OGLAŠAJTE V	TTIVT A Al[ TlVTi^OnP	ADVERTISE IN
NAJSTAREJŠEMU	H r\J /\ r\ (I 1 hc /A %/ r\J i iNk 1	THE OLDEST
SLOVENSKEMU		SLOVENE DAILY
DNEVNIKU V OHIO	m gy ^ JLm JfL. Jm, JaL. v JL. ^	IN OHIO
★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine	EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	★ Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 18, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 97
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 18, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 97
Stalin za pogajanja na podlagi Wallaceovega pisma
Uuschetovi ljudje krmilu demokrat-stranke v Ohiju
'Siara garda," ki se je borila proti njemu v primarni kampanji, je brez boja kapitulirala
j COLUMBUS, O., 17. maja— I konvenciji centralnega dr-^Vnega odbora demokratske ^'''anke, ki se vrši vsaki dve leti, ^ je danes izvršila "nekrvava : ''^jitična revolucija," v kateri so I '"''staši bivšega governerja in I ^"^agovalca v minuli primarni j ^^panji, Franka J. Lauscheta, celi
I ^'ranke.
j Stara garda," ki je vodila boj °ti Lauschetu, je kapitulirala I boja.
črti prevzeli vodstvo
predsednika državne orga-
'^Scije je bil izvoljen Lausche-kampanjski vodja Eugene H. ^®nhart iz Dover j a, John E. El-iz Clevelanda, ki je vodil •l^govo kampanjo v okraju yahoga, za blagajnika, Mary allagher Gjnico.
Stri
iz Irontona pa za
Pati
uja, ki je v primarni kam-
Ji podpirala Ray T. Miller j a, kila totalno in na celi črti
Izražena.
prvič govoril ^ državno organizacijo
La-
^sche osebno ni bil navzoč
zborovanju strankine kon-ampak ko je zaključila
I
I delo, je nastopil pred zbra-I Zastopniki in imel kratek
i B'i * •
I J,. y to prvi slučaj v teku i let, odkar je stopil v dr-i politično areno, daje go-i pred državno organizacijo
I '^anke.
\	je tako pred štirimi
i ^l''	tudi pred dvemi, dr-
i	proč od uradnega stran-
i ustroja, kateremu je stal i h Albert A. Horstman iz
Stona.
konvenciji je bilo iz vol j e-; .^4 članov centralnega odbo-I 34'^Grim je bilo dodanih še ! t)j. large" odbornikov. Med ok niti enega, o katerem bi ^ ojal kak dvom, da je loja-I ^ pristaš Lauschetove struje.
I ni^'^tralnem odboru je 1 Clevelandčanov
1 t* 1
;	Elderja, ki je bil izvo-jg Za državnega blagajnika
W	tudi clevelandski
Thomas A. Burke. I	skupaj je v odboru 16
i W •^'^'^^čanov, oziroma več kot I J Poprej. Ti so: i	L. Pucel in Anna
'	20. kongresnega di-
i	Michael M. Lucak,
'	mestne zbornice in
'	mestne zbornice Mary
•,^k iz 21. kongresnega di-_ in Michael Grosser in ; Carney iz 22. kongresne-\ 0(j '^trikta. Dalje; John Holly '	Outlook League ;
■	predsednica Fede-
%h ^^'"ocratic Women's of ohio^ Lockwood
Ijjij^Pson, odbornik Ohio State ®jty; Helen Karpinski, 21. varde; bivši poli-
SOV. ZVEZA JE PRIZNALA NOVO ŽIDOVSKO DRŽAVO IZRAEL
Gromiko zahteva od Varnostnega sveta, naj ustavi vojno, ki divja v Palestini
Včeraj je tudi Sovjetska zveza priznala novo židovsko državo Izrael in se priključila Zedinjenim državam pri zahtevi, da Varnostni svet Z.N. takoj ukaže, naj se preneha z vojno v Palestini.
V Lake Suecessu, N. Y., jt* ----
ameriški delegat Warren R. Austin na podlagi navodil iz Wash-ingtona obvestil Varnostni svet Z. N., da položaj v Sveti deželi ogroža mir na svetu. Rekel je, da bi Združeni narodi morali uporabiti svoj najostrejši člen, da to vojno ustavijo.
Sovjetski delegat Andrej Gromiko se je takoj priključil ameriški zahtevi s sledečo izjavo:
"V Palestini je vojna in Varnostni svet mora poseči vmes. Varnostni svet mora storiti sklep, da ustavi vojno."
Molotov odgovoril na ndto židovskega ministra
Sovjetska zveza je priznala novo židovsko državo Izrael na zahtevo njenega zunanjega ministra Moshe Shertoka.
odgovoril zunanji minister Vja-česlav Molotov, ki je izjavil, da "je vlada Sovjetske zveze odločila, da uradno prizna državo Izrael in njeno začasno vlado."
Austin je v Varnostnem svetu zahteval, da se naslovi "vsem vladam in oblastim" ukaz, da prennehajo z borbami in ukaže-jo svojim četam, naj prenehajo streljati 36 ur po sprejetju resolucije v Varnostnem svetu.
Ameriški delegat se je oprl na sedmo glavo Carterja Z. N., ki predvideva uporabo mednarodne sile. Ako bi ameriški načrt za mirno poravnavo propadel, bi lahko Varnostni svet uporabil ekonomske in diplomatič-ne sankcije in vrgle v akcijo zračne, morske in kopne sile dr-
v imenu vlade je Shertoku žav, ki so članice Z. N.
Čez 32,000 oseb na shodu Wallacea v Los Angelesu
Predsedniški kandidat predlaga kontrolo olja s strani Zdr. narodov
' >ii|( ' Pfosekutor in mestni sod-Jiiij^fithony A. Rutkowski: ; Ws),	tajnik Ohijske de-
® federacije; Tillie Bacik, \	Cuyahoga County
i ^ b ^^ 8 Cosmopolitan League, ]	Kozel, predsednik Cos-
I 1'tan Democratic League.
LOS ANGELES, 17. maja— Predsedniški kandidat nove progresivne stranke, Henry A. Wallace je danes odpotoval v Oakland, Cal., potem ko je na tukajšnjem velikem shodu predlagal mednarodno kontrolo oljnih vrelcev na Srednjem vzhodu in sicer potom organizacije Združenih narodov.
Wallace je govoril čez 32,000 osebam, ki so se zbrale na sta-diumu Gilmore. Njegov govor je bil večkrat prekinjen z viharnim odobravanjem.
Predsedniški kandidat je rekel, da je "srce palestinskega problema olje."
"To vprašanje se ne more urediti z oboroženo silo ali pa s 'power politics,' ki prezira to osnovno ekonomsko dejstvo. Glavna naloga Združenih narodov je, da preskrbi takojšnjo mednarodno kontrolo olja na Srednjem vzhodu."
V množici so se nahajali mnogi sloviti filmski igralci, ki so tudi globoko posegli v žepe, ko se je pobiralo prispevke za novo progresivno stranko. Tako je Ben Zukor prispeval za Wallace-ovo kampanjo $2,000 in obljubil, da bo vsak mesec, dokler traja Wallaceova kampanja, prispeval po $1,000.
Znani filmski gralci Charlie Chaplin, Lewis Milestone in Donald Ogden Stewart pa so prispevali vsak po $1,000.
I SENATOR JOHNSON BO 1NOMINIRAL EISENHOWERJA
WASHINGTON, 17. maja— Demokratski senator iz South Caroline, Olin D. Johnson je danes izjavil, da bo 12. julija na demokratski konvenciji predložil ime gen. Eisenhower j a kot kandidata za predsednika, ker smatra da bi bil general "sprejemljiv tako za jug, kakor tudi za ogromno večino ostale de žele."
Senator Johnson je eden izmed voditeljev med južnimi demokrati, ki so proti ponovni nominaciji predsednika Trumana.
DELAVCI V TOVARNAH GENERAL MOTORS CORP. PRETIJO S STAVKO
Detroit, 17. maja—Stavka delavcev v avtomobilskih tovarnah korporacije Chrysler, na kateri se nahaja 75,-000 oseb, se utegne pred koncem tekočega meseca razširiti tudi na tovarne korporacije General Motors.
CIO unija avtomobilskih delavcev je danes naznanila, da bo oklicala stavko v vseh" 90 obratih korporacije General Motors, kjer je zaposlenih 225,000 oseb, ako družba do 28. maja ne bo pristala na zahteve za mezdno povišanje.
Danes zjutraj je pred tovarno korporacije Chrysler v predmestju Highland Park prišlo do spopada na piket-ni liniji, ko so masni piketi preprečili stavkolomcem, ki so se pripeljali v avtomobilih, vstop v tovarno.
Unija je tudi naznanila, da smatra predlog Ford Motor Co., da bi delavci sprejeli mezdno znižanje "v svr-ho javne varnosti" za "smešen."
Židje potopili 500 Arabcev
Sovjetski premier smatra, da je soobstoj dveh sistemov potreben
Domače vesti
Pevske vaje zbora Zarja
Pevce in pevke zbora Zarja se poživlja, da spet redno prihajajo na pevske vaje, ker seje treba pripraviti za nastop 30. in 31. maja kot tudi pričeti pripravljati za jesenski koncert. Vaje se vršijo vsak četrtek večer ob osmih v SND. Obenem se vabi, vse, ki imajo veselje in posluh do petja, da se zboru pridružijo.
Važna seja
Nocoj ob osmih se vrši važna seja odborov vseh Sansovih podružnic v Clevelandu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pripraviti se je treba za priredbo 30. maja v SND in je važno, da so vsi odborniki na mestu nocoj.
Krožek ši. 2 Prog. Slov.
članice krožka št. 2 Prog. Slovenk so vabljene, da se v sredo večer 19. maja udeleže redne mesečne seje v dvorani št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Podana bodo razna poročila.
FINSKI VODJA ODOBRAVA PAKT S SOVJETSKO ZVEZO
NEW YORK, 17. maja—Bivši finski zunanji minister Juho El-jas Erkko je danes tukaj izjavil, da je Finska v svojem nedavnem paktu z Rusijo dobila "sd-razmerno dobre pogoje," in da je osebno prepričan, da bodo Rusi pakt spoštovali.
Erkko, ki je lastnik največjega finskega dnevnika, je tudi zanikal, da se Finska nahaja "za železnim zastorom" in rekel, da v deželi obstoja popolna svoboda tiska.
