1928
Gosvonjin
St.14.
Narodni poslanec Vladimir Pušenjak:
Trgovinska pogodba z Avstrijo.
Dne 9. Julija se je na Dunaju podpisala nova trgovinska pogodba med Avstrijo in našo državo; ta dogodek je povzročil, ^ ;e liberalno časopisje zagnalo velik krik, kako je sedanja vlada kriva neugodne i>ogodbe z Avstrijo, ki pomeni jako težek udarec za Slovenijo, kako so težko prizadeti izvozničar/i, kako se ni uvaže-valo predlogov gospodarskih krogov itd. — Trgovinska pogodba z Avstrijo, kakor pač vsaka zadeva, služi liberalcem v demagoge svrhe, slovensko liberalno časopisje si hoče zasigurati sloves, da nima namena svojih čitateljev točno in nepristransko ob-vcščati o vseh dogodkih na političnem, go- , spodarskem in socijalnem polju, temveč le vršiti demagogijo in hujskati. Pribiti moramo, df. je ta način pisave domač le pri slovenskem liberalnem časopisju, hrvaški in srbski listi, katere izdajajo samostojni demokrati in Radičevci, pišejo v dostojnej-šem tonu in v resnično informacijo ljudstva. Po pisavi liberalnega časopisja sodeč, bi naša vlada lahko Avstriji narekovala pogodbo, katera bi se ozirala samo na naše gospodarske razmere, a prav nič na gospodarske razmere Avstrije, ki je sklepala pogodbo z nami, iz pisave liberalnega časopisja izhaja, da bo vSled te pogodbe prenehal ves izvoz živine itd. iz Slovenije, dočim vsak poznavalec gospodarskih razmer ve, da je prenehal, oziroma se znatno zmanjšal že ored več kot leto dni izvoz živine in mleka iz Slovenije in to radi tega, ker ie Avstrija s svojo smotreno kmetsko politiko dosegla, da ima mleka, živine itd; skoraj dovolj za lastno potrebo, da ni več primorana uvažati mleko, živino i. t. d. iz drugih držav, oziroma ne več v znatnih množinah. Kakor ščiti naša država z visoko uvozno carino naše vinogradnike pred konkurenco francoskega in laškega vina, tako ščiti Avstrija svoje živinorejce pred konkurenco naših živinorejcev.
1. Vsabina popodbe.
Pogodba povišuje carino za žito, klav-•io živino, plemensko živino, mrzlokrvne iconje, mast in slanino, meso in klobase zbog tega, ker je Avstrija s povišano kmetsko produkcijo v stanju sama proizvajati potrebne množine navedenih kmetijskih pridelkov. Avstrija je to dosegla s pomočjo inozemskih posojil, katere je v znatni men ujiotrebila za povzdigo kmetijstva.
Trgovinska pogodba vsebuje pa tudi znatne ugodnosti za naše kmetijstvo in za našo industrijo, o čemur pa liberalno časopisje molči. Znižana je carina za jabolka^ slive, žive špeharje, slivovko, pekmez, svez fižol. Za našo Industrijo je velevažno, da je Avstrija pristala na povišanje naše uvozne carine za razne industrijske izdelke, kar bo
pospešilo razvoj naše industrije in onemogočilo uvoz tujih industrijskih izdelkov.
Pribiti moramo, da se je pred več leti, ko SLS ni bila v vladi, odobrila konvencija z Avstrijo, katera je oškodovala Slovenijo z določbo, da so vsi denarni zavodi in posamezniki, ki so pred prevratom nalagali svoj denar v Avstriji, dobili izplačano za 100 zlatih predvojnih kron le 8 dinarjev ali 32 sedanjih papirnatih kron, da so izgubili dve tretjini svojega naloženega denarja. A takrat ni bilo takega vpitja v liberalnem časopisju ko sedaj, ko se z izmišljenimi grehi vlade hoče Škodovati SLS.
(Konec prih.)
Pomla*evan'e živa!!.
