številka stane 22 v.
f 16. številka.
Maribor, dne 24* februarja 1919.
Letnik XI
Naročnina listat:
KIO--• 8*-. 2*50
» i i < i
leta i i
i i i
tuna) Avstrije: ——
Celo leto . .	, 15*—
Posamezne Številke •» 10 vinarjev. —
STRAŽA
Inserat! all oznanja
se računajo po II vin od 0redne petitvrstei pit večkratnih oznanilih ve» — popust —
•Straža" izhaja v psa deljek in petek popoldas
Rokopisi se ih
pKwä 'riivi pttroSka i
o in upravniStvo: Maribor nllea. 5. — Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more ff vsak dan od 11.—12. ure
Krvavi spopadi med Nemd v Gradcu.
Punt nemških vojakov v Gradcu»
V nemškem Gradcu je v četrtek, dne 20. t. sn s Izbruhnil punt nemškoavstrijskega vojaštva. Popoldne ob pol treh se je zbralo okrog osem ba tiljonov vojaštva na dvorišču Andrejeve šole, ter se je v demonstrativnem sprevodu podalo pred grad in nato k zborovanju na Freiheitsplatz. Vo jaštvo je nosilo tablice z napisi: »Naj živi social na republika, naj živi svetovna revolucija! Ven z odpravnino! Gorje nasprotnikom naših zahtev!« Vzrok opora je, ker so nakazali odpuščenim voja kom malo odpravnino 55 K, ker je naznanjena odredba, da se kodo ustavile podpore, zlasti pa še, ker jim primanjkuje vsakdanjega živeža. Demon-stiacije so bile pri v borne. Vojaštvo je trgalo častnikom zvezde in distinkcije z ovratnikov, vdrlo je v kavarne, zadrževalo je cestne vozove in tramvaj ter vpilo, žvižgalo in tulilo, kakor da bi bil sodni dan Vsa ogromna množica — civilno pre bivalstvo in vojaštvo — se je zbrala na »Trga Svobode« (Freiheitsplats), kjer so razni govorniki tol značili svoje zahteve. Odposlanstvo, ki se je poga jelo z vojaško oblastjo, je poročalo o uspehih. Obljubilo se jim je. da bodo podpore izplačevali še dalje in da dobi vsak mož mirimalao zabtevano odpravnino 600 IZ in sicer 300 K takoj, ostalo pa kakor hitro mogoče. K sklepu zborovanja je komunist Broduig pozival množico, naj se le mirno razide, raj se v soboto (dne 22. februarja) zopet zbere na istem trgu k protestnemu zborovanju. »Ako pa ne bodo izpolnili naših zahtev«, tako je končal svoj govor, »ali ako bodo poskušali jih zavlačevati, potem bo prišel za Gradec dan, kakrš nega še ni doživel.«
Ti dogodki so značilni za duha, ki prešinja nemško »Volkswehr.« Moštvo, ki ni samo napada lo častnike, ki so jim prišli nasproti, marveč jih iskalo vsepovsodi, kjer bi jih le moglo najti, ki je častnike zasramovalo in pretepalo, tako vojaštvo kaže, da je nesposobno za obrambo domovine, a marveč, da je desorganiziiana tolpa, ki sledi ges lom najradikalnejšega socializma. Gradec bo pod terorjem svoje »Voik-srehr« doživel Se veliko bridkih or.
Maribor, dne 24. lebr.
Naznanjeno protestno zborovanje za soboto večer je hotel* oblast na vssk način zabraniti. — Dala je zastražti vse dohode k »Trgu Svobode«. Vsa javna poslopja so bila zastražena, na vidnih mestih so bile nastavljene strojne puške. Že oh
2.	uri popoldne so se začele zbirati radovedne množice, M so zasmekovale vladne odredbe ter kazale svoje ogorčenje zlasti radi tega, da je bilo poklicano na pomoč tudi orožništvo z Dunaja
Ob 4. uri popoldne se je zbralo okrog 300 do 400 komunistov k «borov a njo na »Göstlnger Au«. Govorila sta vodja komunistov Brodnig in Maresch. Maresch je pozival navzoče, naj se mirno podajo v gručab v Keplerjevo ulico v gostilno »Zur Gemse«, kjer se bode vršilo zopetno zborovanje. Nato se je množica res mirno razšla.
Oddelek „Dijaške brambe“, ki je bil postavljen na Murskem trgu, je imel nalogo, da zadržu je radovedno množico, ki je bolj in bolj silila proti mosta in Glavnem trgu. Okrog polu 5. ure je pri šlo nekaj ljudi k „Andrejevi šoli** ter prosilo naj zasede oddelek komunističnih vojakov Murski trg in prežeae tamkaj nastavljene dijkke. K© je do spelo klicano vojaštvo z nasajenimi bajoneti na Murski trg, se je začel med obema oddelkoma boj, ki je zahteval več žrtev. Splošna zmeda in veliki pokoji pa so bili zlasti na Glavnem trgu, kjer je množica burno zahtevali, da se mora odstraniti dijaštvo, ki pa je izjavilo, da bode zapu stilo rotovž še le drugi dan. Nato so začeli padati streli, tudi strojna puška je začela rožljati, množi-
ca pa je bežala na vse strani Ob polu 11. uri zvečer še le je zavladal po celem mestu red in mir. Kakor poročajo najnovejša poročila, je 9 mrtvih, 12 ranjenih.
Znani socialdemokrati čni poslanec in vojaški pooblaščenec Nemške Avstrije, Resel, je vsled teh krvavih dogodkov odstopil.
Takg izgleda sedaj v Nemški Avstriji, za katero se nemčurji tako skrbno navdušujejo.
*
* *
Dne 20. februarja se je podalo odposlanstvo komunistov k deželnemu glavarju pl Kaanu ter mu izročilo naslednje zahteve, na katere naj odgovori v 24 urah: Vsa živila se naj rajonirajo v 4 kategorije in sicer za težake, za delavce za la h ka dela, za otroke pod 4 leti in za osebe, katere nočejo nič delati, kot vojni dobičkarji itd, Za družine, katere imajo teliko otrok, se naj preskrbijo stanovanja. Naj se začnejo takoj graditi stavbe, da dobe brezposelni zaslužek, podpora za brezpo seine se naj zviša in za nabavo obleke naj dobe podporo po 800 K. Vojaki naj dobe 600 K od pravnine ter nevojaško obleko. Tudi invalidi naj dobe odpravnino in se jih naj nastavlja v trafikah, v pisarnah itd.
Fl. Kaan je na te zahteve odgovoril, da bode deželna vlada storila vse, kar je v njeni moči, da ugodi bednemu delavstvu, vsadar pa naj Ijud
sivo potrpi, ker vsega primanjkuje. Nato je še o* pozori! zastopnika, naj vplivajo na ljudstvo, da bo v mestu vladal mir in prepovedal vsakoršno zbo-rovaEje. Ker ni prišlo do popolnega, sporazuma in ker je glavar prepovedal zborovanje, sta odposlanca M&resch in Brodnik med protestom zapustila dvorano.