HAIFA, Palestina, 17. maja —Iz židovskih virov poročajo, da je bilo 500 Arabcev utopljenih, ko so židovske vojaške sile odprle hidroelektrični jez in z vodo poplavili dolino južno od Galilejskega morja.
Poročilo pravi, da je voda, ki se je izlila, zajela arabske čete, tanke in ostalo opremo.
Borbe so se včeraj razvile tudi v ostalih delih Palestine. Sile izraelske armade so zavzele staro arabsko mesto Acre in baje obkolile 4,000 Arabcev. (
Iz židovskih virov sporočajo tudi o uspešnih vojaških operacijah proti invazijskim silam Arabcev na sevemo-vzhodnem delu Izraela.
Arabci pa so izvršili zopetni zračni napad na Tel Aviv, ki je že tri dni glavna tarča njihovih napadov.
Hude borbe divjajo blizu Jaf-fe in Damaska, dočim so se Židje v Jeruzalemu podali Arabcem.
Vile rojenice
Dne 22. aprila so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mj:s. Frank in Sylvia Janša na 5717 Prosser Ave. in pustile zalo hčerkico, ki bo delala družbo sestrici. Mr."-Janša je znani kontraktor, ter pravi, da je preskrbljen za pisarniško moč, treba mu je pa le še mizarskega pomočnika. Čestitamo!
"Wallaceov program odraža nade in stremljenja ljudstev," je rekel Stalin
LONDON, 17. maja—Sovjetski premier Stalin je danes izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena na pogajanja z Združenimi državami za poravnavo obstoječih razlik med obema državarna na osnovi predlogov, ki mu jih je predsedniški kandidat nove progresivne stranke Henry A. Wallace naslovil preteklega tedna v svojem "odprtem pismu."
Stalinov odgovor na Wallace-*	:-
ovo pismo je bil oddan potom'po imenu ne Trumana in ne dr-moskovske radio postaje in raz-! žavnega tajnik George C. Mar-deljeji potom agencije Monitor, jshalla. Wallacea pa je ozna-"Ne vem, ako vlada Zedinje-1 čil za "predsedniškega kandida-nih držav odobrava Mr. Wal- ta tretje stranke" in rekel, da leceov program kot osnovo za pismo "svebuje konkretni pro-sporazum med Sovjetsko zvezo gram za miroljubno poravnavo"
Nov grob
Mladinski pevski zbor SDD
Nocoj ob 7.30 uri se vrši seja Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prosi se vse starše in odbornike, da se gotovo udeleže.
40-letnica zakona
V četrtek bosta poznana Mr. in Mrs. Louis in Mirni Hoffert iz 1386 E. 43 St. obhajala 40-letnico svojega zakonskega življenja. Otroci in prijatelji izrekajo slavij encema svoje iskrene čestitke ter jima želijo vse najboljše, da bi zdrava in vesela dočakala zlati jubilej!
Naročajte, Urite "BnakopraiMOst!''
in čitajte
Prispevki
Družina Leveč iz Addison Rd. je v našem uradu izročila $5, katero vsoto je prejela od Mr. in Mrs. Frank lic, 1074 Addison Rd., za otroško bolnišnico v spomin pokojnega sina Sgt. C. Leveč.
Mr. in Mrs. Joe Mervar iz Huntmere Ave. sta prispevala $5 podružnici št. 48 SANSa v spomin pokojnega John Strgar-ja.
MICHAEL PONGE
Ko se je v nedeljo sprehajal ob Doan Brook potoku v Gordon parku je spodrsnil in padel v vodo Michael Ponge, star 70 let. Močni via lovi so ga odvlekl 200 čevljev v jezero predno so mu mogli priskočiti na pomoč in je utonil. Stanoval je na 1018 E. 63 St. Doma je bil iz Starega grada, pošta Videm ob Savi, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. Delal je pri American Stamping Co. Bil je član društva Dvor Baraga št. 1317 COF. Tukaj zapušča dve hčeri, Mrs. Agnes Zaro in Mrs. Mary Mo-horčič ter dva sinova, Franka in Stanleya, 13 vnukov in 3 pravnuke. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9.15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
V zadnje slovo
članice društva Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ so prošene, da se snidejo nocoj ob osmih v Svetkovem pogrebnem zavodu na 478 E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast- umrli članici Anna Ferenčak, jutri zjutraj ob 8.45 uri pa da se po možnosti udeleže njenega pogreba.
Srebrna poroka
V nedeljo sta Mr. in Mrs. John in Frances Logar-iz 1035 Creek view Ave. obhajala srebrni jubilej svojeg^ zakona. Prijatelji in znanci jima čestitajo ter kličejo: Še na mnoga leta zdravja, sreče in zadovoljstva!
in Zedinjenimi državami," je rekel Stalin.
"Kar se pa tiče Sovjetske zveze, smatra, da bi Mr. Wallaceov program lahko služil kot dobra, plodonosna osnova za takšen sporazum in za razvoj mednarodnega sodelovanja."
(Iz Bele hiše in državnega oddelka niso nocoj hoteli podati nobenega komentarja na Stalinovo izjavo. Wallace, ki se nahaja v San Franciscu na politični turi, pa je izjavil: "Ako sem storil karkoli kar bi lahko pomaknilo svet k miru, čutim, da je moja kampanja bila uspešna.")
Stalin pravi, da sta oba sistema potrebna
Stalin je v svojem odgovoru izjavil, da sovjetska vlada smatra, da je soobstoj ameriškega in sovjetskega sistema tako mo»' goč kot potreben "kljub ekonomskim in ideološkim razlikam."
"Lahko se strinjamo ali pa ne s programom Mn Wallacea," je rekel Stalin, "toda ena stvar je izven vsakega dvoma: ne obstoja državnik, ki je za mir in sodelovanje med ljudstvi, ki bi mogel prezreti ta program, ker odraža nade in stremljenja ljudstva za konsolidacijo miru in bo bres? dvoma užival podporo milijonov navadnih ljudi."
Stalin je kritiziral tudi *'ne-dostatnost" nedavne izmenjave not med dvema državama.
(Kot znano je 4. maja ameriški ambasador gen. Walter B. Smith izročil sovjetskemu zunanjemu ministru noto v imenu ameriške vlade. Na to noto je Molotov odgovoril 9. maja in sicer, da Sovjetska zveza soglaša "z ameriškim predlogom za diskusije in poravnavo medse bojnih razlik obeh držav." Po zneje pa sta predsednik Truman in državni tajnik zavrgla misel, da je nota, ki jo je izročil Smith, vsebovala vabilo na konferenco med dvema državama).
Enodnevna stavka pri Nat'1 Carbon Co. končana
Po enodnevni stavki so včeraj člani CIO unije električnih delavcev pri National Carbon Co. odglasovali, da se danes vrnejo na delo in obnovijo pogajanja za delovno pogodbo. Stavka je bila oklicana, ker je družba naznanila, da se z unijo ne bo pogajala, dokler ne pristane na razgovore v smislu Taft-Hartley postave.
Wallaceovo pismo je najvažnejši dokument," pravi Stalin
Stalin je pohvalil odprto pismo Henry A. Wallacea, ki ga je predsedniški kandidat prvič prečital pretekli teden na velikem shodu v new-yorškem Madison Square Gardenu. Z nekimi rezervacijami je rekel, da je pismo "najbolj važni dokument današnjega dneva, kar se tiče miru."
Sovjetski premier ni omenil
razlik med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo. Pristavil je, da je s tem storjen resen "korak naprej."
Kar se tiče Wallaceovih predlogov, tako Rusiji kot Ameriki, je Stalin rekel, da so "vsakemu znani." Navedel je tudi glavne točke Wallaceovih predlogov, ki so:
Splošno znižanje oboroževanja in prepoved uporabe atomskega orožja.
Sklenitev mirovnih pogodb z Nemčijo in Japonsko in vprašanje umika čet iz teh držav.
Evakuacija čet iz Kine in Koreje.
Spoštovanje soverenitete posameznih držav in ne-vmešava-nje v njihove notranje zadeve.
Nedovoljen je vojaških baz v državah članicah organizacije Združenih narodov.
Svetovni razvoj mednarodne trgovine, z izključen jem katerekoli vrste diskriminacije, v okviru pomoči Združenih narodov ekonomski obnovi dežel, ki so trpele v vojni.
Obramba demokracije in zagotavljanje civilnih pravic v vseh državah.
*
Wallacea je Stalinov odgovor presenetil
SAN FRANCISCO, 17. maja —Predsedniški kandidat nove progresivne stranke Amerike, Henry A. Wallace, ko so mu pokazali Stalinov odgovor na njegovo odprto pismo, je izjavil, da čuti, da je njegova kampanja bila uspešna, "ako je kar koli storil, kar je pomaknilo svet k miru."
Wallace pa je tudi izjavil, da je bil "zelo presenečen," da je Stalin odgovoril in pripomnil, da bi mogoče morali svetovni diplomati proučiti njegovo odprto pismo Stalinu.
"To je izjava premierja Sovjetske zveze ameriškemu ljudstvu, s katero ponuja mir. To je resnična in končna ponudba s strani Rusije, da se vsede za mizo sprave in pogovori o naših razlikah ter najde pota in sredstva za dokončanje mrzle vojne," je rekel Wallace v svoji radio izjavi.
Seja direktor! j a
Jutri večer ob 7.30 uri se bo vršila seja direktorija Slov. društvenega doma na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se gotovo udeleže.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
18, maja 1948.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) -
FOi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) For Thiee Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1.918 at the Post Office ax Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
LJUBEZEN IN ZAKON V RUSIJI
II.
Članek, ki ga spodaj priobčamo v prevodu iz angleščine, je bil spisan za znano revijo "The Nation" v izdaji od 2Jf. aprila. Napisal ga je Alexander Werth, ki se nahaja v Moskvi kot dopisnik te revije. Važno je, da se naši čitatelji seznanijo tudi s tem vprašanjem, ki je s strani proti-so-vjetskega tiska izrabljano za propagandne namene, kot mogoče nobeno drugo. Novi socialni in ekonomski red v Rusiji se je dolzilo, da želi uničiti družino in da propagira tako zvano "svobodno ljubezen." Koliko laži je v tej propagandi, bo vsakemu postalo jasno, ko prečita ta članek, ki je, kar je potrebno posebno poudariti, izšel v reviji, ki na Sovjetsko zvezo gleda pri večini vprašanj z zelo kritičnim očesom. Op. ured.)
