191. številka. Ljubljana, četrtek 21. avgusta. XII. leto, 1879. OVENSKINAROD Ifthaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogorske dežele za celo leto 16 gld., za pol Ista 8 gL, ■a eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo leto 13 gid., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom te računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in M dijake velja »nizana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. r>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta li gld. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrBte 6 kr., če ie oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če s«- dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj no izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolna". 0 pravni it vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Polemika laži in zavijanja. Nij si U hko mogoče misi ti bolj spridene žurnalistike, kakor je naša avstrijsko-nemška ali ustavoverna. Laž in obrekovanje sta jej uže tako v meso in kri zalezla, za svetost resnico jej je tako malo mar, pravičnosti in vsaj onega dela krščanske ljubezni do bližnjega, ki ve d o m a neh&e nikomur krivice delati — vsega tega naj nihče ne išče pri „liberalne)u avstrijsko-nemškej uli ustavovernej Jurnalstiki. In zlasti zdaj, ko je nabtopilo novo minister-jjtvo, ko se je dozdanji vladni sistem izpremi-njati začel na bolje, čutimo bolj ko kedaj celo korupcijo in brezvestnost nemških ustavover-nib dopisnikov. Če mi SlovcLci terjamo, da se v naše šole in naše urade n a & slovenski jezik uvede ker hočemo, da se kultivira nas naroi na podlogi svojega jezika, — piše tak nemški dopi»n:k iz Ljubljane v Gradec in na Dunaj v novine, da mi nemščino preganjamo. Čemi pa imajo ti ljudje še obraz, da govoru o 0an štand", „objectlviUit" itd. Zoper tako polemiko laži in peifidnih nemških zavijač je nam avstrijskim Slovanom pač teško izhajati ; teško nam je molčati, a še težje z vspehom pobijati jih, ker, žalibog, mej čitatelji nemških novin je le preveliko tac.h ljudi j, ki brez kritike in verno vse za resnVo jemljd. kar se jim podaja h nove in stare „Pressto" ali iz njih provincijalnih manjših za-jemalcev. Tuko se javno mnenje mej Nemci obde'uje z lažmi zoper nas in naše pravične terjatve se smešijo. Pri vsem tem pa še ni, vselej le sama hudobnost nemških novinarjev in dopisnikov, temuč pridruži se jej tudi nevednost, da si tista ošabua nemška nevednost, ki je norcu podobna, kateri ima ves drugi svet zunaj sebe za nor in blazen in neveden. Tak nemški žurnalist ali dopisnik na vadno ne zna nobenega jezika več, nego svojega nemškega, o slovan čini nema ni duha ni sluha. Smelo piše o tem, o čemer je nekaj --•---1-----------— C---O--J---•----------- — ---H-- ---1 -- »-- terjamo, naj se naše dežele in našega naroda 1 zvoniti čul, če prav le od jedne plati. Sloven ainovje ne nastavljajo na tujem, ne gonijo na'skih no.in tak dopisnik niti Čitati ne zna, od tu,e, a tujci da se ne nastavljajo pri nas, kjer našega jezika ne umejo, evo, takoj piše tak nemški žurnalist mej nemški svet, da Nemce preganjamo. Če terjamo pravico za sebe, vpije oni, ki je nam dozdaj narodno krivico delal, da mi njemu krivico delamo, ker bo branimo. Če zahtevamo na železniške postaje v slovenBk.h krajih take železniške nradnike, ki so našega deželnega narodovega slovanskega jezika zmožni in našega kmeta razumeti morejo, glej črno na belem moreš v nemškem časopisu brati sledečo lažnjivo zavijačo, ki jo naj citiramo od besede do besede: „Slovenski Narod" rindet, dass es eine Verletzung der nationalen Ehre sei, wenn auf den durch Slo venien fuhrenden Linien der Kronprinz - Ru-do,fbulin und der Slldbahn im Amtsverkehr auch mir eln deutsches \Vort gespro-chen wird. Der Reiseude soli in dem Momente, inwelchem er ilber Spielfeld hinaus vveiter gegen SUden fithrt, zur Ueberzeugung gebracht wer-den, dass er sich auf sloveni::cher Erde befinde." Ali pa, kaj hočemo odgovarjati, če znani novinarski grošni pisač, ki baje na ime Kravs sliši in ki so ga naši renegatje Dežmani