Znano je, da je rusk! zdravnik dr. Vo-ronov iznašel način, kako se more stare ljudi pomladiti, da postanejo bolj mladostni in usposobljeni za daljše življenje. Toda ne samo ljudi, ampak tudi živali hoče ta učenjak pomladiti ter pričakuje od tega velike koristi za živinorejo. Kakor poročajo francoski strokovni listi, je dr. Voronov izvedel več uspelih poskusov na živalih, ki jih je pokazal na kmetijski razstavi v Tad-mitu v Alžiru. Ob tej priliki se je izjavil, kakor sledi:
»Jaz in moji asistenti smo dosedaj iz-veli nekoliko sto poskusov na raznih domačih živalih v Alžiru, Tunisu, na Francoskem, v Italiji In v Sudanu. Našo metodo smo poskušali na mladih in starih živalih. Star oven, ceoljen 1918. 1„ je živel skoraj celih 10 let, to je za šest let več nego je njegova navadna življenjska doba. Pustil pa je za seboj pet pokolenj, vse v izvrstni kakovosti. Star bik, ki je bil cepljen dve leti po ugotovljeni plemenski nesposobnosti, je postal oče številnemu zarodu. — Čisto novo vprašanje nastane pa, jeli je mogoče s pomljevaniem tvoriti nova plemena boljših lastnosti. Težko je sicer povečati sposobnost oplojevanja do (Jotove stopinje, pač pa je mogoče zvišati individualno moč, in temu primerno tudi kakovost volne in mesa. Za ta namen so mlajše živali bolj prikladne nego stare.«
Strokovnjaki inozemskih držav, ki so prisostvovali poskusom, so izjavili: »Metoda dr. Voronova je zelo praktična, zato bi io bilo treba uvesti v kraje kjer se ljudstvo bavi z vzrejevanjem plemenske živine, posebno ovc «
Na podlagi teh poskusov je alžirska vlada pozvala dr. Voronova, da oreizkuša to svojo metodo za sedaj na 3000 ovcah
v Tadmitu.	... i
Ta način pomlajevanja živali bo imel poseben pomen tedaj, če bodemo.hoteli ohraniti kake dobre plemenske živali dolgo let za oplojevanje. Morda se bo pa tudi doseglo zboljšanje pasem v njih lastnostih.
Poravnajte naročnino!
Tudi buša je !ahko dobra ma^nlca.
Jersejci so si vzgojili iz svojega malega domačega goveda izvrstno kravo-molznico. Tudi iz naše jugoslovanske buše se da vzrediti izredno mlečne živali, kakor pišeta v sedmi številki hrv. Gospodarskega lista ing. M. Petrovič in dr. Ogrizek. Kot dokaz temu navajata bušo »Čaduljo«, ki se nahaja na posestvu kmetijske visoke šole v Maksimiru pri Zagrebu. Buša .Čadulja« je težka 280 kg, stara je 10 let in je tekom enega leta namolzla 3613 litrov mleka, ali povprečno 10 letrov na dan. Ta krava je dala torej v enem letu mleku za trinajst-kratno težo svojega telesa, kar je v mlekarstvu dosedaj sploh nekaj nezaslišanega.
Navedena strokovnjaka pravita: Čemu iskati in uvažati iz inozemstva tuje pasme, ko imamo doma tako izvrstno pleme. Treba ga je samo odbirati in zboljševati in gotovo pridemo do izvrstne molzne pasme, ki je že pri nas privajena podnebja in dobro prenese letno sušo in vročino, kakor-tudi zimski mraz in pomanjkanje hrane. Naloga živinorejskih strokovnjakov pa bodi, da to pasmo zboljšajo z odbiro.
Mešaimo zeleno krmo z rezanlco.
I Nepričakovano je pritisnila v naše , kraje taka vročina, da so resno ogroženi i vsi jesenski pridelki, posebno okopavine in 1 krma. Otave ne bo nič. Detelje so zagorele I in se kar sušijo, vsled česar nam nedostaja i zelene krme za govejo živino. Marsikateri ; kmetovalec je že začel krmiti suho krmo. j Ker bo letos krme zelo primanjkovalo na-1 svetujem vsakemu, da takoj začne zeleno krmo rezati in jo mešati z rezanico ječ-I menove in druge slame. Le tako si prihrani veliko krme za zimo in bo vzlic temu svojo ' živino nasitil in mu bo tudi dobro vspevala.
Naša velika pogreška je, da vobče pri zelenem krmljenju in ugodnih letinah preveč zeleno krmo razmetujemo t. j. potratno krmimo. Povsod tam, kjer imajo zelene krme malo in slame veliko, mešajo oboje skupaj in tako mešanico pckladajo. Ker ima večina kmetovalcev slamoreznice,_ vso i krmo zrežejo in jo pokladajo v podobi re-zanice. Taka rezanica se dnevno razgrne na pol metra debelo plast, poškropi z slano vodo in oblodi z močno krmo, nakar se vsa snov dobro premeša in poklada v jasli. Paziti moramo, da se krma ne spari in jo popoldan in zvečer premešamo in shladimo.
Na ta način lahko krmite tudi konjo in delovno živino brez bojazni, da vam bo opešala.
Ker se je ta r.Ačir. krmljenja v moji dolgoletni praksi prav dobro obnesel, pričakujem, da me bodo vsi drugi kmetovalci posnemali. - Fr. Mal&sek, Novomesto.