Normalno spolno življenje je zdravo in spodbujajoče, toda nezmernost in nerazločnost vodijo samo v razpadanje. Kar se pa tiče teorij o "svobodni ljubezni," je predavatelj opomnil, da je res v preteklosti bilo nekaj "marksističnih" teorij, ki so zatrjevale, da je družina buržujska ustanova in da bi država morala prevzeti skrb za otroke. Ne—je rekel predavatelj. Socializem je odklonil ta princip o "farmi žrebcev." Tudi ni družina "zasebna edinica" kot v bur-žujski (meščanski) družbi, ampak vitalna "socialna edinica" in enosložna družina ima pod socializmom boljše izglede kot pa pod katerimkoli drugim sistemom. Žena bo vedno bolj in bolj osvobojena vseh težkih del in malenkostnih skrbi, njeno duševno zanimanje za moža bo zvišano in to je jamstvo za trajno zvezo. Nadaljevanje uspešnega fizičnega odnosa ni najbolj važna stvar za srečen zakon pa naj rečejo buržujski psihologi karkoli proti temu.
Dočim so mnogi zakoni v Rusiji zašli na kriva pota se število zdravih in solidnih družin stalno veča, kar je nasprotno položaju v Ameriki, kjer se z vsakim letom dviga število razporok. In celo pod popolnim komunizmom se bo s tem solidnim družinskim življenjem nadaljevalo; ljudje se nikoli ne bodo odrekli veliki radosti, da odgajajo svoje otroke ki so obem staršem dali drugo mladost in družina bo postala vedno bolj močna edinica v socializmu in komunizmu. Druga posebnost sovjetske družbe, je rekel predavatelj, je, da so bili ustvarjeni vsi pogoji, da vsaka družina lahko ima neomejeno število otrok; ekonomski razlogi za kontrolo porodov bodo odklonjeni. Tovarištvo in enak duševni razvoj obeh strank so bivstvo sovjetskega zakona.
Toda kljub temu so mnogi ljudje, celo v Rusiji, stvorih iz svojega življenja s prenagljeno poroko celo zmedo. Slabi, stari običaji so naglo izumirali. Tisti, ki so stopali v zakon v navalu poželjenja brez skrbi, da li bo takšen zakon trajal, so postopali neodgovorno. Kaj je povzročilo razdrtje zakona? Bila je dolgočasnost. Ali pa se je eden partngrjev zagledal ali celo resno zaljubil v nekoga drugega. Ako to ni nekaj res resnega, se o razporoki ne bi smelo razmotrivati. Potem je tu lahko ljubosumnost—bur-žujsko čuvstvo, ki sloni na instinktih lastnine. Ljubosumnost je bilo poniževalno čuvstvo za vse, ki so bili prizadeti, in je cesto vodilo, brez vsakega stvarnega razloga, v grde in zoprne prizore, ki niso dostojni socializma. Zdrava družina je bila življenjsko važna ustanova za državo, za odgoj
mladine in za produkcijsko zmogljivost dežele.
*
Predsedniku shoda so izročili na stotine pismenih vprašanj; če je smatral, da je na njih vredno odgovoriti, jih je izročil predavatelju. Nekatera teh vprašanj so bila navadno "domače kramljanje," kot: "Kaj lahko storim, da bi me dekleta imela rada?" Preko takšnih je predavatelj šel s skomizganjem ram. Eno je bilo; Kolikokrat lahko nekdo v svojem življenju ljubi? Na to je predavatelj odgovoril: "Lahko se ljubi mnogo, mnogo ljudi. Nobene meje ni pri številu oseb, ki jih človek lahko ljubi. Ne mislim seveda fizično. Lahko se ljubi vsakega, z izjemo sovražnikov našega sistema." Drugo vprašanje je bilo: "Družina kot država potrebuje glavo; ali ni sistem dvojnega vodstva (družine) vzrok za tako razširjeni razkol družine?"
Predavatelj je protestiral proti takšnemu mnenju. V vsakem slučaju razdor družine v Rusiji danes ni pravilo, ampak izjema, je rekel. Na mnoga vprašanja ni bilo odgovorjeno. Toda predavanje samo po sebi je preskrbelo koristno ozadje za prihajajoče reforme.
(Članek je bil spisan pred sprejetjem novega sovjetskega zakona glede razporok, ki s svojimi določbami, da mora mož skrbeti za svoje otroke tudi po razporoki, postavlja novo uslove za krepitev in jačanje družine. Op. ured.)
Iz glavnega urada Sansa
Nujno naznanilo vsem podružnicam in članom Sansa!
MUNDT-NIXONOV PREDLOG PRETI NAPREDNIM
ORGANIZACIJAM!
Napeti je treba vse sile, da bo v kongresu poražen!
Kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti je predložil zbornici takozvani Mundt-Nixonov predlog (HR 5852), ki ogroža ustavne pravice in svoboščine ameriškega ljudstva in hoče upeljati v Ameriki metode policijske države. Baje je namen tega predloga preprečiti totalitarno diktaturo, faktično pa jo pomaga graditi.
Za umetno krinko "borbe proti rdeči nevarnosti" nas ta predlagana postava sili naravnost v fašizem in smatra za mednarodnega zarotnika vsakega, ki bi propagiral mirno razrešitev svetovnega nesporazuma.
Mundt-Nixonov predlog je zlasti nevaren Američanom slovanskega pokoljenja, ki občudujejo hitri napredek ter gospodarski, politični in kulturni razvoj ljudstva v naši stari domovini.
Ta predlog najprej govori o*~-—-
svetovni komunistični zaroti, ki j 11 po vaših stanovanjih, stikali se baje kuje pod direktivo neke po vaših sejah in sestankih ter tuje totalitarne sile, ko je namen okrog vaših organizacij, vse z baje je uničiti svobodne ame- namenom, da doženejo, ako riške ustanove in ustanoviti to- morda niste član "komunistič-talitarno diktaturo pod domina- ne" politične ali "sopotniške" cijo te tuje sile. Avtorji tega j organizacije. Jezikoslovje tega akta nameravajo zdrobiti to na- j predloga je tako široko in dale-mišljeno zaroto s sprejemom j kosežno po svojem pomenu, da postave, ki določa 10 let ječe in ^ doseže vsakega, ki ima količkaj $10,000 globe za vsakega, ki = želje, da si izboljša svoje živ-bi na katerikoli način pomagal ijenjske razmere ali pogoje za
ali soglašal pri tej "zaroti
Vsak Američan slovanskega pokoljenja ali njegova organizacija, ki bi se upala kritizirati ameriško zunanjo politiko, propagirala za prijateljske odnoša-je med Ameriko in slovanskimi državami, nasprotovala Mar-
boljšo bodočnost svoje družine ali na kateri koli način izboljšati razmere na tem svetu.
Če bi bil ta predlog uzakonjen, bi osmešil demokratične tradicije Zedinjenih držav in bi osramotil Ameriko pred svobo-
shallovemu načrtu za Evropo, I Poljubnimi narodi vsega sveta.
Kiewyorski governer Dewey je izjavil: "Ta predlog za kontrolo misli je izposojen od ja-
se protivila ameriški zunanji politiki napram Palestini, Grčiji, Turčiji, Koreji, Italiji itd. ali ki
bi nasprotovala prisilnemu vo- Po^iskih militaristov in pred-jaškemu vežbanju in prisilni vo-, stavija poizkus, kako se ideje jaščini, — bi pod to postavo j razbijejo z batinami. Pomeni iz-lahko bil obtožen, da pomaga gubiti vse ono, v kar verujemo." do ustanovitve diktature v Ame-1 Glavna naloga vseh svobodo-riki s tem. da pomaga "slabiti" | Uubnih državljanov Amerike našo domovino z razširjanjem niora biti, pomagati poraziti ta propagande za uničenje njenih'predlog. Naloge SANSa bi po-ustanov.	| stale otežkočene in celo neizved-
.	, lljive, ker bi ne mogel več govo-
sa posamezni in vsa a j-ggnice in razkrinkavati
lu	napnden tisk bi
nju za voino oboroževanje in I , , . t - , ,
,	, J ... I postal okostnjak, brez mesa in
propagira boljšo socialno zasci-u . , . v	,
^	, .... ,krvi, brez duše. Nase podporne
TA nAliQn Gr Q nn\7Q	if A
organizacije bi postale žrtev policijske države in orožje proti svojim lastnim članom.
to, boljše stanovanjske prihke ali pa kontrolo pretiranih cen, bi bil lahko izpostavljen tej ob-dolžitvi.
Vsak unijski voditelj, ki napove stavko za izboljšanje de-
Zaradi tega apeliramo na vse naše podružnice in njene člane,
lavskih razmer in plač, bi pod na naša društva in vse posamez-to postavo bil lahko obtožen, nike, da takoj brzojavijo ali pa "da pomaga ali podpira ustano- pišejo svojim kongresnikom in vitev totalitarne diktature". ^senatorjem ter zahtevajo, da vo-Vsak posameznik in vsaka'Zyo proti sprejemu Mundt-Nix-organizacija, ki se bori proti poltni in rasni diskriminacji, ki ne uboga postav ali odredb gle-
de ločevanja državljanov (jim-crowism), ki sklicuje shode ali se jih udeleži, ali ki prisostvuje drugim aktivnostim za zahtevo od kongresa, da uzakoni postave proti linčanju in volilnemu davku, ali za enakopravno upo-slitev delavcev, bi bil lahko ob-j katere napišete nekaj podob-
onovega predloga.
Mirko G. Kuhel, glavni tajnik.
Nasvet: Najbolj pi-iporočljive so navadne dopisnice, naslovljene na vašega kongresnika (Njegove ime, House Office Bldg., Washington, D. C.) in senatorja (Njegovo in%e, Senate Of ice Bldg., Washington, D. C.), na
tožen, da pomaga ustanavljati diktaturo v Ameriki, češ, da pomaga podžigati socialne spore in nemire.
, Ob kratkem, s tem aktom bi bil izgrajen stroj za popolnoma razvito policijsko državo ameriškega načina. Usmerjen je v prvi vrsti proti Wallaceovemu gibanju in potrjuje Wallaceovo izjavo, "da glavna nevarnost za našo svobodo ne preti od zunaj, temveč od domačega fašizma."