in privandrani ljubljanski Nemci najeli in udinjali od zunaj nekod, ker mej soboj nijso nobenega eposobnejega za svoje žurnalistovanje našli, — če ta vredni ljubljanski dopisnik v „Tagespost" od vtorka pokmizujoč proti nam piše, da so oni naši profesorji, ki so bili iz svoje in naše domovine v nemško tujino prestavljeni, v šoli narodno ščuva nje namesto nauka gojili. Vsak človek pri nas ve, da je to grda laž Mi nemškega lažnjivca kličemo: imenuj imena, imenuj fakta! Lagati, pa ne dokazati moči, to je vaša nemška šega! Potlej kake katilinarske eksistence si daje slabo prestavljati posamezne stavke, nerazumljene. In vendar arogantno sodi o vsem našem, o jeziku, o narodu, o njega sposobnosti in njega mislih itd., prav tako, kakor slepec o barvah. Te nesramnosti, svoj votum oddajati o vseh rečeh, ki se tičejo le nas Slovanov, in katere Nemci niti ne umejo, imajo le ti menda od judov, kateri so itak večino nemške žurnali stike osvojili si. Sicer pa memlu uže vendar v onih krogih, ki imajo kaj odločevati, poznajo kolikor toliko puhlost, lažnjivost in nedomorodno3t nemške žurnalistike. Vsak, kdor ima nekaj spomina, ve", kako grdo, — pa tudi kako brez vsega vspeha — Be je obnašala dunajska in naša nemška žurnali>ti'- a ob času srb ke in turške-ruske vojne in ob času bosenske okupac je Brez vspeha so lajali ti nemški judje in ti pojudeni nemški žurnalisti na Slavjanstvo, — upamo, da tudi zdaj brez vspeha zabavljajo in psujejo na nas z lažjo in zavijačo svojo. Bo jimo bo jih nič. Slovensko pismo iz Rusije. V Petrogradn 10. avgusta. [Izv. dop.] Zdaj ko je končana volilna borba, in so se pomirili razdraženi duhovi, menda vam Slo vencem ne bode neprijeten včaai zopet dopis od rojitka mej Rusi Jivečega, dopis iz daljnje sorodne Rusije. K dopisovanju me izpodbuja posebno ta okoliščina, da uže dolgo nijsem zapazil nobenega dopisa v vašem listu, ako tud v prejšnjih časih novosti iz Ruskega nijso bile za vas bele vrane. Na dnevnem redu stoji še vedno staro vprašanje — „zloba dnja", kakor pravijo Rusi — o iztrebljenji nibiliBtov. Kaj so ti ljudje, in kaj oni hočejo, menda sami ne velo, in Se težje mi, ki nijsmo posebno v njih namere in tajnosti posvečeni. Občno se lehko reče, da bo „pun t ar j iB, katerim nij po volji nobeno vladno ustrojstvo, naj bode dobro ali slabo. In kedo jim stoji na čelu? V Kievu na Bodišči se je pokazal kot tacega neki Osinskij, do zdaj nobenemu izobraženemu človeku znano ime. On nij ne de-kabrist — pesnik Rilejev, katerega pesni nekoliko nijso slabše Puškinovih, on nij Bestu-žev — Marlinskij, znamenit romanist svojega časa. On nij Hertzen, znan .skoro vsakemu količkaj omikanemu človeku po svojih romanih: Zapisnik dr. Krupova" in ,Kto vinovat?" l kriv). Vsi drugi agitatorji so bili menje ali več znani po svojem literaturnem delovanji, ali o Osinskem nij nikdo prej nič vedel, in tudi odslej naprej nam bode nezuakomec. Torej talentov zdanja sekta nihilistov nema v Bebi. — Zdaj se je stvar nekoliko poboljšala. Rak gromadni razloček nahod i mo v položenji pun-tarjev prt d 4—G meseci in pa zdaj! Takrat likovanje, ovacije, visoko mnenje o sebi in svojej sili, a zdaj so izgubili svojo pozicijo, skrivajo se po luknjah in brlogih — njih slabost je javna in očevidna. Lehko rečemo, da anarhična partija je popolnem razbita ; na vsak način je njih vera v svojo silo uničena, in sicer vsled zapora glavnih voditeljev. Zdaj bo začeli obsojenci pomiloščenja prositi pri višjih oblastih. Tuko se nijso >edli prejšni fanatiki, kateri, kakor bi bo bili pogodili, nijso nič govorili, in na sodišči nij bilo mogoče besede iz njih izvleči; umirali so z upanjem, Češ, da se narod vzdigne, spunta in jih reši od viBlic. Upanje na narod in njegovo pomoč se nij uresničilo, a za to se je utrdila vera v nerazrušenje državnih zakonov. Prošenje o pomiloščenji in vera v neraz-pušenje zakonov mora udvojiti silo oblasti, in to je dobro znamenje. Jaz sem prepričan, da slučaji fanatičnega upora bodo zmirom red-keji in redkeji. Nevarna kriza kmalu mine. Nov dokaz temu vidim v zadnjem ukazu