Črvivo sadfe.
Kdo ga ne pozna in kdo se še ni jezil, ko je brezskrbno ugriznil v sočno jabolko ali hruško, pa je začutil v ustih »črvoje-. dino - ali celo »črva« I Še bolj ogorčeni pa bomo, ako pomislimo, kako ogromno gospodarsko škodo nam prizadene ta šked Jjivec. Lahko rečemo, da nam pokvari in deloma tudi popolnoma uniči četrtino sadnega pridelka, ob slabih letinah pa še več. Ta škoda znaša milijone. Najbolj žalostno je pa to, da se tako redkokdo briga za tega zajedavca. Saj so celo redki gospodarji, ki bi vedeli, odkod »črv« v sadju in ki bi se resno pečali z mislijo, kako odpraviti to nadlogo.
Vsa naša sadna plemena — pečkasta in koščičasta — so nagnjena k črvivosti. Vendar pa je ne povzroča pri vseh eden in /sti škodljivec. V jabolkih in hruškah gospodarijo ličinke jabolčnega, v češpljah in s'ivah ličinke sorodnega češpljevega zavijata, v črešnjah pa ličinke črešnjeve muhe. Največjo škodo dela fabclčni zavijač, zato se bcmc danes pečali samo z njim.
Odkod torej *črv« v jabolku in v hruški? Ob lepih, toplih večerih junija in julija leta po sadovnjakih droben, rahel metuljček, motne barve, prav kakor drevesna skorja. To je jabolčni zavijač. Samica polaga posamezna jaička na mlade nlodovi«
vsega skupaj 30—50 jajčec. V 8—14 dneh se že izležejo gosenice, ki so prvotno bele, pozneje pa poltene barve, z rdeče-rjavo glavico. Takoj, ko se izle?ejo, se za-rijejo navadno pri muhi v sredino ploda. Ondi razjedajo meso in pečke. Vhodna lukiija se kmalu zaraste in se od zunaj plodu nič ne pozna, da bi bil črviv. V dobrem mesecu so goseničice že dorasle. Sedaj se prevrtajo iz ploda in si poiščejo navadno v razpokah na deblu skrivališče, kjer se zabubijo. Tekom avgusta že pro-dere bubo metuljček, ki takoj zaleže po sadju drugi zarod. Ta dela še večjo škodo nego prvi, ker ga je več, plodov pa manj nego spomladi. Gosenčice drugega zaroda so pri zelo ugodnem jesenskem vremenu de'cma dorasle že na drevju, preden je sadje .relo. Te zapuste plodove in prezi-mijc na deblu v varnem skrivališču. Šele na pomlad se zabubijo in metuljčki začno poletati junija ali julija. Mnogo gosenčic drugega zaroda pa še ni godnih, ko je sadje zrelo. Te pa zanesemo s sadjem vred v sadne shrambe, kjer šele pozneje zlezejo iz plodov, si poiščejo zimsko bivališče v kaki razpoki v steni ali na stropu. Na po-ml.id se zabubijo in metuljčki zrojijo na piano, če jih spustimo skozi okna. Letošnje suho in vroče poletje je silno ugodno za razvoj jabolčnega zavijača, ki nam utegne naredili ob tej slabi letini veliko škodo.
Kdor je pazno sledil opisu življenju jabolčnega zavijača, bo takoj vedel, kje se ga je lotiti, da mu pridemo do živega.
Prva in najvažnejša naloga vsakega sadjarja bodi, da sadno drevje temeljito snaži in maže vsaj debla in debelejše veje z arborinom. Zatrl bo na ta način poleg drugih zajedavcev tudi mnogo jabolčnih zavijačev, obenem b:, pa dosegel gladka
debla in veje. Zdravega drevja t gladko kožo se pa škodljivci ogibajo.
Večino zavijačev prvega rodu bi zatrli, ako bi čez poletje vse črvivo sadje skrbno pobirali in uničevali. Prav tako je treba v jeseni vse črvivo sadje odbirati in tako uporabiti, da se zavijači zanesljivo uničijo.
Sadne shrambe, kjer je čez zimo nakopičenega mnogo sadja, so prava zavetišča za to žuželko. Take shrambe bi bilo treba zgodaj spomladi, ko se pospravi vse sadje, temeljito osnažiti in zažveplati in bi se zatrla vsa zalega po skrivališčih. Dobro bi tudi bilo imeti take shrambe spomladi in čez poletje zaprte, da metuljčki ne morejo ven na piano. Po ljubljanskih vrtovih je navadno vse sadje črvivo, in sicer zgolj zaradi tega, ker se iz skladišč sadnih trgovcev vsako pomlad vsujejo celi roji zavijačev, ki se razkrope po bližnjih vrtovih.