Mundtov akt odstranuje civilne svoboščine ter jih nadomešča s policijsko državo.* Imenovati tako postavo samo neustavno, ne zadostuje. Pomeni dosti več. Ce bo predlog sprejet, bo nadomestil naše demokratične ustanove s tako državo, v kateri bi svoboda misli in govora popolnoma izginila.
Ce postane ta predlog posta-
nega:
"The undersigned vigorously protest (s) against the enactment of the proposed Mundt-Nixon act and urge you to vote down this un-American Bil."
Dostavite svoje ime in naslov.
AMERIŠKI DEZERTER PRI ZUPANU MOSKVE
LONDON, 18. maja — Moskovski radio je danes naznanil, da je saržent ameriške armade James M. McMillin povedal moskovskemu županu, da nan>e-rava ostati v Rusiji, kot "protest proti proti-sovjetski politiki kapitalistov, ki za sedaj vladajo v Ameriki."
(Kot znano, je iz ameriških virov bilo poročano, da je McMillin dezertiral, ker da se va, bo ustavna demokracija po-j je bajp "zaljubil" v neko Rusi-polnoma izumrla. V nadomesti-1 jo, odnosno, da je postal žrtev lo bodo državni detektivi brska-' njenih "špijonskih intrig.")
UREDNIKOVA POŠTA
čitalnica Slov. nar. doma se zahvaljuje
Cleveland, O. — Slovenska narodna čitalnica, 6417 St. Clair Ave., se zahvaljuje vsem tistim, ki so na en ali drugi način pripomogli do uspeha čitalniškega zabavnega večera 8. maja. Velika zahvala gre našim trgovcem, ki so darovali lepe dobitke, kateri so bili oddani na tej zabavi. Ti so: John Sušnik, 6202 St. Clair Ave., je daroval namizno luč; Joseph Kalan, 6421 St. Clair Ave., električno uro; Frank Grdina, 6019 St. Clair Ave., usnjati sedež (cos-sack) ; Louis Oblak, 6602 St. Clair Ave., smoke stand in Louis Majer, 6408 St. Clair Ave., en par moških čevljev, katere dobitelj lahko zamenja za take, kakršnje rabi.
Pri oddajanju teh dobitkov so bili srečni sledeči: Josip Šircel je dobil namizno luč, Vine Salmič električno uro, Mary Križmančič usnjen sedež, Louis Majer smoke stand in Mary Lumbert čevlje.
Ludvik Medvešek je marljivo prodajal pivske listke, Ivan Bab-nik in Frank Zorič pa sta živahno stregla posetnikom v pivnici. Mary Lumbert je bila uradna kuharica, ki je stregla lačnim z domačimi okusnimi klobasami. Ančka Žagar i n Mary Križmančič ste prodajali listke; Anton Vaupotič in Viljem Kandon sta skrbela za red, glavni reditelj pa je bil Frank Česen.
Plesalce in plesalke sta, imela zaposlene Charles Koman s svojo donečo harmoniko in Mrs. Amelia Plut z njeno klavirsko harmoniko, iz katere se je lesketalo, kakor bi bila narejena iz diamantov. Oba sta igrala brezplačno.
Nekateri prijatelji čitalnice s2 niso mogli udeležiti te zabave iz raznih vzrokov, zato so prispevali v gotovini. Ti so: Janko N. Rogelj $2.00, John Jager $1, Frank Klemenčič (barvar) $5, John Mihelič, 1170 E. 74 St. $3 in Mary Zakrajšek $2.
Vsi tisti, ki bi radi pomagali čitalnici,, kakor zgoraj navedeni, lahko vidite Ivana Babnika, blagajnika, ali pa spodaj podpisanega. Najlepša hvala vsem skupaj! — Josip Šircel, tajnik.
Branisel. Frank Vidrich tudi hoče, da je njih društvo zastopano, kljub temu, da ima svojo lastno farmo za obdelovati. Pa tudi naš zapisnikar Rugel od "Lunder Adamič" je vedno ob sobotah gor. Charles Penko je tudi eden naših stalnih delavcev. V collinwoodski naselbini moramo dati priznanje našem društvu "V boj," odnosno članom John Sorc, Andy Gorjanc in Tony Ivancic. Frank Sustar-šič pa kljub temu, da ima včasih težave s svojim križem, pa vedno pride rad pomagat.
Da ne pozabim tudi naših "Vipavčanov." John Strancar me je v soboto že ob šesti uri zjutraj klical in povedal, da od njegovega društva gresta danes dva delat na farmo. Od angleško poslujočih društev sta zelo pridna in hodita pomagat brata Frank in John Marolt, ki sta tudi zelo ponosna, ker je njihovo društvo kupilo vrtilnik ali "Merry go round." Frank in John sta ga pripeljala in skup sestavila na farmi. Torej sedaj imamo poleg gugalnice (swings) za otroke tudi "Merry go round."
Joe Fifolt je rekel, da bodo oni, odnosno njih društvo postavili pripravo za pesek, da se bodo otroci s tem zabavali. Swings je tudi kupilo društvo "Comrades."
I Naj še omenim, da je naša farma letos dokupila še pet akrov zemlje, tako da bo več prostora za parkanje avtov.
Redna mesečna seja farme se bo vršila 20. maja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. in ker bo seja zelo važna, ste prošeni, da se seje udeležite.
Ne pozabite, da bo 23. maja velik piknik na naši farmi!
Terezija Gorjanc, tajnica.
Odprtij a izletniških prostorov farme SNPJ
V nedeljo 23. maja se vrši otvoritveni piknik farme SNPJ. Letošnjo sezono bomo imeli na farmi več udobnosti in sicer, ker so naši pridni člani napeljali vodo v kuhinjo in v točilnico, ter že precejšnji del počistili okrog balincarskih prostorov in jih skoraj popolnoma na novo uredili, ker so bili močno poškodovani od povodnje. Za kuhinjo smo kupili veliko peč, katera bo odgovarjala tudi za večje prireditve. Plesišče bo prav gladko poglajeno pred piknikom, za ples pa bosta igrali Pintarjeva in Yermanova godbi.
Ibrej, kdor hoče videti vse udobnosti, se mora sam prepričati v nedeljo 23. maja. Kaj se pa bo vse peklo na naši novi peči, je tajnost kuharic. Za natakarje pa so prevzeli sami izurjeni člani.
Imamo še eno soboto pred otvoritvijo in dela je še precej za izvršiti. Zato ste prošeni, katerim čas dopušča, da pridete pomagat. Saj potem upamo, da vas odbor ne bo več nadlegoval, ker se zaveda, da so nekateri člani ŽG veliko dela žrtvovali za našo farmo. Za dan pred otvoritvijo 22. maja se, je že prijavila večja skupina za delo, proseni pa so tudi člani iz St. Clair ja. Seveda imamo pa le nekaj zelo aktivnih članov. Od društva Cleveland, št. 126 sta pridno na delu ob nedeljah (ker sta v sobotah zaposlena) naš predsednik farme Blaž Novak in Eddie
Odhodnica Lud. Medvešeka
Cleveland, Ohio. — Kakor je Ludvik Medvešek že sam poročal, se je namenil odpotovati za stalno v staro domovino že v mesecu maju, pozneje se je zvedelo, da parnik Radnik dospe v newyorško luko v začetku junija. Da pa ne bo šel neopaženo od nas, se je odbor društva Ne-prej in nekaj njegovih prijateljev zavzelo, da se mu napravi odhodnico, da se skupno poslovimo od njega in s tem mu damo pripoznanje za njegova dela, ki jih je napravil v našem društvenem in javnem življenju. Odbor se je sestal in sklenil, da se priredi mali banket v ponedeljek 31. maja v spodnji dvorani Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 5. uri popoldne, to pa iz razloga, da bodo imeli priliko prisostvovati tudi oni, ki se bodo nahajali tukaj na konvenciji SANSa.
Za program se je odločilo, da bodo nastopili razni govorniki, nastop pevcev "Zarje" in "Glasbene matice" in tudi godba. Stoloravnatelj bo naš poznani Frank česen. Za vstopnino (ali večerjo) se je odločilo $2. Vstopnice se dobe pri raznih odbornikih in pri podpisanemu v starem poslopju v SND. Prijatelje in somišljenike Ludvik Medveška priporočamo, da si preskrbijo vstopnice do 26. maja, kajti poincje se ne bodo več prodajale, da ne pride do kakšne konfuzije, da bi bil kateri brez večerje, in da bodo tudi kuharice vedele kolikor naročiti.
Kaj vse je napravil L. Medvešek v društvenem in našer^i javnem življenju, ni potrebno posebno razkladati, kdor ga pozna, bo vedel ceniti njegova dela. Zato je tudi naša dolžnost, da mu izkažemo našo hvaležnost, da posetimo to njegovo odhodnico 31. maja ob 5. uri popoldne v spodnji dvorani Slov. nar. doma v polnem številu, ki nam bo ostala v spominu in tu-
on se bo 'spominjal na nas svest si, da ni bil osamljen.
J. Krebel.
ŠKRAT
Začaran? osel
Nekega vročega dne o šolskih počitkih so šli štirje dijaki P" kmetih, žeja jih je zelo trpin'''' la in radi bi bili šli v krčmi) pa — v žepu je bila kača. Bel'" li so si glavo, kako bi si vsaj nekoliko ugasili žejo. Kar s® ugledali poleg ceste otovorj^D^ ga osla, ki je mulil travo, a
zu njega v mehki travi je njegov gospodar. Eden prekanjenih dijakov reče
teb tova-
rišem: "Veste kaj? Tukajle nekaj ujamemo. Le pomagajte nu, da živinče oprostimo tovora^ Potem naložite tovor denite tudi uzdo na obraz, "s to pa storite lepo tiho in da ne zbudite gospodarja. O ^ potem vzemite in ga odženite mesto na semenj; tam damo." Tovariši slušajo in s ^ re, kar jim je dejal prekanj® nec.