petro-gradskega general-gubernatorja. Število „dvor-nikov" ali hišnih vratarjev se je skrčilo na tretjino. Zdaj ima komaj vsak 4. ali 5. dom na ulici svojega dvornika na atraži. Sicer tudi prej nij bilo nič posebnega ? Petrogradu. Jaz živim uže precej časa tukaj, ali posebnega razločka od prejšnjega časa do denašnjega dne nijsem zapazil. Kar bo ino stranski zlasti vaši nemški listi poročali, to je bilo vse v troje uveličeno, in mi smo bo le čudili, in vprašali: od kod zajemajo ti ži-dovBko-nemški listi svoja lažnjiva poročila, in da jih niska cenzura propušča. Pomnožen je dvornikov je imelo pa tudi to dobro stran, da bo kradje (tatvine) veliko bolje redke postale. V Petrogradn namreč nemarno, kakor na Du-naji, .hausmeiBterov", ki bi ob desetej uri zvečer vrata zapirali, ampak pri nas so vrata celo noč odprta. — Vam je gotovo znano, da na Ruskem je smrtna kazen odpravljena in da se ona um treblia le začasno za velike politične prestopnike. Zt diu^e prestopnike in male politične velja stara postava; njih ali pošiljajo v rudnike v Sibirijo aH pa v če bolje zapuščene kraje črez Sibirijo na bregove ali na otoke ja-panskega morja, posebno na otok S a hali n Do sedaj bo jih pošiljali tja po suhem, in to je vladi mnogo stalo; po oficijalnih računih prišlo je na vsakega izgnanca po 155 lubljev. A zadnji čas odpravljajo j h tja na „dobro-voljnem fl »tu- crez Suezski kanal po morji in prihodi stroškov na vsac ga okolo 95 rubljev. Tako pošiljanje je bilo prej za izgnanca in provodnite Btrašno trudno; trpeli bo mraza, lakote in žeje, in vrhu tega so morali še večji del peS hoditi. Njih položenje na ladjah je primerno veliko boljše, zdaj so z vsem preskrbljeni in imajo — primerno prestopnikom — vsega dovolj. In vendar b tem poboljškom nijso zadovoljni — inostraoci. Vi ste gotovo čitali interpelacijo v anglijskem parlamentu, češ, da 700 ljudij večinoma političnih prestopnikov, bilo je zaključenih v malo ladijo, brez Bvitlobe, hrane in zraka; daje 250 izmej njih umrlo na potu in 150 umirajočih odloženih na suho. To poročilo Slo je po vseh Rusiji sovražnih listih, in nahodili bo se tuli tukaj ljudje, kateri so temu verjeli. A vlada je ta sluh po telegramu kapitana popolnem ovrgla. Zdravje vseh izgnancev je v dobrem položenji, in da oni ne stradajo, je tuii višja oblast preskr bela dovoljno hrane. Umrl je do sedaj samo jeden, kar nij nikako čudo mej GOO ljudmi. A to nij glavno vprašanje. Vprašanje je, kako pravico nad Rusijo imajo tujezemci in kedo jim je dal nosebno glede notranjih vprašanj. Če tudi je državni tajnik anglijski precej ostro odgovoril interpelantu, bi bil moral zavrniti še ostreje taka nevmeBtna vprašanja. „Mosk. Ved." na primer predlagajo sledeči odgovor: „Pošteni člen parlamenta verjetno nij pri pameti (taka odkritosrčnost se dovoli v parlamentu), da bo obrača k meni o takih vprašanjih. Ravno tako lehko zahteva od mene račun o tem, kaj se na luni dela. A jaz sem odgovoren le za dejanja naše vlade in za to, kar spada v njen krog, a mi ne moremo biti odgovorni za dejanja v Rusiji, za katerih nam fie mar nij". In res, vsak mora čuditi se, za kaj si Angličanje kaj tacega nikoli ne poz volijo glede drugih držav. Francija je tisoč in ti-boč komunardov poBlala v Novo Kaledonijo Nemčija postopa proti socijalistom Btrašno strogo. Zakaj Angličanje tudi o tem nijso v svoj čas vprašali in note pošiljali? Nobenemu pametnemu človeku ne pride na misel Bismarka vprašati, zakaj on uničuje parlamentski red, in nikdo ne misli zarad tega demonstracijo napraviti proti Nemčiji. Rusijo primerjajo ti ljudje brez ovinkov z bivšim Neapolitanskim kraljevstvom ali cel<5 s Turčijo Takih nepotrebnih oskrbnikov ali jerobov ima Rusija jako mmogo; zadnje čase bo se ogla Bili tudi mej našimi dobrimi sosedi, Nemci a o njdi hočem Vam pisati o drugej priložno Bti. (Udtrežete. Ur.) H koncu mala lokalna vest, ki dobro ka rakterizuje v nekem odnošenji naše občinstvo. Zunaj mesta kake pol ure je vrt „Bavaria*, kder je vsak večer godba dveh orkestrov, potem petje na nemškem in ruskem jeziku. V Četrtek je bil