Jako mnogo zavijačev sc ujame, ako nastavimo junija meseca po deblih neke vrste pasti — zavetišča — kamor se skrijejo gosenčice, ko zapuste plodove Pest slame, lesne volne ali kos posebnega valovitega papirja privežemo okoli debla. Julija meseca jih pregledamo iu pokončamo, kar se je nabralo od prvega zaroda. Takoj potem pabti zopet obnovimo, da lovimo-drugi zarod,
V novejšem času so sc začeli boriti zoper zavijača tako, da spomladi, ko drevje cevete in se plodovi začno debeliti, v /5vo pebrizgajo vse vrhove s kako strupeno tekočino. V to svrho izdelujejo posebna sredstva (n. pr. arzekol, nosprasen i. dr.), ki se brizgajo raztopljena v vodi. Temeljito se morajo pobrizgali zlasti plodovi, da se gosenčice, ki se izvaie in se hočejo pregrizti v plodove, zastrupijo in poginejo.
Končno moramo poudarjati še tole: Ako hočemo, da bo zatiranje zavijača kaj izdalo, se mora poprijeti tega posla vsak sndjar Trud posameznika malo zaleže. Če prav zatre v svojem sadovnjaku vse zavi-jače, ne bo brez črvivega sadja, kajti ne pozabimo, da je zavijač metulj, ki leta iz vrta na vrt. Kdor ima zanikarne sosede, se bo težko ubranil tega in tudi drugih sadnili zajedavcev.
Izsledi sadne letine.
Splošno slabo, ponajveč pa prav slabol Jabolk bo nekaj po Gorenjskem, po drugih krajih ljubljanske oblasti pa malo ali celo nič. Najhujše je prizadeta v tem oziru Bela Krajina. Nevarnost je pa še fa, da bo še tisto malo zarodka, kar ga je ostalo pozebi, spomladanski moči in cve-toderu, odpadlo zaradi suše, ki ponekod že silno pritiska, zlasti po južnih delih Slovenije. Nekaj več jabolk bi utegnilo biti tu in tam po mariborski oblasti. Vendar pa bo tam v splošnem slaba letina.
Hru&ke kažejo še slabejše nego jabolka. Edino v Beli Krajini bi bilo nekaj pričakovati, ko bi ne bilo tako hude suše, V mariborski oblasti je pa nekaj ostalo v okolici Maribora, Prevalj in Ljutomera, povsod drugod se obeta pa slab ali celo prav slab pridelek.
Črešnje so dale povprečno sredni« dober pridelek, ki je bil krajevno silno različen. Doline so bolje opravile nego hribi, ljubljanska oblast nekaj b Ije ncijo mariborska.
ČeSpIje kažejo tako slabo, kakor je davno ne. Kaj malega bi utegnilo biti po ljubljanski okolici, po Gorenjskem in ob Krki po Dolenjskem, Tudi iz Ljutomera Guštanja in Kapel poročajo, da bo o.e-biti nekoliko pridelka, če ga . ne bo uničila suša, za kar so češplje še po -bno občutljive.
Orehi so skoro povsod pozebii popolnoma. Skoro ga ni kraja, ki bi izkazoval lc količkaj pridelka.
Grozdje pa obeta povsod izvrstno in se obeta prav dobra letina.
Odložitev županskega mandata.
Župan je zaupnik občine, ki mu po svoji izvoljeni večini občinskega odbora podeli častno mesto. prvo v občini. Zalo inore bili in sme biti le redek dogodek, da župan odloži lo častno in zaupno mesto. Zakon sam — navajam le § 20. občinskega reda za Kranjsko — določa jasno, kdaj ima izvoljeni zastopnik občine pravico odložiti mandat. Ondi so vsi primeri navedeni natančno. Določena je tudi globa, ki jo odmeri oblastni odbor po predlogu občinskega odbora onemu, ki bi ->e brez upravičenega razloga branil ne le rprejeti izvolitev, ampak tudi onemu, ki bi odložil mandat preko navedenih postavnih določil.