Ubogi kmetič se zdaj in kako se prestraši, ko človeka namesto osla! "Za ga, lepo vas prosim,"
dijak, "razbrzdajte me in ° ^ te me težkega bremena. "Šmencajte, kaj pa je to? neki delaš ti tukaj in kje je . je živinče?" vpraša prestraa^^
kar
kmet. "Oče, le počasi -ustrašite se preveč tega, ^ vam povem. Vse natanko razložim. Glej, nesreča j^' sem sin copernikov. Nekega sva se z očetom prav hudo s la, in moj oče me je izpremenil za dve leti v Prav danes je ta doba p° ®
in prejšnja človeška pod" mi je povrnila." —
kmetič je verjel sleparju. skoči k njemu, ga otme tez bremena in uzde ter njega: "Zdaj se mi pa le zakaj s čoprniki nečem ' nič opravka." — Ko je bil težkega bremena prost, J® ..g, tro odšel za tovariši in s® pridružil.	.
Kaj pa je bUo okradenemu kmetu? y ,
osla bo treba kupiti," si J® ^j, slil t rape C in šel na kjer jih je bilo dosti na jg Ko si jih je mnogo ogle a. zapazil naposled tudi s ^ ukradenega osla med _gta, "Oho!" zavpije trapasti
idi'
"kakor vidim, si se že s svojim očetom. Zdaj P^
kjer hočeš, jaz ne mara)® zate."
Tri zaušnico za nič	.
v • otr" Pred šolo so dražih
osla in mali Ivanček je .gjk
v , lastni
od daleč. Ko je prišel g onega osla, so paglavci -nili, nedolžni Ivanček P^
ni
nili, nedolžni IvančeK K" je ganil. Lastnik ni vpraša ^g, Ivanček tudi dražil	z»'
ampak mu je priložil S® iišnico.	. . y gO'
Tuleč je stekel Ivance^ ^či' lo. Na stopnicah je telja, ki je hitel otro e Kq je videl učitelj Iv^n .ggh, ga v joku dirjati PO ^ oiii^ si je mislil, da je ^de glavnih krivcev, ter mu zaušnico, rekoč:
pokazal živali dražiti-Še bolj tuleč je hite v drugo nadstropje v ® ,4^, k' red. Tu je srečal	ni ^
pa o vsej rabuki z del ničesar. Ko je vide gggut' vsega objokanega, ga no vprašal: "Kaj ti J*'' „gogpo^ Zakaj se jočeš?"
učitelj so me za uho jaz nisem storil oslu
nic^ ihte-

jaz; I.JDCIII	^ .Jjje. .
je odgovoril IvanceK še eno!" jc zarohne g^gpo^ "Zapomni si, da dov učiteljev ne smeš ti tako!"
18. maja 1948.
ENAEOPRAVnoen
STRAN 3
K Iljin:
PRIRODA IN LJUDJE
(nadaljevanje)
Povest o vrbi in slami
Tako so ravnali z gozdovi Prejšnji gospodarji Rusije. Gozd je bil v njihovih rokah in •delali so v njem, kar so hoteli.
Kmetje — milijoni kmečkih liružin—pa niso imeli kje vzeti ®iti dračja.
Za popravo Jcočice starka je Nenila
(^skrbnika Vlasa za les lepo
prosila . . .
V knjigi "Rusija" je zapisano
preprosto in stvarni: "Pomje-
®ciki so kmetom prepovedali, da
sekali v gozdu za svoje potrebe."
Kaj pa je to pomenilo za kme-Kako so živeli, kako so pre-brez lesa za svoja poslopja, kuriva za peči ?
, Knjiga "Rusija" piše o tem '^crpno in celo slikovito:
'Nizka, s slamo krita koča je ^ Večini primerov dimnica, 'čr-koča, to je koča brez dimni-Zaradi pomanjkanja lesa je I^Sosto sestavljena iz najraz-'(^nejših vrst lesa: iz orehovine, J^senovine, jelševine in celo vr-
hovi
ki
me. Zadaj se drži koče hlev,
%a iz vej spletene stene in ki j® seveda krit s slamo. Ker taka ne ščiti posebno zanesljivo ^ivine pred mrazom, morajo ^etje pozimi vzeti teleta, jag-•^Jeta in prašičke v kočo. Lahko predstavljamo, da to ne po-®^šuje snage in reda v koči, je že tako in tako na pro-kakih 25 do 36 kvadratnih ^'^inov (aršin meri okoli 70 cen-""^etrov) stlačena cela družina. , Zaradi živine kmetje le red-® napravijo lesen pod; zadovo-,^'3o se z ilovnatim. Za hlevom ^ ® slamo krit skedenj ...
Zaradi slamnatih streh na *'seh Vaških poslopjih bi bile va-srednjeruske črnozemeljske I Pokrajine videti zelo borne, če : ® tli bilo vrb . . . Vrbe so za-^Jene okrog kmečkih hlevov, in skednjev. Na to pazijo orožniški stražmojstri, ker
Hudi
gosto listje tega drevesa natim in lesenim poslopjem
zaščito ob požarih . . . Ne-
kmetje imajo rajši dim-
in 'črne' koče, ker so top-
od 'belih,' toda 'črno' gret-
škoduje očem, kar obču-
'^0 zlasti starci, ki v času kur-
ne morejo vselej zlesti s
. in ležijo v najgostejšem di-
Ko se kuri, so vrata koče
in se zato najgostejši
. zbira nad vrati pod f^tn.
stro-
do,
^^radi tega starci pogosto
'^asno oslepijo. Ker ni goz-skoraj vsa črnozemeljska ^^jina kuri s slamo . . . Ko-kmetje tu običajno nima-, ; • . Kmetje se umivajo v ®3ih ruskih pečeh." ^ko opisuje življenje ruske-
ki
jo
8V(
^ftiečkega ljudstva v
20V|
mirni in
knjigi stvarni opa-
j člani "Carskega zemlje ■ društva."
tjv^^radi živine" so imele kme-51 ® koče ilovnat pod. "Zaradi v^natih streh" so bile videti
vasi borne. "Zaradi dima" so starci predčasno oslepeli . . . "Zaradi, zaradi . .
Kdo pa je bil prav za prav vsemu temu kriv? Ali morda dim? Ali živina? Ali slama? Ne. Predvsem so bili seveda krivi tisti, "ki so kmetom prepovedali, da bi sekali v gozdu za svoje potrebe."
Kmetiška koča je bila tesna zato, ker je bil les drag. Kopalnic "običajno niso imeli" zato, ker je bil les drag. Peči so kurili s slamo, stanovanja greli z dimom, pozimi jemali živino v' kočo zato, ker je bil les drag. Les je pripadal pomješčikom in ti so mu določali ceno.
Kmetom pa so svetovali in celo predpisovali, naj sadijo vrbe. Potem vasi ne bodo videti tako borne in požari ne bodo tako strašni!
Vrba kot sredstvo proti požaru! Kako nezgorljivo snov so odkrili.
Kako naj pač rešuje vrba pred požarom vas, ki je vsa slamnata, ko je vsaka koča stog slame ? Slama, ki gori v pečici, daje malo toplote. Ko pa se na treh tu-catih slamnatih streh hkrati pokaže rdeči petelin, tedaj ni vroče samo v kočah, ampak tudi na cesti.
Cele vasi je veter upepeljene razpršil. V dimu so se zadušili otroci, na pečeh so živi zgoreli starci in bolniki.
Vse to ^e je dogajalo—"zaradi slamnatih streh," "zaradi" tega, ker kmetje niso imeli lesa.
S slamo so pokrivali koče, s slamo so kurili peči, na slami so spali.
Za slamo, za slamico so se oprijemali z obema rokama obubožani kmetje.
A še dobro je bilo, če je kmet imel dovolj slame.
"Ko so letine slabe," beremo v knjigi "Rusija," "manjka kmetu vsega: kruha, živinske krme, kuriva in krova nad glavo. S slamo krmijo živino in ob slabih letinah razkrivajo strehe na hlevih, da bi vsaj nekako pre-krmili živino do spomladi. Običajno kurivo morajo nadomestiti s suhim pelinom, osatom in sploh s posušenimi stepnimi rastlinami, ki jih naberejo ob mejah in potih, pa tudi š porušenim živinskim gnojem. Dim od tega gnoja še bolj škoduje vidu kakor dim od slame; poleg tega pa kmet potem nima gnoja za polja, če ga porabi za kurivo."
Tako so živeli ljudje. Ljudem v Sovjetski zvezi, ki niso poznali starega režima, zveni vse to kot grozna in nesmiselna bajka.
Krave so krmili s strehami, a kravji hlevi so ostali brez streh. Peči so kurili z gnojem, a polja so ostajala brez gnoja. S plugom in brano so rahljali in drobili zemljo, a po žetvi so pognali na polja živino.
In tega niso delali niti iz neumnosti niti za šalo, ampak zavoljo tega, ker niso imeli niti travnikov niti gozdov niti pašnikov.
(Dalje prihodnjič)
PRIMORSKE VESTI
Sramotna vloga Delavske zbornice
Delovno ljudstvo je že izdav-na spregledalo sramotno in gnusno vlogo, ki jo igra Delavska zbornica V Trstu. Ta ustanova se ne bori za pravice delovnih množic, za izboljšanje njihovega položaja, ampak daje ob vsaki priliki najgršo potuho delodajalcem ter njihovim podprepnikom in hlapčičem. Če gre za stavko, potem organizira stavkokaze, da padejo svojim delovnim tovarišem v hrbet. Če gre za pogajanja pri zeleni mizi, potem se izjavljajo proti borbenemu stališču Enotnih sindikatov kot resničnega predstavitelja tržaškega delavstva ter njegovih pravic. To dvolično, gnusno vlogo je odigrala Delavska zbornica tudi ob nedavni stavki pekovskih pomočnikov, ki so končno po zaslugi Enotnih sindikatov zmagali v svojih upravičenih zahtevah. Dosežen je bilo sporazum, po katerem bo povišana pekovskim pomočnikom osnovna plača za 15%. Ves čas stavke je dajala Delavska zbornica očitno potuho stavkokazom. Ko so stavkujoči dosegli uspeh, so prišli podpisat sporazum tudi zastopniki Delavske zbornice. S tem so morali priznati uspeh, ki so go priborili pekovskim pomočnikom E n o tni sindikati, hkrati pa tudi svojo blabažo in beden poraz. Ta primer jasno kaže, da je mogoče doseči spoštovanje pravic delovnih ljudi le z odločno, žilavo borbo.