napovedan poseben praznik in da bi občinstvo bolje privlekli, so postavili v program tuli jako priljubljeni finale iz opere žizen za carja", kar bi imela izpolnjevati oba orkestra, vojaški in civilni. Občinstvo je to številko programa komaj čakalo a vžitka nij imelo. Finale se je začel, a civilni orkester je vzel — kakor pravijo strokovnjaki — za V4 g'asa niže, in končal) se je a tem, da so komaj kakih 10 taktov proigrali; kakor na mig vstane vse občinstvo, začne žvižgati in kričati tako, kakor nijsem še nikdar čul. Če ne bi bili hitro nehali igrati, bi bili muzikantom gotovo glave razbili, tako so bili razdraženi. Ča bi bili kako drugo pie^o tako igrali, bi gotovo vsi poslušalci mirno stali, neploskali bi jim, in s tem bi bilo vse vloženo. Ali skaziti pieco največjega ruskega kompozitorja, in tam kjer se najbolje opeva ruska dinastija Romanovičev, to je za rusko narodno in di-nastično čuvstvo neznosno. Škandal je vtihnil Še le pri izvršenji ruske himne, katero bo vsi stoje in gologlavi poslušali. V odgovor g. J. Onderki. V št. 176 „Slovenskega Naroda" od sobote, dne 2. avgusta t. 1., objavlja J. Onderka na moje odprto pismo, priobčeno v štev. 157 „Slovenskega Naroda", svoj „popravek". Prej, ko idem na stvarni odgovor, hočem najprvo konstatirati, da se je ves dolgi čas, mej 11. julijem in 2. avgustom, dan za dnevom, uro za uro, pri vsake j priliki, po gotovih ki-movcih in tistih znanih brezznačajneiih ftiroko-ustno oznanjevalo, da bodem jaz, zaradi svojega odprtega pisma tožen, da se je to po-izvedelo iz naj kompetentne j šega kroga. No, kakor se vidi, do vsega tega nij prišlo, ampak rodilo se je najmlajše peresno dete Onderkovo — „popravek" — katero naj bi prineslo odrešitev „zadetemu" očetu. Oglejmo si tedaj malo ta „ popravek • Potem, ko je J. Onderka prezrl celi prvi del mojega odprtega pisma, ko nij odgovoril v drugem delu na mojo trditev, da nij vreden zaupanja Idrij-Čanov, da on, ki vedno in vedno le na to pazi in gleda, kje da bi rudarju, ki je najbolj potreben podpore, škodoval, svojim vernim ki-movcem pa na noge pomagal, in da nij pri jatelj volilcev, potem še le, ko je uže toliko grenke resnice neusmiljeno požreti moral, ter nij naj del niti besedice, katero bi poslal v boj, da bi se vsaj na videz malo opral pred svetom, potem še le se zaleti v trdej sloven ščini v stvar, katerej pa hočem jaz iti do živega S.cer moram takoj povedati, da mi je nekako teško slediti „popravku" Onderkovemu kajti on je po Bvojej starej navadi moje trditve na več krajih zasukal, misleč, da se bode na ta način tem lažje očistil, a to ne škoduje veliko, če mi je treba sedaj še glas neje povedati, kar sem uže enkrat pisal. J. Onderka piše v svojem „popravku" „Očita se mi, da sem zaračunoval pri stavbenih komisijah takse, ubogim ljudem pulil nepoštenim načinom v družbi g. župana Perlica novce iz žepa in da sem dalje te od mene zaračunjene takse podaril ubozim šolskim otrokom, babaja se b tem darom pred celim svetom." — Na vse to pravi širokoustno: „Vse to nij reB" — in potem napeljuje vodo na svoj mlin. Jaz pa imam na njegov zagovor sledeči odgovor: Res je, da je bil J. Onderka pozvan od Županov g. Stranecka in g. Perliča v stavbene komisije, in naj bo, če je tudi kot r tehnični vešči poverjenik", — a jaz trdim, da j« bil J. Onderka pod Straneckijevim, kakor tudi pod Perličevim županstvom mostiti odbornik, in kar jaz očitam njemu, to velja J. Onderku kot mestnemu odborniku. — Ali ga je kedo vprašal, zahteva li za ta posel kako nagrado ali ne — ali je on dotičnomu županu odgovoril, „da to občini rad učini in brez kake nagrade, ako bi pa to no bilo všeč, naj občinski predstojnik njegovo takso sam določi in sprejme od strank," — to mene ne briga nič. Dovolj je, da J. Onderka javno prizna, da on se ne zmeni za postavo od 3. decembra 1868, ki zadeva občinske takse, niti za § 25 občinske postave od leta 1866, in vendar veleva § 1 postave od 3. decembra leta 1866: „Vsaka mestna in kmetska občina ima pravico, po sklepu občinskega odbora posamezne ali vse v pridejani tarifi naštete