To jc eno, ki je potrebno, da vc javnost. Drugo je pa nastopno v nekem konkretnem primeru. — Zupan — pristaš SI S — hoče odstopiti. Ne glede na vse drugo gre v tem primeru tudi za to, da utegne biti izvoljen pristaš nasprotne stranke — zloglasne SDS, če odloži mandat sedan;i župan. So pač vmes neke lokalne zadeve, ki so žal šc vedno v ospredju tu in tam. — Če je prva stvar osebna zadeva, ne more biti pa druga, ki je pač politična. Zato naj velja naša odkrita beseda ne le za ta primer, marveč za vsakega. Glasi se tako: V tem primeru mora odločevati moška osebnost; mora odločevati značaj. Mislim, da ni niti prvo niti drugo, če hoče kdo iz kakršnegakoli razloga pripomoči h krmilu političnemu nasprotniku. Lahko bi se reklo takemu človeku izdajalec lastne stranke, o kateri sicer trdi, da ji pripada. Zato smemo opravičeno upati, da ob morebill res nastalem nesoglasju ne bo izid glasovanja tak, da bi prišel na županski stolček politični nasprotnik.
To velja za vsakega In za vse. Zato sem napisal. Načelo je prvo — vse drugo votel zrak!	F. K—n.
Z našo umetno
mostovo esenco „Mosfln
si lahko vsakdo i malimi slroSkl pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pila'o. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din '20'—, po poŠti Din 4"—-Dobi se samo v drnjreriji A. Kane sinova, LJubljana ln droKuriJi Woirram ni si. M. Kane, Maribor. — Tudi letos kupujemo lipovo uvetje.
Verujte, če se Vam pav6,
da Je vsaka gospodinja napravila najboljo izkušnjo, če Je poizkušala, da
ŽENSKA HVALA
preko noči raztopi nesnago. Zjutraj Je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame
Schichtovo Terpentin milo
Denar.
g Vrednost denarja 24. t. m. Na ljubljanski denarni borzi se je plačeval inozemski denar po naslednjih cenah: 1 angleški funt 276.84 dinarjev, 1 ameriški dolar 56.00 Din, 1 holand-ski goldinar 22.00 Din, 1 nemška marka 13.58 dinarjev, 1 švicarski frank 10.06 Din, 1 madžarski penga 9.02 Din, 1 avstrijski šiling 8.03 Din, I belgijski frank 7.93 Din, 1 italijanska lira 2.08 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 češka krma 1.09 Din. Naš dinar je na borzi v Curihu noliral 9.13 eentimov.
Cene.
s Ljubljanska blagovna borza. Dežel-i e I n i pridelki: Kupčija v deželnih pridelkih je le neznatna. Kupuje se samo za tekoči konzum, medtem ko vsak čaka na vstahtev cen pri pšenici in ostalem žitu iz nove žetve. Dandanes se ponuja na borzi v Ljubljani pri vagon. dobavah postavljeno na vsako slovensko postajo blago po cenah za 100 kg: Pšenica baška stara, 78—79 kg težka, po 382.c0 do T85 Din, nova 305 - 307.50 Din; koruza 840—345 Din; oves baški, zdrav, rešetan, 280 do 285 Din; moka O g postavljena v Ljubljano po 520—525 Din.
g Žitna kupčija. Cena pšenice je v stanju na/adovanja. Odkar so se potrdile vesti o izredno dobri letini pšenice v Vojvodini, ji cene padajo. Nova žetev kaže povprečno tezo nad 80 kg, dobi se pa blago celo s 83, 84 m 85 kilogrami težine na 100 litrov. Pšenica je trdna, klena in poleg tega je letošnji pridelek za eno četrtino večji od lanskega. Zato ie cena slaba in ponudba blaga zelo velika. V liaCKi se dobi novo pšenico po 250 Din, navadno baško celo že po 247.50 Din za 100 kg. Za
staro pšenico ni zanimanja, ker je mnogo lepša nova pšenica suha in zdrava. Starega blaga je še nekaj v rokah špekulantov. — Za koruzo je sedaj kritičen čas: ameriško blrgo se pričakuje šele koncem meseca v Trstu. V Sisku je koruza , po 320 Din, v Bački pa 295-297.50 Din. Ponudb je malo. Cena ji je nenavadno visoka, kar je v zvezi s sušo, vlada skoraj po vsem , ozemlju naše države. Ječmen se še precej po-nu a po 225 Din v Bački in je lep. Novi oves pride na trg šele avgusta in se sedaj ponuja no 180-190 Din. Stari oves je predrag. V Ljubljani primanjkuje blaga, ker je stan ze razprodan.
g Lesna kupčija v Ljubljani. Na ljubljanski blagovni borzi je lesna trgovina bolj mirna. Za kubični meter lesa so se pri vagonskih dobavah zahtevale te-le cene: Hrastovi hlod. nežamani I. in II. na nakladalni postaji po 850 Din, trami na meji 280 Din, remeljni na nakladalni postaji 500 Din, deske smreka-jelka L, 11., III monte na meji 500 Din, letvice na nakladalni postaji 600 Din; bukova drva suha na meji za 100'kg po 21 Din.