Zborovanje vodstva YLS
V četrtek, dne 20. svečana, je imel® vodstvo VLS v Ljubljani važno zborovanje, katerega so se udeležili člani vodstva ter več poslancev in izmed Hrvatov dr. Šimrak. Prof. Remse kot namestnik načelnika stranke dr. Korošca, ki je v Belgradn, je otvorit zborovanje ter poročal navzočim članom o političnem položaju. Praf. Sušnik je govoril o reorganizaciji stranke Storili so se važni sklepi in sprejele soglasno naslednje resolucije:
1.	VLS zahteva spričo težkega položaja našega poljedelstva in živinoreje, da se cene kmetijskim pridelkom ? vsej državi izenačijo.
2.	Spričo popolnoma nedemokratičnega osnutka nove državne ustave poziva vodstvo VLS svoje poslance, da v vsej zakonodaji uveljavijo demokra-* Učna načela.
3.	Vodstvo VLS zahteva, da se takoj skliče deželni zbor kot posvetovalni in kontrolni organ. Stranka sama naj v najkrajšem časa skliče zbor svojih poslancev.
4.	Vodstvo VLS sklene: Izvede naj se, v ko likor to že ni izvršeno, stanovsko politična orga nizacija za kmete, delavce ter rokodelce in obrtnike. Osnujejo ali ožive naj se po vsem Slovens kem krajevne kmetske zveze, ki se združijo v Ja goslovansko kmetsko zvezo. Enako naj se poleg delavske Jugoslovanske strokovne zveze osnuje Ju gosiovanska obrtniška trgovska zveza, Sklepi teh zvez so v vseh stanovsko političnih vprašanjih za VLS obvezni. Te stanovsko politične organizacije naj dobe tndi svoja glasila ter svoja strokovna tajništva in pisarne.
5.	Z ozirom |na nekatere slučaje nasilstva proti delavcem, organiziranim v Jugoslovanski strokovni zvezi, izjavlja vodstvo VLS, da je stranka s svojim delavstvom solidarna. Svoje člane, ki so zastopniki stranke v vladi, poziva VLS, da dose-
žejo za delavce, ki se jim je zgodila krivica, po polno zadoščenje. V nasprotnem slučaju naj izva jajc vse posledice.
6 Zastopniki VLS v državnem veču naj v svrho odprave militarizma stoje na Wilsonoveua stališču, da se osnuje zveza narodov.
7.	VLS zahteva, da se vsi slovenski kraji zdrolijo v Jugoslaviji. Dokler se to ne zgodi, naj sedaj okupirane slovenske kraje zasedejo neintera sirane države.
8.	Vodstvo VLS naj delaje na to, da pridejo v višji šolski svet tudi zastopniki kmetov, krščanskega učiteljstva,, delavcev in obrtnikov.
9.	Vodstvo VLS zahteva, da se takoj podržavijo vsa zavarovanja. Čšmpreje naj se izvede splošno ljudsko starostno zavarovanje. Uvede naj se takoj bolniško, starostno in nezgodno socialno zavarovanje ne samo tovarniških, ampak tudi kmetijskih delavcev.
10.	Zastopniki VLS naj pod vzamejo vse korake, da se našim vjetnikom v Italiji izboljša poležal in da se čira preje vrse jo domov.
11.	Vodstvo VLS naroča, naj zastopniki stranke z vso silo delajo na to, da se pri ureditvi va iute in vojnih posojil varujejo koristi zadružništva in malega človeka sploh.
PoroSilo iz Pariza,
G. dr. Fr. Kovačič je pisal g. dr. Jero všeku, ravnatelju Tiskarne sv. Cirila, na slednje pismo
Pariz, 14. februarja.
G, dr. V f . gre danes iz Pariza v Ljubljano in po njegovi dobroti Ti pošljem to pismo.
V	Pariz smo dospeli 7. februarja po večdnevnem čakanju v Ženevi. Tukaj je bil zadnje dni silen mraz, danes je južno. Pariza še nisem posebno veliko videl, ker cele dneve tičim pri pisalni mizi. Dela silno veliko Izdelati moram nov elaborat za štajersko mejo. Pri-deljen sem etnografični sekciji in ob enem na razpolago g, Žolgerju. Draginja precejšnja v primeri z našimi kronami, iz francoskega stališča pa ne prehuda. Dobi se vse, samo ne sladkor iu cigare.
O političnem ozračju ne smem veliko pisati.
Francoski in angleški listi zajemajo vse iz nemških in italijanskih listov, od naših ljudi se zelo branijo kaj sprejeti. Neumno popivanje, divjanje in razbijanje spomenikov v Ljubljani in v Mariboru je tukaj znano iu nam škoduje. Pariz je polu angleškega in amerikanskega vojaštva, ki je zelo resno in solidno.
V	sekciji je zdaj v razpravi Dalmacija ia Reka, Banat je končan. V jutrajšnji seji se zažne razprava o Istri iu Trstu, potem šele pride na vrsto Goriška, Koroška in Štajerska. Vprašanje Dalmacije in Primorja pride najbrž v kratkem pred konferenco.
Kdaj se vrnem, ne morem prav nič reči, najbrž še ne kmalu. Marsikaj še bi pisat, pa ni Sasa, ker me čaka nujno delo. Srčen pozdrav vsem znancem in prijateljem, posebno še poklon in pozdrav velezaslužnemu gospodu generalu Maistru. Knjigo, ki mi jo je pcslal
po nekem Hrvatu, sem dobil. Po Hrvatih smo zvedeli tudi, da je Radgona padla, kar nas je zelo zabolelo. Bog živi drago domovino in rojake.
Dr. Slavič piše č. g. Zidangeku, ravnatelju deškega semenišča.
Pariz, 14. februarja.
En teden smo že v Parizu. Dolgo smo hodili, ker smo še morali tudi v Ženevi čakati en teden.
Tukaj stvar počasi napreduje. Izmed Slovencev je tukaj: Žolger, R^bar, dr. Čok iz Trsta, dr. Niko Zupanič, emigrant-član Jugosl. odbora, dr. Bogomil Vošnjak, tajnik jugoslov. delegacije, ki obstoji iz Pašiča, Trumbiča, esniča. Žoigerja, Rybars, Smodlaka. V . . se pelje danes v Ljubljano in vzame to pismo seboj. Potem sva midva z Kovačič* m in tisti, ki so prišli z nama: dr. Pitamic, vseuč. prof., dr. Šubelj, dvorni svetnik bivšega zun. minist., gimn. profesor dr. Pretnar, voj. akad. prof. Ivančič, Milko Kramer, brat miaistra, fin, svetnik Jerman iz Ljubljane, dr, Schwegel, konzul iz Dunaja, dr. Stare in inženir Mačko všek.