občinske takse pobirati, ali uže obstoječe takse v mejah te tarifa povekšati". — Dovolj je tudi, da J. Onderka javno prizna, da se ne briga kratko in malo nič za § 5 iste postave, ki se glasi: .Razen taks se ne sme nikakor terjati od stranke kaka druga davščina za ljudi, ki uradujejo, naj bo u"o dnina ali hodnina ali kaj enacega. Ako pak imajo ti ljudje kaj dobiti, se jim to plača po odločbi sklepa, ki ga je storil občinski odbor, naravnost iz občinske blagajnice. (§ 25 občinske postave od 17. februarja 1866.) Postava govori pač dovolj jasno, da, ako imajo ti ljudje kaj dobiti, se jim to plača po odločbi sklepa, ki ga je storil občinski odbor, naravnost iz občinska b lagaj niče. Kako je mogel tedaj J. Onderka po tem takem županu dajati pravico, ali še celo od njega zahtevati, naj mu on odločuje takso, ker postava pač o drugih taksah, nego o občinskih ne govori? Rivno tako tudi z nobeno besedo ne omenja taks za posamezne osobe, še menj pa daje pravico določitve taks županu. Od kod sem more J. Onderka govoriti županu, naj odloči takso po „ strankinej plačilne j zmožnosti", če so pred občinsko postavo vsi lju Ije enaki — enaki v tem, da jim nij treba plačati razen občinske takse ničeaar? — Če je tedaj J. Onderka na vsak način uže hotel kaj dobiti za svoj trud kot mestni odbornik, zakaj si nij dal tega odmeriti po sklepu občinskega odbora? — Zakaj je to samovoljno prepustil županu? — J. Onderka je bil mestni odbornik in kot tak nij Brnel zahtevati nikake nagrade, ali kakor on pravi „ tak se", drugače če mu bi jo bil mestni odbor določil, in iz mestne blagajnice izplačal, ako je pa on dovolil, da mu župan določuje „takse" in jih za račun i po strankinej plačilnej zmožnosti, je to delal pro-tipoatavno — kolike vrednosti bo pa ljudje, ljudje kot visoki cesarski kraljevi služabniki, ki se za postave nič ne brigajo, to ve vsak, kakor tudi nij neznano nikomur, da taki ljudje ne zaslužijo nobenega zaupanja. Zakaj pa nij sta dala dotičnih zneskov za mestne uboge, katerih je toliko? — Zakaj sta bo dala J. Onderka in župan Perlič v letno poročilo tiskati kot dobrotnika Sole ? — Zakaj nijata ▼ letnikih tudi navedla yira od kod da je ta denar, — da namreč nij od njih postavno zaslužen, ker si ga nijsta dala po občinskem odboru določiti in iz mestne blagajnice izplačati? Ali ne kaze J. Oaderka prav očitno, da nij zaupanja vreden, če je on še sedaj tako predrzen, da neče o tem nič vedet', da je bil mestni odbornik, ter da se sedaj skriva za plašč .tehničnega veSčega poverjenika"? Ker J. Onderka v svojem „popravku" trdi, da vse to nij res kar sem jaz o ne-postavno pobi ranih občinskih taksah svetu povedal, in nij zadovoljen, da sem le to najmanjši „takso" navedel, naj torej denes obelodanim drugo: Taxnote fiir II. N. N. aus Idria in Angelegenheit des neuen Zubaues seines Hauses Nr. — Ftir die Geraeinde-Kassa: Lokal Augenschein-T*xe . . . 1 fl. — Baubevvilligung......1 „Honorar:" Dem II. Bau- und Mascbinenin- spektor J. Onderka • . Dem Gemeindevorsteher . . Gemeindediener..... Summa Idria itd. pred svetom Šopiri in hoče biti prva glava, j verner se mora po njih varovati, ako so skle-mej tem, ko vse skupaj nij nič, in bi se na I neni soglasno. Z absolutno večino glasov Hkle- tak način, ko bi se v Idriji nihče ne oglasil, "*j *)]oJ" k°m,8''e na S1™««* guvernerja ' ... . . . J fj ..glede tega, kdaj da se pozovejo osmanski vo- ter ne naslikal nekaterih v pravej podobi, Jaki v r1e%«-lo, so zanj obligatorni, kakor si zaslužijo, le potuha dajala, tako, dal Srbske uradne novine javljajo na čelu, bi na vse zadnje kak nčlovek" celo mislil, dal da je srbski minister vnanj- V poslal v N Š k srbskemu knezu svojega adju-1 ZHJah je treščilo v hlev nekega Skalcta, ki je tanta barona Korvina, da Milana pozdravi in I pa k sreči zavarovan. mu naznani njegov nastop na vlado. Korvin Škoda je velika, štibre se bodo morale je pri tej priliki izrazil upanje, da bodo skupni | odpi„atl temveč, ker je letina v celem Blaba. napori srbskega m bolgarskega naroda služili za bodočo trdno zvezo obeh narodov. Ob jed