e Zanimanje na lesnem trgu je vzlic mrtvi seziji izredno veliko. Pri tem ne igra ve< Italija tiste vloge, kakor prej, namreč glede posredovanja našega izvoza, ampak se druge države obračajo naravnost na nas trg. Italija uvaža samo drva. V Albaniji se ž>vahnoz,da zato se kupuje precej našega stavbenega mate-riiala Grčiji piliaio naše cene in nase blago
S nego rumunsko. Holandska zahteva od
nas posebno madrijen z določeno dolžino. Tudi Nemčija potrebuj mnogo našega lesa. Posebno iskan! so telegrafski doto«, remej-ni, bukovina parjena in podobno. Primanjkuje za izvoz pa vagonov, ki so osredotočeni v Ba-natu. za izvoz žetve.
g Hmeljsko tržišče. Za naše hmeljarje Je
najvažnejše tržišče hmelja v Zatcu na Češkem, kajti po njegovih cenah se ravnajo tudi cene našemu hmelju. V zadnji dobi je nastal namreč na tem trgu znaten preokret cen navzgor. Blago ki se je še pred štirinajstimi dnevi plačevalo po 1700 K', je doseglo koncem zadnjega tedna ceno do 2060 Kč; producenti in trgovci pa zahtevajo že do 2500 Kč (85 Din za 1 kg). To naglo naraščanje cen je v zvezi s slabimi izgledi letošnje letine. Tudi v tranzitnem hmelju je bilo več prometa in se je ta prodajal po 400-750 Kč (13.50-25.30 Din kg); vendar se tudi tu cene dvigajo. — Na niirnberškem hmeljskem tržišču so cene še vedno stalne. Hallertanski prvovrstni hmelj notira 230—250 mark za 50 kg, srednji 100-200 mark; tranzitni hmelj pa 40-100 mark (10.80 do 27.10 Din za kg).
g Povišanje cen železu, če se cene železu nekoliko povišajo, tedaj zrastejo cene tudi vsem strojem, orodju in ostali železnim. Ju-goslovenske železarne so v kartelu vseh srednjeevropskih železarn. V naši državi imamo tri večje železarne: Zenica v Bosni, ki bo krila 55 odstotkov konzuma železa v državi, Jesenice z 32 odstotki in Store s 13 odstotka Cene železu so se na Dunaju povišale za 5 Din pri 100 kg, kar bo veljalo za jugoslovenske ze-lezarne. To povišanje je stopilo ze v veljavo. Tudi češke železarne so zvišale cene za Jugoslavijo za 3 Kč (5.04 Din). Tako vidimo, da nam cene za lastne surovine določajo v itn-zemstvu.
Živina.
g živinski sejem v Ljubljani 18 t. m. Na Ja živinski sejem je bilo prignanih 159 konj, 52 volov, 35krav,15 telet in 73 prašičkov za rejo.
Prod nih je bilo 20 konj, 24 volov, 17 krav, 12 telet in 40 prašičkov za rejo. Zaradi vročine je prišlo na sejem manj živine nego zadnjič. Tudi pron-.et je bil slab. Cene so ostale v glavnem nespremenjene: voli 1. po 10 Din za kg žive teže, II. 9 Din, III. 7.50—8 Din, krave so debele 5—6 Din, krave klobasarice 3—4.50 Din, teleta 10—12 Din kg.
g Mariborski trg. Na zadnii tržni dan so pripeljali špeharji na 12 vozen 33 zaklanih svinj, kmetje pa 27 vozov češenj, 4 voze krompirja, 22 vozov sena, 6 vozov slame in 4 voze skope. Cene zaklanim svinjam co bile 15—18 dinarjev kg. Nov krompir je kg po 2.75—3 dinarje, seno stot 60—80 Din, slama 50—60, češnje 2—3 Din liter, marelice kg 12 Din. — Meso: goveje 10—16 Din kg, prašičje 22 Din, telečje 20 Din, vampi in pljuča po 6 Din, konjsko sveže 6 Din, slanina 25 Din, prekajena 30 Din, kranjske klobase 3.50—6 Din komad!
c Dunajski goveji sejem. Na zadnje sejme ia Dunaju, ki se vršijo vsak pondeljek, je bilo prignanih iz Jugoslavije 430, 583 glav, največ iz Rumunije in Madžarske. Cene prvovrstnim volom se gibljejo od 1.40 — 1.65 šilingov (po 8 Din), II 1.15 — 1.35 š. III. 0.90—1.00 š. za kg žive teže; krave 0.75—1.25, slaba živina 0.60—0.85 šilingov. — Cene so se v splošnem nekoliko pocenile.