Hrvatov, ki so prišli predvčeraj, je nad deset in Srbov, ki so že dva tedna tu, še nekaj več.
Dela se v raznih sekcijah. Kovačič, Zu panič, čok, dr. Pretnar, jas smo v geogr-etno grafeki sekciji. Vošnjak in Ivančič sta tajnika delegacije Dr. Stare ima organizacijsko tajništvo.
Polit čna sekcija ima skoro vsak dan seje, druge s presledki. Delo je naporno. Največ težav je z Italjani
Princ Aleksander se dobro poteguje za slov. Primorje, n. pr. v avdijencah z Wilso nom, ki pravi, da je italiamko-jugoslovansfco vprašanje najtežje Izmed vseh v konferenci. Pri prc glavi sv. Sava 9. februarja pred mnogobrojnim francoskim občinstvom, je bil tudi Aleksander zraven. Govorili so seve francoski izmed Jugoslovanov vseuč. profesor Belič, Trumbič in srbski pariški dijak Momir Nikolič, i med Francozov pa prof. Housant in B6rart. Slednji je imel za mote: La pierre de Kosovo. Med njegovim govorom so peli jugoslovanski dijaki:	„Chto tchoutich Srbine?“ „Ponsquoi
te tafs-to, Serbe?“ Jenko ter Chansons de la Vlcille Serbie, na koncu „Hymne Serbe“, „Lepa naša domovina“ in „Marseillaise“.
Predsednik etnografske sekcije je strokovnjak vseuč. prof dr. Cvijič. Dela se temeljito. Končali smo ze razpravo o Banatu. Jutri »e konča Reka in Dalmacija« Prihodnji teden se referira o Trstu, Istri in Gorici. Potem pride Koroška, Štajerska in Prekmurje. To je v naši sekciji. Za politično sekcijo pa moramo že prej oddati referate.
Pariza še dosti nisem videl Bil sem samo v cerkvah Notre Dame, Mad&leine, Avguštin, Sacre Cour, St. Vincent Paul Mašujeva v kapeli Adoratorjev Ss, Sacr. Prisrčne pozdrave vsem!
Schulvereimske šole v našom ozemlju.
Pred kratkim se je zavzel v »Slovencu« nekdo za to, naj bi šulferajnske šole prevzeli Slovenci brez vsake odškodnine. To je tudi edino pravično. Če smejo zahtevati Srbi in Belgijci odškodnino za razdejanje po svoji zemlji, jo smemo zahtevati tudi mi, tembolj, ker so nas docela krivično in nasilno napadali in grizli v mirnem času. In ko ima sedaj mirovna konferenca rešiti mnogo vprašanj, bi bilo zelo primerno, da se tamkaj osvetli nepopisijivo počenjanje šulferajna in avstrijske vlade glede šol st a v naših krajih. Očitali so nam zaostalost. — človek bi pričakoval, da se bodo »za kulturo in napredek človeštva* tako vneti Nemci potrudili, nam dati kolikor največ dobrih, narodnih šol. A avstrijska vlada je bila povsem drugega mnenja. Povsod, tudi sredi našega ozemlja, so smeli postaviti šulferajnske šole; na ta ali oni način so ure-
dili tako, da so jih pomagali vzdrževati Slovenci; in otrok, ki je vstopil v tako šolo, bi smel govo riti vsak jezik, le slovenskega niti besedice. So vraštvo do slovenščine je šlo tako daleč, da se na nekaterih šolah otroci niti latinice niso smeli učiti, kar bi vendar moral znati zsak izobražen Evrope je c Naše ljudstvo bi stalo dandanes še na višji stopnji izobrazbe, da ni bilo teh šol. Te duševne škode nam naši zatiralci ne morejo povrniti. Ali pa naj jim še plačujemo hiše, ki bi jih že davno morali imeti? Ne, temveč sem s šulferajnskimi šo lani, takej, brezplačno!
Francozi proti nemškemu nasilju na Koroškem in Štajerskem,
Predsednik deleloe vlade dr. Brejc je prejel od francoskega kapetana Vaulandea iz Maribora nsstopno brzojavko: »Preden zapustimo Slovenijo, Vas p?osim, da sprejmete z našim spoštovanjem izraz naše zahvale in vzradoščenjs nad ljubezni tim sprejemom, ki nam je bil prirejen v Ljubljani, v Mariboru, v Velikovcu in v vseh drugih krajih, kjer budae jugoslovanske čete branijo severne meje svojega ozemlja proti lakomnosti in proti zadnjim nasilstvom docela premaganega sovražnika. Prosim Vas, blagovolite izraziti svojo zahvalo g dr. Žerjava, ki nam je tako ljubeznivo olajšal na še potovanje. Upam, da bo z našim skupnim prizadevanjem in pod avdicijami francosko slovenske organizacije osnovana srečna bodočnost mogla združiti jugoslovanski in francoski narod v neraz-drulnem prijateljstvu«. — Kapetan Vaulande« Dr. Reserdy.
Koroški Nemci napadli francosko komisijo
Italijanski napuh in pohl$p.
Jugoslovanski zastopniki na mirovni konferenci v Parizu so v seji dne 19. februarja predložili svoje zahteve, po katerih bi ostala stara italijansko avstrijska meja tud' nova meja med Italijo in Jugoslavijo. Ves Kras, Gorica, Trst, Istra in Dalmacija bi naj pripadala Jugoslovanom. Zavoljo tega je med italijanskim časopisjem zavladalo veliko razjarjeaje. Jugoslovanom se očita požrešnost; po zemlji, brezmejna pohotnost iu politična nezrelost. Italijanska drznost je celo tako velika, da odklanjajo WilsoDovo posredovanje v italijansko-jugo-slovanskem sporu. Toda italijansko rohnenje bo Wilsona ravno tako malo preplašilo, kakor nas Jugoslovane. Poznamo jih dobro te italijanske junake, ki so bili vselej in povsod tepeni ter bi bili gotovo bežali do sredine Italije, da jim niso Wilsonovi Amerikanci in Francozi prišli na pomoč« Sedaj pa bi ti vselej tepeni in vedno bežeči junaki radi dobili plačilo za svojo hrabrost, ki je vedno kazala pete. Kje je torej politična nezrelost, pohotnost in požrešnost po zemlji: ali pri Jugoslovanih, ki zahtevajo svojo jugoslovansko zemljo, katero so vedno junaško branili, ali pa pri Ita-lijaoih, ki do naše zemlje nimajo nobenih pravic in je tudi niso zavojevali kot zmagovalci $ Ravno ta brezmejna drznost, ošabnost in požrešnost Italijanov bo tudi drugim zaveznikom odprla oči, da bodo z Wüsonom pristopili na tisto stran, kamor jih kliče pravica, na stran Jugoslovanov.