nem je Korvin javil, da pride bolgarski knez Aleksander v kratkem sam v Srbijo na pohode. Srbski knez je v odgovoru izrazil živo radost o vsem tem in obetal, da bode tudi on skrbel, da se ohrani prijateljstvo in zveza mej Bolgarijo in Srbijo. Kakor se iz Sofije telegrafuje, je bila v tamošnjej katoliškej kapelici na rojstveni dan našega cesarja maša, pri katerej je bil bolgarski minister vnanjega in dvorni maršal. Zvečer večerja pri knezu. Minister vnanjih stvarij je izrazil avstrijskemu diplomatičnemu agentu čestitanje bolgarskega naroda za avstrijskega cesarja. Bolgarsko ministerstvo je izdalo oglas na bolgarski narod, v katerem naznanja, ka bode vse moči napelo, da se razvije Bolgarija, ka terej podlaga v notranjem bode ustava; uže v prvem narodnem zbra nju se bode po svetovalo o mnozih zakonih. Na vnanje mora Bolgarija hvaležna biti vsem velevlastim za osvobojenje in mora pridobivati si naklonjenost cele Evrope. f ~ * h n j sf-ii komisija je svoje pravice tako-le sestavila: Komisija bode sodila o vseh vprašanjih katere jej predloži glavni guverner; na predlog jednega uda more ona guvernerju svetovati v vseh zadevah ti-čočih se organičnega statuta. V vseh upra-šanjih zaradi uporabe organiškega Btatutasklepa komisija z absolutno večino četirih glasov. Ti sklepi pak imajo posvetovalen značaj, a gu- Vinske gorice v Konjicah, v Prihovi do Bistrice nijso trpele, kar nas še nekoliko tolaži. — (Drug dopis 18. t. m. pak nam poroča): Po hudej Buši in vročini, ki je Bicer vinogradom prijala, a vse druge poljske pridelke hudo pritiskala, prinesli so nam 17. t. m. gromonosni oblaki grozno nevihto, ki je razsajala od 9. ure zvečer do 3. ure zjutraj. Na obeh straneh konjiške gore je po noči toča pobila ter ubogemu kmetu po nekaterih vaseh uničila ves pridelek na polji in v gorici, v drugih vzela mu polovico ali vsaj dober četvrti del vina, ajde in koruze. Sezala je od Frankolega na jednej strani Črez Stranice in Konjice, na drugej črez Črešnico in ŠpitaliČ proti Žičara in Ločam. Osobito hudo je zadeta južna stran konjiške Gore, posebno špi-talska fara, primerno najmanj škode je okoli konjiškega trga. V ŽiČah je treščilo in pogorel je nekemu posestniku hlev. — Po tistih okrajih, katere nij toča zadela, vinska trta obeta mnogo dobre kaplje; ajda in koruza sta imeli do sedaj premalo vlage, a upamo, da se bosta od sedaj popravili; krompir je zdrav; namlatilo bo je prav malo in sadja nij nikjer nič. Is JDot»repo1j 17. avgusta. [Izv. dopis.] Dne 13. t. m. se je na tukajšnjej dvo- razrednici konč&la šola. Ob 3 se je zbrala šolska mladež v šolskej izbi, od koder se je podala nekoliko pred 3. v sprevodu v cerkev k slovesnej maši, katero je celebriral g. župnik. Kuncem lnaše se je zapela cesarska pesen, naposled „Te Deuin". Po službi božjej se je vrnila šolska mladost zop.t v šolo. Po tem so se njej razdelila spričevala, in taku je bilo šolsko leto končano. Pri tej priliki sem nekaj opazil, kar se mi koristno zdi omeniti. Na prvi bip zapazim, da pri sprevodu nema šola nobene zastave. Ko sem bd jaz še učenec te šole, je bilo rečeno, da se bode napravila, a sedaj je dovolj jasno, da je bilo vse le govorica. V raznih slučajih se pripeti, da obišče kak imeniten gospod šolo ali tudi ob jednem cerkev, in ob takem času gre mladina v sprevodu naproti, da bi bil sprejem tembolj dostojen in slaven. Manjka zastave. Naj bi se torej šolsai svetovalci in drugi rodoljubi zaradi tega dogovorili mej soboj, ter pripravili šoli prapor, na kojem naj bi bil sv. Alojzij, patron nežne mladosti in deželne slovenske barve. Kako veselje bede to ntdolžnej mladosti! Tudi Bi nijsem mcgel raztolmačiti tega, odkod neki izvira, da je tako malo občinstva pri bv. maši. V Brce se mi je užalilo, ko sem se ozrl po cerkvi, a vse prazno, izvzemši šolsko mladost. Vsaj vi, gg. šolski predstojniki in župani bi bili prišli k duhovnemu opravilu! Domaće stvari. — (Pred ljubljanskimi porotniki) je bil predvčeranjem obsojen štacun-eki učenec Tone Zupantc iz Jasenic, ker je 8 sekiro udaril in teško ranil spečo deklo svojega