh naj boi je. da se jim prepove kolesa imeti in se jim morda za to nabavi avto, ki pa dela pešcem in cesti neprimerno več škode. 2e to je kolesarjem zelo nevarno, ker morajo voziti po desni strani ceste in če za njim privezi avto, se večinoma ne more drugače umakniti kot da skoči s kolesa. To pa more storiti le v nevarnosti, da skoči pod avto. ker vsak kolesar skoči na kolo ali z njega od leve strani, to je prilično isto kot z voznikom, ki spremlja svoj voz peš in to ob levi strani voza, ker drugače živina ne zna in so vse zavore na levi strani in je v vedri* nevarnosti, da ga povozi avto. Vse drugače je bilo i>ri prejšnjem levem cestnem redu. ko se je voznik ali kolesar lahko umaknil na levo na *uho, sedaj pa mora voznik po sredi ceste po največjem blatu hoditi ob strani svojega voza. Tudi kolesar. Najboljše, naftrafne^e. raio ta oaiceneiseJ Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 11. decembra: Pritličje in prvo nadstropje. Red B. Sobota, 12. decembra: Dve nevesti. Red A. Nedelja. 13. decembra: ob 15. Trijo vaški svetniki. Izven. Znižane cene. Ob 20. Zapravljivec. Izven. Znižane cene. Drevi ob 20. uri viprizori ljubljanska drama N Pritličje in prvo nadstropje« za abonma reda B. Vprizoritev »Cvrčka za pečjo« se je morala iz tehničnih ozirov preložiti na prihodnji teden. Golarjeva vaška šala »Dve nevesti« se vtprizori v ljubljanski drami v soboto 12. t. m. za red A. Zasedba običajna, kakor pri premtiijeri. Režija Lipahova. V nedeljo, dne 13. t- m. sta v drami dve predstavi: popoldne ob 15. uri veleza bavna kmečka igra Trije vaški svetniki, zvečer pa RaJmundov Zapravljivec, Eno kot drugo delo je imelo pri vseh dosedanjih vprizoritvah na našem odru popoln uspeh. Popoldanska predstava je Izredno zabavna, polna komičnih situacij-skih scen, večerna pa je pravljično čarobna, pa tudi poučna za staro in mlado. Za obe predstavi veljajo znižane, ljudske cene. OPERA Začetek ob 20. Petek, 11. decembra: zaprto. Sobota, 12. decembra: Mascota. Na korist Udruženja gled. IgTalcev. Izven. Nedelja. 13. decembra: ob 15. Židinja. Izven. Ob 20. Dežela smehljaja. Izvem. Znižane cene. Opereta Mascota, ki je bila v lanski sezon! z velikim uspehom izvajana v naši operi, se ponovi prvič v letošnji sezo ni v soboto 12. t m. kot izven predstava na korist Udruženja gled. igralcev. Nedelja v naši operi. V nedeljo 13 t. m popolne ob 15. uri se poje drugič v letošnji sezoni velika Helewyeva opera Židinja z g. Ivičem v glavni tenorski partiji V ostalih vlogah nastopijo ga. Gjungjenac Gavela. ga. Ribičeva ter gg. Banovee. Rumpel, Janko, Magolič in Perko. Opero dirigira dr. švara. Zvečer ob 20. uri pa se vprizord Leharjova opereta Dežela amen ljaja, ki je prav izvrstno na&tudirana In zelo učinkovito zrežirana in inscenirana Dežela smehljaja je Imela pri vseh vprizo ritvah prav lep napeh Zasedba nremijer ska. Dirigira kapelnik Neffat. režira e: Golovi-n. Pri predstavi sodeluje celoten baletni zbor. Za obe predstavi veljalo znižane operne cene. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k blu vanju učini ta 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnici;1 izpričuiejo, da jemljejo »Franz Josefr vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolr^c oolegrati v postelji in jim zelo prija voda »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in špecerijski trgovini Koledar. Danes: Petek, 11. decembra, katoličani: Damaz, Gojica. pravoslavni, 28. novembra • Stevan Novi. Današnje prireditve. Kino Matica: Ljubavni regiment, Kino Dvor: Pesem brepenjenja. Kino Ideal: Na življenje in smrt. ZKD: >Na robu Sahare« v kinu Ntatid ob 14.30 Udruženje jugo-slov. inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, predavanje ing. Josip Pavlina ob 20. v družabnem lokalu Kazine. Jugosloven**ko kemijsko društvo, predavanje ing. Samogvia v kemični predavalnici realke ob 18. Deiurne lekarne D»nes: Bahovec, Kongresni trg 12, l.-.ir, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar Lj. VIL, Celovška cesta 34. Obravnava o poneverbah Ljubljana, 11. decembra. Pri popoldanski razjpravi, ki je biila za radi večjega prostora in navala poslušalcev v dvorani št. 79, je akviziter F. i/javil, da je vse sprejete vsote odvajal eentr.dn! blagajni, ki je zanje izdala tudi potrdvla. Teh potrdil sicer ni. vendar pa ne m<>re trditi, kaiko so izginila. Le nekaj tisočakov si je pridržal v sdli, ker imna za provizijo in potne stroške zahtevati vsoto, ki pridr žano vsoto večkrat presega. Ker je delal za štiri uradnike, je bil tako prežarx/slon. da ni bilo pisarne mogoče voditi v redu. Davi ob Q. sc je razjprava nadaljevala v mali dvorani št. 140. ki je bila zopet natlačena do zadnjega kotička. Ko je bil pojasnjen še ostanek primerov, kri sc tičejo akvhriterja F., je obtoženiki.n zagovornik dr. Turna protestiral proti zaslišanju bvvše ga ravnatelja češ, da sc razprava proti ob-toženki more i-zvesti le. če je obtožen tud.i bivši ravnatelj. Protestira rudi proti zašli šanju izvedenca Franketa za pričo, ker je član nadzorstva Strojnih u vam in livarn, pač pa sodišče bivšega ravnatelja izveden ea Franketa Lahko zasliši le v informacijo. Končno predlaga, naj se raz>pra.va preloži, nbtoženka pa izpZapravljlvca«. Predstava je bila zelo dobro obiskana in igra je v celoti prav lo»po uspela. SIcer je bilo vidoti, -ia po večini igralci šele prvič nastopajo in nekaterim se je poznalo, da svojih vlog ui-so povsem znali, kar je najmanj kar m<> remo od igralca zahtevati. Petje — no za silo je šlo, ker je treba upoštevati, da bi mnogi s^cer boljše zapeli _ zato pa tem slabše Igrali svoje vloge. JuMj Visjak Z;j pravljivec« je svojo vlogo prav Unrratso rešil. Isto so