Od posebnega zaupnika smo dobili to sen začno novice: V petek je prišla francoska komi sija v Celovec, ds ss informira o položaju, Nemški »Soldatenrat« m je preprečil komisiji delo. Nemški vojaki so obstopili avlo francoske komisije ter se ga polastili. Na zahtevo fra seoske ga oficirja, naj pride nemški oficir, se je odzval navzoii nemkkl.mora&r, Sef. da tu nima nihče dragi povelja kot »Soldatenyat«. Komisija se je odpeljala tskoj proti Dr sajo. Celovška vlada se je opravičevala, češ, da ni nič v zvezi z obžalovanja vrednim dogodkom. Komisija pa je izjavila, da ima že dovolj vpogieia v razmere Slovenske informacije, ki jih je dobila, ji zadoščajo. rJ


v;.-;
Clemenceau.
I
Napad na Clemenceau-a je g aško „Tages-
Dr* Korošec skrbi za Maribor.
Belgrad, dne 21. febr.
Vladni komisar dr. Pfeifer je poslal v Belgrad k dr. Korošcu dva trgovska zastopnika, da prosita ministrskega podpredsednika dr. Korošca, naj posreduje pri vladi, da dobi Maribor nujno potrebna živila. Dr. Korošec je sprejel mariborske zastopnike zelo prijazno in je takoj storil potrebne korake, da je belgrajska vlada dovolila oziroma nakazala Maribora večjo množino raznovrstnih živil. feT_. Tako pride v kratkem v Maribor 7 vagonov dobre svinjske masti, ter 2 vagona povojenega® debelega Špeha is mesa. Vrhutega imamo zagotovljenih več vagonov pšenične in koruzne moke, riža, kave in raznih drugih predmetov iz Srbije in Hrvatske. Mariborska odposlanca se vrneta te dni v Maribor.
post“ napolnil z zadovoljstvom, ki ga ne mo* re prikrivati. Menda pa bo napad na bavarskega ministrskega predsednika Eisnerja in na bavarskega ministra Auerja nekoliko ohladil njeno zadovoljnost. Napadalec Cotin, ki je streljal na Ciemenceau-a, je extremen socialist in anarhist. Stanje francoskega ministrskega predsednika se, kakor je predsednik Dsschaneli izjavil v zbornici, neprestano zboljšuje. Poroča se, da bo jutri že zopet začel nadaljevati svoje delo, ki mu ga nalaga mirovna konferenca.
Napad na bay. min. predsednika.
Bavarski ministrski predsednik Kurt Eisner umorjen.* Iz bavarsk? g* glavnega mesta Mouakovega se due 21. febr. poroča: Danes predpoldne je oddal poročnik grof Arco Valley na ministrskega predsednika Kurta Eisner v trenutku, ko je ta zapustil poslopje zunanjega ministrstva in bil na potu proti poslopju deželne zbornice, iz samokresa dva stre la in sicer od zadaj, Oba strela sta zadela Kurta Eisnerja v glavo in ga usmrtila. Napadalca je pa straža tako težko ranila, da umira.
Streli v bavarski deželni zbornici.
Iz Monakovega se dne 21. t. m. poroča: Danes predpoldne je v trenotku. ko je minister Auer v deželni zbornici izrazil stud nad umorom Kurta Eisnerja, planil v zbornico mož, ki je oddal več strelov na ministra Auer ja. Padlo je tudi več stre-lov na galerijah. Auer je bil težko ranjen. Krogla je tudi smrtno zadela poslanca bavarske ljudske stranke Osel-a. Nevarno sta tudi bila ranjena dva ministrska uradnika. V zbornici je nastala silna panika. Vojaštvo straži zbornico. Ime napadalčevo še ni znano.
Politične vesti.
Shodi v mariborski okolici. Prihodnjo nedeljo,
dne 2. marca, se vrši po rani maši gospodarsko» političen shod pri Sv. Patru pri Mariboru (v šoli), popoldne ob treh pa v krčevinski šoli za občini Leitersberg Krčevme. Govorniki is Maribora.
Organizacija Slovenske Kmetske Zveze. Gospode zaupnike, katerim je vodstvo stranke pred kratkim poslalo pozive, naj organizirajo okrajne ia z njimi v zvezi krajevne organizacije SKZ, prosimo, da sami vse potrebno o-krenejo glede ustanovnega zborovanja v svojem okraju. Prosimo jih tudi, naj sami pavabijo zaupnike na sestanek, ker je ©srednje vodstvo z raznovrstnim delom tako obloženo, da ni mogoče od tukaj voditi okrajnih in krajevnih organizacij. Istotako se tudi naj v kolikor mogoče pomagajo z domačimi in sosednimi govorniki, ker je v Mariboru sedaj na razpolago zelo malo govorniških moči Odbor K 2.
Organizacija Slov. Kmečke Zveze v ljutomerskem okraju. V nedeljo, dne 23. februarja dopoldne so se zbrali najodličnejši možje ljutomerskega sodnega okraja v dvorani ljutomerske posojilnice na zaupni sestanek. Zborovanje je otvoril in vodil deželni poslanec in dekan Ozmec. Razložil je politični položaj ter poročal o važnejših dogodkih zadnjega časa. Urednik Žebot iz Maribora je govoril o organizaciji stranke. Povsod se naj ustanovijo okrajne in župnijske organizacije. Govornik je podrobno razpravljal o potrebi organizacije. O tej točki je še govoril tudi tržan Jak. Rajh. Nato se
24 iebraarja 1919.
je izvolil izvolil okrajni odbor S. K. Z. Predsednik je tržan Jakob Rajh, podpredsednik dekan Ozmec, tajnik Drag. Novak, blagajnik Jožef Karba. — Pred sednik župnijskega odbora je dekan Ozmec, pod predsednik Ignac Lipovec, tajnik Alojzij Dunaj blagajnik Matija Rabič. — Oba odbira začneta takoj živahno delovati.
Manifestacijski shod v Libeličah pri Dravogradu se vrši na pustno nedeljo dne 2. marca dopoldne po sv. maši. Slovenci in Slovenke! Delavci in kmetje! Pridite vsi na ta shod, da spregovorimo važne besede o ciljih naše Jugoslavije, ki je sedaj tudi od entente priznana. Udeležitev so priglasili govorniki - Koroški rojaki, a tudi drugi govorniki vseh strank se prijazno vabijo, — Narodni svet v Prevaljah.
Odhod Slovencev-delegatov v Belgrad. Predsed ništvo deželne vlade v Ljubljani je prejelo iz Belgrads službeno brzojavko, da odide za slov. delegate za časnega narodnega predstavništva dne 26. februar ja poseben vlak iz Ljubljane. Vsi delegati so brzojavno pozvani, naj se poslužijo tega vlaka, ker za to priliko drugi posebni vlaki ne bodo vozili. Dr žtvni poslanec dr. Hobnjec ge odpelje h Maribora jutri, v torek, dne 25. februarja popoldne.