Rihemberčani stopajo ponosno v novo življenje '
Komu ni znan Rihemberk ? Če ne drugače po Simonu Gregorčiču, ki je tukaj pel slovenskemu ljudstvu ^voje izpodbudne pesmi. Kdo še ni slišal za kruto usodo, ki je doletala med drugo svetovno vojno prijazni Rihemberk, ki leži v stiku Vipavske doline in ponosnega Krasa? Nacisti so ga požgali, prebivalstvo pa odgnali v koncentracijska taborišča. Potem je prišla anglo-ameriška zasedba, ki je poskrbela za obnovo komaj nekaterih stanovanjskih hiš. Delavci, ki so bili zaposleni pri tej "obnovi," še doslej niso prejeli zadnjega 14 dnevnega zaslužka. Po priključitvi k Jugoslaviji je postalo tudi pri nas drugače. Najboljša zemlja, ki je bila nekoč last grofa Leozofa, je bila razdeljena najbolj potrebnim vaščanom. Ustanovili smo kmečko zadrugo. V njenem okviru smo zaradi pospeševanja trgovinskih poslov organizirali hranilno kreditni zavod. Ponosno stopajo Rihemberčani v novo življenje, dvigajo kmečko gospodarstvo, obdelujejo bivšo grofovsko zemljo, se ukvarjajo tudi z rokodelstvom in obnavljajo razdeljane domačije. Konec je rihemberške žalostne preteklosti.
Dovolj je vojaške dikature!
ew Low Cost Log Homes Being Built
GAYLORD MICH.—A log cabin home of either full or half log instruction is now available at very low cost. Termite-proofed logs Pre-cut to accurate length and are anchored into heavy corner do no end: are exposed, eliminating rotting. Window and door ci,?l?n permit floor plans and	^o meet individual tastes. Pre-
"Uing reduces material costs	these log homes are very mod-
tv ® in price, according to the Utsego Log Cabin Co., originator of "18 new idea. A number of these homes are being built as suburban ♦wj.dence? a> w(jU ai jrciort ,c«bms.
Za letošnji prvi maj je objavila Zveza Enotnih sindikatov tržaškega ozemlja poziv, namenjen delavcem v tovarnih in na poljih, v uradih in na ladjih. Poziv vsebuje letošnja prvomajska gesla: Dovolj je vojaške diktature! Dovolj je policjskega terorizma! Dovolj je usiljevanja, zatiranja in strahovanja! Na poziv Enotnih sindikatov so zapustili 30. aprila delavci vseh tržaških tovarn in mestnih podjetij svoje delo in se zbrali ob govornikih, ki so jim obrazložili pomen prvomajske poslanice Enotnih sindikatov. Delavci so ob tej priliki podpisovali protestne resolucije proti kolonialnim prilikam v Trstu, ki preprečujejo delavskim množicam prvomajsko proslavo v mestnem središču. Protestna stavka je trajala do 12. uri in je potekla v najlepšem redu izvzemši incident pri 'glavni železniški postaji, kjer je zlogasni policijski in-
špektor Marcon zaman skušal vzpostaviti tramvajski promet s pomočjo stavkokazov. Na predvečer 1. maja, ki je za 'Trst še posebnega pomena, saj so ga na ta dan pred tremi leti osvobodile jugoslovanske partizanske čete, je zagorelo s številnih mest, ob-krožajočih naše mesto, na tisoče bakel. Na sporedu prvomajskih prireditev so bile budnice po mestu, veliko zborovanje na Trgu Perugino, nastop fizkulturnikov, mednarodna nogometna tekma med češkoslovaškim in tržaškim moštvom ter nastop združenih slovenskih in italijanskih zborov. Letošnje priprave za proslavitev prvega maja so še ostreje, brezobzirne je začrtale mejo med širokimi plastmi delovnega ljudstva ter med starimi in novimi fašisti. Okupacijska oblast je z drakoničnimi ukrepi poskrbela za to, da se postavijo prvomajskim pripravam čim večje ovire. Poostren je bil prehod v obe coni Tržaškega ozemlja, to je med onim, ki ga upravlja jugoslovanska vojaška uprava, ter med onim, ki je pod anglo-ameriško zasedbo. Ves čas sta navdajali vzdužje neka napetost in zastrupljenost, ki ju je skušala zasejati med ljudi teroristična okupacijska uprava v Trstu. Nekateri tovariši, ki so propagirali prvomajsko proslavo, so bili aretirani ter posavlje-ni pred vojaško sodišče. Različni ukrepi zasedbene oblasti, s katerimi je skušala preprečiti prvomajske proslave, potrjujejo pravilnost borbe tržaškega delovnega ljudstva.
Tudi Slovenska Benečija se pretuja
Pred 80 leti je bila Slovenska Benečija po plebiscitu priključena k Italiji. Tedaj je bilo mnogo pisanja o tej deželi. Odtlej ni bilo menda o njej toliko pisanja, kakor danes. Lahko bi napisali knjigo o tem, kaj so morali prestati beneški Slovenci v teh 80 letih vladanja reakcionarnih režimov. Fašizem je teror ter nasilje nad slovenskim življenjem v Benečiji poostril. Po uničenju fašizma so si beneški Slovenci oddahnili, toda ne za dolgo, kajti spoznati so morali, da se njihovo stanje ne le ni izboljšalo, temveč celo poslabšalo.. Nasilja nad beneškimi Slovenci so se vrstila in stopnjevala zlasti v času pred-volivne borbe. Namen vseh terorističnih ukrepov je bil, dokazati, da v Benečiji ni Slovencev in da zaradi tega ne more biti govora o potrebi spoštovanja pravic slovenski narodni manjšini. Kljub izidu volitev ne mora nik-do trditi, da v Benečiji ni Slovencev. V Št. Petru, Bodbones-cu, Brišči, Ažli in drugod so duhovniki pred volitvami zaman kar na debelo razdeljevali volivcem belo moko, olje, sladkor, makarone itd. ter jih hoteli obvezati, da glasujejo za De Gas-perijev režim. Kljub strahova-nju in podkupovanju 2 denarjem in živili je dobila Ljudska fronta v Št. Petru 253 glasov, v Pod-bonescu 150, v Št. Lenaru 80, v
Sovodnjah 60. Značilen za primer siromašne vasi Drenkle, ki je dala predlanskim Ljudskemu bloku 1 glas, pri sedanjih volitvah Ljudski fronti pa 26 glasov. Kljub demokristjanski večini v Benečiji se beneški Slovenci ne bomo odrekli svojim socialnim in narodnostnim pravicam. Globoko se zavedajo svojega slovenskega pokoljenja, zato nam nujno pripadajo vse manjšinske pravice, ki jih nam ne more odreči noben režim.
O tem in onem
Na skrajnem robu Trnovske planote, v vasi Dol-Predmeja, je zgradilo zavedno ljudstvo prvi zadružni dom na Primorskem.
V	Trstu so umrli 51 letni Ivan Hrevetin, 65 letna Emilija Va-lentinčič, 53 letna Štefanija Fer-luga, 70 letni Anton Stojič, 66 letna Antonija Kovačič, 52 letna Ana Klavčnik, 30 letna Lavra Tomičič in 68-letni Josip Piš-čanc. Pokojnikom trajen spomin!
Tržaško sodišče je obsodilo na 6 mesecev ječe Miroslava Petroviča, rojenega v Pittsburgu, ker je obrtoma privabljal živahnejša dekleta za ameriške vojake.
Na Opčinah so nastopili pevski zbori openskega okraja. O važnosti slovenske pesmi za naš kulturni napredek je spregovoril prof. Sosič. Pevci so želi lep uspeh.
V	Barkovljah je bila 2. maja prisrčna počastitev padlih partizanov, po rodu iz Barko vel j. Spominske svečanosti se je udeležila množica ljudstva.
Na goriškem trgu so se pojavile letos prve češnje najmanj deset dni prej kakor druga leta. Zgodnja letina češenj je posledica letošnje blage zime in zgodnje pomladi. Cena je padla od 600 lir za kg na 200 lir.
Kako je na Goriškem
Zastopniki Izvršilnega odbora Demokratične fronte Slovencev so se zglasili pri goriškem prefektu dr. Palmariju in se pozanimali pri njem, kako je s preklicom starega zakona o po-italijančevanju slovenskih priimkov. Gospod prefekt je bil sicer vljuden, ni pa dal nobenega jasnega odgovora. Vse bolj je videti, da je vse ostalo pri starem. Demokratična fronta vztra;j^ na tem, da pridejo Slovenci do svojih pravic.
V	Gorici so pričeli stavkati


Zastopniki
Enakopravnosti *
Za si. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76ih St.
*
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
Oblak Mover
Sc priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street he 2730
nameščenci raznih strok, saj živijo v obupnih življenskih razmerah in zahtevajo spričo tega zvišanje plač. Stavkati so pričeli sodni nameščenci, nameščenci prehranjevalnega urada socialnega skrbstva.
V	Kromberku smo pričeli z zidavo zadružnega doma. Najmlajši marljivo sodelujejo pri gradnji.
Miren pri Gorici je v dobrih šestih mesecih p o priključitvi povsem spremenil svoje lice. Miren se je razvil v cvetočo obrtniško industrijsko naselbino. Pričeli smo z organizacijo obrtniških zadrug. Lepo se razvijata krojaško šiviljska delavnica in gostinski obrat. Mizarska delavnica in delavnica avto-karoserij delata s polno paro.
Torek 20. aprila so izvedli orožniki hišno preiskavo pri znanem slovenskem protifaši-stu Bogomilu Vižintinu na Sve-togorski cesti 24, ki oskrbuje mesto z lesom iz Jugoslavije. Iskali so orožje, ki ga pa ni bilo nikjer. Čas je že, da prenehajo takšne preiskave pri slovenskih družinah.
V	Čepovanu smo po osvoboditvi poživili delovanje prosvetnega društva Škrjanček, ki ga je fašistični režim ukinil. Društvo šteje 130 članov, čepovan-ski igralci so uprizorili igro "Domen", katero so ponovili 11 krat.
v krminski bolnišnici se zdravi zavirač Danilo Tomasin iz Gorice. Pri Koprivi je neznanec metal kamenje v tovorni vlak, pa je zadel Tomasina v levo nogo.
Na Vrhu sv. Mihaela so obnovili moški pevski zbor, ki šteje 25 pevcev. Dekleta snujejo svoj ženski zbor.