bile dobro podane vloge ravnatelja Resnika, oskrbnika Volka, in hišn:> Rože — Lya Trink. Igralsko Je bil prav dober Tine, sluga in kasnejši mizar — toda njegova slovenščina In izgovorjava rabita nujnih korektur KeristanI — Danici Svetlovi — se je vloga dobro posrečila. Ugajala je lepa izgovorjava. Berač — duh, dokler izgovorjave ne popravi, za nastope sploh ni mogoč Malči, Resniko-va hči — Zupančič Polda je imela za svojo starost zelo težko vlogo, zato tudi tremo. Zidarska mojstra, Kamenski in Maltnik. sta bila v celoti dobra, le. da se je \faltni-ku poznalo, da mu vloga nI šla gladko in si je po svoje pomagal. Zadovoljivo so bile ivodane tudi manjše vloge zlasti hči Liza _ Flnika Zadravčeva poseduje izvrstno gralske talente. Lepa je bila obleka vil in ljihov nastop — če upoštevamo Igralsko ^ačetndštvo je presegal vsa pričakovanja. Režija in scenerija je dobro uspela, le svetlobni efekti so včasih odpovedali V -eioti je bila Igra prav dobra in je skavtom k njej le čas-tltatL Kralj na Betajnovi V spomin 13. letnice smrti Ivana Cankarja se jo vršila sinoči predstava Kralja na Bptajnovi, ki je napolnila gledališče skoraj docela. Pred začetkom igre je izpre-govoril zelo toplo g. Mrzel, ki je naglasa!, da je velik; umetnik Cankar sicer umrl, a da njegove misli, ideje in ljubezen do lepote živo daJj-e In da ostane nepozabno, da se je Cankar žrtvoval vsega za resnico, pravico in svobodo. Kratki, čustveni govor je žel živahno priznanje. Predstava je bila prav dobra in so se zla-stj odlikovali g. Levar kot Kantor, ga. šančfva kot. Nina, g. Gregorin kot Brusi in g. Deben-ec kot Maks in re&iser. Ga. Mira Pan ilova. ga. Marija Vera, gg. Kralj •in Cesar podajajo svoje vloge takisto do vršeno, da je predstava ostarvila v celoti bamonično najboljši vtis. Občinstvo je grake po vsakim dejanju nagradilo z živahnim ploskanjem. Nesreče in nezgod® Ljubljana, 11. decembra, Včeraj so v ljubljansko bolnico prepeljali več žrtev nesreč. Težja nesreča se je pripetila proti večeru v Horvatovi tovarni v Mostah. Tam je bil zaposlen kot varilec 271etni Viktor Kogoj, doma iz Vojskega nad Idrijo. Hotel je zvariti dva kosa železa, v aparatu je pa zmanjkalo kisiika. Stopil je k aparatu in ga znova napokiil s kisikom, v tem hipu je 7a nastala h/uda eksplozija. Kogoj je dobil težke opekline po glavi, obrazu ki na desni roki Na pomoč je bila pozvana reševalna postaja, nakar je rc seva mi avto Kogoja, ki je bil v cbrjz ves očrnel, prepeljal v bolnico. V Hrašah, občina Smlednik, je v sredo naše! dveletni Vrafco Fnjan, sinček tesarskega pomočnika, karbudno svetilko, ki jo je odprl. Otrok je ravnal tako nerodno, da mu je prišel karbid v oči. S težkimi po-šku-djb&nii so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Otrokovo stanje je zelo r no. Roditelji, pazite na deco! V sre-do popoldne se je po Sv. Petra cesti vozil na motornem kolesu čevljarski pomočnik Rudolf Novak, stanujoč v Hoiz-apflovi ulici v Ljubljani. Na spolzkem tlaku je z motorjem vred padel in si precej poškodoval desno nogo. Tudi njega so morali prepeljati v bolnico. V delavnici v Koroški Beli je pri delu nesrečno padel pekovski pornočndk Robert Horvat in si zlomil desno nogo. — Slična usoda je doletela tudi 531etnega posestnika Miho Lenarda z Martin hrba pri Logatcu, ki je pri sekanja drevja padel m si zlomil desno roko. Vremensko poročilo JZSS Četrtek. 10. decembra. Kranjska gora: temp. —7, snega 25 cm, vreme jasno, smuka dobra, sneg osrenjen, veter vzhodni, barometer 761.50, skakalnica neuporabna. Dovje - Mojstrana: temp. —10, snega 30 em. vreme jasno, smuka dobra, sneg deloma prši5, deloma srež. Sv. Križ nad Jesenicami: vreme jasno, smuka dobra, sneg zmrznjen. Sv. Janez ob Bohinj jcieru: temp. —2, snega 15 cm. smuka dobra, vreme jasno, sneg srež. Pohorje: snežne prilike v splošnem slabe, smuka neugodna. Maribor: barometer 738,8. temp. —3,4, veter severozapaden. —lj Oblastni odbor in mestna organizacija Narodne Odbrane v Ljubljani proslavita tretjo obletnico 6. januarja 1929. TarlSa za tokomere Tarifa o pobiranju žigovine in drugih pristojbin za dela, ki jih opravlja osrednja uprava za mere in dragocene kovine 7E 21 89^0 Qt&v. 281 >S Lr O V E N 8 K T NT A P O D«, dne 11. decembra 1931 Mm 3 Dnevne vesti — Nov član banovrasfcega sveta. Z odlokom ministrskega predsednika ie imenovan za člana banovLnskega sveta dravske banovine za mesto Ljubljana komisar OUZD g. Ivan Tavčar. — Češkoslovaško odlikovanje dveh naših častnikov. Prezident Masaryk je odlikoval jugoslovenskega generala Petra Košića z redom Belega leva IT. stopnje, «xmeraf štabnega polkovnika Petra A v r a-č i ć a pa z redom Belega leva TTT. stopnje. Odlikovanje je izročil našima častnikoma na svečan način češkoslovaški minister narodne obrane dr. K. V i š k o v s k y. Prisostvovala je vojaška delegacija naše armade, načelnik češkoslovaškega generalnega štaba general Siroviy, šef prezidija odbora MNO general VVeinerk in drugi visok: vojaški dostojanstveniki. — Jugoslovensko odlikovanje češkoslovaških Častnikov. Sef našega generalnega štaba armijski general Milovanovič je izročil v imenu kralja Aleksandra bivšemu prvemu namestniku načelnika češkoslovaškega generalnega Štaba generalu V o t r u-fc! red jugoslovenske krone H. stopnje, generalu V. C h a 1 u p i red Sv. Save II. stopnje, polkovniku M. S o u k u p u red sv. Save TI. stopnje, generalštabnemu podpolkovniku Vltavskemu - VValdhut-terju red jugoslovenske krone IV. stopnje, češkoslovaškemu vojaškemu atašeju v Beogradu generalštabnemu podpolkovniku IT. Hajki pa red Belega Orla TV. stopnje. — Zadnja pot dr. Jvana Okretića. V sredo so položili pokojnega predsednika Stola sedmorice oddelek B dr. Ivana Okre-tiča v Zagrebu k večnemu počitku. Na zadnji poti ga je spremilo poleg zastopnikov oblastev In stanovskih tovarišev mnogo občinstva. Ob odprtem grobu so se poslovili od njega za Stol Sedmorice kasacijski sodnik g. dr. Depolo, za Pravniško društvo v Zagrebu odvetnik g. dr. Vverk. za društvo »Pravnik« v Ljubljani pa g. dr. Rudolf Sajovic. — Osebna vest S kraljevim ukazom sta bila člana Narodnega gledališča v Ljubljani gg. Franc Habič in g. Franc Rus pomaknjena iz VIII. v VII. položajno skupino. — Pisatelja dr. Ivana Laha so se spomnili ob 50 letnici tudi praški »Narodni Liso« v svoji večerni izdaji z dne 9. L m. z jubilantovo sliko in kratkimi osebnimi podatki. — Nova lekarna. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje natečaj za podelitev lekarniške koncesije v svrho otvoritve in obratovanja nove javne lekarne v Mostah, srez Ljubljana - okolica. Prosilci naj vlože pravilno opremljene prošnje do L januarja 1932 pri kr. banski upravi dravske banovine. — Nov sodni tolmač. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo šviglja Zdenka, advokatskega pripravnika v Ljubljani. Dalmatinova ulica 11. sodnim tolmačem za angleški in nemški iezik pri deželnem sodišču v Ljubljani. Proglasitev za mrtve. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da sc proglase za mrtve: Jože Stupar iz Koritov, Jurij Verderber iz Handlerjev. Josip Rački, posestnik iz Lipovca, Matija Struna, posestnik v Pristavici, Jože Malen-šek. posestnikov sin v Zalokah, Jože Jan-kelj. posestnik v Dolenji Straži. Franc To-mič. posestnikov sin v Lokah in njegov brat Janez Tomič. Vsi so odšli v začetku voine na bojišče in se niso vrnili — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 30. novembra je bilo v dravski banovini 27 primerov tifuznih bolezni, 16 griže, 92 škrlatinke. r&2 ošpic, 224 davi-ce, 50 dušljivega kašlja, 45 šena, 2 otroč-niške vročine, 2 vnetja hrbteničnega mozga, 1 vraničnega prisada in 1 nalezljivega vnetja možganov. — Razpisani ustanovi. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje dve mesti ustanove pok. Alojzija Korzike za vrtnarske vajence po 1500 Din. Podrobnosti razpisa so razvidne iz »Službenega lista« z dne 9. t. m. št 78. — Iz »Službenega lista«. -Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 78 z dne 9. t. m. objavlja zakon o gradnji in razširitvi zdravstvenih ustanov, zakon o iz-premembah in dopolnitvah zakona o orož-ništvn, zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o zemljiških knjigah: iznremembo o dopolnitvi uredbe o cenah kruhu v državi, pravilnik za izvoz in prevoz žveple-ne kisline v Bolgarsko, Madžarsko in Avstrijo, pravilnik o uporabi svinčenega belila pri barvanju, izpremembe in dopolnitve v pravilniku o izvrševanju državne kontrole domačih in tujih proizvodov biološkega izvora, izpremembe v pravilniki o policiji na Dunavu, postopanje z blagom, poslanim po čl. 80 car. zak.: razpisi o uvoznem carinjenju bombaža za čiščenje strojev — o tari na blago, uvoženo v železnih posodah na povratek — o roku za vrnitev pogojno uvoženih vreč cementnih tovarn — k razpisu o potrdilih o izvoru blaga iz Poljske in objavo o izpopolnitvi banskega sveta. — Znižanje takse za telefonski pogovor z Avstrijo. Z odlokom prometnega ministra in na prošnjo avstrijske telefonske uprave se je znižala taksa za navaden 3 minute trajajoč telefonski pogovor med Tržičem na eni ter Portschachom am See, Ferlachom in Unterbergenom od 1. decembra od 2.70 na 1.50 zl. fr. — Kožni sejem v Ljubljani. >Divja koža^, prodajna organizacija Lovske zadruge v Ljubljani, priredi dne 25 januarja 1932 običajni sejem Sv Neže za kozuhovino vseh vrst v prostorih velesejma v Ljubljani. ? Divja koža kot lovsko - prodajna organ i -zarita pokaže za lovstvo naše države v^a-ko leto važen uspeh in deluje edinole v dobrobit lovstva. Zalo bo tudi to pot storila vse, da bo mogoče za pravično ceno vnovči-t« letošnji lovski pridelek. Seveda pa je uspeh >Divje kože« močno odvisen od lov- eov samih. Cini več blaga bo na razpolago in čim boljša bo povprečna kakovost kož. tem lepši bo uspeh dražbe. Zato =e oklenite >Divje kože« vsi in pošljite vse pridobljene kože le njej. V današnjih težkih Časih ne opravi v takih zadevah posameznik ničesar, samo v slogi in medsebojni podpori je moc in zagotovilo čim boljšega gmotnega uspeha. Kože t?e sprejemajo že sedaj in do vključno '21 ianuarja 1932. Kdor potrebuje katerihkoli pojasnil, naj se obrne na naslov: >Divja koža«. Ljubljana — vele-sejem. Na ta naslov naj se pošiljajo tudi kože, čirapreje — tembolje. _ Brezposelnost inženjerjev v naši državi. Udruženje jugoslovenskih inženjer jev in arhitektov, sekcija Zagreb, je ustanovila te dni poseben odbor za zaščito stanovskih interesov. Sotrudnik »Novosti« se je obrnil na predsednika tega odbora in«. Domamjka in ga vprašal, če je pri nas res preveč inženjerjev. Ing. Domanjko mu je odgovoril, da se je prijavilo zagrebški sekciji v 10 dneh 63 brezposelnih inženjerjev Po njegovem mnenju je v naši državi na.100 oddelka za državno računovodstvo in proračun v Beograda i dne 16. novembra 1929 sicer do voljeno izdajati pristojnim zbornicam po trdila z vedjavnost.jo za dobo treh mesecev, da pa ministrstvo vojske in moriariee zahteva, da se predloži na licitacijah, visečih se pri vojaških oblasteh tako potrdilo o dobavni sposobnosti, iz katerega mora biti med drugim razvidno, da se tvrdk;; bavi stalno s poeli, ki so predmet Hcitae: je in to bas ttetih predmetov, ki so v konkretnem slučaju predmet licitacije t. j., da mora biti navedeno v potrdilu dotično bla^o. ki ga žeč; ofertant ponuditi na dotični licitaciji po kakovosti in količinah Iz tega sledi, da se permanentna potrdila z veljavnostjo za dobo 3 mesecev pri vo jaških upravah ne priznavajo. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih nase države oblačno, danes ponoči pa smo dobili v Ljubljani drug: sneg. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 11.9, v Skoplju 6.8, v Zagrebu 5.3, v Beogradu 3.4, v Mariboru 2.7, v Sa rajevu 1 5, v Ljubljani 0.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.2. temperatura je znašala 3.4 — 3 Obleke In klobuke kemično čist« barva, phsira In lika tovarna JOS. REfCH SAMO ŠE DANES IN JUTRI imamo na sporedu najlepši film te sezone, film, o katerem govori vsa Ljubljana! — Če ga še niste videli, oglejte si ga takoj in kupite si še danes vstopnico za LJUB A 1 i\ 1 c w ' REGIMENT OOLLY HAAS 3 leta mesto svojega brata v kadetnici! GUSTAV FRSHLICH TIBOR v. HALMAY Muziko in šlagerje je komponiral ROBERT STOLZ Režija: Geza v. Bolvarv Predstave ob 4., % 8. in 9 % zvečer Telefon 2124 Elitni kino Matica & t". . — Robert Kump: Smučanje. Samozaložba. 1931. S to knjigo smo Slovenci dobili končno važen sistematski priročnik za smučanje. kar je bilo spričo silnega razmaha belega sporta pri nas tudi nujno potrebno. V njej najdemo vse. kar je za osvojitev belega sporta potrebno. Vsebino pojasnjujejo krasno izvedene skice, ki jih je izdelal avtor sam. Knjiga obsega poglavja: Oprema, terensko smučanje, histrostni koraki, skok s porazdelitvijo tvarine, tako da je skrajno pregledna in do najvišjih možnosti nazorna, kar je pri podobnih knjigah vsekakor osnovna zahteva. Ne smemo je smatrati le kot učbenik za začetnike temveč kot kratko sistema-tiko smučanja, ki jo potrebujejo tudi ve-sčaki in tekmovalci. Terminologija in stil pričata o avtorjevem prizadevanju m kažeta, da ni le športnik, temveč prav tako estet. Knjiga stare 30 Din in se dobi v vseh knjigarnah. —k. — Samomor zasačenega morilca. V gornjem Vakufu so orožniki aretirali 15 vlomov osum!.;eno tolpo, v kateri je bil tudi 24 letni kmet Tešo Burek. Moža je aretacija tako potrla, da ie pograbil orožni- škn pnSko in s; nogma! kroirlo v glavo. — Požar v Beogradu. Včeraj zjutraj je nastal požar v beograjski trošarinski stanici na Avajlskem drumu. Pogorelo je vse rvoslopje _ Izjalovljen vlom. V sredo ponoči so neznani vlomilci v-drH v veliko trgovino z vinom v Zagrebu. Razbili so blagajno, na so bili najbrže prepodeni. V blagajni so namreč pustili ves denar, le iz pisalne mize so odnesli 3100 Din — Poskušena samomora. V sredo ponoči si je hotela v Zagrebu končati življenje 22 letna sUižkinja Katica Galez. Sirota je že dolgo brez službe in beda jo je pahnila v obup. Izpila je večjo količino oetove pisli-ne, pa so io še pravočasno prepeljali v bolnico in ji rešili življenje, ki je pa za njo itak brez pomena. — V Dracaniču pri Karlovcu se je pa napila v samomorilnem namenu lizola sobarica Ivana Gašparin. Tudi njo so prepeljali v bolnico in ji izprali želodec, vendar je pa malo verjetnosti, da bi ostala pri življenju. Njo je baje pognala v obup nesrečna ljubezen. Iz Littblfane — Ij rVehni *niurar*ki vlak bo vozil 20. t. ni. v Planico. K svečani otvoritvi smučarskega doma SK Ilirije na Slatni bo vozil 20. t. n). v Rateče posebni vlak za polovično ceno. Ilirija prosi vse smučarje, kakor tudi vse prijatelj« smuškesa sporta, ki se nameravajo poslužiti tega vlaka in udobnosti polovične vožnje za izlet v divno Planico, da prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 17. t. m. Prijave brez priložitve voznine se sprejemajo v drogeriji Kane, v trgovini Goreč in v kavarni Evropa. Zunanji reflektan-ti naj se prijavijo pismeno na naslov SK Ilirija kavarna Evropa. Ugodnosti polovične vožnje bo deležen vsak, ki se bo vozil s tem vlakom, čeprav ne poseduje legitimacije zimskosportnega saveza. Vlak bo odha jal iz Ljubljane tako, da bo v Ratečah že okoli 9.. vračal pa se bo iz Rateč okoli 7. zvečer. Postanek bo imel na sledečih postajah : Št. Vid - Vižmarje, škof ja Loka. Kranj. Radovljica, Lesce, Jesenice in Kranjska gora. Smučarji hitite s prijavami, kajti 20. december, ki naj bo vaš praznik, se naglo bliža. Prihodnjo nedeljo vsi v Planico k otvoritvi našega prvega smučarskega doma ? —lj Ljubljanski trgovci za »Pomožno akcijo«. Predsedstvo Gremija trgovcev je že pred dnevi obvestilo mest. soc. pol. urad, da se pripravlja skupna akcija trgovcev za sodelovanje pri »Pomožni akciji«. Na gremijalni seji, ki bo prihodnji teden, se bo določil način te akcije s strani trgovcev — lj Erjavčeva ceeta je ni promet med Gradiščem in Bleiwedsoro eesto. Igriška ulica pa med Erjavčevo cesto in Gregorčičevo ulico, ker jo preloopa-vajo zaradi položitve glanmeea kaaala. Ulica bo kanalizirana v v«ej do 1*1 ni od Rimske do Erjavčeve ceste, kanal bo priključen v zbiralni kanal Erjavčeve ceate pred gledališčem. Kanalizacija je potrebna zlasti zaradi nove palače Hranilnice dravske banovine, ki jo grade na vofraln Gregorčičeve rn Igriške ulice. _Ij Rojaki! Prijatelji! Naša dolžnost je, da posetimo v nedeljo ob 20. v TeUki dvoraiM Uniona Simon Gregorčičevo akademijo. Pomagajmo tam kjer je pomoč potrebna, od zovimo se klicu mladine in jo podprimo v njen-em k u Rurnem in dobrodelnem delu! _lj Predstav« v koriat gledaliških igralcev. Po daljšem presledku se vprizori v soboto 12. t. m. v operi opereta iMiaoo ta« v prenovljeni reii# g. Krefta. Prvič nastopi v tenorski vlogi princa Fritellnlja g. I ved j a. V ostalih vlogah n« »topijo: ga. Poličeva., ga. Španova in gg. Povhe, Pe-cak. Jan-ko itd. Nastopa baletni zbor z na novo naštudiranimi točkami. Dirigira g. kapelnik štritoi. —lj Cankarjeva proslava. Dne 18. t. m. se TOšđ v Delavski zbornici