Odpad od katol. cerkve kot demostracije proti državi SHS. Na različne načine kažejo Nemci svojo onemoglo jezo in sovraštvo proti kraljestvu Slo vencev, Hrvatov in Srbov. Nič jim ni prav, da niso več naši gospodarji, temveč še vedno mislijo in tuhtajo, kako bi nas zopet zasužnjili. Ker se pa vendar ne upajo glasno in javno rovariti proti se danji oblasti, začeli so s tiho in skrivno agitacijo. Najnovejši »protest« proti državi SHS obstoji v tem, da odpadajo od katoliške Cerkve. Pristojno oblast rpozarjamo, da so ti odpadi političnega, a ne pa verskega značaja. Kajti ti odpadniki so bili kristjani itak samo po imenu, bile so suhe veje, ki jih je prvi rahel veter stresel z drevesa katol Cerkve. Od časa d» časa bodemo prinašali imena teh skrivnih rovarjev proti naši državi, da jih spozna tudi širša javnost. Danes ngj sledi prva serija: A p p 1 Karol, zasebnik, Tržaška cesta 61; Ar n eth J., železničar, Spodnjeradvaniska cesta 9; Baizer Viktor, brivec in njegova soproga Katarina, Jože lova ulica št. 6; Bradatsch Ir ms, prodajalka. Spodaj eradvanjska cesta 6; Florian Jožefa, io proga črkoslikarja in njena otroka Gizela in Leo pold, Tržaška cesta 13; Exeli von Adlar-iiuld Arnold, zasebnik, Grundl-ulica 11; Mulle Ivana, zasebnica, Tržaška cesta 61; Rath Brano, zobotehnik, Franc Jožefova cesta 39, Stuchetz Berta, zasebnica, Franc Jožefova cesta 39; Veit Janez, železničar, njegova soproga Karolina in hči Brna, Eisen ulica 8; Schmid Lucija, kuharica, Cesarja Viljema trg 9. Ray er Marija, zasebnica, Franc Jožefa ulica 39. — Državna oblast bi storila dobro, ako bi tem nezadovoljnežem pokazala pot tja, kamor jih srce vleče, k Lutru v obljubljeni raj na zemlji — v Nemčijo!
Preganjanje graških Slovencev. Iz Gradca nam pišejo dne 19. februarja:	Na ukaz tukajšnje dež.
vlade pren&ha ob osmih zvečer konfinfranje svoj-čas imenovanih Slovencev v Gradcu. Bil je za to že skrajni čas, kajti položaj konfiuirancev je bil že več kot neznosen posebno glede policijske cen zure, vsled katere je bila pošta večkrat še le četrti dan po dohodu v Gradec dostavljena. Smešno je bilo v tem oziru postopanje cenzurne oblasti, katera je cenzurirala tudi graško po pošti naroča ne časnike, čeravno so se tisti v vsaki trafiki do bili. Odbor tukajšnjega »Zastopništva« je izvolil v svoji seji dne 8. L m. za predsednika g. dr. V. Vršiča, kateri prevzame to mesto po g. Slavku Farkaš, ki se je že pred daljšim časom preselil v domovino; za predsednikovega namestnika pa |e imenovan g. Pavel Š?ga. —- Preskrbovanje z živili postaja taka! vedno slabše, njih cene pa ved no višje, ia ker se na trgu redko kedaj zamere kaj kupit, cveti tembolj« v tihotapski trgovini navijanje cen. Tudi stanovanjska beda nastaja zmi raj večja, čeravno posebni organi mestnega stass kega urada pridno vohunijo posebno pri slovens kih st ankah, če ja nima katera kakšno sobco za kaj dragega v porabi, kakor za neobhoano potreb no stanovanje, med tem ko še Nemci brez otrok razpolagajo čez cela nadstropja v stanovanjska svrhe in v bližini mesta Čez nezasedena vile.
Madžari obdačili prekmurske Slovence. Kakor poročajo »Novine«, so Madžari naložili slovenske* mu Prekmurju visok, izreden davek za zastraženje meje preti Jugoslaviji. Davek se iztirjuje z veliko brezobzirnostjo. Madžarsko vojaštvo, ki je nasta njeno v obmejnih vaseh ob Mori, se kolikor toliko prijazno vede n&pram slovenskemu prebivalstvu in ga hoče pridobiti s tem za Madžare. Slovensko ljudstvo je pa prejkoslej zavzeto za priklopitev k .svobodni Jugoslaviji.il r.., iSftlti, . ŠB |Sa. - ÜS
TmürnwAm
Razpisana učiteljska mesta. Na Sestra zrednici v Ločal šol. okraj Konjice sta razpisani do 1. marca dve mesti za učiteljice in eno za učitelja Kraj je v prijazni dravinsk! dolini, železniška po staja tik šole, proste sobe in kuhinja na razpolaga.
Macinci. V imenika postaj ima naš kraj ime Mačinci. Kljuka na prvem c je gotovo tiskarska pomota. Kajti pravo ime je le Macinci, Ko so nam Madžari pred leti m deli madžarsko krinko, so res skovali Miksavar (mikša — mačka), a to pre pustimo njihovi modrosti. Mačinci bi bila prestava njihovega Mikšavara, česar pa nam ni treba, ker so Macinci od pamtiveka slovsnski v slovenskem Msdžimurju. Upamo, da tudi postajni imenik tako popravi naše ime: Macinci.
Ne prenaglite se! Na Slov. Štajerskem se klatijo agenti, ki pravijo ljudem, da so odposlanci danajske banke, katera edina še do konca februarja kupuje obligacije vojnih posojil, Nadalje begajo prebivalstvo na ta način, da širijo tiskane letake, na katerih je čitati, da so vsa vojna posojila izgubljena in le tisti, kdor bo prodal obli gadje vojnih posojil do konca meseca februarja, bo še vsaj nekaj rešil. Ti brezvestni klateži ponujajo za obligacije po 20—30%, kateri znesek takoj izplačajo. Svetujemo, da se glede prodaje obligacij vojnih posojil naj nihče ne prenagli ter jih naj ne proda za slepo ceno.
Zvišanje prevzrmnih cen za živino. Ker nastajajo pri dobavi klavne živine vsaki dan težkoče in je pričelo v mestih in industrijskih krajih resno primanjkovati mesa, je deželna vlada na predlog prehranjevalnega urada sklenila v svoji seji dne 12. sveöana 1919, da se zvišajo na slovenskem ozemlju prevzemne cene vseh vrst živine za 1 K 50 v pri kilogramu žive teže Ta povišek se bode izplačeval od 16. t. m. samo tistim posestnikom, ki odlfcjo živino prostovoljoo, bodisi na poziv (za upnika) nakupovalce ali brez paziva. Opozarja se pa izreöco, da ostanejo cene za nadrobno prodajo mesa neizpremenjene, kakor do sedaj, ker plača omenjeni pov še k država Kmetovalce opozarjamo, naj se sedaj radevoljnejše kolikor mogoče odzovejo svoji dolžnosti, da ne bo treba odrejati prisilnih oddaj, kajti ako bi prišlo do prisilnih oddaj, se bo živina plačevala le po maksimalnih cenah in odbitku 10% ler stroškov prisilne oddaje.