gospodarja. Zarad poskušanega umora bo fant sedel :;\ a leta v ječi. — (Povožena) je bila dne 15. avgusta, ko bo ljudje v velicih tolpah peš in na vozeh prihajali k sv. Iloku molit v Dravlje, na potu iz Ljubljane tija 17 letna deklica A. Vrhovnikova, hči cerkovnika pri sv. Petru. Kulu je šlo neBrečnici črez nogo; domači se največ boje, da bi siroti še več ne škodil strah, in ee je ne prijela kakšna druga bolezen. — (Sč Slapa pri Vipavi) se nam poroča, da je tam 18. t. m. po noči toča pobila. Dve tretjini pridelkov zlasti v vinogradih je uničeno. — (Iz Trsta) se nam piše, da je 18. t. m. ustrelil se v trenotku duševne bo lezni trgovec Tomaž Novak, dober slovenski narodnjak, torej tembolj njegovo izgubo obžalujemo. — (V Loki) je visela zadnje dneve nad ječami okrajne sodnije bela zastava, znamenje da nij nihče zaprt, kar uže dolgo nij bilo. — Morilca Kravsovega še zmirom nijso zasledili. — (Iz Želimelj) se nam piše, da se je cesarjev rojstni dan kaj slovesno praznoval na „cesarskej planini" v grii' Auerspergovem logu. Planina, katera se je o pr.liki srebrne poroke napravila na trošku grofa Auersperga, bila je okinčana s cesarskimi in slovenskimi zastavami in z mnogoštevilnimi lumj)ijoni, kar je vse prav okusuo priredil g. nadgozdar Uu-sek. Zbralo se je popoludne jako mnogo naroda z Iga, Zelimelj in Velikih Lašč. Mej gosti je bila tudi osmerica Čitaluiških ljubljanskih pevcev, kateri so bili navdušeno pozdravljeni. Prvo napitnico je napil g. Matija Hočevar iz Pod-turjaka na cesarja. Citalnidki pevci so cesar sko himno zapeli. Sledilo je Se mnogo napit lzdaiuij m urednik Josip Jurčič. nic, mej katerimi omenimo napitnice grofa Leo Auersperga na čitalnične pevce, katera je bila navdušeno sprejeta. Vrstilo se je obče pohvaljeno petje in godba. Končno se je mladi svet malo zasukal. Pa tudi nesrečnih pogorel-cev na Igu se nij pozabilo. V kratkem času se je nabralo 50 gld., kateri so se izročili g. učitelju Govekarju, za kateri dar je v imenu ižanskih pogorelcev izrekel prisrčno zahvalo. — (Iz Cerknice) se nam piše 10. avgusta: Sedaj se je jezero naše večjidel posušilo, le nižje ležeči požiralniki v zadnjem kraji bodo koncem tedna v petek ali v soboto usahnili. Prilika je zdaj dana vsakemu, da si jezero, požiralnike dotoke in odtoke popolnem ogleda, da si ogleda tudi mlake, katere so z bičjem in drugim jezerskim zeliščem obraščeni, v katerih se hranijo ribe in ribji zarod do prihodnjega zaliva jezera, in da mu ne bode treba potem še dalje verovati na Valvazor-jeve fabule, da ribe prihajajo z vodo vred iz podzemeljskih prostorov, kadar se jezero polni. K. — (S polhovgradskih hribov) se nam pi£e: Uže mnogokrat bq je primerilo, da je g a d pičil kozo ali ovco. Pa žival je navadno prebolela ter okrevala. A pred kratkim je pičil pasočega se kozla; jela mu je otekati glava in v kratkem je poginil ubogi kozel. — (Nagla smrt.) Na Planini Št. Joške fare nad Polhovim gradcem sta 18. t. m. sekala gospodar in hlapec smereke. Hlapec se ne umakne v pravem trenotku, a podsekana smereka se podere in pade nanj. Umrl je takoj. — (Požar.) Piše se nam: Nij dolgo tega, da je na Vrsniku pobila toča; veliki Šmarni dan imeli Brno gledati novi prizor nesreče v Novej vani, žirovske župnije. Gospodinja zatrne baje po nerodnosti nekam v bu-tarce, pa otide k maši. Koča se vname mej tem, a notri leži majheno dete. Ljudje pridejo, potegnejo gorečo kočo narazen ter rešijo otroka. Gotovosti nij, kako se je zažgalo, vsaj nekateri zopet govore, da so se saje vnele. — (Požar.) V Rudi na Goriškem sta bila 4. t. m. ob enem dva požara. Prvi je zbučal ob 3. zjutraj v hlevu, s senom na hlevu. V trenotku je ogenj tako zagrnil hlev, da niJBO več mogli do živine, rešit jo. Žalostno je bilo videti, kako bo se živinčeta vila in stresala mej plamenom, ki jih je skoraj uže zadeval in jih nijso mogli rešiti. K sreči priteče pridni župan, in ko vidi, da en del zadaj za hlevom nij še bil v ognju, da z veliko silo prebiti zid, in vrli mož Bam se z nevarnostjo svojega lastnega življenja zmuzne skoz prodr-tino v hlev ter odklene uboga živiučeta. In kakor so se čutila prosta, so sredi plamena osmojena udrla skoz odprta vrata. Ne ve se, če bo moč živinčeta še ohraniti ali ne. Pogorel je samo hlev s senom. O poli 9., ko so dužili Se zadnje ostanke ognja, so zagledali v drugem kraju, kako so strašni plameni švigali proti nebu. Lil je drugi hlev, iz katerega so pa živino k sreči še do časa rešili. Eden prvih je prilutel na pomoč tamošnji duhovni pomočnik, čegar pievidnim uravnavam z omenjenim županom viul se je zahvaliti, da se je ogenj ustavil. 