Cankarjeva proslava ob 13-Jetnici pisateljeve smrti v režiji g. Emil Freliha. Sopran-solo zapoje priznana pevk* gdč. Stefi Korenčan. Sede-lude godba >Zarja« pod vodstvom kapelnika g. DoHnarja. Radi vetikega zanimanja si preskrbIte vstopn.ice v prodprodaji pred dvorano in sicer v soboto od 19__21. In nedeMo od 8—12. in od 15. dalje. Dokažite, da znate ceniti dela naših veHkih mož. zato se udeležite v velikem številu —lj Komen >Svohode<. ki je VI. delavski prosvetni večer, bo v soboto ob 20. url v veliki dvorani hotela >Uniona« nad vse bogat. Igrala bo celotna godba > Za rja« pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja, salonski orkester > Za rje« pod vodstvom kapelnika Vrtačnika. Moški zbor bo zapel lepe jugoslovenske narodne pe»mi. Recitacijski zbor >Svobodet bo recitiral Zupančičeve >Kova-če« in >2ebljarje<. Solisti: Koncertna pevka Zlata Vukova, Drago Žagar in Slanovec zapojo več lepih solospevov. Pri klavirju Anica Šebrova, Boža Saplja in Jos. Grbec. Flautist Campa in klarinetist Raubar Darin zaigrata koncertno fantazijo iz opere >Lo-hengnn« in Baermannovo »Variacijo«. Kvartet gozdnih rogov pa VVagnerjev *Zbor romarjev«, >Podoknico< in >Lovski zbor« iz opere >Čarostrelec«. — Delavstvo take prireditve še ni imelo. —lj Za »Pomožno akcijo« so doslej poleg že objavljenih darovali po 1% in več od svoje mesečne plače naslednji: U radništvo mestne hranilnice, profesorski zbor mest. ženske realne gimnazije, uradništvo OTJZD, Komercijonaine banke, Narodne banke, Jadranske zavarovalne družbe. Poštne hranilnice. Vzajemne pomoči tn Podpornega društva mestnih delavcev. Izmed trgovcev so darovali: Kovač Fran 5 kg čaja, tvrdke 2eleznikar Ivan, Vokač Fran in Gerkman Lenassi pa eo poslale razno manufakturno blago. Bednim stanovalcem barak v Mestnem logu pa je priskočila na pomoč tvrdka >Arbor« — gosp. Hi en g s deskami in kurivom. V celoti se je na ofcttc »Pomoćne ateljac odavala zadruga nii—rjer, ki ao darovali v denarju in atvUUL Častno pa 00 ae odzvali tUdI ljubljanski gostilničarji. —lj Someščani, ki ie mate imeli prilike odzvati ae oklicu >Pomoioe akcije«., poslužujte ae >Nablram1c darove za »Pomožno akcijo«, ki so organizirane v vseli mestnih osnovnih šolah in na vseh glavnih mitnicah. Beda je čim dalje večja, pomoč je potrebna. Dvakrat da, kdor hitro da. —lj Danes premijera »Na robu Sahare« v Matici. Z. K. D. predvaja danes premie ro knltnmnega zvočnoga fitana, ki nas vodi v malo znane kraje aeiverne afrišike oba le, v Cirenajlko, Tunis in Tripolis. Ogromne, še danes dobro ohranjene razvaline, stari 1 Maski dvorci, vodovodi v dolžini vt*č kilometrov pričajo, da je v teh krajih Že pred 2000 loti domovala evropska kul tura Filmska kamera, ki jo je spretno vod*] dr. Horst, avtor tega Ufinega filma, nam pokaže slovito mesto Matmati, kjer prebiva oad 5000 ljudi v podzemeljskih lup Lin ah Pred mestom Tripolis se pogrez nemo na dno morja in tn gledamo čudovito življenje rib in drugih morskih živali. V filmu vidimo, kake težave iniajo ljudje teh krajev z vodo, kak križ je z njeno dobavo in kako skrbno jo Idudje razdeljuj«-Jo. Prekrasne so skLke moham-edanskih žena, zabavni in zanimivi so posnetki, v ka t enih gledamo šege in običaje Arabcev. Vidimo tn čujemo »vete derviše in njih molitve, med katerimi požirajo pred zbra nim ljudstvom žive strupene škorpijone. Krasen film, ki bo zanimal slenerne.ua. in-teligenta. Premiera bo danes ob 14.30. Jutri bosta dve predstavi in sicer p.rva ob 14.30, druga pa ob 18. v Matici. Pri00 ročamo, da si vsakdo oelenla ta film. Cene so jzredno nizke. —U »Ljubavni regiment« ie dva dr*i v Ljubljani. Vendar je prišel film, ki je zasenčil slavo filma >Dvoje src v yK taktu«. Doslej so ljudje ob vsakem še tako lepem sporedu vedno godrnjali: Lep film je, toda tako lep kot >Dvoje src v yK taktu« pa le m. To se je čulo iz ust stalnih kinoobi-skovatcev neprenehoma (We leti. Končno je pa vendar prišel film, kri je napravil konec velik! slavi filma »Dvoje src«. *Lju-bavnl regiment ugao a še bolj in ljudje eno-dušno hvalijo snov in izvedbo filma, srč-kano DoUy, Gustarva Frollcha. Tiborja Hal-maja, muziko, šlagerje, skratka o filmu *e vodijo debate na cesti, na trgu. v »olah, v uradih, v trgovinah Itd. fikoda je W. da je doba predvajanja tega filma vezana n« tako kratek čas. Samo še danes in jutri ostane vLjuibavnd regiment« ▼ LdubljarK. potem pa mora nadaljevati aroj triumfalni pohod v Beograd, kjer se vrfte že veMk»» priprave za sprejem tega kraaneea fWn>fl Vsi. ki filma še niso viderl. nad «1 ga danes sigurno o^ Ved ado. ker enmo danes fei Jutri Je še prilika —lj Sokol Moste otvori 1 ročni kino. Sokolsko društvo v Mostah Je adaptiralo prostore Sokolskega doma ter h'h preui^edflo ▼ dvorano za zvočni firm. Otvoritev zvočnega kina bo jutri ob 20. —lj Danes brodet kn polenta, brane t rH in druge morske rVbe. Tzhoraa kamUloa novega ptkerčana. RpreriematVo se abonerrtl na dobro hrano. PnItf>oroČa se rgle-štali« samih sebe, nego so masirali smuči. Sploh je ta snežec povzročil v Ljubljani velik preobrat. V prometu sicer še ni zastoja, čeprav se je na Tržaški cesti tramvaj nekoliko ustrašil snega. Tudi v osebnem prometu še ni bilo posebnih katastrof ter se nekateri hišni posestniki dobro zavedajo, da je nevarnost snežnih žametov še daleč. Zato čakajo, da bo tudi sneg sam skopnel s trotoarjev kot je prvi. kar menda v resnici bo. O mani za brezposelne pa Se ^daj ne moremo govoriti. Reveži so bili sicer že na vse zgodaj pripravljeni, da zgrabijo za lopate, ko jih pokliče na branik bela Ljubljana. Toda snega mora pasti najmanj 12 cm, predno najamejo delavce za 1 rešilno akcijo«. pravi poledica, opraviti je 'na ž en je m posipanje vsaj do 7. zjutraj. Pri neprestanem sneženju je osnažiti hodnik ali pešpot večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Z dvorišč se ne sme sneg ali led skladati na cesto, temveč ga je izvoziti v Ljubljanico ali na odkazana skladišča. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s strehe, morajo hi*šni posestniki nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Redno je treba čistiti rudi kotanje in odtočne jarke ob hodnikih, da ob južnen vremenu ne nastane poplava hodnika. Kdor zanemari ta določila, bo kaznovan; vrh tena sme mestno načelstvo izvršiti dotično opuščeno ali nemarno opravljeno delo na stroške zamudnega lastnika hiše. Maščevanje. — Vedno me zapostavljaš in goljufaš, napravim ti javen škandal. — S Čim pa, ljuba ženica? — Povem tvojim upnikom, da nisem bogata! Stran 4 >SLO VENSKI NAROD«, dne 11. decembra 1931 Stev 2P1 Emile Gabonaa; 10/ velemesta Roman Ko se je dotaknil svilenega papirja, je fantiču srce kar poskočilo. Stisnil je Domenila sta se, da se splazi Toto še iste noći na novo rx slopje in ne odide, dokler ne opravi svojega dela. Svečano je obljubil, da opravi vse tako, da ga ne bo nihče videl. Potem se je domenil s Tantainom glede sestanka prihodnji dan in hitro odšel. Stari sodni eksekutor je sedel v omnibus in čez pol ure je bil že v hiši na rue Montmartre. kjer je bil pustil Pauia Vioiaina Mamica Bngotova, ki je bila pripravljena priseči, da ima Pauia na stanovanju že več let, je stala pred vrati svojega stanovanja. — Kako se kaj počuti naš fant? — jo je vprašal Tantame. — Boije, gospod, mnogo bolje; včeraj sem mu skuhala tako dobro juho, da se je kar oblizoval in danes je bil že tako čil. da mu je poslal gospod doktor dvanajst steklenic vina Očka Tantaine je slišal zadnje besede že na stopnicah. Hitel je v tretje nadstropje in pozvonil pri vratih Pau-lovega stanovanja. Vrata so ze takoj odprla. Tod£ pri pogledu na človeka, ki mr je odprl, se ni mogel premagati, da bi ne kriknii presenečeno in srdito. Pred njim je stalo mlado dekle, hči bankirja Martin Rigala Flavija. Tantaine je takoj na prvi pogled spoznal, da Flavta ni pri Paulu samo na kratkem obisku. Saj ie brla odložita klobuk in piašč, a v roki je držala obvezo. — Kaj bi pa radi, gospod? — ga je vprašala. Stari sodni eksekutor je hotel odgovoriti. Da ni mogel spraviti iz sebe lifti be-sedice. Flavija sra je radovedno jrl edn i n Zdeio se je. da ga pozna in sovraži. Ker ie 5/3 T-^no molčal, Je ponovila svoje vprašanje: — Rad bi govoril z gospodom Pau-loni, — je zajecljaJ starec s komaj razumljivim glasom. — Naročil mi je nekaj in pričakuje me ... — Če je tako, pa kar vstopite, gospod. Opozoriti vas moram samo, da je zdravnik pri njem. Flavija se je umaknila, da je mogel Tantaine vstopiti. Globoko se ji je priklonil in vstopil v Paulovo stanovanje, ne da bi potrkal. Zagledal je čuden prizor. Paul, zelo bled, je sedel na postelji, hrbet je i-mel nag in dr. Hortebize ga je skrbno preiskoval. Paul je bil res potreben zdravniškega pregleda. Na rami, na prsih in na hrbtu mu je zijala velika sveža rana, na prvi pogled zelo skeleča. Pri njegovi postelji je stal zdravnik in mu polagal na rano koščke v neko posebno tekočino namočenega gaza. Ob Tantainovem prihodu se je ozrl tn moža sta bila tako vajena sporazumevati se. da je ji-ma zadostoval en sam pogled, ki ga pa Paul ni opazil. — Flavija je tu, — je namignil Tantaine z očmi, — kaj jo je obsedlo, da je prišla sama k temu fantu? — Tudi meni se zdi čudno, — je odgovoril dr. Hortebize s pogledom. Tudi Paul se je obrnil in pozdravil starega sodnega eksekutorja z radostnim vzklikom. — Stopite bliže, — mu je dejal, — stopite bliže in poglejte, kaj sta napravila iz mene doktor in gospod Masca-rot. Starec ni čakal na to prijateljsko vabilo. Radovedno in pozorno je ogledoval Paulovo rano ter sledil zdravnikovemu početju. — Kako dolgo bomo moral: čakati, da bo brazgotina tako bela. kakor da je že stara? — je vpraša) Tantaine. — Cez mesec dni bomo lahko predstavili Pauia voivodi de Champdocu. — O! — Da. Brazgotina seveda ne bo naravna, toda izmislil sem si posebno sredstvo, s katerim bomo vse preslepili. Obvezovanje je bilo končano, Paul je oblekel srajco in smuknil pod pernico. — Miren bom. — je dejal. — dokler bom imel pri sebi strežnico, ki jo slišite prihajati v salonu in ki gotovo komaj čaka. da odidete. Dobrodušnemu zdravniku se je zmračil obraz in ošinil je Pauia s srditim pogledom, ki ga pa slednji ni razumel. — Molčite vendar! — je pomenil ta pogled. — Od kdaj pa imate pri sebi to strežnico? — je vprašal starec z drhtečim glascm. — Od kar ležim, — je odgovoril Paul. — Pisal sem ji, da ne morem priti k nji, ker sem bolan ... pa je prišla ona k meni. Ob devetih je dobila moje pismo m deset minut čez devet je bila že tu ... — O, gospodična Flavija me ljubi tako. da bi prav nič ne oklevala, če bi morala izbirati med menoi un svojim očetom. — je pripomnil samozavestno. Dr. Hortebize je srdito obračal oči, toda Paui ga ni videl. Stari sodni eksekutor si je nervozno popravljal očala. — To se samo tako bahate, — je zamrmral. — Zakaj?... Flavija me ljubi. Moram jo vzet! in vzamem jo, toda če bi hotel... — Nesrečnež! — je vzkliknil navadno tako mirni oče Tantaine, — nesrečnež! Njegov obraz je bil tako grozen, da se je presenečeni Paul plaho stisnil k steni. — Samo tepec si more drzniti govoriti takole o dekletu z edino napako, da ljubi puhloglavca. ki ie ni vreden. In ti misliš, tepec, da bom dovolil ... Ni izgovoril svoje grožnje, kajti Hortebize je skočil k njemu, mu položil roko na usta in ga potegnil ven. mrmrajoč: — Pojdi, pojdi, vse boš pokvaril! XXIX. Vrata