Izvažanje živil iz nevtralne zone. Iz Cmureka nam poročajo, da izvažajo Nemci zdaj dan na dan velike množine živil v Nemško Avstrijo. V petek, dne 21.febr, popoldne so šle iz Radgone in Cmu reka cele karavane vozov in živin« po drž. cesti preko Trnovega in Straž v Lipnico. Tovorni avtomobili prevzemajo v Stražah blago, katero vozijo dalje proti Gradca Iz Gradca je prišel v vsako ob čino inkvizitor ssmškoštajesrske vlade, ki ima na log, da pobere vse, kar se da in spravi v Gradec. Nemški kmetje preklinjajo vlado Nemške Avstrije in zatrjujejo, da je stokrat bolje, biti pod vlado Jugoslavije, kjer ni b lo nobenih brezobzii nih re-kvizicij, nego pod vlado Nemške Avstrije, ki rekvirira kmetom celo najpotrebnejša živ la in ne obhodno potrebno živino. Tako je torej v Nemški Avstriji, kamor si tako žele naši Nemci in posili nemci.
Izvažanje živil Čez postajo apilje do Ljutomera.
Dognalo se je, da različni navijale! cen živila na ta način izvažajo iz Jugos avije v Nemško Avstrijo,
da si kapijo vozne listke do ene postaje na progi Špilje—Ljutomer in potem od tam blago spravijo v Nemško A ostrijo, Z ozirom na to dejstvo se bode odslej vsa živila in droge potrebščine, katere se ngmerave spraviti v smeri od postaje Špilje— Ljutomer zasegla in se ne spustijo skoz. Občinstvo naj se strogo drži na ta predpis, da se obvaruje škode.
Industrija s sladkorjem v Jugoslaviji. V »Neve
na« razpravlja ravnatelj osječke tovarne sladkorja Jan Srynta, da bo v Jugoslaviji prišlo povprečno 5 kg sladkorja na osebo v leto. Če računamo državo SHS z 13 milijoni prebivalcev, znaša potreba
650.000	q na leto. Da dobimo to množino, je tre ba približno 5 milijonov q sladkorne repe in je v ta namen treba pc sejati 68.461 oralov s sladkorao peso. Tovarn za sladkor je v območja Jugoslavije 8 in sicer: Beograd, Ćuprija, Osijek, Cservenka, Vrbas, Uzora, Baranyavar in Bećkerek, Te so iz delovale pred vojno 6 milijonov q repe, a vdec vojne so nastale težkoče, da se j® letno izdelalo samo 1,500 000 q pese, kar odgovarja 200 000 q sladkorja. Naloga vlade bode, da priskrbi potrebno seme iz dragih držav in za bodoče določi površino, na kateri se bo sejala pesa. V češko slovaški republiki so že 30. oktobra 1918 določili n rad. ki bo kot svetujoč član vlade stopil na mesto cen-
trale za sladkor. V Češki pride 1 in eden četrt kilograma sladkorja mesečno na človeka. Srečne žene severnih bratov.
Dopisi.
Maribor. Za branitelje naših mej daruje vesela družba v gostilni g. Ljudevita Vlahovič v Studencih pri Maribora 145 K in 5 srbskih dinarjev, in posebej še daruje g. gostilničar 20 K. Skupaj 165 K, 5 dinarjev. Znesek se je izročil na določeno mesto Hvala!
Tezno pri Maribora. Na tukajšnjem kolodvora se nahaja nekaj Nemcev, ki so veliki nasprotniki Jugoslavije in mrzijo nas Slovence. Mi Slovenci se ne smemo ganit , ker nimamo zobenega zastopnika in je vsa uredništvo v nemških rokah. Zakaj se taki ljudje ne odstranijo? Posebej pa moramo omeniti nekaj takih hujskačev. To so uradniki: Fieker, GoČ, Hollek, Peiner in Lešaik; poduradni-ki: Arnet, Plešberger, Laderer, Gačnik in prodajalec moke Purndorfer; premikači: Potočnik, Coihter, Primeiz, Kiipšteter, Flis in Sagoršek. Vsi ti so pobirali podpise za Nemško Avstrijo ter se udeležili zadnje demonstracije na Glavnem trgu. Voditelj vseh teh pa je uradnik Goč, kateri je ljudam prigovarjal, ngj se udeležijo demonstracij. Tudi Pam-dorferju priporočamo, naj Slovence pri mira pusti. Če ne, bosta oba s Plešbergem kmalu na »varnem«. Posebno pa še moramo omeniti pre mika Ć& Kli >-šteterja in Sagoršeka. Ta dva sta tudi z mirom na delu za Nemce Bila sta na ćelu pri štrajku in prva pri demonstraciji. Pobirala sta denar za nemške volitve. Sagoršek, rojen Ptujčan, ne zna govorili nemški, kriči pa le »Heil»! Mislimo, da bi bilo dobro, če bi ga poslali v Nemško Avstrijo, da bi se tam naučil nemški. Dokler se ti kričači ne od strani o, tako dolgo ne bo mira.
Bistrica nad Mariborom. Tukaj je pobiral podpise za Nemško Avstrijo železniški čavaj v Teznu Ivan Žaberl, ki se poteguje «a prestavo k nam v Bistrico, Seveda mu gre g, Moderegger na roko. Dolžnost uprave jažns železnice je, da spravi Ža-faerla in Madereggerja v blaženo Nemšso Avstrijo, kajti za take ljudi pri nas ni kruha,
Rače. G. Andrej Šijanec, trgovec v Račah, je daroval z% dijaško kuhinjo v Maribora 100 K. — Blagemu dobrotnika naše mladine se iskreno zahvaljujemo in ga priporočamo v posnemanje.
Slivnica pri Mariboru. Prireditev našega bralnega društva dne 16. t. m. se je dobro obnesla. Govorili, sta kaplan Tovornik in urednik Žebot. Mladina je s petjem in igro priredila udeležencem nekaj prav veselih uric,
Sv. Lovrenc nad Mariborom. V nedeljo, dne
2.	marca, bode pri nas zborovanje Kmetijske podružnice Med dragimi bo govoril okrajni nadžbi-nozdravnik Pirnat in posl. Pišek. Kmetje, pridite!
Poljčane. Takajšji nekateri nemškutarji delajo sedajnim nakupovalcem živine velike neprilike. Dragam prodajajo živino po oderuških cenah, do-čim jo nakupovalca živine kr&t romalo odrečejo. Ravno tistim, ki so se najbolj ustili, da bodo po-prodali vse ia ne bodo jedli kruha v Jugoslaviji, se ne modi danes nikamor, marveč še vabijo drage nemškutarje sem Raste jim na nekak nerazumljiv način greben. Smo se razameli, gg. Vouk in Leiller? Upamo, da napravi okrajno glavarstvo korenito red.