17navil v JLJiitoljftanl. IG. avgusta: Motu Kupic, postiužnica, 70 let, na karlovskej cesti štev. 11, za mrtudoui. — Karel Btumpfi, sin Brzojavnega ofiouala, 4 lota 8 ines., na »v. Petra cesti štev. IG, za ditteritis. 17. avgusta: Marija Morela, gostaška, 72 let, v frančiškanskih ulicah Stev. 6. — France Hobjan, gostilničarja sin, G1/, ure, na sv. Jakopa trgu Stev. 3, za slabostjo. — Marija Vidmar, 5 uies., dvornika hči, v Crnej vasi Stev. 41, za božjastjo. 19. avgusta: Josip Vrbovec, 86 let, na Rebri Stev. 11. — Jakop Kavčič, postreščeka sin, 4 ines., v špitalskih ulicah štev. li), za drisko. V de/.rlnej bolnici: 15. avgusta: Janez Košenina, klobučar, 32 let. IG. avgusta: Jožefa Švelec, gostaSka, 80 let, za ma razinom. 17. avgusta: Marija Grm, delavca hči, 4 uies, — Helena liostiša, gostaška, 4G let, za pljučno tuberkulozo. — Marija Vuhar, gostačka, 42 let. — Anton Skul, delavček, 10 let, za vnetjem možjanov. — Valentin Zupančič, gostač, 40 let, za pljučno tuberkulozo. 19. avgusta: Jožef Dolence, gostač, 70 let- V vojaškej bolnici: 11. avgusta: Štefan Kuhnel, infanterist v 74. pcš-polku, 23 let. Tojcl. 19. avgusta: Evropa l Lachner iz Dunaja. — Teindl is Brna. — Podlutzkv iz Dunaja. Pri RlouDi Schmidt iz Zagreba. — De faci.s iz Trsta. — dr. Kaizl iz Prage. — JJrandt iz Dunaja. — Milauz iz U rade a. Pri NhIMIi Parisini, Schliipter iz Trata. — Franke iz Celovca. — Markovie iz Dunaja. — Surc iz Dolenjskega. — Selnvingor iz Co ja. — Potrelt iz. Dunaja. — Mayer iz (iradca. Pri bavarakeiu dvora x PetkovSok iz Dunaja. — Meringer iz Koroškega. — Mihorč.6 iz Trata. Dunajska borza 20. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 66 gld. 35 jtf Enotni drž. dolg v srebru ... 68 „15 Zlata renta.........78 „ 86 _ 1860 drž. posojilo......124 _ EO Akcije narodno banke .... 822 ^ _ Kreditne akcijo....... 264 „30 j| London..........116 „ 75 - Srebro.........._ _ Napol...........9 28 " C. kr. cekini........6 „ 50 Državne marke.......67 _ 15 slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru zmožna, od dobrih staršev, bo sprejmeta. Ponudbe naj se pošljejo And. Eittbavherju v Laškem trgu na spodnjem Štajerskem. (382—1) Razne Suliloltinilcliove in Npitzeve matematične knjige so po coni prodajo, kje, povo opravništvo „Slovon-skega Naroda". (383—1) Kdor jih žeti kupiti, naj se brž oglasi, ker prodajalec otide v malo dneh iz Ljubljane. Hiša na prodaj. Hiša št. 8 v Rožnih ulicah, ki je posebno pripravna za krčmarstvo in branjarijo, proda so iz svoje voljo. Natančneje ustinono ali pismeno poveV gospod .11 u!«'>#. j«'ve, agent za užitninski davek, v Višnjejgori na Dolenjskem. (295—8) štev. 5233. Razglas. (374—2) Za dekliško sirotišnico baronice Lichten-turnove v Ljubljani oddalo se bode 20 deželnih ustanov. Pravico do teh ustauov imajo deklice ali popolno, ali na pol sirote kranjskih staršev, katoliške vere, ki so 0. leto starosti dopolnile, in katere nijso na telesu ali na duhu morda tako pohabljene, da bi to odgojo storilo nemogočo ali bitstvi-no zaviralo. Deklice se bodo podučevale v predmetih ljudske šole ter v različnih ženskih ročnih delih in dobodo v zavodu obleko, obuvalo, perilo, sploh vso hrano. Trošnjiki naj btarost, vero, zdravstveno stanje, način osirotbe, šolsko Bpričevalo in ubottvo dokažejo v nekolekovanih prošnjah,, katere so vložiti do lO. septembra ■ s? 1> po dotičnem okrajntni glavarstvu, v Ljubljani pa po mestnem magistratu. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dir 12. avgusta 1879. Lastnina m tisk „Narodne tiskarne' 3971