so se zaloputnila za zdravnikom in starim sodnim ekseku.torjem, Paul je ostal sam, še predno je mogel kaj odgovoriti. Bil je omamljen, zdelo se mu je, da je padel iz oblakov. Oblika lobanje in inteligenca Zakaj oblika lobanje in njena velikost nima nobenega vpliva na inteligenco človeka Skoraj splošno prevladuje tudi med učenjaki prepričanje, da je oblika lobanje z visokim čelom znak visoke inteligence, dočim naj bi bili ljudje z nizkim čeiom manj inteligentni. Domneva, da je inteligenca človeka odvisna od višine njegovega čela in velikosti možganov, pa temelji v večini primerov na napačni podlagi, kakor je po temeljitih študijah na Aljaski ponovno ugotovil v Ameriki živeči češki učenjak dr. Aleš Hrdlička. Dr. Hrdlička dokazuje v novi razpravi o svojih izkopninah na Aljaski, da bi morali biti Eskimi in nekatera indijanska plemena glede inteligence daleč pred belokožci, če bi bila pravilna teori.a. da je visoko čelo znak visoke inteligence. To pa seveda "ni res. Napačna je tudi trditev, da bi bilo nizko čelo znak Guševne zaostalosti. Dr. Hrdlička je dokazal, da so na svetu ljudje z zelo nizkim čeiom in zelo visoko inteligenco. Gornji del njihovih možganov nikakor ni stisnjen, temveč je samo spodnji del potisnjen nekoliko naprej. Pa tudi velikost možganov ni vedno znak du- ševne sposobnosti, kakor ne morejo manjši in lažji možgani veljati za znak nizke inteligence. Je pa res, da je v normalnih razmerah inteligenca odvisna od količine sive možganske snovi. Tu pride v po-štev zlasti bolj ali manj komplicirana struktura te snovi. Pojavljajo se namreč ljudje z razmeroma majhnimi možgani, ki pa njih duševne lastnosti daleč presegajo lastnosti cele vrste docela normalnih ljudi. To lahko opazujemo posebno pri ljudeh z ozkimi lobanjami. Nasprotno se pa kaže na drugi strani tudi pri ljudeh z zelo velikimi možgani često prav neznatna inteligenca, ker ima v takih primerih možganska snov le malo zavojev. Zato tudi manjši možgani žensk niso še noben dokaz nižje inteligence, kajti tudi pri ženskah določa stopnjo inteligence struktura možganov, nikakor pa ne njihova velikost. Napačna je tudi trditev, da deluje pri duševnih delavcih samo prednji del možganov, kajti pri vsakem duševnem delu delujejo možgani kot nerazdružna celota. čitajte tedensko revijo „življenje in svet" Zračni vlaki v Rusiji V Moskvi razpravljajo zdaj o novi petletki za gradnjo zrakoplovov. Nova pedetka naj bi se pričela 1. januarja 1932 in najpozneje i. 1934 nameravajo boljševiki otvoriti zračni promet med Leningradom in Moskvo na eni ter vsemi večjimi mesti Rusije na drugi strani Te dni se je vršila v Moskvi konferenca o gospodarskih vprašanjih zračnega prometa in ravnatelj »Diriža-blestroja« ing. Liteisen je podrobno poročal o načrtu gradnje velikih zrakoplovov v Rusiji, ki jih začno graditi takoj v serijah. Načrt določa štiri tipe zrakoplovov. Na prvem mestu so zračni dreag-noughti. ki lahko prenašajo 60 ton trgovskega tovora in bi letali na progi Moskva—Daljni vzhod. Ti orjaški zrakoplovi bi obsegali 200.000 kubičnih metrov. Drugi manjši bi prevažali pošto ;n potnike nad železniškimi progami progami, obenem bi pa prodirali v kraje, kjer še ni železnic, prevažali bi znanstvene ekspedicije, pomagali obdelovati polja s tem, da bi do vazali ob setvi žito itd. Tretje vrste zrakoplovi bi služili zaščiti gozdov in pokončava-nju poljskih škodljivcev. Obenem bi pa lahko prevažali manjše tovore. Najmanjši zrakoplovi bodo služili sportu, propagandi zrakoplovstva, hitremu prevažanju poedinih potnikov itd. Ing. Liteisen je zaključil svoje poročilo z ugotovitvijo, da je stani spor, kaj je bolje, zrakoplov ali aeroplan, že rešen in sicer v tem smislu, da je dobro oboie. Filmske zvezde so prišle na vrsto Železna nujnost varčevanja ni prizanesla niti filmskim zvezdam. Vedno hujša gospodarska kriza je začela potiskati navzdol tudi ogromne plače teh izvoljencev in izvoljenk. Velike filmske družbe v Hollvvvoodu so sklenile znižati svojim uslužbencem plače za 50%, oni, ki ne bodo s tem zadovoljni, bodo pa takoj odpuščeni. Doslej so trošile filmske družbe v Hollywoodu samo za plače okrog 30 milijonov dolarjev letno. Zdaj pa morajo energično štediti, sicer propade vsa ameriška filmska industrija. Najprej pridejo na vrsto najbolje plačane filmske igralke. Constance Bennettova ima 30.000 dolarjev na teden, HdU Roger 25.000. Buster Keaton in Ramon Novaro pa samo po 5000. Najnižja tedenska plača filmskih zvezd v HoHvAvoodu znaša 5000 dolarjev. Buster Keaton in Ramon Novaro sta torej za hollywoodske razmere slabo plačana, za naše pa naravnost fantastično, kajti pomisliti moramo, da dobivata na teden približno 280.000 Din. Poleg filmskih zvezd je pa v Hollv-woodu še na tisoče uslužbencev s skromnimi plačami, ki jim jih pa ne bodo znižali, ker imajo gospodje v Hol-Iywoodu visoko razvit socialni čut. Uslužbencem pa preti drugo zlo, namreč pomanjkanje dela in brezposelnost, ki je po vsem svetu od dne do dne večja. Rodi se več moških kakor žensk Problem svobodne žene je eno najvažnejših vprašanj, ki se z njimi pečajo narodnogospodarski strokovnjaki vsega sveta. Ni treba dokazovati, da je žensk na svetu mnogo več kakor moških. V resnici pa zdaj ni na svetu žensk toliko več. kakor jih je bilo takoj po svetovni vojni, ki je pobrala mnogo moških v najboljših letih. Nasprotno zda; bi se naše: še za vsako delovno ženo mož. Toda glede na celotno število človeštva je žensk precej več kakor moških Na tem razmerju je zanimivo, da prebitek žensk ni v vseh pokolenjih enak. Razlika se vidi najbolj pri novorojenčkih, kjer je razmerje med dečki in deklicami nasprotno, dečkov se rodi več. To razmerje pa ni pri