Špitalič. Poro lil se je Franc Zidanšek; nečak g. ravnatelja Josipa Zidanšek v Mariboru, z Marijo Selih, nečakinjo g. župnika Jurija Šefih pri Sv. Koaiguadi na Pohorju. Zavednemu para, večletnima cerkvenima pevcema, obilo sreče in božjega blagoslova!
Slovenjgradec. Dotična ženska, katera je v lekarni v Siovenjgrsdcu vzela dne 13. febr. s seboj denarnico s svoto čez 300 K, se poživlja, da prinese denar z denarnico takoj nazaj, drugače se jo naznani sodniji. Ta oseba je znana in naj odda denarnico v lekarni nazaj in bo dobila za to potem primemo nagrado.
Šmarje pri Jelšah. Čitalnica je uprizorila v ned,, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne v Habjanovi dvorani v Šmarji priljubljeno dr. Krekovo igro v treh dejanjih »Tri sestre«.
Ormož. Grdo so delali nemškutarji z nami za časa vojne. Leta 1914 na dan napovedi vojne so se zbrali Nemci in nemškutarji v nemškutarski gostilni Skorčiča, kjer sc s kričanjem in hajlanjem slavili vojno. Izdali so geslo: »Windische Pfaffen, Advokaten, Lehrer und ähnliche Hetzer müssen unschädlich gemacht werden.« Pozno zvečer je streljal nemškutarski trgovec, kateri je med vojno od Slovencev obogatel, na slovenske fante, ki so šli v vojake. Na stanovanja Slovencev pa je lete-
£ S06ŠS8T
s id ß m m ss*


lo kamenje. Že prihodnje dni so orožniki preiskava ii Slovence, jih gonili v ječo in tožili radi veleizdajstva. Mirnim Slovencem so podtikali naj grla dejanja in na ta način Sčnvali ljudstvo na nje. Najeti in dobro plačani ogleduhi in ovaduhi so pridno opravljali svoj nečasten ovaduški posel. Ko so slovenski kmetje zapeli v gostilni »Kje dom je j moj«, so bili vzdno pijani trije ovaduhi še za pričo, da so kmetje peli srbsko pesem in hujskali proti državi in ormoškim Nemcem. Slovenskemu županu Štermanu je orožnik Krischan nastavil bodalo na prsa rekoč: »Hund du verdammter, was hast du gesungen, ich erschieße dich, oder stelle dich vor das D. Gericht« Špiceljni pa so nato pričali in prisegali na svojo kosmato dušo. Mi je prav, da danes Slovenci stiskajo tema človeku ro ko? Nemškatarski gostilničar je med vojno rjovel kot divja zver, če mn je prišla pred oči slovenska zastava V času preobrata pa si jo prvi nadel slo venski znak; obesi si jutri mažarske barve na se in če treba tudi kinezarske. Njegov zvesti oproda Krischan je zginil, financar pa ima s* daj manj posla, odkar je odklenkalo nemškutarskemu priče vanju. Odslovljeni nemški uradniki še vedno ne marajo v deželo lačenbergerjev. Dr. D dp in se je izselil, ostali mogotci Šteraes, Grejan in Gedlittka pa žalujejo, ker je konec njihove slave.
Cenjenim naročnikom!
Naročniki, ki imajonaovitku modri križ, se s tem opozarjajo, da je njihova na ročnina že potekla. Naročnina za časopise se plačuje naprej. Položnice se ne morejo prilagati, ker jih dozdaj za državo SHS nismo dobili. S starejšimi listi uprav-ništvo ne more več postreči, ker je dandanes papir in pa tisk tako drag, da ne moremo več i a vodo V tiskati, kakor je ravno potrebno. Ako kdo dobi pomotoma dva izvoda lista, naj naznani številko na ovitkih, ker tako se pomota najložje popravi. Straža stane: celoletno 12 kros; polletno 6 kron; četrtletno 3 kron. So m šljeniki širite naš list!
Mala brdvning-pistoia
kalibra 6 35 mm z nekaj municije, nova, % dobrim strelnim učinkom se proda za 250 K. Pojasnila daje u prava lista.__________3 BO
Malo posestvo na prodaj blizu Maribora pri Hočah. Naslov pove u prava.	323
Viničar
t močnimi del ljudmi, kateri tudi zidarsko razume se išče. Predstaviti se je pri grajšč. oskrbni št? u grofa Paohta v Zgornji Sv. Kun goti.	311
IHapec.
Sprejme se takoj priden in zanesljiv starejši blapee k 2 konjema in za drugo hišno delo, plača po dogovoru. — Sprejmem tudi pridno deklo katera zna vsa hišna dela dobro opravljati, plača po dogovoru.	321
Dekla.
Pridno deklo iščem. Nastop vsaj do 1. sušca Plača od začetka 30 K na mesee in 2 para čevljev na leto. J. Kop. č, nadučitelj, Sv. Lenart v Slov. gor.	313
Nova konjska oprava
in sedlo za kočijača se pro da. Marija Ko nik, Studenci pri Mariboru, Okrajna cesta 15.	328
Hlapec, (konjar)
za graščinski hlev ter hlapec (h kravam) ki zna molzti se sprejmeta v graščini Novi Klester. p. Sv. Pettr v Sav. dolini.	325
Pröda se lepo
posestvo zavednemu Slovencu v okraju Marnberk v hri bih, 66 oralov zemlje, 3( o ralov lepega gosda, 12 ora lov njiv, ostalo travniki in pašniki, poslopje leseno, hlev zidan. Cena po dogovoru. Naslov v upravi.	295
f
Email - kuhinjska
v veliki izberi, sita
vsake vrste prodaja zelo poceni prodajalna pletenin, Zofijin trg, grad, tik mestne tehtnice, Maribor.
Posestva.