V Brdih je zadihalo novo življenje
V naših valovitih Brdih je zadihalo po priključitvi k Jugoslaviji novo, zdravo življenje. Brici hočemo odstraniti vse preostanke žalostne preteklosti in zaceliti globoko zasekane rane iz časa fašizma ter anglo-ameriške vojaške uprave. Zlasti moramo biti zadovoljni z razvojem i n napredkom šolstva. Briška mladina z veseljetn pose-ča šolo. Uspehi so dobri, ki se ne kažejo le pri pouku materinščine, ampak tudi pri drugih predmetih. V Cerovem bo treba misliti na novo šolsko poslopje, učilnico v Vipolžah bo treba popraviti. Šolski vrtovi se urejujejo in bodo šole zaživele v cvetju ter zelenju. Prav lepo je urejen šolski vrt v Fo-jani. Brici se zavedamo, da po-magamo\ s svojimi prizadevanji na vseh področjih graditi temelje boljše bodočnosti.
SANS — Chicago
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00

ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite;
ENdicott07l8
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE, Togal E. 62nd St.: vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.; EN 5013
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clcvelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov svela.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
STRANI
ENAKOPRAVNOST
18. maja 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
i Za Krjučkom in Ščegoljkom sei ko je potegnil puško s pleč. To
(Nadaljevanje)
—	Kaj je to sploh' kosa? — je klel ta in jezno zamahoval z igrački podobno kosico. — Kaj z njo kosiš?
—	Kosim, — je odvrnil Poljak, se z jezikom zadel ob oglodani ustnik in izruval en prst izza pasu.
—	S tole tvojo koso bi kvečjemu babo nekje pokosil!
—	Ahm, — je potrdil Poljak.
Ivankov se je zarezal. Hotel
je nekaj reči, ali ko se je ozrl, je zagledal Krjučkova teči po pašniku. Ta je hitel, dvigal sabljo in se spotikal po grudastih tleh.
—	Nehajta!
—	Kaj pa je? — je vprašal Ščegoljkov in zasadil koso s konico v tla.
—	Nemci!
Ivankov je spustil mrežo trave. Gospodar se je pripognil, da se je skoraj z rokami dotaknil tal, kakor bi nad njim žvižgale krogle, in stekel proti domu.
Ravno toliko, da so pritekli do klonice in sopihaje planili na konje, ko so že zagledali oddelek ruskih vojakov, ki je tekel od pelikalijske strani proti mestecu. Kozaki so jim zdirjali naproti. Astahov je sporočil poveljniku oddelka, da po slemenu, izogiba je se mestecu, jezdi nemška oglednica. Stotnik je strogo pogledal kapice svojih škornjev, pokrite s plastjo prahu, in vprašal:
—	Koliko jih je?
—	Nekaj nad dvajset mož.
—	Odrežite jim pot, mi pa jih bomo od tod obstreljevali.
—	Vrnil se je k oddelku, poveljeval postrojitev in v urnem pohodu odvedel vojake.
Ko so kozaki pridirjali na greben, so jih Nemci že prehiteli, jahali so naglo in prečkali cesto v Pelikalijo. Spredaj je bilo videti častnika na svetlo-rdečkastem kratkorepem konju.
—	Za njimi! Naženimo jih proti drugi postojanki! — je poveljeval Astahov.
Pomejni stražar na konju, ki se jim je bil pridružil v mestecu, je zaostal.
—	Kaj pa ti? Si se naveličal, brat? — je kriknil Astahov in se obrnil.
Pomejni je zamahnil z roko in korakoma odjezdil proti mestecu. Kozaki so jahali v rahlem! drncu. Celo s prostim očesom je bilo že razločno videti modrikasto uniformo nemških konjenikov. Jezdili so v počasnem galopu v smeri proti drugi postojanki, nahajajoči se na posestvu kake tri vrste od mesteca, in se ozirali po kozakih. Razdalja, ki jih je ločila, se je vidno krčila.
—	Streljajmo! — je zahropel Astahov in skočil iz sedla.
Vajeti so si ovili okrog rok in stoje oddali salvo. Ivankov-Iji konj se je vzpel in podrl gospodarja. Med pkdanjem je ta videl, kako se je nek Nemec zavalil s konja; najprej se je počasi nagnil na stran, a mahoma stegnil roke in padel. Nemci se niso nič ustavili in tudi kara-bink niso potegnil iz oblog, ampak so zdirjali in prešli v galop. Razpršili so se vsak sebi. Veter je pahljal s pisanimi pra-porci na njihovih sulicah. Astahov je prvi skočil na konja. Biči so zažvižgali. Nemška izvidnica se je v ostrem kotu zasukala proti levi in kozaki so, zasledujoč jih, po jezdili kakih Štirideset sežnjev mimo padlega Nemca. Dalje pred njimi je bil
hribovit svet, razrezan s plitvimi dolinami in preprežen s cik-cakastimi jarki. Kakor hitro so se Nemci prikazali iz doline na drugo plat, so kozaki poskakali s konj in vsi hkrati ustrelili za njimi. Nasproti druge postojanke so podrli še enega.
—	Padel je! — je zavpil Kr-jučkov in dvignil nogo v streme.
—	S posestva naj že pridejo naši! . . . Tukaj je druga postojanka ... — je zagodel Astahov in z okajenim rumenim prstom potisnil drug naboj v ča-dasto ležišče. Nemci so prešli v urejen dir. Ko so jezdili mimo, so se ozirali po posestvu. Toda domačija je bila zapuščena, opečne strehe poslopij je nenasitno lizalo sonce. Astahov je ustrelil s konja. Zaostali zadnji Nemec je neutegoma sklonil glavo in z ostrogami spodbo-del konja.
Šele pozneje se je pojasnilo: kozaki so bili preteklo noč zapustili drugo postojanko, ko so spoznali, da je brzojavna zveza pol vrste od posestva prerezana.
—	Poženimo jih proti prvi postojanki! — je zavpil Astahov, obmivši se k drugim.
In zdaj, šele je Ivankov opazil, da se je Astahovu belil nos, tenka kožica mu je visela z nosnice.
—	Čemu se ne branijo? — je žalostno vprašal i n popravil puško na hrbtu.
—	Le počakaj ... — je zavpil Ščeguljkov in hropel kakor smrkav konj.
Nemci so se spustili v prvo dolino, ne da bi se ozrli. Na oni strani je čmela zorana zemlja, na tej plati je divjal plevel in redko grmovje. Astahov je ustavil konja, dvignil čepico in si s hrbtno stranjo roke obrisal kapljičasti znoj. Pogledal je po drugih; izpljunil je suh pljunek in dejal:
—	Ivankov, po jezdi do kotline in poglej, kje so.
Ivankov, opečnordeč in s pre-znojenim hrbtom, je poželjivo obliznil presušene ustnice in od
je vrtinčil rjavkast prah.
"Zdaj! Zdaj! Dohitijo me!" — je drevenela misel in Ivankov ni mislil na obrambo; svoj zajetni, rejeni život je stiskal v dve gube in se z glavo dotikal konjske grive.
Došel ga je visokorastel, rde-čelas Nemec. S sulico ga je sunil v hrbet. Konica je prebila usnjeni pas in se mu za triprste zasadila v život.
— Bratci, nazaj!! — je blaz no kriknil Ivankov in potegnil sabljo iz nožnic. Odbil je drugi sunek, namerjen mu v bok, se dvignil in mahnil po hrbtu Nemca, ki mu je dirjal ob levi plati. Obkrožili so ga. Visok nemški konj se je s prsmi zaletel njegovemu konju v bok, toliko, da ga ni prevrnil, in blizu, grozno blizu je Ivankov zagledal strašno klavrn tuj obraz.
Prvi je pridirjal Astahov. Odbili so ga vstran. Otepaval je s sabljo, se kakor jegulja zvijal na sedlu, kazal zobe, spremenjen v obraz kakor mrtvec. Ivan-kova je konec meča oplazil po vratu. Na levi plati nad njim se je dvignil konjenik in v očeh se mu je žarko zablisnila sablja, v zaletu namerjena vanj. Ivankov je nastavil sabljo; jeklo je zadelo ob jeklo in zazvenelo. Od zadaj so mu sulico zataknili pod naramni jermen, neodnehljivo
je bil tudi odločilni trenutek v spopadu. Nemci, ki so bili vsi posuti z grdimi ranami, so zgubili častnika, se razpršili in se umaknili. Nihče jih ni zasledoval. Nihče ni streljal za njimi. Kozaki s o zdirjali naravnost proti mestecu Pelikaliji k stot-niji; Nemci so pobrali iz sedla padlega ranjenega tovariša in krenili proti meji.
Ko so pre jezdili pol vrste, se je Ivankov ščenil.
—	Konec . . . Padam! — Ustavil je konja, toda Astahov je nategnil vajeti.
—	Dalje!
Krjučkov si je brisal kri : obraza in si otipaval prsi. Rde či mokri madeži na suknjiču so se mu večali.
Pri posestvu, kjer je bila druga postojanka, so se razdelili na dvoje:
,— Na desno jahajte, — je dejal Astahov in pokazal na čudovito zeleno blato za domačijo v jelševju.
—	Ne, na levo! — se je uprl Krjučkov.
Odjahali so vsaksebi. Astahov je z Ivankovom prijezdil v mestece pozneje. Pred mestecem so ju pričakali kozaki iz njune stotnije.
Ivankov je spustil vajeti, skočil iz sedla, se zataknil in padel
nemu častniku. V listnici so na-' šli nekaj denarja, pismo, koder plavih las v ovojki in sliko deklice s ponosnimi, nasmihajoči-mi se usti.
9
Iz tega so pozneje napravili junaštvo. Krjučkov, ljubljenec stotnijskega poveljnika, je do-Dil za svoje poročilo Jurijev križec. Njegovi tovariši so ostali v senci. Junaka so poslali na di-vizijsko poveljstvo, kjer se je smukal do konca vojske, in dojil tudi še tri druge križce za to, ker so ga iz Petrograda in Moskve prihajale gledat vplivne gospe in gospodje častniki. Gospe so vzklikale, gospe, so obdarjale donskega kozaka z dragimi cigaretami in posladki, ta pa jih je spočetka preklinjal ko tisoč vragov, a pozneje si je pod blagodejnim vplivom štab-
vlekli in ga potegovali z'Iz odrevenele roke so mu ko-
ramen. Za dvignjeno konjsko glavo se je svetlikal znojni, razgreti, pegasti obraz starejšega Nemca. Nemcu je drhtela viseča ustnica, nesmiselno je otepaval z mečem in ga poskušal potisniti Ivankovu v prsi. Meč je bil prekratek, Nemec ga je spustil in potegnil iz rumene obloge, pripete ob sedlo, karabinko, ne da bi premaknil od Ivankova hitro utripajoče, preplašene tem ne oči. Ni mu še uspelo nameriti karabinko, ko ga je že čez njegovega konja s sulico dosegel Krjučkov; Nemec si je na prsih raztrgal temnomodro uniformo, omahnil nazaj in prestrašeno, začudeno zaječal:
— Mein Gott!