vseh narodih enako. Povprečno se da izraziti s 105:100. Z večjo umrljivostjo dečkov se pa razmerje obrne. Zanimivo odkritje je napravil v tem pogledu dr. Groulich na Colorado univerzi. Zbral je statistične podatke o vseh prezgodaj rojenih otrocih, živih in mrtvih, in prišel je do zaključka, da je bilo med otroci, ki so se prezgodaj rodili pred 4. mesecem 357 dečkov in 100 deklic. Za vse primere, kar jih je proučil, velja približno razmerje 106 deklic na 135 dečkov. S tem ie jasno dokazano, da so dečki od zarodka bolj nagnjeni k umrljivosti nego deklice. Država, ki ima 17 prebivalcev Gudno se sliši, da more biti na svetu država, ki ima samo 17 prebivalcev, in vendar je res. V Evropi imamo sicer nekaj liliputanskih državic, ki so si ohranile svojo neodvisnost ob ali pa v velikih sosedih. To so Monaco. San Marino, Lichtenstein in zdaj še Vatikansko mesto, ki obsega 44 ha in šteje v prvi fazi svojega razvoja sarno 500 prebivalcev. Na eno evropsko »vele-državo« pa navadno pozabljamo, in to je baš najmanjša med samostojnimi evropskimi državicami. Gre za otok Lundv, oddaljen približno 20 km od angleške obale. O njem smo že poročali. Otoček ie dobre 4 km dolg in 1 kilometer širok. Naseljen je samo v južnem delu, kjer je poleg ribiških koč rudi maihen grad — seri;Ž vladarja te najmanjše državice. Orad izvira iz 12. stoletja, otok sam ima pa zelo zanimivo in bogato zgodovino. Na otoku vlada sedaj rodbina Murmanov. Ustanovitelj te dinastije je kupil otok, ki je bil nekoč zavetišče morskih roparjev, od angleške vlade in dobil e vse pravice suverenosti, med drugim tudi pravico izdajata svoj denar in poštne znamke. In res je na otoku v prometu poseben denar, ki se imenuje »puffinv«, in posebne znamke, ki jih je pet vrst. V trgovini. Pomočnik: S čim vam smem post reči, milostiva? — Ali je tukaj vaš šef? Pomočnik mehanično: Slaba konjunktura, milostiva, izredno slaba, ne prodajamo ga več! NABOČAJTS SP 00 0OV M6S6ČNA NAROČNINA DIM 12.- > JUali og1asi< Vsaka beseda SO pmir- Plača me lahka vadi 9 znamkah. *c odgovor cnamkof - Na vprašanja brca znamk* i -i. rutonmnrlnmm NaimaniM Zahvala Za izraze iskrenega sočustvovanja ob izgubi našega dragega pokojnika, gospoda Jožefa Mraka trgovca se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikoma primariju dr. Jenku in dr. Merčunu za požrtvovalno zdravljenje rajnkega ter g. župniku patru dr. Angeliku Tomincu za tolažilne obiske tekom težke, dolgotrajne bolezni. Hvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja ter prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 10. decembra 1931. ANTONIJA JEŠE - MRAK, MARIJA POLLAK in ostali sorodniki. GAJEV HRAM Danes došle sveže ribe iz Sušaka. Cene zmerne, odstopijo se tudi privatnim strankam s popustom. Se priporoča L. M. REBEC. BRIVSKEGA POMOČNIKA mladega, hitrega delavca, dobrega in solidnega, sprejme takoj v stalno službo Janko Mez-narič, Jesenice. 3439 STAVBNO PARCELO bi kupil kje ob Dolenjski ali Celovški cesti do Dravelj. Ivan Bregar, Rob na Dolenjskem. 3416 SOBO ZA PISARNO in eno meblovano sobo s separiranim vhodom v centru mesta takoj oddam. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3443 BIKOVA DKVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 KAVARNIŠKE MIZE štiri male okrogle kupim. Pošljite naslov na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Mize/3442«. OSKRBNIK absolvent mariborske sadjerej-ske in poljedelske šole, z dolgoletno prakso v vseh strokah poljedelstva, vino- in sadjereji, živino- in svinjereji, mlekarstvu, kletarstvu in šumarstvu dobro izvežban, išče službe. — Ponudbe na naslov: Ivan Su-panc. Rasinja, Savska banovina. 3441 Ščetke vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše čopiče vseh velikosti izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG STEV. 8 (poleg kino Matice) 29/L HOTEL. V DUBROVNIKU nujno povoljno prodam ~adi družinskih razmer. — Zelo primeren za sanatorij. Ima 14 sob, restavracijo, kuhinjo in kopališče. Moderno urejen, s tekočo vodo in elektriko v vsaki sobi. Vrt in razne pritikline. Pisati na naslov: Poštanski pretinac br. 15, Dubrovnik. 3440 POHIŠTVO Lepe spalnice Din 2.500.— Omare > 450.— Postelje » 250.— Nočne omarice > 130.— Kuhinjske oprave > l.OOO.— Kuhinjske kredence » 500— Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejemajo se vsakovrstna naročila in popravila — pr mizarstvu »Sava«, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18. FRANCOSKI, NEMŠKI, angleški, češki, vsi domači ter inozemski dnevniki, ilustrirani tedniki pri Hinko Saksu v Mariboru. — Podružnica >Slovenskega Naroda« in »Službenega lista«. 116/L MORSKE RIBE zubatac (dental), brancini, kaJamari, švolje itd. Danes specijalna pošiljka jastoga OPERNA KLET, Gledališka ulica $t. % Ljubezen! Hočeš 11 me vzeti — delam noč In dan A. B. Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti risk, dobro blago. Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—. 1 ■ 1 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom prerane izgube naše nad vse ljubljene soproge, sestre, tete in svakinje, gospe 4" " ... ' « •' - "'J Frančiške Mam • ■V* kakor tudi za poklonjeno cvetje se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni pevskemu društvu s-Ljubljana«, Kolu jugoslovneskih sester štepanja vas in Moste ter ostalim društvom in vsem prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico v tako častnem -številu spremili na njeni zadnji poti. -" r ■ ■' \ . • . t t f V Ljubljani, 11. decembra 1931. r ■ 1 - • ŽALUJOČI OSTALI. • • ---- w ^ Urejuje Josip Zupančič. — Za >N a rodno tiskarno« Fran Jezeraek. — Za upravo tn lnaeratni del Usta: Oton Ghristol, — Val v LJubljani.