g Na Dunajski prašičji sejem je bilo prignanih 19.081 prašičev, od teh 1719 iz Jugoslavije. Špeharji so ostali neizpremenjeni, mesnati so pa popustili za 5 grošev pri kg. špe-doharji 2.10—2.15 š. za kg žive teže, stari 1.90 do 2 š., mesnati 1.75—2.30 šilinga.
g Rekordna letina pšenice. Iz vseh kra-
jev Vojvodine prihajajo zelo ugodna poročila o žetvi. Po zatrdilu izvoznikov bo letos imela Vojvodina za izvoz nad 40.000 vagonov pšenice, razen teg> bodo pa tudi preskrbljeni vsi naši pasivni kraji. To bi pomenilo višek dosedanjega izvoza, kajti od leta 1920 do 1927 smo izvozili 11.600, 9.600, 17.200, 17.000, 29 700 in 6.400 vagonov pšenice. Vrednost izvoza pšenice od 40.000 vagonov se ceni na eno milijardo Din. Prvi va-• goni nove pšenice so žc odšl; iz Sombora na Češko. V kratkem se bo na Donavi razvil izvoz v velikem obsegu, kajti povpraševanje po naši pšenici bo zaradi njene d~bre kakovosti vsekakor veliko. Pridelek na hektar se računa v Vojvodini na 24 do 26 stotov, na boljših posestvih, kjer so rabili umetna gnojila, celo na 30 stotov. Uporaba umetnega gnojila je bila letos celo večia nego pred vojno. — Tudi rž, ječmen in oves obetajo dobro letino. — Manj pa koruza, čije stanje se je v zadnjem času vsled suše znatno poslabšalo. Če ne bo kmalu izdatnega dežja, je letina v nevarnosti.
g Stanje hmeljskih nasadov. Po poročilu Hmeljarskega društvo v 2aLu je stanje hmeljskih nasadov nekako srednje. Zadnji dež je rastlini nekoliko pomagal, vendar ne v zadostni meri. Vročina povzroča solmni palež, ki uničuje spodnje listje hmeljske rastline. Zdravi nasadi so v polnem cvetju, zaostali pa so brez panog ali pa imajo te le malo cvetja. Če pride v kratkem aež, bo letina zadovoljiva v kakovostnem oziru, ne pa v množinskem. Pred kratkim se je kupčija za izvoz nekoliko oživela, a je zopet ponehala, ker zahtevajo hmeljarji boljše cene. Tudi predkupčija se je nekoliko
oživela po 25—30 Din. Vreme za razvoj hme lja na Češkem je skrajno neugodno I lme|i trpi vsled dolgo trajajoče vročine in suše v nasadih rumeneva listje in vsled tega zaostaja vegetacija; cvetni nastavki us.: ;,j0 in odpadajo Izdaten dež v najkrajšem času nujno potreben — V Vojvodini je neronospora zginila' Splošno stanje je zelo zadovoljivo, vendar je za nadaljnji razvoj potreben dež. Za hmelj se nudi 20 Din po kg, vendar ga hmeljarji ne dajo izpod 25 Din. S starim hmeljem se pa sploh ne kupč-uje.
g Stanje vinogradov v Sloveniji. Iz vseh vinorodnih krajev Slovenije poročajo o ugod-nem stanju vinogradov. Trta je dobro in hitro ocvela, zaroda je obilno, peronospora se le malokje pojavlja, le plesnoba je tupatam moč. nejše nastopila. Suša dosedaj le malokje vpliva in mladice so krepke in fcujne. Zato se splošno pričakuje obilna letina vina. Glede kakovosti bo pa odločilo šele vreme v septembru. Izjemo glede množine tvorijo le tisti vinogradi, ki jih je obiskala toča, ter oni, ki jih je slana vzela. Vendar tudi tu se opaža nekaj zaroda, ki bo vsaj deloma nadomestil po ujmah povzročeno škodo.
g Nekaj lepih plemenskih mrjaščkov, l>ele, nemške oplemenjsne pasme, starih 15, odnosno 10 tednov, odda Kmetijska šola na Grmu, Novo mesto. Interesenti naj se obrnejo naravnost na ravnatel jstvo kmetijske šole na Grmu, Novo mesto.
Dela mo za našo stvar!
Kako dvigniti naše kmetijstvo.
(Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.)