Želim kupiti gostilno na lepi legi v kakšnem trgu ali na deželi.	312
I. logGfctevantk&Jovarna kopit in drugih lesnih izdelkov
> v"	V '
Loka pri Zusmu, Štajersko,
se priporoča za dobavo kopit in prosi na naročila na gornji naslov.	382
Frane Huger
Izdelovs-telj« brnih predme tov in predme tov iz brone* <0 MARIBOR, ■'VIuger^ Viktringhofg, i kKAG*5 j Ulica 22, izde-fuge štampilije
iz kavčuka in kovine, barvne blazinice in barve, štampilje za žig itd. ♦	350
"Posestvo
primerno za trgovino ali za gostilno na Slov. btajerskem na bolj prometnem kraju blizu cerkve se želi kupiti. Nekaj zemlje in vrta se želi' Cena okrog 40 —50.000 K Ponudbe na upravo. 266
Krojašk. pomočnika kteri zna hitro in dobro delati proti stalni in dobri plači ter učenca iz poštene hi še sprejme takoj Alojzij Arbeiter, krojaški mojster v Marib. Dravska ni. 15 368
Izučen
trgovski pomočnik, vojaščine oproščen išče mesta v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na Adalbert Mikš», p. Hum na Sotli. 320
Slivovka se proda 300—600 litrov. 1 1 30 K. Naslov v upravi.___257
Jabolka kupim
vsak voz in vsako košaro. Plačam najvišje cene. Pobe-šin, Maribor, Kasernplatz št
7._________________286
Milo z znamko
„Srna ,
je najfinejše jed; nato, rn- f mero in priznano ä 500 g i Pošilja se na željo pos f kusne množine ä 4 po! kg f po pošti
Ignac Fock, tovarna mi f
la in sode v Kranju. Ustano- f vljeno 1. 1804.	274
Slasom naredbe celokupne deželne vlade z 20. jan-nuarja 1919 št. 310 „Uradnega lista“, št. XLIII bil jedo sedanji „Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani® preosnovana v državni „Ürad za pospeševanje obrti.“ Pri tem uradu je namestiti. 1.) enega inženirja elektrostrojne stroke kot ravnatelja. 2.) enega ekspertnega akademika. 3.) enega kenzulenta za keram čne izdelke s teoretično izobrazbo in prakso v izdelovanju lončene posode opeke in glinastih izdelkov sploh. 4.) enega konceptnega uradnika (izprašanega jurista) s prakso v obrtnih zadevah. Prošnje pravilno kolkovane in opremljene s študijskimi spričevali, o dosedanjem službovanju, (ad 8.) tudi s spričevalom o kakem praktičnem izpitu naj se vlože do dne
28. februarja 1919.
pri podpisanem poverjeništvu, ki izvrši imenovanja v spo razumu s predsednikom zgerej omenjenega urada. V preš-njih naj se navedejo plačilni zahtevki, upoštevajoč, da od govarja mesto ravnatelja VII. činovnemu razredu drž u-radnikov, ostala razpisana mesta se bodo zasedla v činovnih razredih, kakor odgovarjajo sposobnostim najprimernejših prosilcev.	354
Ljubljana, dne 18. februarja 1919. Poverjeništvo za javna dela in obrt:
inž. vi. Remec, i. r
Št. 2234
Dražbeiii razglas.
V pondeljek, dne 3. marca 1919 in po potrebi naslednje dni ob 9. uri dopoldne se bo oddalo iz skladišča v kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani na javni dražbi pr bližno 100 različnih sodov, 20 hrastovih kvasnih kadi po 36 hi, 47 raznih kadi od 5 do 80 hi, lesena stena pregrada, 2000 steklenic. Izdražitelji morajo kupljeno bla go takoj plačati v gotovini in odstraniti na lastne stroške Dražbena komisija si pridržuje pravico ponudbe pod izklič no ceno zavrniti, kakor tudi špekulativne nakupe preprečiti K dražbi se vabijo zlasti direktni porabniki. Nadaljna to zadevna pojasnila daje ravnatelj kemičnega preskuševališča v Ljubljani inž, Jakob Turk.	363
V Ljubljani, dne 2o. febiuarja H1S.
Poverjenik za javna del» in obrt:
luž. VL. REMEC 1 r.
Posamezne številke „Slovenskega OospoOž&rir* u „Straže* stanejo o'd 1* oktobra naprej v raapmlal 3® v* brez ozira na ta, ali imajo 4 ali 8 strasi !
1 OM t Franc>g§lič %
Hj	je odprl svoja pisarno v	j^j
S Mariboru« Tegetthoffova K
jgj cesto 45 (nasproti gl, kolodvora), g
Hi___	________HI

iaiSÜ a A
V1*«
t*
“SWjjjf
Rud. Pevec

Iv Mozivjaa kapi vsako
množino, vež vagonov lepih jabolk. Ponudbe z n 4r	zorci,	819
«M
A 8! St A ". r'iir milil »imunII iiiiiiiiiii mn n — u ,Hk
BMfireHeUHHBWWVi
I
ODVETNIK
Dr. Vekoslav Kukovec
je zopet odpri svojo pisarno v CELJU,
v lastni hiši, v Šolski ulici št. 21. (p^ej slovenska gimnazija )	315


Pozor!’
Trgovci!
Prvovrstne
Pozor !
343
■ stročnice
1 Vito št. 2 ia 8, zaboji so po 50 in 100 mil po pošti od 10 mil naprej;
ALOJZIJ GNIUŠEK,
agentura in komis, skladišče Maribor. Eti m. Schmidova ul. ©*
Kravji majer
oženjen z večimi del močmi se sprejme na posestvu „Brandhof“ za kadetno šolo
'T*“'”—	««-amaaiacmMm. -wawtaaiM
Lončarski mojster
stavi nove peči in popravlja štedilnike v Mlinski ulici 7, vr. 18. na dvorišču, Stauber Maribor.	327
Za 80 kg krompirja
daje 1 kg riža na več ali manjo količino. Kje, pove upravništvo.	365
Zlata
O'ratna verižica in uhani, svilnata obleka roza-barve. lep service za kave, zelena zavesa iz ovčje volne, črna jopica, si« a in bela obleka, razne bins e, predpasnike, perilo, nogavice, Čevlje za dom rute, spodnja krda, posteljna odeja, velika omara za obleke, velika banja za perilo, škafi, lonci za mast, vinske steklenice, železna posoda, majhen železni štedilnik, cvetlična miza prod» za denar in živila gdč. Schmidi, Koroška cesta 18/1, Marib. 341
- Travnik okoli 5 oralov z novo leseno parno na Rošpohu se takoj proda. Fonudbe na Jakoba Polanec, Počehova 196 pri Maribora.	366
Ponošene obleke najraznovrstnejše iz dobrega sukna za moške in ženske se prodajajo po skrajno znižanih cenah v Maribora, Dravska ul. 15, pri stasem mostu.	369
Nadviniear
obenem Šafar z nekaj delav skimi močmi za posestvo 48 oralov se pod ugodnimi pogoji išče. Isti ima od posestva saetm sadja in grozdja vse dohodke ter še pijačo in v denarjih povrh. Ponud be na Gospoštijo Oroslavje, upravitelj Vatro Kosi. 278
ako“““
« rabite vrtna ali po Jgk, Ijska semena, pišite
m -
i
kpo cenovnik. Trgovi ®na s semeni SEVER & Komp., Ljublja-
na.
70
II
Delniška glavnica K 15,000.000.
Rezervni fond nad K 4,000.000.
Centrala \ Ljubljani.!
Podružnice a Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejše m o obresto vanju. Posreduje nakup in prodajo vrednostnih papirjev to izvršuje borzna naročila najtočneje. — Daje
pretiojme na vrednostne papirje in blago. Es-kontuje in vaovčuje menice. — Dovoljuje kredite v vseh oblikah. — Poslovno mesto razredne loterije.	350


šsi®ssMse