Skupina kakih osmih konjenikov se je zgrnila okrog Kr-juškova. Hoteli so ga ujeti živega, ali ta je splašil konja, se z vsem životom vrtel in se s sabljo otepal do tistih dob, dokler mu je niso izbili. Iztrgal je bližnjemu Nemcu sulico in se že branil z njo kakor pri vajah.
Nemci so se izmikali in ga napadali z meči. Ob neveliki zaplati glinaste, kržljave zorane njive so se gnetli, prerivali, spoprijemali v klobčič kakor v viharju. Kozaki in Nemci so spričo groze pobesneli, suvali in bi-i
maj izvili sabljo
Uro pozneje je skoraj vsa stotnija odjahala na kraj, kjer je bil ubit nemški častnik. Ko zaki'so mu sezuli čevlje, slekli obleko, odvezli orožje, se zbrali okrog njega in ogledovali mladi, žalostni, že porumeneli obraz ubitega. Tarasovu iz Koprske ga ustja je uspelo, da je odpe ubitemu' uro s srebrnim pokrovom, in jo pri priči prodal vod
Prenovite in modernizirajte vaso kuhinjo in kopalnico z
PLASTIC mE
za stene in strope.
Imamo 10 različnih barv.
ANTON KOPLAN, 1136 Norwood Rd., HE 6510 HENRY KOPLAN. 1008 Ansel Rd., EX 7141
PIKNIŠKI PROSTOR
za v najem
na KALIOPE FARM
EDDY RD.
Tel.: IV 4490
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
po rokah, po konjih in orožju | . . . živali so v smrtnem strahu ponorele, se zaletavale in se neumno spodbijale. Ko se je Ivankov zavedel, je nekolikokrat poskusil mahniti vanj se zaganja-jočega plavolasega konjenika
JOHN ZULICH INSURANCE , AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom zs po glavi, toda sablja je zmeraj naklonjenost za vsakovrstno za zadela ob jekleno grivino Po' varovalnino,
I sredi čelade in spodrsnila. 1 Astahov je predrl krog in od-1 dirjal stran, odtekala je kri. Za'
njim se je pognal nemški čast-,
nik. Skoraj na doseg roke ga je
Astahov podrl s kroglo, potem |
jezdil. Široki obraz mu je bil li, kamor je padlo: po hrbtih, |
tako rekoč da je bilo videti, da bi zadostovala le praska z nohtom po licu, pa bi brizgnila iz njega kri kakor iz studenca.
"Kadil bi, — je zašepetal Krjučkov in z bičem odpodil obada.
Ivankov je jahal korakoma, se vzpenjal na stremenih in gledal nizdol kotlino. Najprej je zagledal premikajoče se konice sulic, potem pa so se mahoma pokazali Nemci, ki so bili zasuk-nili konje, in se gnali po pobočju kotline v naskok. Pred njimi je dirjal častnik z visoko dvignjeno sabljo. Ta trenutek, ko je obračal konja, se je Ivankov vtisnil v spomin obriti, na-mrščeni obraz častnika in njegova zastavna drža. Kakor toča I je bil peket nemških konj Ivan- { kova po srcu. V hrbtu je čutil do bolečine zbadajoči hlad smr-| ti zasuknil je konja in molče zdirjal nazaj.
Astahovu ni uspelo, da bi spravil mehur, potisnil ga je mimo žepa.
Krjučkov je za Ivankovljim hrbtom zagledal Nemce in prvi planil v dir. Nemci na desnem krilu so hoteli Ivankovu odrezati pot. Dohitevali so ga s presenetljivo naglico. Ta je bil konja z bičem in se oziral. Krči so mu pačili posiveli obraz in potiskali oči iz jamic. Spredaj je jezdil Astahov, nagnjen nad lok.!
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
JUGOSLOVANSKE POSTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
VAŽNA OBJAVA O ODPREMUENJU POŠILJK V JUGOSLAVIJO
S tem naznanjamo, da bomo začasno prenehali s prejemanjem naročil za moko in pakete, radi novih odredb Trgovskega oddelka v pogledu pošiljanja hrane in moke. V kratkem času bomo organizirali delo v skladu s temi in drugimi novimi odredbami, o čemer bomo javnost obvestili.
Prosimo, da do nadaljnega obvestila ne pošiljate nobenega naročila.
Vsa naročila poslana do sedaj, bodo redno od-premljena, o čemer bomo posamezne naročitelje obvestili.
DOBROVOUNI ODBOR
245 WEST 18th STREET NEW YORK 11. N. Y.
Phone: WA 4-9016
nil se je k spremstvu:
mi seltrske vode
Čopasta glava Krjučkova ni
Dajte Ali ste naročnik
lost?" če ste, ali so Vaši p^j"' tel ji in znanci? "Enakopm'^'
več zginila s strani časopisov in j nost" je potrebna vsaki družina dnevnikov. Prišle so cigarete s, zaradi važnih vesti in vedno portretom Krjučkova. Trgovci tualnih člankov! Širite "Enako-iz Nižjega Novgoroda so mu pravnost!"
podarili zlato sabljo.
Uniformo odvzeto nemškemu častniku, ki ga je ubil Astahov,
so pritrdili na široko furnirje-vo desko in general von Ren-nenkampf je posadil v avtomobil Ivankova in pribočnika s to desko, se vozil od položaja dol položaja v prednje bojne črte dospevajočih čet in imel divje navduševalne govore.
PRODA SE
(Dalje prlhoanjič)
TRGOVSKO POSLOPJE" NAPRODAJ
I
v dobrem kraju na vzhodni strani mesta; zidano poslopje s 2 trgo-v ^ ... vinami, garaži in hišo za 2 družini, mh petohzmkov v castniskih,5 spodaj in 5 zgoraj. Spodaj je uniformah napravil iz tega do-' stanovanje prazno, se lahko takoj ,T . J , . vselite. Za dogovor pokličite last-nosen poklic: pripovedoval je o ^ika po 6. zvečer
junaštvu", povečeval podrob-
dve hiši na eni loti. 19114-16 ShaV nee Ave., od E. 185 SI.
Zidana hiša s 7 sobami za dve družini: zadaj lesena . 4 sobami. Lota 52x424. Lep® P lika ako vas veseli vri. samo $13,800.
Za več pojasnila se obrnite n®
East Shore Realty
778 E. 185 St.. IV 6561 zvečer: KE 1691
nosti, jih napihoval in lagal, ne da bi ga kaj pekla vest, gospe pa so se navduševale in očarano gledale kozavi, razbojniški obraz kozaka herija. Vsem je bilo toplo in prijetno pri srcu.
V štab se je pripeljal car in odvedli so mu pokazat Krjučkova. Rdečelasi, zaspani imperator si je ogledoval Krjučkova kakor konja; trenil je brezizraznimi, zabreklimi vekami in ga potrepljal po rami.
— Junak si, kozak! — in obr-
IV 3389
ASSEMBLERJI
za delo na Assembly Line. Morajo imeti svoje orodje.
40 ur tedensko.
Plača od ure in "incentive" plača.
THE OLIVER CORP.
19300 EUCLID AVE.
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michiga®
The Lodge has 30 rooms connecting shower and toilet. ^ g,. are 17 cottages with private ^ and toilet. Central dining g
with American-European	„is
All sports: golf, dancing, and shuffleboard, outdoor S Cater to overnight guests. -j, a
Located in Christiana LaKe grove of large trees. 100 ac private playground on US H Write for folder.
CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop'
Phone 912GF5 P. O, Edwardsburg,
NAPRODAJ
imam več obleke, vrhnjo suknjo, dežni plašč, 2 suknji, 6 parov hlač, 3 pare spodnje oprave, 12 srajc in več kravat. Prodam vse skupaj, ne | posamezno, po nizki ceni. Obleka | je za srednje velikega moškega ' Vpraša se na
1380 E. 47 St.
Imam kupce z gotovino
za hiše za eno ali dve družini v collinwoodski in euclidski naselbini. Tudi za trgovine, gostilne, itd.
če hočete kupiti ali prodati, se za zanesljivo postrežbo obrnite na
EASTERN REALTY CO. 404 E. 156 St., IV 5110
•*VVVVVVV%*V*»*V*«.**>VVVVV*»*V%*VVV%'*
ZLATA PRILIKA
Proda se
Beverage Store,
vključivši truck za dovaža-nje in opremo. Dobrostoječe podjetje se proda po zmerni ceni.
Pokličite lastnika med 5. 7. uro zvečer na
KEnmore 0989
in vprašajte za Ernie
in
Redna mesečna seja direktorija Slovenskega društ. dom®
na Recher Ave.
se vrši VSAKO TRETJO SREDO
v MESECU ^ .jpo Vabi se direktorje na polnoštev
udeležbo.	. _J. ROTTE%_W!}l^
Moški in ženske, ki motajo "O '
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postreženi pri imamo moškega in žensko, "
rita opore.	, ^
Lekarna je odprta ob	9:3"
Lekarna odprta: Vsak dan dopoldne do 10. ^vece •. Zaprta ves dan ob sred ;
Mandel
LODI MANDEL, Ph.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO BO^ Cleveland 10,
^ F
Undo Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now.
P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
PICK OUT YOUR OWN REWARD HERE!
SAVE EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE__^		
	In 1 Y*ar	In S Ytors	In 10*^21--
$ 2.50	$130.00	$ 668.97	$ 1,440^8^
3.75	195.00	1,004.20	2,163>'^ 4,329-0^ 7,2irf^
7.50	390.00	2,009.02	
12.50	650.00	3,348.95	
18.75	975.00	5,024.24	10,8287^
^ Amerieai Securrfy is YOUR Security
ENAKOPRAVNOST
TUš h »n oBoUl V. S. Trtm'f	undtr tutpictM o! Titttiirr D^nrfitnt «nif AčvttItM