Kljub reformiranim osnovnim in meščanskim šolam bodo pa ostale za modernizacijo našega kmetijstva vendarle tudi za bodoče najvažnejše kmetijske strokovne šole in sicer splošne ter za posamezaie stroke še specialne. Doslej se je ta prevažni pogoj napredka našega kmetijstva skrajno zanemarjal, saj imamo v vsej Sloveniij komaj tri kmetijske šole, namreč na Grmu pri Novem mestu, pri Sv. Juriju ob juž. železnici in v Mariboru ter pet kmetijsko-gospodinjskih šol (dve v Ljubljani, ter po eno v Rep-njah, v Šmihelu in v Mariboru). Da za več kot 100.000 kmetiških gospodarrtev v Sloveniji tri kmetijske šole nikakor ne zadostujejo, je več kot jasno, zlasti če pomislimo, da take šole nikakor nc^ smejo imeti preveč učencev, če hočemo, da bo pouk re. uspešen in da bo čim najbolj prilagoden zahtevam in potrebam kmetijstva v dotičnem okolišu. Pri nas potrebujemo v ljubljanski oblasti vsaj štiri splošne kmetijske šole in vsaj toliko tudi v mariborski oblasti, ki bi morale biti enotno urejene le v glavnih obrisih, sicer pa čim najbolj prilagodene potrebam svojega okoliša. Na njih kmetiški mladenič ne sme dobiti le temeljitega teoretičnega, temveč tudi zadostno praktično znanje, zato je potrebno, da so združene z dovolj velikim lastnim gospodarstvom in da razpolagajo z vsemi potrebnimi učnimi pripomočki. Razen tega morajo že te šole nuditi tudi zadosten splošno gospodarski pouk, da bodo kake posebne gospodarske šole nepotrebne. Da bodo pa res vršile v polni meri svoje naloge, se nikakor ne smejo omejevati na reden šolski pouk, temveč bi se morali vršiti na nj;h stalno najrazličnejši krajši specialni tečaji (zimske šole), namenjeni posameznim panogam kmetijstva in gospodarstva, v katerih bi imeli mladeniči in gospodarji, ki ne morejo dovršiti vse šole, priliko, Ja se pouee o r.-zPčnih specialnih vprašanjih kmetijstva.
7*
Razen teh splošnih kmetijskih šol pa pri nas nujno potrebujemo še specialnih kmetijskih šol, ki jih doslej sploh nimamo (edino mariborska kmetijska šola je namenjena v prvi vrsti vinarstvu in sadjarstvu), kar seveda tudi onemogoča zadosten napredek posameznih panog kmetijstva. Če hočemo, da nam bo naša živinoreja res donašala primerne dobičke, moramo nujno ustanoviti par živinorejsko-mlekar-8k i h šol. Vprav neveijetno je zato, da se bije za prvo že par let brezploden boj med Škofjo Loko in Bohinjem, dočim je jasno, da bi bila potrebna v obeh krajih (oblika živinoreje v okolišu teh dveh krajev se namreč razlikuje v marsičem) in še marsikje drugod tudi. Za razvoj sadjarstva je dalje nujno potrebnih par sadjarskih šol, ki bi lahko prinesle ogromnih koristi in bi se jih v vinorodnih okoliših združilo z vinogradniško šolo, v ostalih pa s kako drugo specialno panogo (n. pr. z gozdarstvom). Če hočemo imeti umno hmeljarstvo, je jasno, da hmeljarske šole ne moremo več pogrešati, a za umno živinorejo nujno potrebujemo ž i v i n o z d r a v n i š k i h tečajev, ki bi usposobili vsaj za vsako vas po enega kmeta, ki bi lahko nudil živini v sili prvo pomoč. Za nadaljnje se bo potom pokazala potreba sama od sebe in naloga države ter drugih javnih čini-teljev je, da z njimi ne odlašajo leta in leta.
Precej iTuda bo stalo to, da pripravimo našim kmetijskim šolam dovolj učencev, saj smo že spredaj poudarili, da nekateri kmetiški ljudje še vedno ne uvidevajo njih nujne potrebe. — V to svrho bo pač izprva treba uporabljati najrazličnejša sredstva, med katerimi se nam zdi umestno opozoriti zlasti na tri. Najprej je treba čim večje propagande, da prepričamo očete, kako potrebno je, da zna njih naslednik več nego oni. Drugič bo treba obisk čim najbolj olajšati, kar bi se zgodilo na ta način, da uvedejo država, oblasti, okraji in večje občine čim več popolnoma prostih mest, kajti jasno je, da se danes še marsikdo ustraši stroškov, ki so združeni s šolanjem. Tretjič mora pa v svrho propagande nuditi država obiskovalcem teh šol čim več ugodnosti (n. pr. dovoliti skrajšani rok službe pri vojakih itd.), ho napredek kmetijstva prišel v velik prid tudi njej.
r